Sfev. 149 Posamezna številka 20 stotnik V Trstu, ¥ soboto 25. junija 1921 Posamezna številka 20 stotink latnlk mvi Izhaja — izrxeatii ponedeljek — vsak dan *jatraj. — Uredništvo: ulica s*, rttnčlžka A&ilkega Štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se poSlijajo ured-nUtvu. — Nefrankk&na pisma »e ne »prejemajo, rokopisi se ne vrtčajo. — Izcajafelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinc*tL — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cei > leto L 60.—. — Telefon urednijtva in uprave Stev. 11-57. EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolid po 20 stotink. — Oglasi se računalo v iirokosti ene kolone (72 mmt. — Oglasi trgovcev in obrtnikov mn po 10 stot osmrtnice, zahvale, poslani;« In vabila po L I.—, o^lasf dena.nli zav>1>/* mm po L 2 — Mali oglasi po 2) $tot beseda, najmanj pa L 2. — vi skupno z Janonsko proti1 Zed. drža* vam, ali pa naj prepusti rumeno Japon* sko svoii usodT' in se pogodi z Ameriko, ki je istega plemena in jezika kot An* glija? To je ono vačno in temeljno vpra* š^nje, ki beli clavo angleški diploma« ciji in kt ga je Llovd George jasno po« stavil v svojem otvoritvenem govoru na prvii seji državne konference. V tem govoru je Llovd George tudi že izdal svoje na^n^enje. S tem, da je naglasa!, da se angleški' zunania politika ne bo nikdar ravnala po razlikah plemen in ci* vilizacije* je precej jasno pokazal, da je osebno z>& obnovitev zveze z Japonsko, torej za politiko, k2 bi bila v^ svojih glavnih črtah naperjena proti Zedknje* nim državam. V tem svojem naziranju Lloyd Gorge pa gotovo ne bo imel na svoji strani vsega angleškega javnega mnenja, a predvsem se ne bodo strinjale z njim nekatere kolonije. Gotovo je, da se nekatere moralne koristi Kanade in Avstralije bolj vjemajo s koristmi asme* riških Zedinjenih držav kakor pa z in* teresi evropske Anglije. Za Kanado in Avstralijo »žolta nadloga« ni le prafzna fraza, temveč se ti dve angleški posestvi ali »dominioni« ravno tako bojita pri se* ljevanja Japoncev in takoimenovane žolte poplave kakor neodvisne Zedinje* ne države. Dosatvimo še, da se je Ja* ponska s pridobitvami, kii so ji bile pri* sojene v versaiileskt mirovni pogodbi (gre za bivše nemške otoke na Tihem oceanu) tako približala Avstraliji, da je ta poslednja že v resnifh skrbeh spričo možnosti jaspon-skega. vpada na avstral* ska tla. V slučaju vojne na Tihem o* ceanu (t. j. med Japonsko in Ameriko) bi se Avstralija in Kanada najbrže tudi dejanski pridružili Z edin j enim državam. V nobenem slučaju bi pa ne pomagale Japonski. Angleška prekomorska posestva so torej razdeljena v dva tabora: janonski in proti japonski. Toda rajvno tako je doma na Angleškem. Pred otvoritvijo vsetangleške državne konference so se vršile v doljni zbornici važne in zanittn ve raziprave o tej konferenci in njenih nalogah. V tem oziru je bil govor unio* nisti'čnega poslanca Sir S. Hoare*a zelo značilen: »Evropu se nahaja v veKki ne* gotovosti' in zmešnjavi — je rekel po* slanec Hoare — toda ministrski pred; sedniki angleških posestev bodo morali priti do zaključka, d^. je na teh negoto* vih tleh ena edina trdna podlaga, namreč francosko*angleško prijateljstvo. To prijateljstvo, bodisi v niegovi sedanji obliki bodisi v obliki, ki mu jo da po« sebna pogodba, mora biti podlaga maše zunanje politike v Evropi, dočim bo naše prijateljstvo z Zedinjenimi drža* vami moralo biti podlagu' naši: svetovni politiki. Na angleško*ameriško prijatelj*: stvo polagam toliko važnosti, da bi za nje doprinesel vsrko žrtev. Nobena zve? za se ne sme skleniti1 ne obnoviti, ako je nevarnost, da bi! se z n:o zagrenili naši odnosa j i z enim ali drugim i zrne r5 naših posestev ali z Zedmjen:mi drža* vami. Da' se misliti, da Angleško * j a* ponska zveza v svoji se>danji obliki greni razpoloženje javnega mnenja v Zedinjenih državah in povzroča resne bo? iazni v Avstraliji in po drugih angle ških posestvih.« Tako se torej vidi, da ni javno mne* nje po obširnem angleškem svetovnem cesarstvu nikakor enodušno glede smer' angleške svetovne politike. Jaiponska s: prizadevai na vse načine, da bi Anglijo pridobila za obnovitev zveze. London ska vlada, kakor je bilo rečeno, bi biHr. za to, toda ne upa se ma praviti tega od* ločilnega koraka na svojo roko. Zato je sklicala državno konferenco. Sklepi te konference bodo imeli odUočilno važnost zeu razvoj svetovne politike vsega sveta morda za eno celo stoletje. Jfug ©slavila Pašićcve izjave o pogajanjih z Italijo BELGRAD, 23. Na damišnji seji ustavodajne skupščine je izjavil r.J* nistrski predsednik Paš č, da ni bil skle* njen med Italijo in Jugoslavijo nikakr* šen sporazum glede Reke in baroške luke. P.ašič je poudaril, da se Ju gosi a* vija ne namerava spuščati v Iz gospodarskega življenja Čehoslovaške. PRAGA, 24. Sporazum med Čehoslovaško in in Nemčijo o dobavljanju premoga, ki je bil sklenjen v februarju za dobo do konca teg meseca, je bil podaljšan za nadaljne tri mesece. Ta sporazum vsebuje predpise, po katerih bo Čehoslovaška dajala Nemčiji češki premog za nemški premog iz Gornje Šležije. List «Ostrauer Morgenzeitung* poroča, .da -'Tr-jbo država prevzela s 1. julijem upravo želez-i t niKaucrsno nice Košice—Bohumin, katera je bila podr- pogajanja, dokler ne bo Jugoslavija do*'~ " * ' - bila ozemlja;, ki ji gre po rapalLski po« godbi. Če se bo hotela Reka — ko po* stane neodvisna država — pogajati, bo Jugoslavija sprejela ia«li ne njen poz^v, kakor bodo že zahtevale njene koristi. Jugoslovenska vlada bo skrbela, da se vsa vpri2§anja, ki se tičejo reške luke rešijo prijateljski s prizadetikni drža* vami. __. Čehoslovaška Pogajanja med Čehoslovaško in Ogrsko PRAGA, 24. Čcvioslovaško in ogrsko odposlanstvo sta prišli v Marjanske Lažne, kjer bosta nadaljevali pogajia^ nja, ki so se bila začela pred nekoliko časa v Brucku a, so bila "Vsied pustolov* stva Karla Habsburškega prekinjena. Minister Beneš je imel včeraj prvi po* govor z ogrskim ministrom za zunanje zadeve Banffy*jem. Listi poročajo, da bo program pogajanj ta*le: Vprašanje državne pripadnosti, vprašanje ogrskih arhivov, vprašanje amnestije za politič* ne begunce,* zavarovalni skladi slovas* kih bank, promet in vprašanje narodnih manjšin. Namen sestainka med Bene* Šerri in Banffy*jem je bil ta, da bi se po* gajanja pospešila, predvsem delo me* šanih komisij v Pragi in BudiitaipeštL Glede razpoloženja ogrskega javnega mnenja nasproti Čehoslovaški je Banffy izjavil, da želi Ogrska, da bi bili odno* šaji med obema državama vedno pri!ja* teljski žavljena v zmislu tozadevnega zakona. Drža va vodi promet na tej železnici že od meseca februarja. Avstrija Štajerski deželni zbor razveljavil sklep o ljudskem glasovanja GRADEC, 24. Deželni zbor je Rintelena zopet izvolil za načelnika vlade in Ahrerja za predsednika. Deželni zbor je sprejel z 29 glasovi proti 15 resolucijo, s katero se razveljavlja prejšnji sklep deželnega zbora, da se bo vršilo ljudsko glasovanje o priključitvi Avstrije k Nemčiji. Za raz vel javi jen je omenjenega sklepa so glasovali krščanski socialci, do-čim so glasovali proti pangermanisti in poslanci nemške kmetske zveze. Socialni demo-kratje niso glasovali. Italija Fašisti se pritožujejo zaradi nttiJj... RIM, 24. Včeraj se je predstavila mi* nistrskemu predsedniku Giolittiju fa* šistovska komisija, ki se je pritoževala, da oblastva dovoljujejo po nekaterih kra* jih obnovitev socialističnih nasilj proti fašistom. Giolitti je obljubil, da bo u* krenil vse potrebno, da se spoštuje za« kon od vseh strank. Minister Labriola umeknil ostavko RIM, 24. Danes predpoldne ob 10 se je sestal ministrski svet Seje so se ude* ležili vsi ministri Ministrskemu pred* se ciniku Giolittiju in drugim ministrom se je posrečilo pregovoriti! Labriola, da je umeknil svojo ostavko. Ministrski svet je nato pretresal sedanji politični položaj in je sklenil da se rok par. ko* misij za preiskavo o vojni in o6vob*>je* nih deželah podaljša. Nato se je mi« nistrski svet bavil s tekočimi zadevami in je med drugim sprejel predpise o kon* šumnih zadrugah, ki jih je predložil g kivni komisar posl. Solert Načrt za odstopitev arsenalov privat? nim podjetjem RIM, 24. Minister zja. mornarico sena* tor Sechi je sestavil načrt za odstopiltev arsenalov in. tvornic orožja privatnim podjetjem. Država bi obdržala v svoji upravi samo pulski, tarantski in spe* cijski arsenal, ker dosed'anja uprava vseh podjeti|j obremenjuje državne fi* nance za nad 50 miiijonov na leto. V kreutkem se sestane ministrski svet, ki bo določil, ali naj se arsenali ita. tvornice orožja prepuste delavskim zadrugam ali pa piivatnitn konsorcij em. Splošna stavka v Zadru zaradi izmenja* ve denarja RIM, 24. Iz Zadra javljajo, da je tam izbruhnila splošna stjavka zaradi vladnih odredb o izmenjavi denarja. Švica Odločno švicarsko stališče proti fasi* stovskim spletkam glede ticinskega kantona BAZEL, 23. 2e ko je D'Annunzio posial z Reke i tali j anskemiu prebival* stvu švicarskega kantona znani i'reden* tističnj proglas, je nastalo v Švici silno razburjenje. Vest pa o Mussolinijevih nacikovanjih v italijanski zbornici na ticinski kanton, je vzbudila v Švici ogorčenje. Včeraj so predložili ticinski poslanci narodni skupščini protest proti izjavam, ki zaL"1 j o ticinski okraj v nje* Sovi neločljivi zvezi s Švico. Izjave načelnika političnega oddelka Motte TURIN, 24. Bazelski poročevalec ^Štampe« je imel pogovor z načelnikom političnega oddelka Motto o vtiski Musso-inijevih nacikovanj na ticinski kanton. G. Motta je izj avil d)a kdor se dotickne ticinskega kantona, ima o= praviti, z vso Švico. Obtožba Švicarov nemškega jezika, da hočejo ponemčevati je krivična, kajti vsi Švicari se smatrajo za brate. Motta je obžaloval, da nekateri '•zobusčeni ljudje ne morejo ratzumeti. da gotove stvari« kvarijo odnošaje med civema državama. Izrazil je tudi upanje, da bo i'talijiaaiska vlada podala v tem oziru točne in določne izjave in s tem -laredila konec tej propagandi. Glede fašistovskih zvez v Luganu je izjavil Motta, dia ne smatra, da so naperjena ->rotj,Švici, ker v tem slučaju bi se nika? kor ne trpele. _ Poljska Sporazum med Poljsko in Gdanskim. •— Svoboden pristop k morju. 2ENEVA, 23. Na včerajšnji seji zastopnikov Poljske in prostega mesta Gdanskega se je dosegel popoln sporazum glede pravice Poljske lo svobodnega pristopa do morja. Poljska dobi -■oseben pas ozemlja na bregu Visle za izkrca-vanje, skladanje in pošiljanje vojnega materiala na Poljsko. Poljska bo tudi imela pravico držati na pasu, ki ji bo prepuščen, gotovo šte vilo stražnikov. Angleški in italijanski zastopnik sta simoatično pozdravila ta sporazum, na podlagi katerega dobi Poljska pravico do svobodnega izhoda na morje, kakor predvideva versailleska mirovna pogodba. Svet Zveze narodov je končno uredil vprašanje izdelovanja orožja v Gdanskem s sledečo resolucijo: Vse tvornice orožja v Gdanskem se ?odo morale takoj zapreti. To velja tudi za tvornice lovskih pušk. Anglija Pred odstopom Lloyda Georgea? PARIZ, 24. Pariški lfet »Chicago Tri* bune« je objarvil sledečo poročilo iz Lon* dona: Lord Robert Cedi, ki je pred kratkim izstopil iz vladne koalicije, je izjavil, da je pripravljen priti nia mesto sedanje vlade, ako bi to bila želja na* roda. Amerika ProHjaponsko gibanje med delavci v Ameriki PARIZ, 24. List »Ch&ago Tribune« poroča iz Denverta (Colorado) 22. t. m.: AmeirŠka delavska zveza je sklenila resolucijo, katera zahteva, da se imajo izključiti iz Zedinjenih držav diekvci vseh arzijciskih plemen. BfaBiJanska Napadi trSaSKIh faSžstovskih poslascav na -lucgs-slav In r^s^a ttiHanotf In KskoEuslJev odgovor - Govor po^lanea RIM, 23. Seja se začne ob 15. Predse? I nem govoru komaj namignilo na Rusija Otvoritev shoda III. internaclonale MOSKVA, 22. Pred včerajšnjim, se je vTŠiila svečana otvoritev shoda III. inters nacionale. Sovjetska vlada je predpisala za ta dan obvezen praiznik Sn vršile so se veli'ke slavnosti. Na Rdečem trgu je bila vojaška parada podi povelj niš tvom Trockega. Paradi so prisostvovali vsi člani shoda. Po panadii je moskovska po* sadka defilirala. Trocki je imel govor, v katerem je rekel med drugim: »Tukaj na Rdečem trgu, na tem skromnem odru, sedijo zastopniki deiarvcev in de* lavk Evrope, Amerike, Azije, Afrike in Avstralije. Vse dežele na svetu so po* slale svoje zastopnike. Danes v pri so t* nosti svojih bratov iz inozemstva prisegajo ruski kmetje in delavci svečano, da bodt> branili rdečo zastavo svetovnega bratstva proti svetovni buržoaziji.« Nato so govorili francoski, nemški, ita* lijanski, poljski, angleški, španski in če* hoslovaškr zastopniki ter ena odposlan* ka azijskih žensk. Zvečer so bile razne svečanosti v čast junakom dela, katerim so si iz j avl j,a končno, da ne namerava nikakor žaliti italijanskega narodnega ču* stvovanja s tem, da opozori, da so v zbornici samo 4 nemški poslanci in da bi ne bilo častno, če bi se ne pcsto~osofcijenosiL Izpraševalna komisija za izpite učiteljske usposobljenosti naznanja: Izpiti usposobljenosti za poučevanje na ljudskih šolah s hrvatskim učnim jezikom se pričnejo v pondeljek, 4. julija t. L ob 8. uri v hrvatski ljudski šoli v Opatiji. — Volosko, 22. junija 1921. — Predsednik izpraševalne komisije profesor Edvard Ciufelli. Uvoz živine iz Jugoslavija. Generalni ko-misariat objavlja: Uradni list ^Gazzetta Uffi-ciale« od 15. junija 1921. Št. 140 je objavil odlok ministrstva za notranje posle od 12, junija 1921. S tem odlokom se spremenijo določbe ministrske naredbe od 9. aprila 1921, ki se tičejo uvoza govede, ovac, koz in prešičev jugoslovenskega izvora v kraljestvo. Določbe se spremenijo v smislu, da bo ministrstvo lahko dovolilo uvoz imenovane živine tudi za klavnice, ki nimajo železniške zveze. Radi lega se prošnje za uvoz Živine iz Jugoslavije (izvzeti so konji in perutnina, za katere ni potrebno nobeno posebno dovoljenje). Prošnje lahko vloži vsakdo, ki hoče uvoziti, — Ministrstvo bo prošnjam rado ugodilo, samo da se prosilci zavežejo, da se bodo ravnali po obstoječih sanitarnih predpisih. Stavka natakarjev. Včeraj je izbruhnila v Trstu splošna stavka natakarjev. Splošne volitve Trgovinske in obrtne zbornice v Trstu. Volilna komisija objavlja izid volitev v I. kategoriji trgovinske sekcije: Volitve so se zaključile 23. junija ob 13. uri. Vpisanih je bilo 382 volilcev. Volilo jih je 231. Največ glasov so dobili sledeči gospodje: Aleksander Afenduli (212 glasov), Kari Arch (212 glasov), vitez Viljem Bruner (168 glasov), dr. Arnold Frigessy (211 glasov), dr. Mihael Gunalachi (143 glasov), Heraklej Isalberti (104 glasove), Karmel Lucatelli (112 glasov), Edgard Mor-purgo (216 glasov), Emil Oblath (120 glasov), Renat Oreficc (195 glasov), baron Franc Pa-risi (160 glas.), Nazarij Peterlini (169 glasov), Jurij Petz (191 glasov), Geza Pulitzer (202 glasova), Henrik Randegger (137 glasov), Alfred Schonfeld (192 glasov), Peter Alojz Taghafern (164 klasov), dr. Viktor Tedeschi (205 glasov), kom. Viktor Venezian (194 glasov), Henrik Walmarin (204 glasove). Imenovani gospodje so torej izvoljeni za svetovalce v Trgovinski m obrtni zbornici. — Trst, 23. junija 1921. — Volilna komisija. Podružnica «SIcv. plan. društva« opozarja vse člane in prijatelje društva na občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, 26. t. m. ob 9V* pri sv. Ivanu v *Nar. domu». — Radi važnosti občnega zbora so člani naprošeni, da se ga polnoštevilno udeležijo. Izseljeniški vlak odide v Jugoslavijo v pondeljek, 27. 6, t. 1. popoldne iz postaje pri Sv. Andreju. Izseljenci morajo naložiti svoje stvari v vozove vsaj do 2. ure popoldne. Ez tržaškega živSIeissa Iz ljubosumnosti ranil svojo ljubimko z britvijo in se hotel šc sam usmrtiti. Včeraj, malo pred poldnem, se je odigral na obljudenem trgu Ponterosso krvav prizor, ki je nekako skrivnosten. O tem dogodku smo izvedeli naslednje: Pred dvema letoma se je seznanil 26 letni Elizej Manfredo, stanujoč v ulici Commerciale št. 8, z 26 letno Marijo Morovo, stanujočo v ulici Chiozza št. 3, s katero je postal v kratkem času zelo intimen prijatelj. Ker se je zdel Marijinim starišem mladenič pošten, so privolili, da se je hčerka z njim zaročila. - Pred tremi dnevi je prišel Manfredo zadnjic v stanovanje svoje zaročenke, kjer je go™1"** delj časa z mladenkino materjo o poroki z Marijo. Toda mladenič je postajal čezdaljo bolj ljubosumen, ko je videl, da je Mariji poroka deveta briga. Pri tej priliki jo js tudi vprašal, kaj pomeni njena molčečnost. Mladenka je nekaj časa molčala ter mu potem odgovorila, da ima veliko skrbi radi poroke. Ko je izjavila mladenka te besede, je zmajal Manfreda z glavo ter molče odšel iz stanovanja. Včeraj zjutraj okoli 5. ure je šla Marija kakor vsako jutro v bar njenega očeta, ki' se nahaja v ulici Roma št. 14. w . . Okoli 11. ure je vstopil v bar Manfreda ter si naročil nekaj pijače. Ko je odšel mladenkin oče iz bara, je potegnil Manfreda v naglici iz žepa brivca britev ter jo zasadil Mariji v vrat Manfredo je ostal po storjenem činu kakor okamenel ter gledal preplašeno za ranjeno Marijo, ki je tekla iz bara na cesto. Med časom, ko je neslo nekaj mimoidočih ljudi ranjenko v bližnjo lekarno Biasoletto se je hotel Manfredo usmrtiti pred trgom Ponte---SSO. V ta namen si je provročil z brivtijo 12 cm dolgo rano na vratu. Oba ranjena sta bila odpeljana v mesno bolnišnico, kjer so sprejeli Marijo v IX., Manfredo pa v VIII. oddelek. Stanje obeh ranjencev je opasno. Vzor ženske je neka Josimna Miotova, ki je pred kratkim zapustil hotel «Coroneo», kjer je prestala kazen radi žalitev. Pred snočnjim se je gugaU Pepca pifana po ulici XXX Ottobre ter prosila mimogrede milodare. Če ji jekdo kaj daroval, se mu je zahvaljevala s solznimi očmi, če je bilo pa nasprotno, ga je preklela do kosti. Mimo te mlade beračice sta prišla tudi dva stražnika, ki sta jo hotela odpeljati na policijo. Toda, ko je videla ženska pred seboj moža postave, se je začela dreti na vse grlo, da je privabila okoli sebe celo gručo radovednega občinstva. Po dolgem trudi se je posrčilo spraviti žensko na policijo, kjer so jo zaprli v zelo hladno ce-ico, kjer bo ostala, dokler ji ne bo izhlopel iz ust duh po vinu in po «šnopsu». Gad je vpiči! včeraj 37 letnega Ivana Berza, doma iz Gropade Št. 31, v desno roko. Prvo pomoč je dobil v mestni bolnišnici. Predrzen tat. Pred par dnevi je dospel v naše mesto po opravkih Josip Krobu, ki pa je prišel v roke nekemu predrznemu tatu. Tat mu je namreč ponujal neko blago. Krobu je sprvič odklanjal blago, toda pozneje ga je hotel kupiti. Iz žepa je potegnil listnico, da bi plačal neznancu blago. Toda mladenič mu je v naglici iztrgal iz rok listnico in blago ter srečno odnesel pete. Ko je videl Krobu, da ga je mladenič pošteno potegnil, je Šel na policijo ter tam naznanil tatvino. nih bratih, ki ječe po zaporih in Čakajo na odrešenje. Mislil sem na 2000 letno kulturo, ki je s pečatom požigov napisana na naše domove, ter na slavna dela fašistov, ki sedaj ▼ zbornici s drznim čelom tajijo svoje nepostav-ne čine. Hodil sem proti Dolini, čitajoč z zadovoljstvom v »Edinosti* govor drja. Wilfana. Pred očmi mi je stopilo vse trpljenje našega izmučenega naroda. Tik pred poslopjem stare boljunske šole zapazim v listu članek z Brega. Solze po nbrazu so silile v odgovor. Idoč po boljunskem trgu sem vsled solz prezrl možakarje in nisem videl, kaj delajo. Pred gostilno §ancin me opozori gospodična S. z vsem poudarkom: «Gospod, odkrite se in poglejte, kaj delajo boljunski mladeniči.* Se ozrem in vidim možakarje, ki se v potu svojega obraza trudijo s postavljanjem drogov za trobojnice. Na dan opasila cerkve sv. Ivana krstnika v Boljuncu, 26, junija, se bo vršil javen ples. Iz vesli v današnji «Edinosti» Št. 147 z «Brega» vidim, da so že imeli Boljunčani v nedeljo, 19. t. m. nepotrebni ples, kije rak-rana naše mladine in našega naroda. Ta ples se je pa pokvaril, ker je začel padati dež, ki je bil za pelje zelo koristen. Fantje, ki se niso naplesaii, oziroma premalo zaslužili (v podporo gostilničarjev) so zahtevali od Županstva ponovitev plesa za dan 26. t. m. Ker pri županstvu ni šlo, so poskusili pri brigadirju in mu obljubili, da nastavijo zato 50 drogov z laškimi zastavami___ Nastane vprašanje, kdo ima pravico izdajati dovoljenje za ples na občinskih tleh? Izredni komisar, podkomisar ali brigadir? — Korajža velja. Volilni slavi se pridruži poraz narodne zavesti v Boljuncu. Fantje in dekleta, fri se še zavedate glejte, da storite svojo narodno dolžnost. Vaš denar naj gre narodu v dar in ne takemu plesu. Popotnik. Tnja valata na tržaškem trgo» Trst, dne 24. junija" 1921, avstrijsko nemške krone češkoslovaške krone . dinarji....... leji marke....... dolarji tranco?-ki franki ... švicarski franki . . . angleški funti papirnati angleški funti, zlati . napoleoni ...... . 3.--3.25 . 28.-- 29 — . 56.--58.- . 31 50 — 32 50 . 98.50— 29 50 • i 0.35— 20.50 . 166.-167— . 3*3--346.— . 77 50 - 77.75 . 86.--SS. - . 73 50— 74 50 se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2*—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor! išče službo, plaća polovično ceno. PRODAM 5 pristnih volkov 8 tednov Naslov pri upravnišivu. starih. 10£0 ALOJZIJ POVH Trst, telefon štev. 3-23 Piazza GaribaJci 3 (jL*tl čahura) Največjo izbero daril za birmo dobite samo v trgovini Piazza Garibaldi št. 3, (prej Barriera) mm oBčiriE mulm vabi vse one v tukajšnjo občino pristojne, KUČA sa mnogogodina obstoječem trgovinom . . . .. - t Hnnr^lf^n i„ i stanom od 8 prostorija u središtu Volo-1 3 ,ZVcn Iste žlVece da aopObijejO tu- skog, prodaje se. Potanje obavjesti daje kajšnjemu občinskemu uradu do 5. julija Vulcelić Pave, Opatija. 1066 f. svoje natančno izpolnjena družinske liste (ime, priimek, očetovstvo, materinstvo, dan in kraj rojstva ter sedanje opravilo in bivališče). Te liste rabi župans!vo z\ sestavo izkaza oseb, ki sd glasom st. germanske pogodbe zadobile italijansko drža\ Ijanstvo po polnen KUPIM posestvo v tržaški okolici ki naj bi obsegalo hišo in 10 oralov zemlje. Naslov pri upravništvu. 1035 AVTOMATIČEN orkestron, skoraj nov, pripraven za vsako plesno dvorano, se proda. Ul. Udine 40, (prej Belvedere), mlekarna. 1084 Vesti Iz Goriške Načelništvo »Sokola« v Frvačini vabi zopet vse telovadce, telovadke in naraščaj k rednim telovadnim vajam ob istih dnevih ter istih u-rah, kakor so se vršile prej. — A. Černe t. č. načelnik. Izpuščeni Cerkljaai. Oni šest Cerkhljanov, ki ki so bili zaprti v gorških zaporih od dne Sv. R T. dalje radi znanega punta v Cerknem, je bilo v pondeljek zjutraj izpuščenih na svobodo. Dolgo časa je trajalo, da so izpulili te ljudi, ki niso popolnoma nič zakrivili, dasi vemo in lahko z dokazi podpremo, da ob nekaterih slučajih zelo naglo zaslišujejo in tudi naglo izpuščajo. Pies v Gorjasskem. Pred snočnjim okoli 22. ure, ko se je imel zaključiti ples v gostilni «Pri dobrem kozarčku» v Gorjanskem pri Komnu, je izbruhnil nenadoma med kmetom Antonom Kub arjem in njegovim prijateljem Nazarjem Paulino hud prepir radi neke deklice. Ko so videli pričujoči ljudje, di je Paulina vinjen, so *a svarili, naj se ne prepira s Kuharjem. Toda Paulina se ni mno^o brigal za svarila: Kubarja je povabil pred £ost?in» ter se ga lotil. Toda Kubar ni držal rok križem: iz žepa je potegnil nož ter ga zasadil svojemu nasprotniku v roko. Paulina se pripeljali v tukajšnjo bolnišnico, Kubar je bil pa naznanjen policiji. K ropu v cerkvi sv. Antona v Gorici moramo omenjati še, da je bilo ukradeno tudi Najsvetejše, tedaj se je zgodilo bogoskrunstvo najhujše vrste. O storilcih pa ni sledu in so vse govorice kar se tega tiče popolnoma neosnovane. Oni ljudje, ki so bili prijeti v Gorici dan potem, so b-li pač nevarna tatinska družba, doma iz srednje in južne Italije, a ne cerkveni roparji- I5ČE SE služkinja, katera zna kuhati, za večo . . trgovsko hišo na deželi. Reflektira se na P^VU (di pieno dintto). moč od 25—30 let. Plača po dogovoru. Ponudbe pod «Poštena» na upravništvo. 1065 501 Izredni kcmisai: Fr. Zorn 1. r. IGŠA, v sredini lepe vasi, oddaljena 10 minut od žel. postaje, v kateri se nahaja prodajalna in obrtnija z zemljiščem obstoječim iz . , vinograda in drevesnih oljk, se proda. Na- prodaja v todih kakor tuui V StekleniCan v tančnejša pojasnila v Dolini št. 10, Istra. veliki ali majhni količini, po zmerni ceni 1061! fco. postaja Pala. 492 ZEMLJIŠČE ob morju v okolici Trsta na pro- Tovorna za kuhanje tgania, Fnsana hi Pulf. daj. Priprivno za kopališče. Ponudbe pod Vzorci z navedbo cene SC pošljejo na željo. «KopaliŠče» na upravništvo. 1057 --------- GOLDINARJE, krone in srebro plačam več kot vsakdo drugi. Solonicchio, via del Olmo St. 3, III._1045 DVA MiZARSKA pomočnika sprejme takoj v trajno delo Franc Čelan v Postojni. 1039 ZLATO IN KROtfE plačuje po najvišjih cenah F. Pertot, via S. Franccsco 15, II. 824 POZORi Srebrne krone in zlato po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita. Via Madonnina 10. L 740 PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman, Trst, ul. XXX. Ottobre 14. (37 t S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena mati Podpisani vljudno naznanjam cenjenemu občinstvu, da imam veliko zalego vsakovrstnih noi Vesti iz Istre Iz Brega. 23. junija, to je po preteku 38 dni po onih s krvje naših mučenikov oškropljenih volilnih bojih sem potoval od Borita Čez Bo-ljunec proti Dolini, premišljevaje o naših krv- PODI.IS TEK V. F. B. V malem svetu (70) Krivošička ga je opravičevala, češ, da je bil šel s svojo družbo v Samobor, zvečer so se povrnili. Janko je poslušal samo na pol in odprl brzojavko. Cim jo je preletel, je segel takoj po pismu. Roki sti se mu stresali, ko je čital kratko pismo Ivankino, v katerem mu sporoča, da je odpotovala v Gradec, h Klinar-Jevi materi, da mu prinese od tam pomoč in rešitev. Zdelo se je, da pisma ne čita pazljivo in da ga ne razume; očesi vsaj sti se vračali na brzojavko. In res je položil pismo kraj krožnika na mizo ter vjel zopet brzojavko v roko. Svetlo-modre oči, ki so se skoro vedno smehljale, so se pokrile kakor z velom, zasenčene s tistimi besedami na papirju. Pet- šestkrat je Čital, predno je razumel lakonično vest: — Constantini insclventen, nakažite takoj denar — ki mu jo je poslal kupčijski prijatelj iz Trsta. Obraz mu je postajal vedno bledejši, dolnja ustnica je drhtela. V teh pet težkih minutah je vladala pri /nizi tiha, s težavo premagovana napetost. Otroka sta jedla in pogledavala na roditelja, Krivošička pa ni maknila očesa s svojega moža. Srce ji je utripalo silno in radovednost ji je jemala sapo. Zunaj je majsko solnce ogrevalo ckna in metale tople žarke na glave otrok, predmete v sobi in kanarčka, ki je v svoji kletki, kakor vedno med jedjo, cvrčal svojo veselo pesem solncu in življenju. In življenje se je oglašalo z ulice Šumno, bučno, brezobzirno valeč svojo krogljo mimo in preko bitij. In zdelo se je to s svojo težino pritisnilo vso rodbino; kanarček je žvrgolel, ali ljudje so molčali, ker jih je obuzelo pričakovanje nečesa nenadejanega. Cim je Krivošič odšel iz sobe, je posegnila njegova žena po Ivankinem pismu in je preči-tala. V prvi hip, ko je razumela to malo besed, s katerim dekle javlja in vpravičuje svoj čin ter prosi odpuščanja, jo je prijela jeza in je stiskala pismo. Tedaj so njeni občutki našli odduška v solzeh in ihtenju. — Nesrečno dete, nesrečno detet — jc tarnala, in ker ni mogla vzdržati tu, je tudi ona odšla iz sobe za možem ter je začudene otroke pustila z Marijano. Našla je Janka v malem, s steklenimi stenami obdanem komptoarju, z glavo povešeno nad knjige. Kakor da ni čul njenega prihoda, se je zganil šele, ko je rekla: — Kaj delaš ti tu, ko nama je zmanjkalo deteta? On pa je težko privzdignil glavo ter jo pogledal akkor odsoten z duhom: — Kaj praviš tu? — Mari nisi čital njenega pisma? — Pisma? Da, pismo, nekam na izlet je odšla ... v Samobor. „ . Gospodarstvo Pripravljalni odbor kmetijske in vrtnarske gospodarske zadruge v Trstu, izvoljen pri sv. Jakobu dne 2, II. vabi vse odbornike na sejo, ki se bo vršila dne 28. t. m. (in ne 27. t. m. kakor je bilo javljeno v včerajšnji «Edinosti») ob 10. predpoldne. švicarski tečaji* ŽENEVA, 23. Lira 29'20, marka, 8'35, avstr. krona 1*1250, angl funt 22*20, fr. frank 47*575, dolar 5*9025. c^B^etfl fifc^EKae. po dolgi in mučni bolezni sinoči ob 23 mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 26. t. m., ob 9. uri iz mrtvašnice mestne bolnišnice v cerkcv Sv. Antona. Trst, 24. junija 1921. Zora, Zofija in Adoli, otroci. Novo pogrebno podjetje Corso V. E. III. St. 47. ; kakor : | L?re3 verSžšce, ovraSna S verižice, ishasts li^. po • R-a^jlh cenaft. 3 Priporočam se IVAH B1ZJA v Pcsteinl v hiši g. M. Kutin, kjer se je nahajala lekarna. 5oi Borzna poročila. Tečaji: Trst, dne 24. junija 1921. • • * • • • • • • • • ■ • • • • • • • • Jadranska banka Osullch .... Dnlmstia .... Gernlimfcli . • • I.ihera Triestlna • Lloyd . Luskino . , M;rtino!ich CVeania . Premuda . Tnpcovich Ainpelea..........*.......... Cement Dalmatia....................340 Cement Spalato...................310 po zelo ugodnih cenah se dobijo pri (0ALTER OIHOSPACfi — GorlCfl Corso Vit«. Eri. i«. 21 497 n zobozdravnik 500 Trst Corso Viti. m. lil St. ii sg je urail is Biiiia zopet ŠIRITE „EDINOST" 99 • • • • • • • • • • . • . • . . • • a . «9 M ■n a o a 10 „ popusta Via G. Caprln 5 • • • • Ceiljmica Trst,