35. številka.
(v Trstu, v Četrtek zvečer dne 21. marca 189.».)
Tečaj XX.
„BDI MOST"
ishaja po trikrat na teden t ieatili ia-danjih ob torkih, 6«trtklh in aobotAh. Zjutranjo izdanje izhaja ob H. uri zjutraj, vofi-rno pa ob 7. ari Te<'*r. — Obojno iidanje ntMf : it J«'l«n m«»pc . f. —.MO, iKVPti Av.trtj- t. 1.40 m »ri meanc. . . 2.60 , . , » .—
M pol leta . . . 5,— ... V__
n ™ leto . . , 10,— , „ „ I«.—
Na mroćbe brez pritajene naročnine »e n« je«IJe uir.
Posamične Številko «e dobirajo v pro-dajtlnicah tobaka v Irntu po a n»e„ ia*«n Trat* po fl nrč, Sobotno večerno jadanje v 7 rit t u 4 ni., iiren Trsta S n«.
EDINOST
Oglasi ne r*(*auu p« tarilii t p<titu; i» natlrtv t. debelimi črkami ne plučuj« prostor, kolikor obiega • »d ni h vr«ti-\ Poslana o»mrtnic>> in jarn^iahrale, d.i ftin^i ii^ln»i itd.no "ičunajo po pogodbi'
'litpi-i iiaj poAiljajo uredništvu: utira Caterra . j«, l.l. V«ak-> pi>.no mori biti fraiikoTrtna. k nef ankov.ina ie n 4pi'i'I )m»jo, Riikop»i se ne »racajo.
Olai
Naročnino reklam wiji ta <i<la«e npr»--jeroa upravniitro ulica M ilina pia-eolo hit. 3. II. nadat. <» tprle reklamacij« •o pro*ti< poAtnine.
lilo sloven«ketfa političnega društva za Primorsko.
„r »iflnnill J« mmr ! '
Castitim našim gg. naročnikom!
15. t. m. potekel je rok onim čč. gg. našim naročnikom, ki bo če na dolgu za leto 1894 ter smo začeli razpošiljati jim poštne naloge. O onih čč. gg. naročnikih, ki se ne odzovejo niti na to, smatrali bodemo, da ne ž«le držati več našega lista ter ga jitn ustavimo a koncem tega meseca. Zastano naročnino iztirjali pa bodemo drugim potom.
Ponavljamo prošnjo, da se nam dopošlje tudi naročnina za letošnje prvo četrtletje.
Upravni&tvo.
Ali smo res inferijorno pleme?
Slovan9tvo preživlja ravnokar hude čase: čase borb«, preganjanja, obrekovanja in nasprotovanja od vseh strani. Našemu narodnemu obstanku preti nevarnost, naš jezik zamečejo, kjer le morejo, politiški naš upliv v državi je minimaien, s kratka: vse krog nas sodi tako, kakor da smo mi duševno podrejeno pleme, sposobno jedino-le za — tlako neslovanskim rodovom. Tu pa se moramo vprašati, kje je iskati vzroka, da se nas tako nizko ceni: ali v neizprosnem nasprotovanju od strani sovražnikov, ali morda tudi v nas samih? Ali nismo morda tudi sami zakrivili, da smo zašli v položenje, o katerem ne bi mogli reči, da bi bilo posebno častno ?
Na to vprašanje dal je nedavno dunajski „Parlamentar" primeren odgovor, kateri hočemo tu posneti v glavnih mislih.
Ako dobro premotrimo zgodovino Slovanov, priti moremo do zaključka, da je v prvi vrsti ljuto nasprotstvo pripravilo Slovane v tako nečastno položenje, a še le v drugi vrsti so krivi Slovani satni se svojo popustljivostjo in s svojo veliko premehko nravjo. Ali to moramo že reči, da ni toliko Slovanom v sramoto, ampak veliko bolj njih nasprotnikom, ki so kovali slovane v spone duševnega suženstva in ki sedaj, dovršivši tako gnusno delo, Še obsipfgo zasmehovanjem uprav oue, kojim so provzrofiili neizmerne škode.
Zasmehovanje Slovanov kot podrejeno pleme bilo je v zgodovini vedno na dnevnem redu; drugače postopanje se Slovani itak ni bilo nikdar v navadi. V tem ravno tiči krivica, v tem tiči nasilstvo, zagrešeno nad Slovan-stvom kot zgodovinskim narodom. Iz tega poniževanja Slovanov kot podrejeno pleiii9, kot ndrod sužnjev, ki ima le ta namen, da služi drugim, hoteli so na nasprotni strani sklepati, da Slovanstvo je bilo ter da mu je sedaj služiti le kot kultnrni gnoj. Take usode pa vendar ni hotelo prenašati Slovanstvo ; slovansko čutstvovanje se je vprlo taki
PODLISTEK. Zlatarjevo zlato.
24
Zgodovinska pripovest XVI. veka.
Hpital A. S e n o a.
IV.
Ne ve se prav, da li je kraljeva srditost mahoma primorala mestno gospodo, da napravi čist račun in da popravi zidove in turne, le čita se, da je poslal mestni sodeč večkrat Halleku v Varaždin po deset poli-čev vina. Ali naposled dogorelo jim je do živega, spopadel jih je strah pred Gubčevoj vojskoj, in tu se je tesalo, zidalo in popravljalo na vse kriplje, seveda po strategičnein razumu mestne gospode. Kajti Gubčevo vojsko podpiral je skrivaj gospodar med ved grajski Stepko Gregorjanec, zakleti protivnik Zagrebčanov iz sovraživa proti Franu Tabu su8jedgrjyskemu, prijatelju gričkih meščanov Od tod tiuli njih strah, od tod utrjevanje vse križem, da ne sežge kmetski kralj Zagreba.
namenjeni mu usodi in to je bilo početek upiranju Slovanov. Podrejeno ali inferijorno pleme se je naveličalo suženjske službe, pri-šedsi do overjen j a, da je Bog ni postavil le za to na ta svet, da bi služilo, ampak veliko več v ta namen, da vrši določeni mu poklic, da pridobi sebi častno mesto med dragimi zgodovinskimi in kulturnimi n&rodi ter da* pribori vsem Slovanom sigurno in vspeštio bodočnost.
Ko nas Slovane zasmehujejo kot podrejen pleme, prisiljeni srno k premišljevanju, ali snw res pri volji še nadalje igrati ulogo podrejenega plemena, ali se hočemo vedno le pokoriti drugi volji ter se postavljati v službo ptujcem proti slovanskim koristim ? Ako bi hoteli Slovani pripoznati, da nas je zgodovina res obsodila na službo suženjsko, potem bi pripoznali sami, da so res podrejeno pleme ter da jim je prenašati usodo, ka-koršno zaslužijo: pokoriti se, služiti, ptujo voljo smatrati kot svojo, vesti se temu primerno, zadovoljiti se s postopanjem z nasprotne strani, primernim takemu položenju. Ali: ako tudi smatrajo Slovane kot podrejeno pleme in postopajo žnjimi temu primerno, iz tega pa ne sledi nikakor, da morajo oni dobrovoljno prenašati tako usodo ter potrpežljivo igrati ulogo, ki so jim jo prisodili in bi jiin jo hoteli prisoditi tudi za bodočnost.
V kolikor moremo mi govoriti v imenu Slovanstva, morajo že izjaviti najodločneje, da so definitivno minuli časi inferijornega plemena slovanskega, da Slovani ne morejo in ne smejo igrati • uloge duševno podrejenega plemena. Ako tudi to ni prav nasprotnikom, Slovani vendar ne morejo drugače, ako nočejo žrtvovati sami sebe, svoje zgodovinske tradicije in svoje bodočnosti. Slovanstvo mora dokazati, da žnjim ni moči in ni smeti postopati kot s podrejenim plemenom, da se čuti kot svetovnozgodovinski narod, zavedajoči se svojega cilja, ter da mu je vršiti določeno mu nalogo.
D6: do sedaj so smatrali Slovanstvo in-ferijornim plemenom; sedaj pa je skrbeti Slovanom, da se mora nehati tako postopanje žnjimi, ki je nedostojno velikega zgodovinskega naroda. Po tem morajo stremiti Slovani. Mi Slovani nismo nikako podrejeno pleme, čeprav so postopali z nami v tem zmi-slu ; mi nočemo ni biti ni postati inferijorno pleme; mi moramo stremiti po popolni jed-nakopravnosti, po politiških pravicah in po politiški svobodi. Komur to ne ugaja, naj le vrže kamen na nas ; ali mi hočemo in moramo pobrati ta kamen ter ga vrniti nasprotniku. In potem še le bodemo videli, da-li Slovani res zaslužimo ime in ulogo inferijornega ali duševno podrejenega plemena.
Tudi z mogočnim Tahotn, nekdaj pod-banom, razprl se je Gregorjanec radi velike pravde. Talii in Heningovi držali so v lasti po pol Susjedgrada, ali lakomi grozovitnež Tahi, ki je bil podbau, skušal je izpodriniti Heningovce, in skoro mu je hudobno delo uspelo, ali v tem oženil je junak in bogataš Stepko Gregorjanec Marto Heningovo, in grozovitnež Tahi moral se je odreči pohlepnej nakani. Od tega dne divjal je krvnik susjed-grajski proti mogočni obitelji Gregorjance? v zboru, v kraljevskem dvoru in med hrvaškimi graščaki, da bi ugonobil silni rod protivnikov, kojih se je jeden proslavil, in to Pavel, kakor biskup zagrebški in zakono-tvorec, a drugi zopet — Ambrož, oče Step-kov — kakor hrvatski podban, bogataš in
• junak, ki se je pa vendar moral odreči pod-■ banskej časti radi hudega razpora z banom \ Bukačem. Sovražil je torej na smrt gospodar ' susjed grajski Gregorjance, vstal javno proti j njim vsoj siloj časti in ugleda, delal tajno ' spletke ogromnimi novci in našel tako vrlo
Politiške vesti.
Interpolacija poni. Spinčiča in tovarišev radi sestave liste porotnikov pri okrožnem sodišču v Rovinju se glasi :
1.	Po kakih načelih se je postopalo pri sestavi liste porotnikov za leto 1895. pri okrožnem sodišču v Rovinju ?
2.	Kako je prišlo, da jo pri drugem se-stavljenju omenjen« liste tako očevidno padlo število porotnikov, ki so bili poprej spoznani sposobnimi za posel porotnika in ki so vešči oboma deželnima jezikoma?
3.	Kako more c. kr. vlada opravičiti tako zmanjšanje v očigled dejstvu, da so za posel porornika izžrebani Hrvatje več ali manj zmožni tudi drugega jezika, in v očigled dragemu dejstvu, da po zadujem uradnem ljudskem štetju biva v območju c. kr. okrožnega sodišča v Rovinju 122.000 Hrvatov poleg približno 88,oOf» Italijanov ?
4.	Ali je c. kr. vlada pri volji, prej ko prej po pravici in zakonu in v dobro razumljenem interesu pravosodja odstraniti pogreško, ki so je na škodo velike večine prebivalstva v območju c. kr. okrožnega sodišča v Rovinju dogodila pri sestavljenju liste porotnikov ?
Državni zbor. Poslanska zbornica je nadaljevala včeraj razpravo o preo-snovi davkov. Vsprejeli so §§. 12 <lo 15, kakor jih je predlagal odsek in le z nekaterimi spremembami, kojim je pritrdil tudi vladni zastopnik. Zatem so pričeli razpravljati o §§. 16 do 22, ki se dostajajo osnutia komisij za obrtarino.
Stranke v poslanski zbornici. Te dni je izšel nov seznam vseli strank v poslanski zbornici na Dunaju z ozirom na stanje kakor je bilo dne 9. t. m. Po tem seznamu šteje konservativni klub 55 članov, poljski klub 57, rusinski 6, združena nemška levica 107, liberalni centrum 10, nemška nacijo-naina stranka 17, klub deških nArodnih poslancev 37, moravski klub 8, hrvatsko-slo-venski klub 10, klub neodvisnih hrvatsko-slovenskih poslancev 5. Poleg teh klubov so tri „svobodne zveze", namreč: agrarcev z 52 člani, klub v varstvo parlamentarnih pravic z 18 člani in zveza krščanskih socUalistov z 11 člani. V teli zvezah so tudi lahko poslanci iz naštetih klubov. Ker štirje mandati niso zasedeni, šteje sedaj zbornica 349 članov ; 312 jih je v imenovanih klubih, 37 je divjakov.
Poljski nazori in poljska doslednost.
Nedavno že srno povedali, da se je poljski list »Uzienuik polski" izjavil, da so Slovenci zapravili vse simpatije, k e r s o njih zahteve nezmerne. I )anes pa nam je še omeniti, kako je omenjeni list utemeljil svojo
hitro vsako priliko, da bi spravil Gregorjance v nesrečo, prodobil vsakega plemiča, da mu bodi v pomoč proti zakletim njegovim sovražnikom.
Kmalu se mu je ponudila taka prilika. Stari Ambrož sklenol je s Petrom Erdody-jem in Nikolajem Zrinjskim pogodbo, s kateroj ste zainenile obe te dve obitelji del svojih posestev. Gregorjanec dal je Đakačem svoj grad Rakove in sedem vesi, k njemu pripadajočimi, a za to dobil je od njih Kraljev brod na Savi, Medvedgrad in k le temu pripadajoče vasi Kraljevec Botinec, Novake, Hudibitek in več tega.
V isti mah skočil je Tahi, ki se je poganjal za Medvedgrad v imeni svoje soproge, Jelene Znnj<ke. No zaman. Kralj Ferdinand potrdil j'* 1501. I, ono menjo, in leto potem, na dan sv. Katarine, uvedel je Matu Raškaj, plemeniti sodeč zagrebške županije, pisatelja Ambroža Gregorjnuca v posest in vladanje medvedgrajsko.
Ali ni sedaj ni miroval Tahi. Sedaj se
zares — poljsko izjavo. V prvo nas je poučil, da oni, ki se postavlja na narodno stališče, mora spoštovati tudi narodne pravice drugih. S tem je blagi poljska dušica zalučal Slov. v obraz očitanje, da ne sp>5tujej> pravice drugih — onim Slovencem, ki se morejo boriti za nnjpriinitivnejSe kulturne potrebe. Nemci torej, ki imajo vse polno učnih zavodov po nemških in — slov a n s k i h zemljah, so prave nedolžne ovčice, ini pa smo nezmemeži, ker se borimo za jeden utrakvislični gimnazij. In kaj takega nam očitajo oni in isti Poljaki, ki so že davno dovršili to isto, kar bi mi hoteli storiti : priborili svojemu jeziku p r v o mesto ;i a svoji z e m 1 j i. Oni torej, koje obsevajo v vsej svoji krasoti žarki narodne jednako-pravnosti, grozi nam, ki bi se hoteli solnčiti na istem solncu! Oni so že davno izrinili nemščino i/, svojih zavodov, a si pri tem vendar ohranili častni naslov ..zmernih politikov" ; mi pa, ki b> prosimo, da bodi poleg nemščine prostora tudi slovenščini — mi smo nezmemeži, ki srn > se svojo po« goltnostjo zapravili ,vse simpatije". Taki so poljski nazori o jednakopravnosti iu taka jim je logika v politiškem delovanju.
Plemeniti Poljak pravi nadalje, da je Poljakom dolžnost poŠte vati n a r o d no s t a-1 i š č e N e m c e v, a ne zine žal besede na adreso istih Nemcev, ki niso nikdar poštevali narodnega stališča Slovencev. Seveda: na tako stališče se ne more popeti poljska sebičnost, da bi rekli: ker mi Poljaki pošte-vamo kulturne in narodne potrebe vseh narodnosti, zahtevamo tudi od vas, ljubi nemški zavezniki, da spoštujete in jemljete v poštev potrebe Slovanov! To bi bilo pošteno, to bi bilo slovansko, to bi bilo logično. Ali kaj četno, ko poljska pravičnost in logika pričenjata še le tam, kjer silijo iz tal poljske koristi. In ker so slučajno sedaj nemški liberalci pri veliki skledi, menijo Poljaki, da morajo ozir jemati na n a r o d no stal išče Nemcev, ker bi sicer poljska gospoda morda ne dobili velike žlice iu ne bi mogli zajemati iz te velike sklede n a r a č u n svojih s o d e ž e 1 a n o v m a I o r u s k e n a r o d-n o s t i. 0 kako dobro je, ako človek umo poštevati .stališče" onega, ki je pri skledi.
Sicer pa ne moremo verojeti, da bi bili mi Slovenci ravno sedaj zapravili simpatijo, kjer jih — nikdar imeli nismo. Narodu poljskemu nočemo ničesar očitati — saj je reve/, da se ga Bog usmili — a to že moramo .reči, da so nam bile „simpatije*, ki smo jih uživali dosedaj pri večini njega zasto|mikov, tako dvomljive vredno.iti, da čisto nič ne žalujemo na zgubi istih.
In to nam je ljubi Poljak sam potrdil vskliknivši: Slovenci se jako varajo, ako meje ozrl po svejih prijateljih, a neprijateljih Heningovcev, po Zagrebčanih. In ni se pre-varil Tahi,
Od nekdaj prizadevali so si modri meščani, da jim bodo varna mesto in vsa njih zemljišča, vedno so snovali, da se polaste onih mest krog starega Griča, katerimi bi zagrebška trdnjava še bolj utrditi mogla, da razšire sploh svoje vladanje I r da bi se večjoj močjo in bogastvom obranili silovitih graščnkov
A to mesto, za katerim so najbolj hrepenele željne oči Zagrebčanov bilo je sokolovo gnezdo, trdni Medvedgrad, velevažni prevoz Kraljev brod in vse bogate vasi medveugrajskih gospodarjev krog grajskega gospodstva. Od vseh hudih nadlog, kar jih jo kraljevsko mesto izkusilo bilo ves eu--. -ivojega obstanka, bili s > najhujši silo.iti napadi med-vedgrajskih gospodarjev in jraščakov. Trepetom so pravile z.igreošk" matere svojim otrokom grozote: „črne kraljice* iu ljubimca jej Nemca Viljema Slanima (Datfe priii.)
nijo, da so slovanske simpatij® Poljakov močnejše, nego pa čut pravičnosti" t — one pravičnosti — moramo pristaviti namreč mi — ki dovoljuje Nemcem na stotine urnih zavodov za potrebo in brez potrebe, in ki daje nemškemu j»ziku neomejeno veljavo v vsem javnem življenju izven poljskih pokrajin, ki pa obsoja borno zahtevieo po bornem utra-kvističnem zavodu kot nezniernost, ako bi isti zavod siu/il kulturnim potrebam Slovencev.
Res je: nad tako ..pravičnost* se niso še nikdar povzdignile .slovanske simpatije* velike večine poljskih zastopnikov.
Viharen volilen hoj na Ogerskem. Včeraj se je vršila v Ni tri na Ogerskem volitev jednega v poslanca v poslansko zbornico Ogersko Nova katoliška stranka je stopila energično v volilni boj. To pa je seveda razjarilo vladno liberalno stranko, da je tudi ona zapričela strastno agitacijo. Duhovi so bili silno razburjeni, tako, da se je bilo bati resnih izgredov in pretepov, kar pa ni nič nenavadnega pri volitvah na Ogerskem. Vlada je poslala na volišče 1600 vojakov, koje so razvrstili po glavnih trgih in ulicah, da čuvajo javna poslopja in volilni lokal. Vse jo bilo tako, kakor da je proglašeno obsedno stanje Vse prodajalnice so bile zaprte, ker so se njih lastniki bali izgredov. O izidu volitve nimamo še poročila.
Mu£imt*ka zbornica ogcrska je vspre-jela v svoji včerajšnji seji proračun v drugem in tretjem čitanji. Med razpravo je izjavil finančni minister, da je položenje poljedelstva sicer jako neugodno, vendar pa ni nikakega govora o krizi. To neugodno položenje je le posledica splošne depresije.
Zadnji konzistorij. Dne 18. t. m. je izjavil papež v konzistoriju v Rimu, da so cerkveno - politiške prodloge na Ogerskem nasprotne katoliškim načelom. — Preldsi k odnosajem v Jtaliji je rekel papež, da se isti niso zboljšali vzlic okolnosti, da je italijanska vlada pripoznala italijanske škofe. Slednjič je zatrdil sv. Oče, da se bode nadaljeval boj za zakonito svobodo apostolskega svečeništva in pravice apostolske stolice.
Različne vesti.
Imenovanji. Državnega pravdnika namestnik dr. K a r o I C h e r s i c h v Trstu je imenovan državnim pravduikom v Rovinju. — Nadučitelj v Sežani, g. Matej Kante je imenovan okrajnim šolskim nadzornikom za sežanski okraj. Čestitamo iskreno!
Imenovanja pri flnanci. fles. namestnik v Trstu kot predsednik primorskega finančnega ravnateljstva je imenoval pri ces. kr. davčnih uradih: kontrolorja Gregorja Šubica davkarjem v IX. razredu; pristave Evgena Iti gat t a, Leopolda Klini ga, Ivana Slokarja in Ivana pl. Zatronija za kontrolorje v X. pl razredu; računarskoga vežbenika Cezarja Handscheka in davkarske vežbenike Frana Vittorija. Josipa Sflligoja, Oktavijaua Ma-rizzo in Hnga Bios-dija pa pristavi v XI pl. razred. — Finančni minister je imenoval nastopno osobje pri zemlj. katastru: Višjega nadzornika Ivana MacAka višjim nadzornikom v VII. plačil, razredu; nadzonika Viljelma Schneeweissa nadzornikom v VIII. pl. razr. višje geometre Ivana Ridija, Henrika Geri-nija in Frana Fuilanija za višje geometre v VIII. plač. razr.; geometra I. razr. Karla pl. Coniellija in Alojzija Ivančiča za višje geometre II. razreda v IX. plač. razr. in geometra II. razr. Alojzija Ursiclia geometrom I. razr. v X. pl. razr.
Pogreb gospe Marije Nabergoj bil je sijajen dokaz, koliko spoštovanja in sočutja uživa naš dež. in drž. poslanec gosp. Ivan vitez Nabargoj. Zadnjo čast izkazalo je materi gosp. poslanca mnogo občinstva iz Trsta, Kri ža, Kontovelja, Nabrežine itd. poleg domačega. Truplo l)lage pokojnice blagoslovil je gosp. župnik Kontoveljski. Domače pevsko društvo „Hajdrih" pelo je žalostinske pesmi v cerkvi in — v poslednjo čast pokojnici — na pokopališču. Gosp. poslanec Nabergoj dobil je povodom težkega udarca, ki ga je zadel, neštevilno izjav sočutja
Voda iz Bistrico Trstu — dovoljena. „Slov. Narodu* poročajo iz Ilirske Bistrice, da se je te dni opravičencem dostavila razsodba katera u g o d n o rešuje proSqjo tržaške mastne o.ifiine z dne lit. jul. 1H83.(1) in dovoljuje napravo vodovoda iz potoka
Bistrica v Trst. Omenjeni list pravi, da je
ta razsodba močno razburila v*e prebivalstvo. Iz razsodbe posnemamo, da je mestni občini tržaški dovoljeno vzeti 12.000 m3 vode na dan iz potoka Bistrica, da mora mesto od-škodovati opravičence potom medsebojnega sporazuma, eventuvaluo potom administracij-skega pravnega postopanja ali pa pravnim potom. V Bistrici se napravi vodohran, a vodovod, v železnih dva metra globoko uloženih revih, se izvede skozi davčne občine Bistrica Trnovo, Topolec, Mereče, Rat^ževo brdo, Kilovče, Nadanje selo, Stara Sulica, Kopana, Volčje, Gorenje Vreme, Britof, Famlje, Škofije in Naklo do Skocjana. Istotako se bode pozneje vršile razprave za odstop zemljišč in pa kar se dostaje križanja vodovoda s cestami. Mestna občina tržaška je obvezala dovršiti to razpravo tekom 5 let, ker drugače zgubi to dovoljenje veljavo.
Opravičenci ulože proti tej razsodbi priziv na deželno vlado kranjsko.
Odložena razprava. Prihodnjo soboto naj bi bila prod tukajšnjim porotnim sodiščem razprava proti lastniku in uredniku lista „II Pensiero Slavo", obtoženemu žaljenja na časti, storjenega po tisku. Urednika g. Jakiča namreč tožita župan zaderski Nik Trigari in tamošnji obrtnik Evgen Godnig. Urednik g. Jakid pa je iz umevnih vzrokov prosil, da se deleguje koje drugo porotno sodišče in zato je bila odložena omenjena razprava.
Porotne razprave v Trstu. Danes dopo-ludne pričelo je zopet zasedanje tukajšnjega porotnega sodišča. Obtožena sta tatvine 36 letni krošnjar Andrej Bubnič iz Podgrajskega okraja in 28letni težak Alojzij Castelliz iz Trsta, pristojen v Gradišče pri Litiji; oba sta bila že večkrat kaznovana. O izidu razprave sporočimo v prihodnji številki.
Okoličansklm vinogradnikom na znanje. Visoka c. kr. vlada je podelila naši družbi 8000 ameriških kolči, katere razdelč v nedeljo 24. t. m. med one, ki so se zanje oglasili. Priti je via Romagna st. 1, tik „Sene-nega trga" od 10-12 ure predpoludne.— Okoličani, ne zamudite tega, ker je le vam v korist. »Kmetijska in vrtnarska družba za Trst in okolico v Trstu*.
Odjemalcem , Edinosti ■ v okraju Barriera
javljamo, da se naš list prodaja tudi v žga-njeriji g. C o 1 j e v ulici Arcata.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti iztržilo se je pri rojanskih cipresah 80 stotink.
Predavanje v alovanekl čitalnici v soboto dne 23. t. m. prične točno ob 8 uri zvečer (mesto 8'/»), da se poslušalci bodo mogli udeležiti veselice kluba biciklistov v dvorani »Tržaškega Sokola*, ki prične točno ob 9. uri.
Pevcem bratovščine sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu se naznanja, da bode prihodnja pevska vaja v sredo dne 27. t. m. po navadi ob 7 uri v slovenski šoli.
Pevsko druitvo „Adrija" v Barkovljah bode imelo v nedeljo 24. t. m. ob 1 % liri pop. v prostorih gostilne »Pri društvu* svoj občni z b o r s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Posamezni predlogi. 5. Volitev novega odbora. — K obilni udeležbi uljudno vabi	ODBOR.
Slovensko pevsko dru&tvo v Gradcu. »SI. Nar," poroča, da se snuje v Gradcu slovensko pevsko društvo, kateremu bode ime »Edinost". To pevsko društvo naj bi postalo središče slovenskega življa v Gradcu.
Tržaiko podporno in bralno druitvo izdalo je svoje poročilo, oziroma obračun za upravno leto 1894. Iz tega poročila posnemamo: društvo je imelo tekom minulega leta vkupno 4511 gld. 31 nvč. dohodkov in 3542 gld. 91 nč. stroškov. Gotovine ostalo je dne 31. dec. 1894. v blagajui 908 gld. 40 nvč., Bolnim udom izplačalo je društvo tekom leta 1894. podpore v znesku 2043 gld. SO nvč.. porodnine 90 gld. Društveno premoženje iznašalo je dne 31. decembra 1894. gld. 32G9 nč. 3H. Članov ostalo je koncem leta 1894. 5 častnih, 5 podpornih, 1 ustauuvnik in 427 rednih.
Statistika tržaška. V tednu od 10. do 16. t. m. rodilo se je v tržaški občini 86 otrok (38 možkih in 48 ženskih) ; poleg teh bila sta dva mrtvorojena. Umrlo je 141 osel) (69 možkih in 72 ženskih) V razmerju na število prebivalstva pride 45.59 uir ičev na vsakih l()i)0 duš. — Zdravniški izkaz na-
vaja rael vzroki smrti: 4 slučaj* davice
1 si. porodniške mrzlic«, 30 x\. jetike, 28 si. vnetja sopnih organov, 2 slučaja nenadne smrti.
Sumljiva bolezen Včeraj popolmlne umrl je nenadoma 60-letni krmar Jurij Franičevid iz Dalmacije, na Lloydovera parniku »Urano" službujoč in stannjoč v ulici Pozzo di Cr jsada, list. 1. Franičevid je nedavno dospel s patnikom »Urano* iz Carjigrada. Predvčerajšnjem je obolel nenadoma, tožeč se o bolečinah v drobju in bljuvajoč nepretrgoma. Domačini pozvali so zdravnika z zdravniške postaje, toda kljnbu zdravniški pomoči umrl je,Franičevid. Pokojnikovo truplo prepeljali so v mrtvaSnico na pok opal iSču, kjer je bodo p&rali. Franičevičevo ženo, hčer in dotične osebe, ki so prišle v dotiko z bolnikom, odposlali so v bolnišnico na desinfek-cijo; istotako izkadili so pokojnikovo stanovanje.
Poneverjenje. Predsednik društva ,La Fratellanza" na Greti prijavil je včeraj polic, komisarijatn okraja Kolonja, da je 48letni posestnik Andrej Skerl, blagajničar omenjenega društva, stanujoč v Rojanu hšt. 155, priznal, da si je prisvojil par sto gld. društvenega denarja in od te dobe je izginol. Pregledali so vsled tega takoj društveno blagajno in našli 564 gld, 46 nč. primanjkljaja. Policijski komisarijat je takoj izdal teraluico za nezvestim denarničarjem; res so ga polic, organi našli še včeraj v ulici Bel-vedere iu ga izročili sodišču na razpolago. — Tendencijoznost »ljubili naših Lahov" vidimo tudi v tem slučaju, kajti židovski „II Piccolo* uporabil je takoj tudi to priliko, da blati Slovence, poročivši, da je bil Skerl de-narničar »slovenskega društva". ,11 Piccolo" bi moral nieiula znati, da imamo Slovenci za svoja društva slovenskih imen, torej nam ni treba nikakoršne »Fratel* lance". To je društvo tvojih somišljenikov iu slovenskih reuegatov, dragi „II Piccolo*.
Stralar — požigalec. Z Reke pišejo dne 17. t, m.: Danes popoludn« začela je goreti velika kopica na pomolu „Marija Va-leria* naloženega blaga (jute). Gasilci morali so pometati goreče »blago v morje, da so preprečili večjo nevarnost. Pogorela ali osmojena juta bila je last eskoinptne banke. Škode je okolo 6000 gld,, toda blago je bilo zavarovano. Preiskava je dognala, da je ogenj nastal vsled tega, ker je policijski stražar M a t e k zapalil omot jute iz radovednosti, da namreč vidi, če ista gori! Pravijo, da Matek ni pri pravi pameti; prej je služil pri flnanci, toda od tam so ga odpustili. Požigalcu so še isti večer slekli opravo stražarja in ga zaprli.
Policijsko. 201etni težak Fran R. iz Fernetiča razgrajal je sinoči v ulici Molin a Vento ter metal kamenje. Prišli so so stražarji ter ga aretovali. — Organi policijskega nadzorništva v ulici Sette Fontane zaptli s včeraj tri osebe, ki so na sumu, da so kradle perotnino na Vrdell iu v Rocolu. — Iz kur-nika na dvorišču kampanje št. 572 ukradli so neznani tatovi zopet 11 kukošij, vrednih 15 gld.
Loterijske številke, izžrebane 20. t, m.
Praga Inomost Uvov Sibinj
39,	82,	37,	11,	58.
11,	22, 71,	65,	81.
4,	23, 68,	70,	42.
53,	58,	85,	31,	51.
Najnovejše vesti.
Dunaj 20. (Poslanska zbornica.) Pravosudni minister je odgovoril na interpelacijo posl. šamaneka, zahtevajočo, da se preišče zdravstveno stanje v Plznu zaprtih mladih Omladincev, da se zaprti počutijo povsem dobro, da so torej pritožbe interpelanta povsem neosnovane. Posl, Šamanek predlaga, di se otvori debata o Ura odgovoru, zago-tovivsi, da so izjave ministrove neresnične. Ta predlog je zbornica seveda odklonila. Na to se je nadaljevala razprava o preosnovi davkov.
Berolin 20. „Norddeutsche Zeitung* potrjuje, da nemški cesar obišče dne 26. t. m. Bismarcka v Friedrichsruh.
Krf 21. Cesarica Elizabeta je dospela tu sem.
Nitra 21. Po silnem boju je zmagat pri današnji volitvi državni tajnik Latzkoczy z 930 glasovi proti 274, katere je dobil kandidat katoliške stranke grof Ivan Z i c hy. (Glej današnje politiške vesti. Ur.)
Trgovlnako braajnvk«.
Euaimpeita, Pionira zn spornimi S 81—0 84 Pflnnicn 7.11 jnaon 1H95 7 12 do 7.14 Oven it* spomlad <1.31 6 33 Ri zn spomlad i 78 5 80 . Koruza z« muj-jnni tf'44 6 40.
1'ieniea no »a o,I W kil. f. 695—7—*, od 79
kil. f. 7---7 06 od 80 kil. f. 7--7 10, od IJ
kil. r. 7 10-715, o.l »a kil. Tor. 7*15—7.20. !pčnn<ri fitt ) — 8 20 ; proso 715—7 20. Trg ob£o ra<>to l<', jako fivahen. Pienica S—10 nč. drugje. Oves 6 nč. drsijo. Koruza relik ponsanjkljaj Prodaja plenice le 8000 mt. st. ker bo lastniki zelo rezervirani! Vreme: lepo.
Praga. Neraliniruni sladkor za mar« f. 11.52'/. maj 13 60, nova letina 12.95. 1'/, */. dralj«.
Pruga. Centri Filial novi, poatavljon t Trat in s carino vred, odpuAiljatov precej f. 28 23- -29. Mar«
Avg.f. 29.50 --.— Conoassd za maro-april 2J.5U
—•—. Četvorni ca inaro 30-75. V glavah (sodili) za mato 30 75
Havre. Kava kantin good averaga mar« 93.75 z« juli 94 75.
Ha.rn'burg. Santo* g»ud average za mure 78.2t mul 7<>"60 suptambi>r 76"—.
Dunajska bon« BI. m«roa
laoi
včeraj	danes
Driavni dolg v papirju .... 101.63	101.45
„ , v »rebru . . . . 101 80	101.70
Ai strijska rentu v zlatu . . . 124 80	124.55
„ v kronah ... 101 25	101.05
Kreditne akcije....... 408.70	406.7A
London 10 Lat........122.H0	123.05
Napoleoni......... 0.73	974'/,
20 mark ........ 12.01	12.03
100 italj. lir........40.85	46-41
Zahvala.
Podpisani zahvaljuje najinkrenojse v »vojen in v imenu svoje družine vse dobre du&e, ki bo se odzvale na pro&njo, priubčono v 10. iter. cenjene „Edinosti", in so vsaj začasno preskrbelo košček kruha ziimi) in druiino.
Srčna hvala in H »g plaii I J oni p Bi*fdk, ulica Pioardi it 2 II.
Nič več kašlja!
Balitmski prtortlakl prah
ozdravi VKiik kaMj, plučni in bronhijalni katar, dobiva se v oilikovsni lekarni
PRAXMARER „Ai in Miri" Trst, veliki tri.
Poštno poiiljutve izvršujejo se neute^oina.

Tinct. elita nervotica comp.
Prof. dra. Llebara žive« okrepčojuči ELIKII R. m
Jedino pravi s varstveno znamko krii in lldro. Pripravljen po preipisu v lekarii Kiz Fanta v Fragu. Ta priprava je i. več lot mana kakor izvrotuo i. veo okrepčujočn sredstvo. Steklenioa po gld. 1. 2 in a-.IO. Dalje priporočajo se ialoitin« kapljica ■T- Jakoba kot vočkrat izkuieno domače sredatvo. S cklonlaa «0 nč. in i gld. t»0 nč. Dobiva se v lekarnah. Glavna zaloga: L kara« Sa-ravallo t Tntu; dalje : lekarna Zansttl t Trstu s Htura C. kr. vojaSka lekarna na Dunaju, Stefaus-platz, kako.- tifli v drugih lekarnah.
ZAHVALA.
Za pojave odkritosrčnega sočutja, katero so nara izkazali naši sorodniki, prijatelji in znanci o smrti naše nepozabno ljube matere, oziroma stare malere
Marije Nabergoj roj. Rupelj,
zahvaljujemo se s tom javno in najprisrenejše. Isto tako botli izrečena iskrena zahvala fig, pevcem društva „Hajdrih", na žalostiiikab, ki so jih odpeli v cerkvi iu na grobu. Konedno izrekamo našo globoko zahvalo vsem onim, ki so izkazali pokojnici zadnjo čast, spremivši jo do groba.
Na Prošeku, l<. marca 1395.
Žalujoči ostali.
Lastnik ptlitičue društv® .Edinost*. — Izdavatelj iu odgoverni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna D»lenc v Trstu.