1S4. Številka.
Trat, v soboto 12 avgusta IS99.
Tečaj XXIV
..Edinost"
i« h m i h dvakrat n;i lina, runn nedelj in praznikov. zjutraj in 7.ve<W uh 7. uri. <> ponedeljkih in po praznikih izhaja oh P. uri z j tit rtt j.
>h»oCiiiuri /iifii;i :
Obe i/danjl nH leto . . , g Id, 5JT Za »amo večerno iminn}«> .	IJ*—
Za pol Ipta. ^Ptn let« iti na napnev. rarmemo.
Naročnino je plačevati naprej. Nh naročite brp* ptil<>tenp naročnin? »p uprava ne or.ira.
Nn drobno up prodajajo v Trstu 7,jutranje »tpvilkp po 3 n vi. večerne Številke po 4 nvf.. • pinie.lHjake /jutranje Številke po 2 nv<\ Izven Trata po I nvč. vp<\
Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRIlSTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon «tv. M70.
4 nvČ.
* •'•lliiusd Jp mt>M
0*1 a« l
fp računajo po vrata i i v petitu. /.a Vratno naročilo -t primernim )n>|nt-<ii»ni. Poalana. otunrtuice in javne zahval«*, "lomači ofrlaai itd *e računajo po |in>r<v<|l»i.
V«i <lopixi u a j hp pošiljajo iifeilnHl vil. Nefraukovatii dopiai *e ne vprejema jo. Itokopiai >«p ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iti ui£la»p *|>ie jema iipniviiUtvo. Naročnino in oglase jp plačevati Iih'o Trat.
1'rediil^l t o in tlaknrnu *e militi jata v ulici Carintia Stv. 12. |l|iruvi»IStvo, od-liriivui^ho Iii n|ir«jpiitniijp inaerutov
v ulici Molin piccolo Siv. :t, II. naduti1.
Isdajatelj hi odgovorni urednik Krao O o d n i k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Ali naj t deželi Slovencev res le ptnjen žari srede svit?
Slovenci smo ros črnini ljudje. Ćuden narodi* smo. Jedri u posebna posebnost med mnogimi drugimi posebnostmi našimi je na jedni strani obnemogel fatalizem proti tujcu in nn drugi strani najagilneja zavist proti domačinu, proti rojaku. Tujec bodi, kafcoršen hoče — drag nam je; tujec delaj mej nitmi, kar hočeš — ljubo nam je ; tujee nas zasramuj, mi se ne upiramo; tujee nas odiraj - mi trpimo in držimo v nebeški potrpežljivosti, in tujee bogati ob naših /uljih in v isti ineri, kakor mi božamo — nji nosimo to kakor da nam je usojeno in kakor tla je to najnaravneja stvar na svetu, ki se ne da predrugačiti in proti kateri je vsako oporekanje greli — — — — — — — —
Na to stran so torej Slovenci uzor krščanske potrpežljivosti - trpini, ki si na tej zemlji bogato služimo nebesa z udanostjo in resignacijo.
Ali oglejte nas od druge strani, pa boste videli, da znamo tudi stiskati pesti, da znamo groziti in uničevati ! Le glejte nas, kaki kaveljni sn.o, vedno z zavihanimi rokavi, kadar se postavljamo v pozi turo proti domačinu, sorojaku in sopleinenjaku, proti bratu. Istemu Slovencu, ki je apatičen in fatalist do skrajnega nasproti vsemu, kar dela mej nami drugorotlee, tujee, istemu Sloveneu, ki nima nič proti temu, ako mora trpeti in se zvijati v gospodarski odvisnosti od tujca: kako mu zavre v sreu plamen zavisti, ko vidi, da si je opomogel kateri domačin, rojak! To je vse kaj— druzega, to ne sme biti. To je grda — sebičnost, to je zločin na narodu. Domačin, ki si je kaj pridobil, če tudi s poštenim delom in velikim trudom, sorojak, ki
šla v last te stranke. To vest spremlja »Naša Sloga« j z nastopnimi besedami :
»Glejte, tudi o tej priliki nam je doSel glavni navor od brata i/, sosednje pokrajine. I>a ni bilo (i a b i* š č e k o v e p o m oči in po d j e t n e g a d u h a, še d a n e s bi m o r d a ne imeli tega narodnega podjetja v P u I ju. I* a j e še ljudi, ki kriče n a brate iz drugih polt r a j i n, d a so d oš l e o i!«
Tu jo imate torej sodbo od strani, ki je morda n a j r a z s o d n e j š a nad nami J u g o s I o v a n i! Tu imate glas iz tabora mučenikov, trpinov in — sokolov, iz tabora, v katerem plamti najčisteje, naj-idejalneje rodoljubje, iz tabora, v katerem vsi žrtvujejo, vsi delajo, i/, tabora, ki ne pozna izkoriščanja, iz tega tabora imate glas, kolika pridobitev je prišla narodni stvari v Istri od — Gabrščekove podjetnosti. I)a je to važno j»odjetje iz laških rok prešlo v naše roke, to je pridobitev, kateri posledic danes ni možno zadostno ceniti, ki pa hodo gotovo pravi blagoslov božji za našo stvar v Istri.
A sedaj pa pomislimo, kaj vse se je od slovenske strani podtikalo Gabrščeku prav zato, ker je bil korajžen in podjeten dovolj, da si je znal pridobiti koncesijo za tiskarno v Pulju ! Malone da ni bil krvoses naroda in izdajica, ki svoje stališče v narodnem gibanju izkorišča za svoje umazane namene!! Ali pustimo rekrimiuaeije !
Nismo zapisali tega članka v proslavo (Jabr-ščeka, ampak na klasičnem izgledu smo hoteli pokazati, da smo Slovenci res taki, kakor smo opisani gori. Nikdo ne smo biti priden, ker to ne ugaja lenuhom; nikdo ne sme biti podjeten, ker tega nočejo indolentni.
In to jo zlo, ki je veliko huje, nego vse so-vražtvo nasprotnikov. Vedno kričimo, tla narod
se je kaj naučil od tujcev, kako treba delati, so- i mora imeti krepak sređen stan — čvrstih obrtni-plemeujak, kateremu je — Bog ve, po kakem čudu kov >»> trgovcev. A od kje naj nam pride tuk stan, — prišlo v kri nekoliko podjetnosti— ne, tak človek i «ko l,on»° sistematično ubijali onega podjetnega
ne spada v naš stari, dobri in pošteni slovenski okvir. Torej, proč žnjim, h tem sebičnežem in ko-ristolovcem ! Proč s takim človekom, ki poleg dela za narodno stvar misli tudi — na-se! Križajmo ga, križajmo ga! Sosebno pa mi vsi, kolikor nas je — in koliko nas je! —- ki si ne znamo pomagati, in ki smo preindolentni, dst bi kaj započeli; katerim se preleno pretaka kri po žilah in ki smo brez vsake energije in ki smo vsi bogati le tia splošni slovenski lastnosti — na pomanjkanju slehernega podjetnega duha !
(Je pa smo že mi taki, tla nismo za nič, ali ni potem grozna drznost, neodpustna prepotenca, če hoče biti kdo izjema mej nami, če hoče biti kdo drugačen, nego smo mi, in bod i rti tudi — bolji ?!
Da, taki smo mi Slovenci! Nažalost, da smo taki. Kakor da bi bilo zapisano v knjigi usode, tla Slovenec, ki se je porodil berač, mora tudi ostati berač vse svoje žive dni ! Kakor da se je oni, ki bi to slovensko »usodo« hotel korigirati z — lastno pridnostjo, pregrešil proti svojemu bližnjemu. Križajmo ga, ubijmo ga takega drzneža, tacega koristolovca! Proč žnjim, ki je nevaren častitljivim starim tradicijam slovenskim ! Bogu bodi potoženo, da smo taki!
1 >«» teh razmišljevanj nas je dovela notica v »Naši Slogi«, v kateri je naznanjeno, tla je Gahr-šČek odstopil koncesijo svoje tiskarne v Pulju hrvatski stranki v Istri in da je torej tiskarna pre-
tluha, brez katerega ni trgovskega in gospodarskega napredka? Od I je, ako bomo se svojo zavistjo ubijali vsakogar, ki si je z marljivostjo in podjetnostjo kaj pridobil, recimo, tudi na takih podjetjih, ki st> v zvezi z narodnim gibanjem?! In mej tem nimamo nič proti temu, ako nas tujec odira notri tlo kosti! Ali je res takti zapisano, da v deželi Slovencev le tujcu sme žareti sreče svit?! Alco je tako, potem se sami odrekamo boljši bodočnosti, potem si sami pišemo sodbo, da nismo vredni življenja, tla nismo vredni svobode in samostojnosti! Potem se sami stavljamo pod kurutelo in kličemo tujca, naj nam bo varuh in — gospodar!
Razmišljajte! Spametujte se!
Kaj je radikalizem?
»O h 1 a s ti o b v«,
Radikalizem, pa naj se gleda s kateregu-koli stališča, je samo odrastek liberalizma. Najprvo znači negiranje, zanikanje kakega doslej že obstoječega reda, kateri se, ako teži kako vrsto naroda, imenuje: pritisk. Pa samo zanikanje! (.-e povprašaš kakega pristaša radikalizma, naj povfe: kako misli provesti to, kar zanikuje, kakšen rezultat misli podati ? — odgovarja navadno s tem, da — molči. No, kdor molči, je odgovoril devetim! Največja n a p a k a v s a k e g a r a ti i k a 1 i z ni a j e, ti a ruši ali ne — stavi. In uprav vsled tega
vsaka radikalna stranka, kedar je zmagala in ima pristopiti k delu, vidi, tla nima pozitivnega jedra in — pada nazaj v liberalizem. Ako se spametuje, začne delali, pa to ni več radikalizem — to je delo z realnimi razmerami, neimajoče v sebi prav nobene sletli bivšega hučanja. Sledeča velika napaka je njegova občutnost, kar je tudi vzrok, tla mu nedostaje stvarnosti. Redikalnost ima krmni v temperamentu, ne pa v razumu; v nji je več psihologiškega gibanja, nego pa znanstvenega poznavanja. Glavno ulogo igra v nji mladost, kar je naravno, kajti le-ta je s svojim kvasom najbolj nagnjena k energiČnejiemu postopanju in gibanja, pristopnejšemu občutkom. To se vidi tudi v tem, da se že stranke, ki zahtevajo le delavnejšega postopanja, nego je bilo do sedaj, pa naj jih tvorijo zreli možje, imenujejo »mlade«. N. pr.: mlada Nemčija, mlada Italija, mladi Hegelovci itd. Na Češkem so vse stranke »mlade« — razuu Staro-čehov. Po tem-le se vidi, tla so glavni pristaši radikalnih frakcij mladež: studenti, doraščajoči mladeniči, mladi neizkušeni možjč.
Radikalizem je torej levo krilo liberalizma, od katerega zahteva le hitrejšega in energičnejšega postopanja. O tem pa ima iste napake kakor ta, in včasih — vsled svoje naglice — še veČe. Radikalizem pa je popolnoma odvisen oil protivnika. Ako se n. pr. bojuje prtiti klerikalizmu, je v nevarnosti, tla se tudi klerikalizern poprime radikalnosti. In v takem slučaju ostaja zmagovalec oni, kdor je radikalnejši. In meje boja je zelo tožko določiti ; nikdar se ne ve, so se-li že prestopile ali ne — k lastni škodi. Na realnem delu bi pa odpadel boj, a pro-j tivniku bi bilo vzeto orožje; pri samem radikalizmu more biti tudi reakcija radikalna in propad, in tudi dobre stvari, zagotovljen.
Znaki radikalizmu torej so: zanikanje, precejšnja občutljivost, nerazinišljanjri o daljših ciljih in s tem tudi nesistematienost vse smčri.
Radikalizem nima nikakega sistema, ker ga imeti ne more : je samo taktika, je način ravnanja, ; nikdar pa ravnanje samo. Radikalizem nima otlgo-j vorov na vprašanja, ki btle poti čelom modernega | Človeka, na njegovo razmerje do Boga, do lastne ; notranjosti, do društva, do žene, do socijalnih pri-! kazov in tlel. Pušča vse to do dobe, ko bo baje to vse praktično izvajal, ali pa proglaša popolnoma
i v duhu liberalizma: razreši vsakdo to sum. Luissez j ullez!
N. pr.: gotovi češki radikalni časopis je bil povprašali o programu svoje stranke. »Čitajte naše uvodne č l a n k e!«je bil odgovor. Prosim, je-li mogoče i/, uvodnikov, pisanih od raznih žur-nalistov, v raznih dobah in v različnih pozicijah sestaviti jednoten, v vsem vzajemno harmonirajoč, nerušeč se političen program?! Dvomim. Radikalizem je dalje odvisen od napak desnega krila liberalizma; ko bi le-to storilo svojo dobro, bi radikalizem v obče moral udpasti. Ko si zagrešil, lahko zakličeš: no, naredim pa drugič boljše. Da, ko bi prišla taista prilika, tla, tedaj bi bilo mogoče; ali politični položaj se istotako ne ponavlja, kakor so ne ponavlja zgodovina. Ako radikalizem nima direktive za seboj, po kateri se mu je ravnati v vsakem slučaju, pada nazaj v napake, bodi v druge, nego jih ima liberalizem, hodi še v vetV.
Toliko o radikalizmu kakor smeri. Y obče pa zamoremo vsa ta izvajanja spojiti v jedno ter
roči : r a d i k a 1 i x e m ti i d e l o v a nj e, je ta k-tika: I o * sredstvi k cilju, kateri pa, nota bene, I m h t ti i k n ni x n a n.
A nt. Kristan.
DOPISI.
Iz Celja, 10. avgusta. Odkritje spomenika dru. Vatroslavu () 1)1 a k u.) Ze meseca junija l»i se l>il imel odkriti nagrobni spomenik xnamenitemu slovanskemu učenjaku dru. Vatroslavu Oblaku, slavnemu celjskemu rojaku. Toda prišle so tedaj vmes različne zapreke in tako se je ukrenilo, da slovesno odkrijemo ta spomenik, postavljen od česti leov iti spoŠtovateljev pokojnika, še le v dan i), avgusta, baš v dan, ko so prihiteli v naše mesto češki akademiki. ITra odkritja se je nastavila na jednajsto predpoludne. Iver pa Cehov tedaj še ni bilo, za popoludne pa je bil na programu že poltod starega gradu, smo se Slovenci sam i podali na pokopališče. Britka čutstva so me obšla, ko nas je mala četica obsto-pila prerani grob učenjaka (>l»laka. Da, mala četica je bila r,o. Izostalo je mnogo celjskih odlič-njnkov in inteligentnih meščanov. Mnogi izinej teh bi bil pač lahko žrtvoval spominu slavnega Oblaka pol ure, pa bilo ga ni. Pa ne samo to. Pogrešali smo do cela zastopnikov slovanskega jezikoslovja : ni tu bilo Jagiea, niti Murka, ni Strekljn, niti kakega češkega ali ruskega jezikoslovca, in vendar čujemo, da je mnogo teh mož sedaj v letovišču v Opatiji, od koder hi jim pot v Celje ne bila niti predraga, niti predolga, niti nekomodna. To dejstvo, da tu manjka skoro vseh ožjih znancev, prijateljev in strokovnih tovarišev pokojnika: to dejstvo, ki priča, kako radi se habamo s kakim učenjakom, dokler živi, pa kako malo se zmenimo, ko je zatisnil zemeljske oči in je izginil iz naše srede, to trpko, a resnično dejstvo je na mnogega napravilo prebritek utisek. Toda zadovoljili smo se h tem, kar je bilo in ob tej sramotno skromni udeležbi odkrili nagrobni spomenik Oblakov.
Cerkveni obred je opravil preč. g. liančigaj. (iosp. Dragotiu Hribar je s kratkimi a prisrčnimi besedami nagovoril navzoče in izročil odkriti spomenik okrajnemu zastopstvu celjske okolice, v kateri leži pokopališče,
S početka je bilo sklenjeno, da pokojnikov prijatelj, g. dr. Fran Vidie — on se je jedini iz-mej slavistov udeležil odkritja -, urednik državnega zakonika na Dunaju, z daljšim ogovorom razjasni navzočim epohalen pomen pokojnikov v slovenskem iu slovanskem jezikoslovju. A čisto p o ti e potrebnem seje t u u t a k n i I o v m e s celjsko okrajno 'glavarstvo in prepovedalo tii govor. Ne vem, kaj ima opraviti okrajni glavar ondi, koder gre beseda le jedino cerkvenemu oblastvu, in to je seveda drage volje dovolilo govor.
Na to sta predsednika »Slovenije« in »Triglava« položila na grob venca, katera so poklonili slovenski akademiki nesmrtnemu Oblaku. Pevci pa so prelepo zapeli »Blagor mu, ki se spočije«.
Tako smo zapustili grob, ki krije toliko ue-zvršenih načitov, toliko nedovršenih idej, in se podali s pokopališča, kjer smo pač pogrešali tega in onega moža, kjer pa ni manjkalo okrajnega komisarja, da je pazil, se-li izvršuje glavarjev ukaz in če se res molčč odkriva spomenik ali ne: ne agitatorju, ampak veleumu. Genij človeštva: za k rij si obraz! — Takega okritja si nisi zaslužil nepozabni naš Vatroslav! Toda tako je plačilo sveta! Zato smo se pa mi, ki smo prišli k odkritju, tem prisrčneje spomnili Tebe, tem islcreneje pomolili za mir duši Tvoji, pa se tudi ne izognili pre-britki misli, da Te je tako hitro pozabil celjski inteligentni svet, da so Te pozabili nehvaležni Slovenci, pa tudi slovanski učenjaki, tisti, ki so Te nekdaj radi videli v svoji družbi iti se ponašali, da Te imajo mej sabo in da se morejo naslajati z izrednimi plodovi bistrega duha Tvojeg i. In pomilovati smo pričujočega očeta in sestro pokojnega Oblaka, da sta morala gledati, kako tnalo se je pobrigal slovenski svet za to slavlje njunega ljubljenca — sina iu brata.
Spomenik je izborno delo ljubljanske tvrdke Totnnnove. Na ponositem spomeniku, je v sredini doprsna marmornata podoba, predstavljajoča nesmrtnega našega učenjaka Vatroslav a Oblaka.
Politični pregled.
TRrtT 12. avgusta I8M.
Za slovensko bogosluienje v Dalma-
I ciji. Pavel Relja Ohmitčevk?, ta potomec zgodovinske hrvatske rodbine in bivši avstrijski odposlanec na marokanskem dvoru, se je nedavno mudil v Rimu. Tu je obiskal kardinale Rampollo, Agliarda, Steinhuberja in Lazzello, da bi se obvestil, v kaki 'in stanju je sedaj vprašanje o glagolici. Kardinali so mu zatrjali, da sv. stolica najtočneje proučava to vprašanje in da želi biti dobro obveščena o vsem, da bo mogla izreči pravično sodbo. Zato je svobodno vsakomur, torej tudi posvetnjakom. da se o tem vprašanju obrnejo do sv. Stolice, katera sprejemlje vsaki utok in ga proučava. Gospod Ohnničevič je o tej priliki z jako učenimi razlogi
,' branil ta stari privilegij. Povdarjal je, da ta privilegij ni dan posamičnim duhovnikom, ampak cerkvam vse zemlje; a te ne morejo zgubiti privilegija, ako kateri duhovnik ali ni hotel ali ni znal uživati istega. Opisal je zadarskega nadškofa, ki je proti volji naroda polatinil 107 župnij svoje škofije. Pridodal je, (hi inovacija ni iz ljudstva, ampak od latinizatorjev, ter da hrvatski narod ne zahteva dru/ega nego r est i t u t i o i u in te g rum. INe torej formalno oluiovo postopanja ob nov i ta repe rta. Opazil je, da se paragrafi državljanskega prava o zastarelosti ne morejo uporabiti v vprašanju glagoliee. Ako se komu radi lastne koristi zljiiblja kazati to versko vprašanje v politični luči ter slikati glagolaše kakor punturje in prevratnike, potem protestuje proti temu ves nas narod, ki ne zahteva druzega, razun zjedinjenja in svobode pod svojim zakonitim vladarjem. Ohinuče-vič je priporočal brzo povoljno rešenje, ker je pe-rieulutn in mora, da se ne godi: Roma deliberante Dalmatin eatholica dispereat.
VilagOŠ. Jutri bomo odhajali znamenito obletnico: petdesetletnico znamenitega zgodovinskega dneva. Dne 13. avgusta 1H41*. se je pri Vi-lagošu uporni madjarski general Artur Gorgev z 20.000 pešcev, 2000 konjenikov in 130 topi u d a l na milost in nemilost riinki armadi, kateri je zapovedoval Ritdiger.
Malo dni je tega, kar je neki govornik o neki priliki v Barkovljah nnglašal v humoristični obliki, da so nas Slovane v Avstriji vedno porabljali le v to, da smo — izganjali hudiča, da smo igrali ulogo — rešiteljev Avstrije, za kar pa nismo želi nikdar zaslužene hvaležnosti. Takov spomen-dan je tudi jutršnji. Zato se nam zdi umestno, dii se spomnimo tudi mi tega dneva, te kapitulacije Matij a rov pred — panslavizmom. To je bil namreč resničen politični panshivizem : slov si tisk i narodi, združeni, podprti in ojačani po ruski armadi so nastopili kakor rešitelji A v s tr i j o,
O drugem panslavizmu zgodovina ne ve niti besedice; isti živi le v možganih tistih, ki bi radi zvalili svoje grehe na tuje rame...
Dan slave za vesoljno Slovanstvo je bil dan 13. avgusta 1S4(.*. 1. Tega dne je padel jeden naj-Ijutejših sovražnikov, oholi Madjar, v prah pred Slovanstvom. Kapitulirali so bili Madjari prav za prav že poprej. Po zmagah generala (rorgeva pri
! Godole, Vajcenu, Nagv-farlo so prišli za Madjare nesrečni dnevi bitek pri Komornu, Debreeinu in Aradu ((.>. avgusta). Ogerska vlada je bila v takih škripcih, da je ponudila krono — ruskemu carju. Ta sklep je imel izvršiti general Grtrgev, ki je bil dne 11. avgusta imenovan diktatorjem. Že dva dni pozneje pa se je moral, obkoljen od Rusov, ki so bili prihiteli rešit Avstrijo, od vseh strani, podati na milost iu nemilost. S tem je bila usoda revolucije Madjarov odločena... Živel spomin na pomembni zgodovinski dan panslavizma : rešitelja A vstrije!
Revolucija Madjarov je bila uduŠena z slovansko krvjo. Zato q»a so danes Madjari gospodarji v državi in voditelji nje vnonje politike, mi Slovani, rešitelji, pa smo, kar — smo!
Praška ..Politik"' je v svoji številki od minole srede obnovila polemiko proti nam in sicer radi vprašanja o razmerju med Jugoslovani in sedanjo večino v državnem zboru. V začetno točko tem ponovljenim izvajanjem pa jej je izjava v »Siid-steierisehe Post«, da, a kopra v se ne more prav sprijazniti z omahovanjem nekaterih slovenskih listov, se jej — »Posti« namreč — to vendar vidi
umevno, ker nevspehi sedanje jx>litike za narod \ slovenski vedno očitneje stopajo na dan, vzlie temu, ; da ho slovenski poslanci zvesto stali na strani ve-' čine. Jedno je — tako je menil mariborski list -ako kdo že ima vse obstojne p<>g'»jc. vse drugo ! pit, ako si mora še le prizadevati za-nje in v tem , položenju so ravno Slovenci.
»Politik« očita mariborskemu listu, da se je s to izja\o oddaljil od prepornega objekta, kajti 1 članek v Czasu da ni kritikoval razmerje Sloven-; cev do vlade, ampak napad »Kdinosti« na poljsko j delegacijo. V tem pa da ima organ poljskega kluba odločno prav. Ce tudi slovenski poslanci ne bi pripadali k večini, da bi bilo takov napad najodločneje obsojati že se stališča slovanske vzajemnosti. Tembolj »hi gii trebil obsojati sedaj, ko sta oba naroda člena desnica.
i
Le nekoliko besed odgovora. »Politiki« no-' četno očitati, da se oddaljuje od predmeta, pač pa ' da ga zasukava. Za nas — kakor iskrene Slovane i — se prepir ne more sukati o tem, da-li je nače-j loma odobravati zvezo Slovencem s Poljaki, ampak ! o teni, da-li je možno Jugoslovanom še nadalje ostati v večini, ako ista ostaja pasivna i nasproti postopanju vlade z nami Jugoslovani'.'! Ali večina ni prav čisto nič pove-! zana z sedanjo vlado — in v tem slučaju je pač j ne more biti nič ležeče na obstanku sedanje vlade r I ali pa je povezana — potem pa mora imeti tudi pri-! meren upliv na vlado — vsaj tolik, da more | preprečiti postopanje, ki znači ostentati v no žaljenje ' in zapostavljanje jedne skupine večine. Tertium • non d a tur. In sosebno sedaj, po dogodkih v Celju, ; je uničena možnost, da bi mi ostali v večini, ako i ista ne prisili vlade: ali da odstopi, ali da nam ' da zadoščenja.
»Politik« je tudi zagrešila neslano malico, da i nas je vsporedila s poljskim »Slovo«. To hi bila prav lahko opustila. »Slovo« je organ sovražnikov poljskega naroda in vseh Slovanov in podružnica ' dunajske »Neue Freie Press«, »Edinost« pa je — I vsaj do sedaj še — pripoznano glasilo pol. društva onih tržaških Slovencev, ki so celo na glasu nekega 1 slovanskega radikalizma. Mi se morda ne vjemamo ' s taktiko voditeljev tega ali onega slovanskega ple-I mena, ali da bi mi služili sovražnikom slo-i vanstva — ne, to je res pro — neslano. »Politik« j vedi, da marsikatera primera ne le da Šepa,ampak I je tudi žaljiva.
I
i
Domače vesti.
Prvi pisarniški izpit na tukajšnjem višem | deželnim sodišču je napravil s prav dobrim vspe-| hom g. Franc Josip Sever. Čestitamo.
Anarhija v CHjll. O divjaštvu celjskih Nemcev hrzojavljajo »Slov. Narodu« dne 11. t. m.:
»Celjsko nemČurstvo je sinoči h pomočjo najetih, iz Gradca poklicanih buršev in svojih pla-J čatiih barab napravilo revolto. Na stotine ljudi je j pridrlo pred dr. Sernca hišo. K a k i n a ž a j e hiš o d o b r e četrt ure s k a m n i bom h a r d i rala. Razbila je vsa okna. Kamenje je kakor toča padalo v stanovanje. Redarji so hili navzočni in so vse to videli. Množica, ki je v tem močno narasla, je tulila: »Smrt Slovencem«, »Pob i j te slovenske pse« ter prepevaje »Waeht tun Rhein« in »Bismarcklied« drla proti »Narodnemu domu«. Tudi tu je druhal pobila šipe in poskušala ulo-miti v poslopje, da je demolira. Redarji so bili navzočni. Pred glavarstvom je druhal kričala: »Pe-
reat Oe........« in »Heil Alldeutschlnnd«.
Pri opatu so puntarji razbili vsa oknu in poskušali ulotniti v hišo. Bombardirali so tudi vikarjevo stanovanje s kamni, druhal je bila oborožena s poleni in noži. Noben Slovenec ni varen življenja. Nobeden se ne upa na cesto, ker grozijo Nemci, da vsakega pobijejo, ki stopi iz hiše. Svojo sinočno revolto, na kateri ni bil nihče aretovan, so zaključili s pangennansko demonstracijo pred mestno hišo, kjer so vpili: »Nieder mit H . . . .« in prepevali »Die NVaeht am Rhein«. Slovenci so oblastva pravočasno opozorili, kaj se pripravlja, in prosili varstva......Danes popoludne hočejo Nemci po javnem koncertu zopet naskočiti slovenske hiše. Pojavljajo se že znani razgrajači in delajo priprave«.
Veliki so v — smešnem. Včeraj okolo po-ludne se je dogodil na oglu lesnega trga in eorsa
prizor, ki je vaibudil v nas dvojno čutstvo hkratu : zavrelo nam je v žilah in smejali smo se!
Tam na oglu je stalo neko dekle iz Skednja. Držalo je v roki jerlms, v katerem je bilo še par komad i če v kruha na prodajo. In to dekle je storilo erimen laesae majestatis na — italijanstvu v T rstu, ker je konti svojega slovenskega rojstva preblizo primaknilo k njih laškemu eorsu. To je klicalo po maščevanju, to je zahtevalo stroge kazni. In prišla sta maščevalen — dve marcijalni prikazni in varuha zakonov veličanstva tržaškega lahonstva. Prišla sta in — zmagala. . Hrr... Dekle je jokalo, je prosilo, je dvigalo roke. Nič ni pomagalo : prestrašena, da se je tresla kakor bilka na vodi, je morala ž njima.
In v naših žilah je vrelo, ko smo se spominjali hkrntu, kako je vse dovoljeno onim drugim, kako delajo, kar hočejo, po vsem mestu, oni iz dežele lakote in polente. Taka strogost z ubogo žensko!
Prav je imela tista žena, ki je kričala: Denimo, da bi bila ta revtea žena in bodoča - • mati, kakih posledic bi lahko bilo zanjo in rodbino, po takem prizoru !
In potem smo se vendar morali smejati. Niti admiral Devvev se ni držal tako možko, ko je zdrobil špansko brodovje, kakor sta se držala marci* jalna moža, ko sta po najslavnejši ulici, ki je že videla toliko slavnih manifestacij, vlekla za seboj svoji tro ej i : jeden slabotno ž nšče za roko, drugi pa — jerlms. Njiju zmaga je bila sijajna, popolna... nov velik čin v obrambo italijanstva tržaškega - — — - ! !
Blagoslovljen hodi dan , ko se je dogodil ta — velik čin !
Kdo je Izzivalec po nazorih «Poccolo»?To smo pokazali že včeraj z nekaterimi izgledi. Danes pripoveduje n. pr. zopet, kako so nemški burši navlašč prišli iz Gradca v Celje, da — «pozdravijo« češke dijake, a daje. temu pisanju naslov — slovanske provokacije !! Torej to je po «Piccolovem* slovanska demonstracija, ako so nemški burši od daleč prtili z namenom, da bodo pretepali slovanske dijake! To je logika, vredna vseh — bab na stari «reni».
Čast vrleiuil možu! Iz Barkovelj nam pišejo: Minolo nedeljo se je v naši župni cerkvi delilo otročičem prvo sv. obhajilo. Dekletca so bila vsa v narodni noši. Pred sv. mašo se je naš obče spoštovani župe-upravitelj G u št in postavil kraj krstnega kamena, a otroci so se razvrstili okolo njega. Tu je gospod duhovnik izustil primeren govor, ki je do solz ganil ne le otročiče, ampak tudi odraščene, katerih je bila cerkev polna.
Mej mašo je imel naš dušni pastir drug govorov katerem je opominjal otročiče, naj nikar iu nikdar ne pozabijo na Boga, a ostanejo da naj zvesti tudi svojemu rodu. Ta opomin je napravil globok u tis, sosebno na vse odraščene.
Sploh je bilo to cerkvena slavnost, kakoršnje še nismo doživeli v Barkovljah ob enakih prilikah. Res, redki so duhovniki, ki bi znali toli divno spajati v soglasje svoj svečeniški poklic z skrbjo za časni blagor naroda. Zato pa so simpatije, ki jih uživa med nami veleč. g. (i u št i n, splošne in najiskreneje. In mi smo uverjeni, da blagi mož občuti to našo ljubezen kakor najlepše plačilo za svoj trud in skrb. Čast takemu možu ! Na njem se vzgledujte vsi duhovniki in uverite se, da: naroden bodi duhovnik, ako hočeš, da bo narod s teboj !
XII duhovi v občini Pomjanski. Pišejo nam : Odkar je zatisnil «trudne« oči bivši mogoč -nik Poinjanski, Skorja no, nastopil je kakor zli duh te občine Napoleon Mala pa rte, povsod okrog dobro znana oseba. Le-ta je vodil, kakor oblastne/, poinjanski, vso politiko te občine, «se-ve-da v laškem® smislu. Mož pa seje »obrabil«. Iz Napoleona Ma-laparte, ostalo je le še Malaparte in še ta se ima kmalu izgubiti. Kolika nehvaležnost tega sveta !
Nclcedaj vse, mora se sedaj odrekati vsemu ! Na zadnjih občinskih volitvah v Pomjanu sc je izdala parola: «Ako volite Napoleona v občinski odbor, ne bom se brigal dalje za vas !» Tako je dejal tretji zli duh, bodoči župan pomjanski, signor Antonio Bartolich. Od dobro informovane osebe iz Kopra smo čuli, da naš utok proti občinskim nezakonitostim (izraz «volitev® bi ne bil na svojem mestu, ker to ni bila volitev, ampak naravnost rečeno nezakonitost) je odvržen in da se ima potrditi može, izvoljene v Pomjanu. Ti moj Bog! Nihče
jih ne mara, izvoljeni so večinoma ljudje silno dvomljive vrednosti, in vendar imajo ukazovati v občini pomjanski. —
Naj bo! Mi ostanemo hladnega srca, ko ima vladati ol>čino tudi tretji zli duh — Bartolich. K no pa je in ostane pribito: Bartolich hoče absolutno vladati v občini. Tako je prav! Pravica je dandanes že tako redka stvar: izvoljen «po svoje*, naj še ukazuje »po svoje*. Zadnji cerkveni shod v Krkavcih je pokazal, kam da plovemo. Tik cerkve zastava z napisom «Viva l*Istria», zastava s kozo, pač dosti doka/ujeti predrznost, ki ima vladati v bodočem občinskem odboru v Pomjanu. In vsemu temu gre na roko tudi e. kr. vlada. Mi ne pričakujemo drnzega nego popolno — hrezvladje. Možje, izvoljeni v Pomjanu, pač nimajo druzega, nego popolno mrzenje poštenega prebivalstva v občini, nobene veljave, pa tudi ne dobre volje za vodstvo občinske uprave po zakonih. In mi?! Mi naj trpimo še nadalje, ali vprašati smemo: koliko časa še? Nismo-li dovolj trpeli pod dvema zlima duhovoma? Sedaj nas ne tepe še tretji, ki je tem hujši, čim dalje je že »praktikant* v Pomjanu?! Res nas pripravljate za Italijo, ali rajši — — —
Kodi ve Ahha.s paša, ki je te dni prišel na svoj: jahti »Safa-el-Bar« v naše mesto, je odpotoval sč spremstvom na Dunaj. Jahta ga počaka v našem pristanišču, da se vrne.
Nadzorniki »Delniškega pod p. društva« so vabljeni v sejo, ki bo v nedeljo dne 13. t. m. ob 10. uri zjutraj v društvenih prostorih.
A n t o n 0 e v n a, načelnik.
•Illtri bo koncert »Kola« na vrtu družhinih j zavodov pri sv. Jakobu! Začetek ob ;"». uri. Pre-j pričani sino, da bo udeležba velika. Na svidenje i torej !
«Podružnica družbe sv. Cirila In Metoda | %a Istro» v Podgradu vabi na veselico, katera bo j v četrtek dne 17. avgusta v prostorih gosp. Drag. j Vičiča v Podgradu v korist družbe sv. Cirila in I Metoda za Istro.
Vspored: 1. Farkaš: Liepa naša domovino, i udarja domači tamburaški zbor. 2. Nagovor predsednice. 3, Farkaš: » Karišik hrvatskih popjevaka*, j tamb. zbor. 4. Nastop čarovnika iz Perzije. f>. ^ I «Menelikov marš*, tamb. zbor. <». «Učenea potu-I jeta v Ameriko*, igrokaz v dveh dejanjih. 7. Farkaš: »Vieuac hrvatskih pjesama«, tamb. zbor. M. Farkaš: »Naprej zastava Slave*, tamb. zbor. {). Šaljivo srečolovstvo. Potem svobodna zabava.
Ustopnina 20 nč., sedeži 10 nč. Darovi in preplačila se bodo vsprejemali hvaležno. Pričetek točno ob 8. uri zvečer.
K najohilneji udeležbi uljudno vabi
od b o r.
«P o v že m» pošljemo vabilo v »trgovsko kavarno*.
Vojaško veteransko društvo v Kanalu bo
imelo v nedeljo dne 20. t. m. tombolo in potem ples. < -isti dobiček je namenjen za nabavo nove zastave društvu.
V Opatiji je bilo glasom imenika, izdanega dne 10. t. m., od 1. septembra 1808. leta 7G74 strank s 13.658 osebami. Dne 7. t. m. je bilo v zdravilišču 1171) gostov. — Za svečanosti o priliki rojstnega dne cesarja se delajo velike priprave.
Dražbe premičnin. V poned., dne 14. avgusta ob 10. uri predpohidue se bodo vsled naredbe tu k. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče družbe premičnin: v ulici S. Mar. Magd. Zgor. št. 28, hišna oprava; Občina 201, 47, 2(5-1, 159, 11)2, živina; v ulici Nuova št. 13, hišna oprava; v ulici Mcrcato voocio št. 3, sladkor; v ulici Stadion št. 20, hišna oprava ; v ulici del Moro 4 in 7, železna blagajnica, oprava v zalogi (štacuni), jestvine in hišna oprflva ; Sv. Mar. Magd. Zgor, št. 261, ena krava.
Izpred nasili sodi,se. Včeraj predpoludne sta bila na tuk. deželnem sodišču obsojena Ivan Furlan v 8-inesečno in Martin Kosmina v 4-mesečno ječo, ker sta dne 22. jauuvarja t. 1. pretepala nekega Alojzija T. ter ga težko ranila na glavi. Oba sta priznala svojo krivdo.
Ivan Schinda, natakar v hotelu »Štefanija« v Opatiji, je dobil 4 mesece, ker je ukral Andreju \Vulzu, svojemu drugu, ki je spal žnjim v isti sobi, novčarko s 25 gld. Tudi ta je priznal k rivdo.
Tatvina. Josipu 1'ršiču so včeraj v jutro neznani tat je odnesli iz omare v njegovem stanovanju na Barrieri št. .">."> znesek 7<> gld. S ponarejenim ključem so si odprli sobo.
kolesar povozi! dečka. Včeraj pokladne je trčil neznan kolesar na Barrieri v 7-letnega Edvarda Zoratti i/ ulice S. Sergio št. I ter ga vrgel na tla. Tudi kolesar je padel, a se kmalu zopet vspel na bieikelj ter izginil, dočini so poškodovanega iločka spravili na rešilno postajo.
Po v že lil: Iz Bazovice st- nam piše: Z velikim veseljem smo čitali, da bo »Povž< lezel v Sežano preko naše vaši.
Mi smo že najprej do solz veseli na taki časti, ki nas čaka. Želeli hi pa vendar, da hi se svetovno-znani »Povž« vsaj nekaj mokrih minut hladil v senci pod naše »T^ipo«, kjer rast; prav lepa in zelena salata, s katero bi ni nabavil potrebnih penečih slin.
»Povž brez patenta«. Tega ne ho nikoli (je rekel »Povž*), da bi lezel mimo kake vej nate sence, ne da bi »pofri-šal« svoje suhe hiše; toliko tnanj jutri v Bazovici, ki štrli ;tt>7 metrov nad jadransko lužo.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje ve»ti.)
Oljo 11. Slovenci ho zahtevali telegrafičnim potom varstva od predsednika ministerstva grofa Tinina in namestnika grofa (Marv-ja. Za demonstracije je odgovoren mestni svet. Govori se o razpustu istega. Slovenci zahtevajo dovoljenje, da smejo nositi orožje.
DlllinJ 12. Minister za vnanje stvari, grof (ioluchovvski, je minolo noč odpotoval v Išl.
Madrid 11. Uradni list objavlja razsodbo najvišega vojnega sodišču o predaji mesta Santiago de Culni. Vsi generali in častniki-poveljniki so oproščeni obtožbe. Ob enem se je zaukazala preiskava, da se dožene, kdo je odgovoren v tej stvari.
Brllgrnd II. Kralj Aleksander, Milan in „vsi ministri so odpotovali v Niš. Kakor sc čuje, hočejo te dni sklicati skupštino v izredno zasedanje. Genčič, dosedanji zastopnik vlade v narodni banki, je imenovan ministrom za notranje stvari, a finančni minister Petrovič je prevzel začasno vodstvo trgovinskega ministerstva. Oficijelno se zatrjuje, da sta dotična ministra odstopila zaradi bolezni.
Pariz 12. Derouleda so danes zjutraj zaprli na nekem posestvu hlizn Pariza.
London 12. Delajo se priprave, da se 12.000 vojakov odpošlje v južno Afriko. Mnogo transportnih parnikov je pripravljenih v indijskem vodovju. V slučaju vojne s Transvaalom bodo vkreovali transporte h k ratu v Kombajn, Kurahee-u in Kalkuti.
itciiiies 12. Razprava proti Drevfusu se je pričela ob 7. uri 24 minut zjutraj. Drevfus je po-jašnjevul, kako je prišel do prepisa bordero-a, ki so ga našli v podšitkih njegove suknje. Potem so na zahtevo vladnega komisarja čitali poročilo o prevažanju Dreyfusa z otoka Ko. Poročilo pravi, da jo Drevfuss večkrat sedel na klupici iu točil solze. Nikdo ga ni smel ohgovoriti. Potem sc je začelo zaslišavanje prič.
C* C
u
»mi
O
-p
d
	CNj
	
	Xfl
<	n
o	0
oc	
o	
co	(iS
	^
	cn
	C
	3
	Z
Konsumna zaloga olja
razpošiljatve iz glavnih pridelkov od 5 litrov naprej (prosto Oorica).
Olje jedilno lino JJ2	nvč.
dalmatinsko .'10	..
,, istrsko 40	..
,, namizno I.a 44	,,
,, .. najfinejše 4H	..
.. cxtra 5 (j	,,
.. specijalitotno 150	„ „ Posebno za cerkveno luč ?$S
C. Klemt.
Tovarna za zntvornlce (Jiilousieii)
Braunau na Bavarskem.
Priporoča svoja (i-kmtno odlikovanu novovrstna leaena zastirala (Roaleaux), zatvorniee in ohok-niee na valjček, — Cenik gratis.
Agentje
privatne odjemalce se i&čejo. -
Proda se takoj
pod /.Hm iiiroihifnii poboji
1HF* veliko poslopje
hiša z štalo in hlevom, z veliko ledenico in velikanskim vrtom, zasajenim s sadnim drevjem in obdelanim, ob glavni cesti, tik železnice, na Notranjskem, kjer se blizu 30 let izvršuje obrt krčmar-jenja, in je tudi zelo pripravno za prodajalno, tobakarno, razne deposite itd.
Proda se tudi lahko na otroke troti intaMaciji.
Natančneje poizvedbe daje Fran Kocmur v Ljubljani, Breg štv. 20.
Njega svetost
Papež Leon II.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dru. Lapoponi-ju g. lekarnarju G. Piccoli-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane jim stekleničice
tinkture za želodec
in so njemu z diplomo dnć 27. novembra 1N!>7. podelili naslov „dvorni zalotnik Njihove svetosti*1
s pravico v svoji firmi poleg naslova imeti tudi grb Njihove svetoHti.
if
Abiturijent,
kateri je napravil fetus / dobrim vspehom zrelostni izpit, bi prevzel v mestu iili nn deželi mesto
k k k u %c domačega učitelja * u
Ponudite pod naslovom: ..Abiturijent, Gorica (Gorz). via Usina 18.
Posor!!
Podpisani ima čast naznaniti slav. občinstvu, da je prevzel
trgovino jestvin Godnik Ivan a
v Bauljah (bivša Sultanova) hiša Butti.
Trgovina je popolnoma prenovljena in oskrbljena z vsemi predmeti, spadajočimi v to stroko. Posebno pa priporoča bogato zalogo vsakovrstne moke, olja, mila (žajfe) kave, sladkorja itd. itd.
Vse prodajam po najnižjih cenah, tako, da se ne bojim konkurence.
Priporočajoč se slav. občinstvu se beležim
udani
Benedikt Col o gna ti
___SZIg
Tržaška posojilnica in hranilnica
jegistrovana zadruga z omiiienim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, II. n.
(Slovanska < italnica).
Hranilne iiloire se sprejemajo oil vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4'*/„. lisntni davek od hranilnih ulog plačuje zavod aam.
Posojilu dajejo ne samo zadružnikom in sicer na uknjižho po fj 1/tl0,0> "il menjico po (in'n, na zastave po 51
(nidnc ure so: od 5)—12 dopohidne in od .1—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11-12 dopoludne in vsaki četrtek o l .'1—t po-poludne.
Poštno hranilnični račun 816.004.
Proda se
v sredini inesti dob rt vpdjam trgovina X oljem radi izseljenja in tudi dobro vpeljana gostilna. Cena j»o dogovoru. I Vprašati pri Hočevarju. Kavarna »Fabrist Trst.
Javna dražba.
Dne 17. t. m. ob IO. uri dopoludne vršila se bo
V po javni dražbi
prodaja različnega mešanega blaga iz prodajalnice v hiši gosp, dra. Ostertag-a v Sežani.
100 do 300 goldinarjev
zal m »rejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika vrnzpečnvanjoin zakonito dovoljenih državnih papirjev in srČk, Ponudce pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, VIII Deutschegasse 8.

/ M
Izdelovatelj H R N J A K. lekar
u
s
Pozor!
pravi
Glaven
nosi to
varstveno znamko
Se kupi
v vseh
lekarnah
i u
drogeriiati

I lonček 60 nč., s pošto 75.
Edino gotovo delujoče sredstvo
„O L A V t N"
s Katerim si v ;ak v 3—5 dneh »rez toletiii in za vodno ozdravi kurja očesa, ozebline, trdo kožo, bradavloe, žulji, od znoja va-njene noge, ubod bfiele, ose, komarja
In druzega mrčesa. HaziioiillJ s j samo proti povzetju ali Ce ss pailje denar
intprei. — PreKupovrflsi done veliK popast!! tllaviia podružnica za Istro: lek. I. Seravallo, Trst. ^
dA
a
Tvrdka M. AITE
Via Nuova, ogel ulice S. Lazzaro št. 8.
Usojani si naznaniti slavnemu občinstvu in svojim
odjemaleem, da sem preskrbel svojo prodajalnieo z
mnogobrojnom povsem novim blagom po brezkon-
kurenčnib eeuah :
Raznovrstni perkal, moderno risanje, barve
garantirane . . . . ........
FinI perkal za srajce.........
Oxford, barve garantirane.......
Franoozkl sateni..........
Plquet, barvan ii :1 / i • ibli^'ia ....
Ferkalin za podloge vseh barvah.....
Blago močno za podloge vseli barvah . . . Blago za Ženske obleke dvojnaSiirina od 23 nvč. napiej
;m» „
po	15 ii vd•
	24 „
	19
	2H
	2«
	K) „
	15 „
7
Oluvtui pinti*. Zli AvsIru-OKiTKUn: lek. A. VVlugfr, /nun ' lili'« li Sklu<U*<>ji v ZttRri-lm: lek. H, Hrmljoviu, g ^ 1'eriiiovnki. Vumj'.lln! K. WmU. Potrtu)«: V. mu1.
,. možke oblek« Širina 150 cin. Alpagasčr nI za. ženske obleke velik.
izbor........* . . .
Kotenlna...........
,, bela.........
Navidezno platno.......
Platno ris to laneno . ......
„ „ ., za rjuhe dvojna Širina
Uuiolln bel prve vrste......
Ohlffon za srajce........
Srajce za gospode, velik izbor belili in
barvane ...........
j Srajce za gospe.........
Moderoi, zadnji kroj.......
JW Velik izbor trakov, čipk, bordur, vezenj, svile ln različnih garnitur ter vseh drobnarij za ilvllje in modistinjo. — Vsprejemajo se naročbe možkih oblek po meri ln najnižjih oenah. Velik izbor biaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah.
60 13 21 16
22 46 U 18
00 50 »jO
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapit-njej o holehavim Piecoll-Jevo želodčno tinkturo, kateni k repni želodec, povečuje slast, pospešuje piehnv-ljenje in telesno odprtje.
Naročila vspiejenia pioti povzetja in točno izvršuje
G. Ficcoli,
lekarnar pri „Angelu" v Ljubljani
na Dunajski eesti.
Tinkturo za želodec pošilja izd lovatclj v škat-Ijali po 12 strklemcie za gld. 1*26 a. vr., po 24 steklenici«- za gld. 2"40, do 3(5 stekl, za gld. 3*50, po 75 stekl. /-a gl. 6*50 (poštni paket ne ere z F» ki. težak), pa 110 za gl. 10*30.
Poštnino mora plačati p. n. naročnik.
XXXXXXXXttXXXXXXXXX
Kolesa
(bicikli)
„S L AVI J A"
so najboljši češko znamke. Izvrsten materijal, uaj-skrbnejše delo, lahek tek, okusna oprava in primerna oeua so nedosegljive lastnosti teli koles.
Tovarna biciklev in motorov „SLAVNA"
Lawrin & Klement
v Mlado Kol osi n v i. Največji češki zavod te vrste. mi
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
Svetovna kolesa
Hinerikaaski originali
TRIBUNE IN ARENA
odlikovana v vseh državah na kontinentu radi eleganee, točnosti in v s trajanj a, prodaja se Izključno le pri glavnem zastopniku
ANTONU SKERL V TRSTU,
Vla S. Lazzaro itv. 6, nasproti palačo Salem.
NB. Navadna kolesa prodajajo se proti 2-letni garanciji, ročaj in pritikliue po želji kupea.
Mehanična delavnica za vsakovrstno popravo koles in Šivalnih strojev.
CENE ZMERNE.	-**--CENE ZMERNE.	,
„THE O'UESSmkB®"
angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu.
Aktiva društva do ."»1. deeembra 1H<»7...........Kron 15».W,57t>* —
Letno vplačilo premij in obresti do .'11. deeembra 1KD7..... » •-JH.8'23.375'—
Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1848.) .	» :i4:J.800,tMi7*—
V letu 1 Si»7- izdanih 74(58 polie za glavnieo od....... » 67.331,351*01
Prospekti, euniki in v obče vse drugo informacije dopožljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih.
HT Glavno zastopstvo v Trstu.	,
Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV.
S^T" Iščejo se dobri age nt je, zastopniki in potovale i.