Poštnina plačana v gotovim
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 %
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 19.000
Letna inozemstvo	Lir.	30.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
i
Leto XXXIV. - Štev. 16 (1700)
Gorica - četrtek, 22. aprila 1982 - Trst
Posamezna številka Lir 400
Papež o »domači Cerkvi" Gostovanje rojakov iz Belgije
Apostolska spodbuda papeža Janeza Pavla II. »Družinska skupnost« (Familiaris consortio) je sad škofovske sinode o družini, ki je bila v Rimu od 26. septembra do 25. oktobra 1980; med drugimi škofi z vsega sveta je na njej sodeloval tudi ljubljanski nadškof dr. Lojze Šuštar.
V	uvodu je papež sam zapisal: »Sinodalni očetje so mi ob sklepu zasedanja izročili obsežen spisek predlogov, v katerega so zbrali sadove dni trdega dela. Enoglasno so me prosili, naj svetu povem, kako živo se Cerkev zanima za družino, in naj dam primerne napotke za prenovo pastorale na tem temeljnem področju človeškega in cerkvenega življenja.«
Sinoda je torej zaupala papežu, naj dokonča njeno delo, mu da primerno obliko in sklepe objavi. Javnost je nestrpno pričakovala to apostolsko spodbudo in tisti, ki so spremljali delo sinode, so se že lotili primerjav, kje je šel papež dlje od sinodalnih očetov in kje ga njihova razmišljanja niso čisto prepričala.
Trinajst mesecev je sicer dokaj dolga doba, toda če se zamislimo v obširnost obravnavane snovi, je treba priznati, da je papež s svojimi najožjimi sodelavci to delo opravil zelo hitro. Ker je prisluhnil priporočilu sinodalnih očetov in ustanovil papeški svet za družino s pretežno pastoralnimi nalogami in inštitut za proučevanje zakona in družine pri Lateranski univerzi z znanstvenimi cilji, je delo sinode sklenjeno in začne se uresničevanje njenih sklepov.
LUČI IN SENCE SODOBNE DRUŽINE
Apostolska spodbuda je razdeljena na štiri glavne dele, ki jim je papež dodal še uvod in sklep. Prvi del nosi naslov »Luči in sence sodobne družine«. To poglavje je izjemno pomembno za razumevanje drugih, saj je v njem papež razgrnil ves zapleteni položaj, v katerem se je znašla družina. Med drugim je v tem poglavju razmišljal o tem, kako nastali položaj vpliva na oblikovanje vesti vernikov in kako doba, v kateri živimo, zahteva temeljito znanje. »Sinoda je na prvem mestu pravilno ugotovila, kakšni so božji načrti z zakonom in družino: vrniti se je hotela k izvorom, h Kristusovemu nauku.« V teh besedah je tudi ves smisel prizadevanj za prenovo družinskega življenja in družinske pastorale.
BOŽJI NAČRT O ZAKONU IN DRUŽINI
Kakor rdeča nit se je potem ta misel raztegnila na drugo poglavje, ki nosi naslov »Božji načrt o zakonu in družini«. Papež se je poglobil najprej v resnico, da je človek podoba Boga, ki je Ljubezen sama, zato lahko tudi zakonsko zvezo vrednotimo le z vidika zveze med Bogom in ljudmi. Ko je spregovoril o zakramentu zakona, je nanizal vrsto lepih misli o zvezi med Kristusom in Cerkvijo. Te misli imajo tudi visoko literarno vrednost. Poglavje je sklenil z mislijo na otroke, ki so sad zakona, in končno s krščanskim pogledom na devištvo.
NALOGE KRŠČANSKE DRUŽINE
Najdaljše je tretje poglavje apostolske spodbude »Naloge krščanske družine«. Gotovo ima tudi največjo praktično vrednost, saj ga ni papež po naključju poudaril tudi v podnaslovu. Že na začetek postavlja jasno in odkrito zahtevo: »Družina, postani to, kar si!«, potem pa razloži načrt poglavja, ki obsega oblikovanje medsebojne skupnosti v zakonu in družini, službo življenju, sodelovanje pri razvoju družbe ter sodelovanje družine pri poslanstvu Cerkve.
Krščanski pogled na zakon in družino je znan, papež tu samo osvetljuje in poudariš nekatere resnice: zakonska ljubezen je neločljiva, družina je nedotakljiva svetinja, ki mora biti prosta vsakršnih zunanjih pritiskov. Zanimive so strani, ki jih Je papež posvetil pravicam in dolžnostim Posameznih družinskih članov. Na prvo niesto je postavil ženo in mater, nato mo-in očeta ter na konec pravice in dolžnosti otrok. V teh razmišljanjih je veliko topline in spodbud za duhovno rast posa-
meznih družinskih članov in družine kot skupnosti.
Javnost je s posebnim zanimanjem čakala, kaj bo papež spregovoril o očetovstvu in materinstvu ter o službi življenju, ki je naloga družine. Janez Pavel II. je ostal pri stališčih okrožnice o posredovanju človeškega življenja (Humanae vitae), ki jo je napisal papež Pavel VI. Zdi se, da je nekatere stvari še bolj osvetlil in izostril. Tudi iz teh strani, ki so sicer zahtevne, diha velik humanizem in želja, da bi vrednote družine preživele tudi v času, ki jim ni naklonjen.
Socialna in cerkvena vloga družine sklepata to obširno poglavje. Posebej velja opozoriti na nekatera razmišljanja o družinski duhovnosti, zlasti še o odnosu do evharistije in zakramentalnega življenja.
DRUŽINSKA PASTORALA
Zadnje poglavje je izrazito praktično: »Družinska pastorala«. Papež govori o pripravi na zakon, pastorali zakoncev, o vlogi družine v župnijskih skupnostih, o skupnosti zakoncev in družin in še o marsičem. Poseben del apostolske pobude je namenjen dušnopastirskim delavcem, ki morajo biti spodbujevalci in nosilci družinske pastorale.
Sklep tega poglavja pa govori o nekaterih »mejnih situacijah«, ki postavljajo pred družine in cerkveno skupnost dodatne težave. Cisto na koncu razmišlja o nepravilnih skupnostih, med katerimi so »poskusni zakoni«, skupno življenje brez zakonske zveze, katoličani v civilnih zakonih, ločeni zakoni, ponovne poroke ločencev. V teh posebnih primerih je potrdil uradna stališča Cerkve.
PRAVICE DRUŽINE
Za zaključek navedimo še pravice družine, kakor izhajajo iz listine, ki je bila izdelana na sinodi, papež pa jo je uvrstil v apostolsko spodbudo:
Vsak človek ima pravico ustanoviti družino in imeti na voljo sredstva, da jo lahko preživlja.
Vsak človek ima pravico imeti otroke in jih vzgajati.
Zasebnost družinskega življenja je nedotakljiva.
Družina ima pravico živeti svojo vero in jo posredovati tudi drugim.
Starši imajo pravico vzgajati otroke v skladu z lastno tradicijo ter verskimi in kulturnimi vrednotami.
Družina ima pravico do primernega stanovanja.
Družine se lahko združujejo med seboj in ustanavljajo svoje organizacije.
Mladoletni otroci imajo pravico do vse potrebne zaščite pred škodljivimi zdravili, pornografijo, alkoholizmom itd.
Starejši ljudje imajo pravico do dostojnega življenja in dostojanstvene smrti.
Družine imajo pravico do primerne zabave.
Družine se lahko preselijo in si ustvarijo boljše življenje.
Slovenci k Belgije so v nedeljo 18. aprila pod večer telefonirali: »Srečno smo se vrnili. Najlepša hvala za vašo gostoljubnost in prijazni sprejem.«
Tako se je zaključila enotedenska turneja članov pevskega zbora »Slomšek« in folklorne skupine »Vesela mladina« iz Limburga v Belgiji po naši Primorski. Potovanje so začeli na velikonočni ponedeljek popoldne. Imeli so na voljo velik in izredno moderen avtobus za 66 oseb. Pot bi jih morala voditi skozi pomlad, toda od Belgije do Gorice so vozili skozi sneg in dež. Pač muhasti april. Posebno močno je snežilo v Kanalski dolini in se zato niso ustavili v Ukvah kot so imeli namen. Zaradi tega so bili v Gorici že v torek dopoldne. Vrli organizatorji se niso ustrašili: Povabili so jih v klet Stefana Vogriča (pri Levpuščkovih) v Podgori in jih namesto s kruhom in soljo kot stari Slovani pogostili z domačim vinom in pršutom. Gotovo jim je to šlo bolj v slast kot kruh in sol starim Slovanom. Tam so jih pozdravili tudi zastopniki moškega zbora »M. Filej« in Zveze slovenske katoliške prosvete. Ti so jih potem spremljali na njihovi poti vse dni do slovesa v Števerjanu v soboto pod večer, posebno Viktor Prašnik in Zdravko Klanjšček.
Gostje so se namestili pri salezijancih in se odpočili za naslednje dni, saj so potovali z avtobusom 18 ur. Naslednji dan v sredo ob 11,30 je bil sprejem na gori-škem županstvu. Poleg belgijskih gostov so bili navzoči tudi številni člani zbora »M. Filej« in ansambla Lojzeta Hledeta in še drugi. V imenu belgijske skupine je župana pozdravil g. Vinko Žakelj, ki je izseljenski duhovnik za Slovence v Limburgu in na Holandskem in je spremljal skupino na celi poti.
Županu je na kratko orisal položaj Slovencev v Belgiji in poudaril njihovo za-
vzetost za ohranjevanje narodnih vrednot in materinega jezika sredi flamske družbe. Delajo pa to v prepričanju, da more človek rasti v resnično osebnost le iz pristnih narodnih in verskih korenin. Župana dr. Scarana je pozdravil tudi predsednik društva »Slomšek« Bernard Žabot, ki je prinesel tudi pozdrave in spominski dar župana iz Maasmechelena, kjer ima sedež društvo »Slomšek«. Obema je s toplo besedo odgovoril župan dr. Antonio Scarano, ki je povzel misli župana iz Maasmechelena, naj slična kulturna srečanja res pomagajo k medsebojnemu spoznavanju evropskih narodov in k graditvi miru in boljše bodočnosti v Evropi in na svetu.
Sledila je še zakuska in prijazen razgovor. Celotno srečanje je na trak posnel Niko Klanjšček in ga je naslednji večer že oddajal Ljudski radio.
Po kosilu so se gostje podali na Tržaško, kjer so bili gostje Zveze cerkvenih pevskih zborov. Ogledali so si Miramar m grad sv. Justa. Toda mudilo se je, ker so zvečer imeli nastop pri Sv. Ivanu, Trst je našim rojakom postregel še z nečim drugim, namreč s pravo tržaško burjo, ki je tisti dan pihala izredno močno. Kljub temu je bila dvorana pri Sv. Ivanu polna. Čeprav oder v dvorani ni posebno velik, vendar so belgijski gostje izvedli celotni program, ki je bil precej dolg, nad dve uri.
Zbor je nastopil v mešani in moški zasedbi. Čuditi se je, na kako visoki ravni je ta zbor, če upoštevamo, v kakšnih izredno težkih razmerah deluje. Saj je bilo poudarjeno, da mora npr. dirigent Vili Rogelj prevoziti nad 200 km za vsako vajo. Podobno tudi pevci. Toda ljubezen vse premore, je zapisal že sv. Pavel, ljubezen do lepega petja in do narodnih izročil, ki so v tujini dražja kot v domovini. Morda je še bolj kot zbor presenetila folklorna
Sv. oče v Bologni
Trinajst ur se je zadržal preteklo nedeljo sv. oče Janez Pavel II. v Bologni, ki je nekdaj spadala v papeško državo in je sedaj glavno mesto dežele Emilia-Romanja, ene najbolj »rdečih« v Italiji. Kljub temu pa je bil sv. oče v Bologni sprejet z veliko simpatijo ter ob velikih množicah ljudstva.
Svoj obisk je začel v romarskem svetišču sv. Luka nad Bologno, nato je obiskal cerkev sv. Dominika in se ustavil v baziliki sv. Petronija, ki je obenem stolnica bolonjske nadškofije. Sprejel je pozdrav rektorjev univerz v Emiliji, se srečal z redovniki v cerkvi sv. Petra in obiskal vojašiko pokopališče San Lazzaro di Savena, kjer je pokopanih veliko Poljakov Andersove armade, ki je prva ob koncu druge svetovne vojne prodrla v mesto. Sv. oče se je ustavil tudi na kraju, kjer je prišlo na
Spomenik žrtvam Jalte
Po 35 letih so Angleži le na nek način priznali svojo krivdo in soodgovornost pri množičnem izročanju protikomunistov komunističnim vladam v letu 1945. Gre za dva milijona vrnjenih Rusov, Kozakov in Jugoslovanov, številko, ki jo Angleži danes sami priznavajo.
Že leta 1976 je Skupina poslancev britanskega spodnjega doma dala pobudo za postavitev spomenika žrtvam jaltskih dogovorov. 6. marca letos je bil ta spomenik odkrit. Stoji nasproti Victoria-Albert muzeju na Thurloe Square, South Kensington.
Odkritje spomenika so med drugimi po častili poslanci konservativcev, laburistične in liberalne stranke. Od liberalcev je bil navzoč tudi njihov bivši predsednik Joe Grimmond. Spomenik je posvetil londonski protestantski škof, ni pa bilo na žalost predstavnika kardinala Humea. Ruski emi-
grantski zbor je pri tem zapel nekaj žalo-stink. Glavni govornik je bil sir Brain; ta je prvič v javnosti priznal britansko odgovornost pri vračanju antikomunistov, katerim se je zgodila vnebovpijoča krivica. Napis na spomeniku pa o tem še sramežljivo molči. Vsega naj bi bile krive komunistične vlade.
■ V zvezi s sporom glede Malvinskih otokov je prišlo do izmenjave pisem med Vatikanom in argentinsko vlado. Na papežev poziv, naj pride do mirne poravnave spora s pomočjo pogajanj, je predsednik Galtieri odgovoril, da si Argentina želi miru, a da se ne bo nikdar ponižala pred zahtevami, ki prihajajo iz ranjenega ponosa, zlasti še če se te zahteve opirajo na surovo uporabo sile.
železniški postaji 2. avgusta 1980 do strahotnega atentata, ki je terjal 85 mrtvih in nad 200 ranjenih. Papež se je zadržal pred ploščo z imeni ubitih žrtev ter se nekaj časa pomudil v zbrani molitvi. Dan je zaključil z večerno mašo na trgu VIII. avgusta, kjer se je zbralo nad sto tisoč oseb.
Na pozdrav komunističnega župana Zan-gherija je odgovoril, da je rad prižel v slavno bolonjsko mesto, ki ima častno preteklost in se odlikuje v sedanjosti po svoji dinamični dejavnosti. V svojih govorih je podčrtal pomen človekove osebe in presežnih vrednot ter ponovil poziv, ki ga je izrekel že ob svoji izvolitvi: tudi Bologna naj odpre Kristusu svoja vrata.
Tudi mladim, ki so bili na Piazza Mag-giore, je sv. oče govoril o resnici, ki zadeva človeka. Ta resnica bi bila preklicana, če bi se odpravila razlika med dobrim in zlom in če bi se imenovalo člo-večanstvo to, kar je greh. V potrditev svojih besed je navedel terorizem in katerekoli vrste umor, kar velja seveda tudi za splav.
Sv. oče je omenil tudi sedanji spor med Argentino in Vel. Britanijo glede Malvinskih otokov. Izrekel je željo, da bi prišlo do mirne poravnave spora brez prelivanja krvi.
V	celoti je papež imel deset govorov. Dobro se je zavedal, da je Emilia-Roma-gna dežela s posebnim političnim in kulturnim vzdušjem. Ko je letos januarja v Vatikanu sprejel škofe te dežele, je med drugim dejal: »Pri vas vladajo ideologije in praksa, ki so odprte materialističnemu in uživaškemu pojmovanju življenja, katero je povzročilo zlasti gospodarsko blagostanje.« V takih razmerah pa je smisel za duhovne vrednote vedno ogrožen.
Čez človeka ni hujše divjačine, ako divjati brez pameti začne (škof A. M. Slomšek).
skupina, ki je v eno uro trajajočem programu izvajala slovenske ljudske plese tako dovršeno, da je v Gorici nekdo rekel: »Mogli bi mirno nastopiti na katerikoli mednarodni reviji ljudskih plesov.« Seveda so bili del sporeda tudi pozdravi in izmenjava spominskih darov.
Bilo je že pozno ponoči, ko so se vrnili v Gorico k počitku. Naslednji dan v četrtek so se belgijski rojaki odpeljali na ogled Benetk. Vreme jim je bilo še precej naklonjeno.Pod noč so šli na večerjo k posameznim družinam. V veliki sprejemnici pri salezijancih se je zbralo toliko članov zbora »Mirko Filej« in Hledetovega ansambla, da je na koncu zmanjkalo gostov za vse, ki so jih želeli imeti pri sebi na večerji.
V	petek dopoldne so se dame razpršile po Gorici za nakupe, saj je po goriških trgovinah toliko reči, ki mikajo zlasti ženski svet. Kosilo je bilo pri Sobanu v Jam-Ijah. Tudi tu so bile kuharice izredno iznajdljive. Po kosilu so se vračali v Gorico prek Doberdoba in Debele griže (Vrh). Želeli so videti »Doberdob, slovenskih fantov grob«. Toda na Debeli griži so imeli tehnično okvaro pri avtobusu, da ni mogel naprej. A so se kmalu znašli: poslali so SOS v Rupo, na Peč, v Sovodnje in Gorico in je prihitelo toliko »rešilnih« avtomobilov, da so v kratkem času vse prepeljali v Gorico, dočim so še isti večer avtobus popravili, da je bil za naslednji dan nared.
Zvečer v petek je bil nastop v Katoliškem domu v Gorici. Ker je dvorana prostorna in oder tudi, je tukaj prišlo celotno izvajanje, tako zbora kot folklorne skupine, še bolj do veljave. Kljub delavniku in kljub raznim »polenom« so prijatelji belgijskih rojakov napolnili dvorano. Kot že povedano, jim ni bilo žal tako zaradi lepega petja kot zavoljo presenetljivega nastopa folklorne skupine. Ob zaključnem prizoru smo našteli na odru 13 mladih parov v slovenskih narodnih nošah.
Tudi v Gorici so bili razni pozdravi in izmenjava darov. Po nastopu v dvorani je bilo prijateljsko srečanje v spodnjih prostorih Doma. Kar niso se mogli ločiti in iti k počitku.
Sobota 17. aprila je bila dan slovesa. Ansambel Lojzeta Hledeta in pevci zbora M. Fiilej so pripravili slovo »Med borovci« v Števerjanu. Tu jih je najprej na županstvu pozdravil župan Slavko Klanjšček, ki je orisal stanje števerjanske občine. Zatem so imeli ob 13. uri mašo v štever-janski cerkvi. Maševal je g. Vinko Žakelj, ki se je zahvalil vsem, pohvalil pevce in mladino in jim priporočil, naj jim tudi domača kultura pomaga rasti v zrele krščanske osebnosti. Med mašo je belgijski zbor pel naše velikonočne pesmi in skoro vsi so pristopili k sv. obhajilu.
Po maši se je prav prilegel »piknik« med borovci. Veselo razpoloženje je nekoliko zmotil dež, ki je začel rositi. A pred njim so se umaknili v dvorano Župnijskega doma, kjer so se mladi in starejši zavrteli ob zvokih domačega ansambla. Kar težko je bilo na koncu slovo, ali noč se je bližala in treba se je bilo ločiti od Števerjana, od Primorske in od njenih ljudi. Za tolažbo po poti in za spomin doma so jim ostale steklenice briškega tokaja in merlota.
To poročilo naj zaključim z besedami sv. pisma: »Kako lepo in prijetno je, če prijatelji bivajo skupaj.« Z rojaki iz Belgije smo preživeli Skupaj lep velikonočni teden, ki bo nam vsem ostal v prijetnem spominu. Morda gostom še bolj kot nam, ker so se morali bolj truditi. Smemo tudi upati, da se bodo vezi med nami in njimi, ki so se začele plesti z gostovanjem moškega zbora »M. Filej« in ansambla L. Hledeta v Belgiji pred dvema letoma in so se sedaj utrdile, pletle naprej in bomo še doživeli slična dvostranska srečanja. Ta naj pomagajo zlasti nam zamejcem in zdomcem k medsebojnemu spoznavanju, prijateljstvu in utrjevanju v zvestobi do narodnih izročil in slovenske besede.
K. H.
im je
Mladinski manišinski seminar v Beloiii
Apostolstvo molitve je največja organizacija vernikov katoliške Cerkve na svetu, saj šteje okrog 45 milijonov članov, raztresenih skoraj po vseh katoliških deželah. Zato ni čudno, da jo je papež Pavel VI. imenoval »veliko družino molivcev«. Člani Apostolstva molitve izprosijo od Boga s svojimi molitvami in žrtvami pravi dež milosti na delo Cerkve po vsem svetu.
NASTANEK
Apostolstvo molitve je nastalo v Franciji, v nekem jezuitskem kolegiju, kjer so se kandidati na duhovniški stan s študijem in molitvenim življenjem pripravljali na svoje bodoče pastoralno delo. Ko so prihajala v kolegij pisma jezuitskih misijonarjev, ki so v daljnih deželah spreobračali nekrščene in ustanavljali ter utrjevali med njimi cerkvene postojanke, se je v teh pripravnikih zbudila neka »sveta zavist«, ker se jim je zdelo, da zapravljajo z mirnim študijskim življenjem dragoceni čas. Radi bi šli čimprej na svoje postojanke in tam pridobivali ljudi za Kristusa. Tedaj jim je njihov duhovni voditelj dal veliko misel. Rekel jim je, da morejo tudi sami kot študentje, čeprav daleč od misijonov, z molitvijo in žrtvijo pomagati misijonarjem pri njihovem težkem delu. Študentje so navdušeno sprejeli zamisel in pobudo duhovnega voditelja. Tako je nastalo prvo središče Apostolstva molitve. In temu so sledila naglo druga, najprej v Franciji, nato po ostali Evropi in po vsem svetu. Papež Pij IX. je leta 1849 Apostolstvo molitve potrdil in obdaril z odpustki, Leon XIII. pa ga je leta 1896 še spopolnil.
CILJ APOSTOLSTVA
Po drugem vatikanskem koncilu so izdelali nova pravila Apostolstva molitve v duhu koncilskih odlokov. Udom predlagajo naslednji program: najprej vsakdanje darovanje. To pomeni, da naj se udje darujejo vsak dan skupaj s Kristusom, ki se neprestano daruje na naših oltarjih nebeškemu Očetu. Potem češčenje Jezusovega srca in posvetitev Jezusovemu Srcu. Potem vsakdanjo udeležbo pri sv. maši, če je mogoče in prejem sv. obhajila. Nato češčenje Matere božje. Marija je bila namreč tesno povezana s Kristusom Odrešenikom. Zato naj gojijo člani Apostolstva mo-molitve sinovsko ljubezen do nje. Posnemajo naj jo v čednostih. Zatekajo naj se k njej kot posrednici k Sinu. Njej na čast naj zmolijo vsak dan en del ali vsaj eno desetko rožnega venca.
Apostolstvo molitve želi, da bi vsi njegovi udje čutili s Cerkvijo. Ce hočemo, da bo mogla Cerkev vršiti svoje poslanstvo in vse ljudi zediniti s Kristusom, morajo njegovi udje gojiti ljubezen do nje in biti deležni njenih skrbi. Zato naj vsak dan darujejo svoje življenje v vse namene, ki jih po Apostolstvu molitve sv. oče predloži vsak mesec. Nameni, ki jih razlaga brošura AM, nas seznanjajo z velikimi problemi Cerkve. To pa nam daje pobudo, da z njo vedno bolj čutimo in jo podpiramo z molitvijo in žrtvami.
In končno želi AM, naj se njeni člani še posebej posvečajo molitvi, tako ustni kot premišl jevalni. Potrebe človeštva so namreč vsak dan večje in Bog daje svojo milost, svojo pomoč predvsem po molitvi. Hrano za svojo molitev naj črpajo člani iz sv. pisma. In kadar se jim nudi priložnost, naj se radi udeležijo kake duhovne obnove ali opravijo duhovne vaje, ki so visoka šola molitve in zedinjenja z Bogom.
VODSTVO
Vrhovni predstojnik AM je jezuitski general. On imenuje v vsaki deželi svojega narodnega namestnika, ki skrbi za širjenje in delovanje AM v tisti deželi. Poleg tega ima ali vsaj bi morala imeti vsaka škofija svojega škofijskega voditelja in vsako posameznd središče svojega krajevnega voditelja, ki je redno župnik ali kaka druga oseba. V Sloveniji je bil narodni voditelj jezuit Pavel Berden, ki je umrl lani pred božičem. Sedaj je prevzel njegovo mesto jezuit dr. Franc Zupančič. V Gorici in v Trstu sta škofijska voditelja dva italijanska jezuita. Med Slovenci pa skrbita za AM msgr. Franc Močnik in župnik Jože Kunčič.
VSAKDANJE DAROVANJE
SRCU JEZUSOVEMU
Darovanje lahko opravimo s posvetilno molitvijo »Božje Srce Jezusovo«, ki je natisnjena na prvi strani vsakega lističa z razlago mesečnih namenov AM. Lahko pa opravimo darovanje tudi s svojimi besedami, da le izrazimo misel: vse, kar bom danes delal in trpel, naj bo združeno z molitvijo, delom in trpljenjem Jezusovega skrivnostnega telesa, to je Cerkve in njej v korist. Lahko se tudi kar na kratko izrazimo z zdihljajem: »Vse zate, presveto
Srce Jezusovo!« Prav s tem zdihljajem lahko ponovimo ali ponavljamo med dnevom svoje darovanje.
Lo-pajhong je bil kitajski bankir, katoličan. V njegovi glavi so se motali računi, pogodbe, valute, obrazi. Ko je hodil po ulicah, je skozi pisano šaro svojih misli večkrat ponavljal: Pridi k nam tvoje kraljestvo. Mislil je na Kristusa. Molil'je za vse ljudi, ki jih je srečaval, molil za svojo veliko domovino Kitajsko. Tudi v banki ga je pomirjevalo, ko je sredi poslov v duši ponavljal: Pridi k nam tvoje kraljestvo. Podobno tudi mi lahko ponavljamo večkrat na dan med svojimi opravili in skrbmi: Vse zate, presveto Srce Jezusovo!
Posvetiti se Srcu Jezusovemu, pravi Leon XIII., ne pomeni nič drugega kot popolnoma se predati v službo in v dar Jezusu Kristusu, kajti vse češčenje, ki ga izkazujemo božanskemu Srcu, gre Kristusu, našemu Gospodu samemu! Posvetiti se Srcu Jezusovemu pomeni izročiti sebe, vse kar smo, imamo, moremo in znamo, svoje misli, besede in dejanja, telo in dušo ljubezni Jezusovega Srca.
KAKO JE MED SLOVENCI NA GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM
Skoraj vse slovenske župnije dobivajo lepake, listke in brošure z razlago mesečnih namenov Apostolstva molitve. In seveda tudi molijo po teh namenih. V župniji Sv. Križ pri Trstu npr. molijo vsak dan po maši vsi skupaj posvetilno molitev in preberejo tudi vse tri mesečne namene. Nato dodajo še prošnjo k mesečnemu zavetniku in kratko molitev za duhovnike, ki je na prvi strani mesečnega listka. Tudi v šoli molijo večkrat skupaj z otroki posvetilno molitev. Bolnikom nosijo listke z mesečnimi nameni in jim priporočajo, naj molijo vsak dan posvetilno molitev, naj darujejo svoje molitve in trpljenje Bogu po namenih AM. In mnogi to tudi delajo. Tako opravljajo veliko dobro delo in posvečujejo sebe in druge.
J. K.
Mladinska komisija Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti, ki je imela svoj občni zbor 8. aprila letos v Burg-Reulandu (nemško govoreči predel Belgije), je bila na svojem seminarju, ki so se ga udeležili predstavniki 11 narodnostnih skupnosti tudi seznanjena z novostmi glede desetletnega demokratičnega boja Slovencev v Italiji za zakonsko zaščito lastnih pravic v duhu vesoljne izjave o človekovih pravicah, mednarodnih in dvostranskih pogodb in ustavnih načel italijanske republike.
Ta zveza je pregledala položaj slovenske manjšine ob svojem seminarju v Trstu leta 1980, stalno pa jo seznanja z dogajanjem mladinska sekcija njenega dejavnega člana, Slovenske skupnosti.
Dejstvo, da se je pred časom začela v senatu italijanske republike zakonodajna pot za sprejetje globalnega zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost v Furlaniji-Julijski krajini, je torej zelo velikega pomena.
Mladinska komisija Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti izraža pričakovanje, da bo Italija v najkrajšem času sprejela pravičen zakon, ki bo izpolnil zahteve Slovencev v Italiji, ki imajo naravno in juridično pravico, da se priznajo njihove osnovne pravice.
To je besedilo resolucije, ki so jo udeleženci letošnjega mladinskega mednarodnega seminarja v jugovzhodnem delu Belgije sprejeli glede položaja Slovencev v Italiji. Seminarja v Burg-Reulandu se je za včlanjeno mladinsko sekcijo SSk udeležilo pet mladih. Prifeotna je bila tudi tričlanska delegacija Koroške dijaške zveze iz Celovca.
Večletni podpredsednik Mladinske komisije Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti (FUENS) Ivo Jevni-kar, ki tokrat ni več kandidiral za mesto v vodstvu, je v imenu Slovenske skupnosti prebral krajše poročilo o zadnjem dogajanju v zamejstvu in v Rimu, predvsem v zvezi z napori za globalno zaščito, s po-
OKNO V DANAŠNJI SVET
Tudi proti lakoti se ne sme manifestirati na Vzhodu
Skupine mladih radikalov iz zahodne Evrope (italijanski, španski, francoski, belgijski in nemški) so v nedeljo 18. aprila priredile v raznih prestolnicah vzhodne Evrope vrsto miroljubnih demonstracij za razorožitev in proti lakoti v svetu. Radikalci so prišli v vzhodne države s turističnimi vizumi. V Moskvi, vzhodnem Berlinu, Pragi, Budimpešti, Bukarešti in Sofiji so razgrnili napise z gesli »Kruh, življenje in razorožitev« ter mimoidočim razdeljevali letake zoper oboroževanje ter lakoto v svetu. Pri tem miroljubnem protestu je bilo aretiranih 23 demonstrantov. V Mokvi sta bila priprta dva Italijana, pa nato izgnana iz države, v Bolgariji pa so priprli štiri Italijane, ki so prišli iz Trsta. Še najbolje je šlo radikalcem v Bukarešti, kjer jih je sprejel mladinski predstavnik centralnega komiteja romunske komunistične partije in jim celo omogočil, da so svoj nastop utemeljili po krajevni televiziji.
Jubilej najstarejšega kardinala
Dekan kardinalskega zbora Carlo Con-falonieri je dopolnil 90 let življenja. Bil je tajnik papeža Pija XI. in vršil razne druge odgovorne službe pri vodstvu Cerkve. Za kardinala ga je imenoval papež Janez XXIII. Nekaj let je bil škof v mestu L'Aquila. Kot kardinal je vodil Kongregacijo za imenovanje novih škofov.
Sovjetski list poziva k borbi zoper vero
Glasilo sovjetsike mladine »Komsomol-skaja pravda« je objavilo poziv na odločnejšo borbo proti religiji in zavzetejšo propagando za ateizacijo sovjetske mladine. Opozorilo je tudi na povečanje števila cerkvenih porok v Sovjetski zvezi, zlasti v Litvi. List nadalje poroča, da so v glavnem mestu Litve, Vilni, lani zaradi cerkvene poroke izključili iz komunistične parti je 19 oseb. Glasilo poudarja, da sta komunizem in vera nezdružljiva. V listu je tudi zapisana optimistična napoved, da bo vera čez 12 let sama od sebe prenehala, kot je to Lenin predvideval že leta 1917. Toda kljub temu je potrebna čuječnost. Na koncu glasilo piše, da ima v »SZ vsakdo pravico svobodno verovati v Boga tako dolgo, dokler to ne škoduje njegovemu delu«.
★
■ V začetku preteklega tedna je predsednik vlade Spadolini obiskal mesto Porto-ferraio na otoku Elbi in pozval politične
sile, tako od vladne večine kot od opozicije, naj se zavedajo resnosti gospodarskega položaja v državi. Posebej je omenil terorizem, ki je ponovno opozoril nase, ko so rdeči brigadisti napadli karabinjerje, ki so stražili poslopje, v katerem poteka proces zaradi Morove ugrabitve. Po Spado-limijevem mnenju sta boj proti terorizmu in akcija za premostitev gospodarske krize tesno povezana med seboj.
■ Nemški zvezni minister za zunanje zadeve Gensoher se je v Rimu sestal z italijanskim zunanjim ministrom Golombom ter obiskal tudi Vatikan. Ministra sta poudarila, da imata vladi, ki ju predstavljata, enake poglede na dogajanja v svetu. Obe sta na strani Vel. Britanije v sporu glede Malvinskih otokov ter se zavzemata, da bi bila britansko-argentins>ka kriza čimprej zaključena. V Vatikanu pa se je Geinscher brez tolmača tri četrt ure pogovarjal s sv. očetom. Seveda je bilo tudi tam govora o argentinsko-britanskem sporu, poleg tega je tekla beseda o položaju na Poljskem, o problemih Tretjega sveta in o razorožitvi. Genscherja je sprejel tudi vatikanski državni tajnik kardinal Casaroli.
■ Centralni komite PCI je izvolil za novega direktorja dnevnika »L’Unita« Emanuela Macalusa, ki pa ni bil enoglasno izvoljen. Šest glasov je bilo proti. Berlinguer pa je v svojem poročilu obtožil vladne stranke, da niso enotne, da se vedno prepirajo med seboj in da so podložne DC. Socialiste je označil, da so se znašli na skrajni desnici. Za svojo stranko je zahteval, da mora priti v vlado in tako prispevati k spremembam v državi. Ni pa PCI za predčasne volitve. Sistemu demokrščan-ske oblasti se je treba upreti, okrepiti pa odnose s katoličani.
■ Ob zaključku romanja podobe često-hovske Matere božje po poljskih škofijah je sliko sprejel v Varšavi nadškof Glemp ter pred 30.000 verniki pozval poljske oblasti, naj v maju, ki je Mariji posvečen, spustijo na prosto vse internirane žene. Teh je samo v taborišču Goldap 186.
■ Do silne eksplozije je prišlo v središču Madrida, kjer je bila močno poškodovana telefonska centrala, onesposobljenih pa nad 20.000 telefonov. Do napadov na policijo je prišlo tudi v Barceloni, Pamploni in Bilbau. Očitno gre za novo ofenzivo baskovske teroristične organizacije ETA.
Korenina miru je pravica in tudi veselja je ta porodnica (škof A. M. Slomšek).
stopkom v parlamentu, z delom »rimske komisije«, izbruhi narodne nestrpnosti v Trstu in podobno. Popolnejši prikaz tokrat ni bil potreben, saj so se predstavniki mladinskih organizacij, ki so včlanjene v FUENS, neposredno seznanili s slovensko problematiko na seminarju pred dvema letoma v Dragi.
O najnovejšem dogajanju na Koroškem so poročali koroški predstavniki, ki so en večer uporabili tudi za prikaz koroške zemlje z diapozitivi.
To poročanje je sodilo v že ustaljeni del seminarja, ko vsako leto prisotne delegacije predočijo svoj položaj. Pri poročanju o stanju manjšin je vzbudila pozornost prisotnost predstavnika Laponcev na Švedskem. Veliko je bilo tudi razpravljanja o dogajanju na Kosovu.
Osrednja pozornost mladinskega manjšinskega seminarja, ki je bil od 5. do 8. aprila, pa je bila naravno posvečena položaju gostiteljev: nemško govorečih Belgijcev, ki jih v FUENS zastopa mladinski odsek PDB (Stranka nemško govorečih Belgijcev). Več predavanj, srečanja in pa celodnevni poučni izlet so udeležencem prikazali usodo 65.000-glave skupnosti, ki je bila od leta 1815 do mirovne pogodbe po prvi svetovni vojni del Prusije oz. Nemčije, pozneje pa je kot manjšina prešla pod Belgijo, kjer je doživljala poskuse asimilacije, notranje spore ob razhajanju z že nacistično Nemčijo, psihološki udarec ob nemški zasedbi nevtralne Belgije, nelagodje prvih povojnih let, nov polet ob ustavnih reformah v Belgiji v začetku sedemdesetih let, ko so Flamci, Valonci in tudi Nemci v državi dobili novo pravno ureditev za jezikovne in kulturne pravice (uradna veljava vseh treh jezikov, »sveti kulturnih skupnosti« za vsako narodnost z zakonodajno in upravno oblastjo ipd.).
Na manjšinskem seminarju je bilo tudi zasedanje glavnega odbora. Na razpolago je bil čas za medsebojno spoznavanje in družabnost, čeprav je bil program zelo natrpan. Občni zbor je zadnji dan sprejel resolucije o položaju Nemcev v Belgiji, Slovencev v Italiji, o problemih Kosova in o življenjskih vprašanjih Laponcev. Govor je bil tudi o spremembah statuta. Na novo sta bili sprejeti v Mladinsko komisijo FUENS predstavništvi Nemcev v Alzaciji in Retoromanov ali Ladincev iz Švice. V novem odboru so: Christel Petersen (Fri-zijka iz ZRN - predsednica, Franc Wakou-nig (Koroška) in predstavnik Alzačanov -podpredsednika, tajnik je ostal Nemec iz Belgije Gerd Henkes.
Iz slovenske Koroške
Spominska svečanost ob 40-letnici izgona koroških Slovencev
V nabito polni dvorani celovškega Doma glasbe je bila v nedeljo 18. aprila spominska svečanost ob 40-letnici nasilnega izgoija koroških Slovencev, ki se je je udeležilo nad 1.500 oseb, nastopalo pa je 150 članov slovenskih prosvetnih društev. Slovesnosti sta prisostvovala tudi celovški škof Egon Kapellari in deželni glavar Leopold Wagner, ki pripada socialistični stranki.
Ta je nenapovedan spregovoril in pozval navzoče, naj se ne ukvarjajo toliko s preteklostjo, ampak bolj posvetijo sedanjosti. V tej sedanjosti naj pride do »dokončne sprave in novega pojmovanja svobode«. Izgona koroških Slovencev, ki je bilo »nesmiselno in blazno dejanje« pa se ne sme naprtiti ljudem sedanjega časa. Za večino nemško govorečih Korošcev je po njegovem mnenju enakopravnost koroških Slovencev nekaj samo po sebi umevnega. Tudi 7. člen avstrijske državne pogodbe da je izpolnjen, koroški Slovenci pa da uživajo na nekaterih področjih več pravic kot drugi. Wagnerjev govor je vzbudil med poslušalci v dvorani precej nevolje in so ga ob koncu krepko izžvižgali.
Uradna govornika sta bila predsednika obeh slovenskih organizacij dr. Matevž Grilc in dr. Franci Zwitter. Ta dva sta trdila prav nasprotno od Wagnerja: določila avstrijske državne pogodbe do sedaj niso bila izpolnjena, zato je treba storiti vse, da se avstrijska manjšinska politika na bo več razvijala v smeri asimilacije Slovencev.
V kulturnem programu so pevci in recitatorji v besedi in pesmi prikazali usodo slovenskih pregnancev. Nastopili so tudi preživeli iz nekdanjega slovenskega zbora v dachauskem taborišču pod vodstvom svojega ustanovitelja Valentina Hartmana. Naravno so bili deležni velikega aplavza. Vsa prireditev je bila odlično izvedena in je navdušila vse navzoče.
Slovenski komunisti so zborovali
V Ljubljani se je zaključil 9. kongres Zveze komunistov Slovenije. Za novega predsednika osrednjega odbora je bil izvoljen inž. Andrej Marinc, odbor pa sestavlja 94 članov.
Ključno vprašanje v debati se je sukalo o tem ali in v kolikšni meri delavci že odločajo o družbenem kapitalu. Pri tem se je ugotovilo, da se pojavljajo protisocialistične in protisamoupravne težnje. Slovenski komunisti se bodo še naprej borili za vodilno vlogo delavskega razreda in se bodo spopadli z vsemi, ki bi poskušali delavcu odvzeti odločilno samoupravno besedo.
V zaključnem dokumentu je tudi popravek, ki zadeva odnos do vere. »Komunisti spoštujejo človekovo versko prepričanje in zavračajo vsakršno težnjo, ki postavlja religijo nasproti socializmu ali socializem nasproti religiji. Oboje vodi k političnemu ločevanju vernih in neverujočih delovnih ljudi v škodo skupnih socialističnih interesov.«
Takoj po kongresu se je novi osrednji odbor sestal v dvorani Cankarjevega doma. Novi tajnik je postal Miha Ravnik, novi predsednik Andrej Marinc pa je v sklepnem govoru med drugim dejal: »V prihodnje bo marsikateri napredek nekoliko počasnejši in boj, da pridobljeno ohranimo, trd. Dozoreva zavest, da niso samo materialne dobrine vsebina socializma. Gre za mnogo več: za bogastvo medčloveških odnosov in da bo naše življenje še bolj svobodno, kulturno in humano.«
Slovenci po svetu
Še en Slovenec škof v Sev. Ameriki
Iz ZDA je dospela vest, da je sv. oče Janez Pavel II. imenoval za pomožnega škofa v Clevelandu msgr. Edvarda Pevca. Novi škof je v Ameriki rojen Slovenec, ki precej dobro govori tudi slovensko. Sedaj je bil rektor semenišča, prej pa župnik v fari sv. Vida v Clevelandu, ki je največja slovenska župnija v tem mestu. Ko so štandreški igralci in ansambel Lojzeta Hle-deta bili v Clevelandu, je ob njihovem nastopu bil navzoč tudi župnik Edvard Pevec, ki je pa kmalu zatem pustil župnijo, da prevzame vodstvo semenišča. V župniji je užival sloves dobrega in učenega duhovnika. Gdč. Pavla Rijavec je bila pri njem za tajnico v pisarni. Že takrat se je v Clevelandu govorilo, da je msgr. Pevec kandidat za škofa,
Novemu škofu naj gredo tudi naše čestitke in molitve.
Popravljena krivica
Po 22 letih je bila madžarskemu prelatu Gellertu popravljena storjena krivica. Papež Janez XXIII. ga je 23. septembra 1959 imenoval za upravitelja škofije Pecs. Oblasti pa so prepovedale, da bi vršil službo upravitelja. Papežev odposlanec L. Poggi je končno dosegel, da je sv. oče lahko imenoval Gellerta za pomožnega škofa sedanjemu škofu v Pecsi. Škof Gel-lert je sedaj star 71 let.
Kamenčki
Od kod informacije radijski postaji Trst A?
Zgodilo se je v četrtek 15. aprila, da je tržaška radijska postaja Trst A (to je postaja v slovenskem jeziku) v jutranjih poročilih ob 7. in 8. uri poročata, da bo zvečer, tj. v četrtek 15. aprila, ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici »kulturni večer« Slovencev iz Belgije. Zvečer so nekateri ljudje izven Gorice res prišli, da bi se udeležili tega »kulturnega večera«. Seveda »večera« ni bilo, kajti v 13. štev. Katoliškega glasa z dne 1. aprila je bila slika folklorne skupine iz Belgije z opombo, da bo nastopila v Katoliškem domu v Gorici v petek 16. aprila. V naslednji številki istega lista z dne 8. aprila je bil velik dvokolonski oglas in pa članek na 1. strani, kjer je rečeno, da bodo belgijski rojaki imeli koncert in nastop folklorne skupine v petek 16. aprila ob 20.30. Pač pa je res, da je Primorski dnevnik v sredo 14. aprila prinesel kratko obvestilo, da bodo Slovenci iz Belgije imeli »kulturni večer« v četrtek 15. aprila ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici.
Zato nastaja vprašanje, od kod črpa tržaška radijska postaja svoje informacije, ki jih posreduje svetu. Je bilo to malomarno poročanje v Primorskem dnevniku in na tržaškem radiu naključno ali namerno?	(r4-r)
Ob smrti msgr. Velcija
Mirno kot je živel je na belo nedeljo 18. aprila zvečer zaspal v Gospodu goriški kanonik msgr. Giuseppe Velci (Velcich). Sestra redovnica ga je našla v naslonjaču kot da bi spal.
Pokojni monsignor je bil doma s Krka, kjer se je rodil 15. decembra 1893. Njegov oče je bil uradnik 'pri gozdarski upravi in kot tak je bil premeščen v Bovec. Mati se je pa ustavila v Gorici, kamor je pozneje prišel tudi oče. Tako je mali Giuseppe ostal v Gorici in postal Goričan v polnem pomenu besede. Tu je namreč dokončal gimnazijske študije in tu je ostal pozneje kot duhovnik do smrti.
Po končani gimnaziji je odšel v Innsbruck na teološko univerzo, ni pa dosegel doktorske diplome, ker ga je nadškof Sedej poklical domov v Gorico, češ da po-' trebuje duhovnikov in ne doktorjev. Posvečen je bil v Innsbrucku 26. junija 1917. Po vrnitvi v Gorico je bil najprej kaplan v Furlaniji, nato pa je prišel v stolnico za vikarja. V mestu je kmalu razvil živahno dejavnost z mladino. Postal je glavni pomočnik Alojziju Fogarju pri delu v Katoliški akciji. Z msgr. Fogarjem sta si ostala velika prijatelja do nadškofove smrti. V njegovi sprejemnici je bila Fogarjeva slika na častnem mestu. Stari člani KA v Gorici se še danes z navdušenjem spominjajo tistih časov po prvi svetovni vojni, ko sta mladino vodila Alojzij Fogar in Giuseppe Velci.
V	stolnici se je uveljavil kot dober pridigar, ki je znal preprosto in učinkovito govoriti. Tu sta sodelovala z msgr. Mirkom Brumatom, ki je bil istočasno vikar za slovensike vernike. Oba sta zelo razgibala versko življenje v župniji. Leta 1935 je postal stolni kanonik. Po vojni je od 1945 do 1963 tudi vodil kot župnik stolno župnijo. Starejši duhovniki se ga spominjamo kot profesorja cerkvene umetnosti in cerkvene zgodovine v gimnaziji in v bogoslovju. Pod apostolskim administratorjem Sirottijem je bil nekaj časa tudi ravnatelj bogoslovja. Poleg tega je vršil v škofiji še druge odgovorne službe. Med drugim je bil pospeševatelj beatifikacije avstrijskega cesarja Karla I. Nazadnje je postal dekan stolnega kapitlja. Zaradi starostne oslabelosti je zadnja leta pustil vse službe in se umaknil v pokoj v hišo »ViJla Verde«. Tam ga je srečala smrt, na katero je bil vedno pripravljen. Še za življenja si je določil grob na pokopališču in si zložil napis na spomeniku.
Pok. msgr. Velci je bil izrazita duhovniška osebnost. Z dalmatinskih otokov doma je bil zelo čustven, kar ga je kdaj za-
Pogovor med slovenskimi škofi
in predstavniki Celjske Mohorjeve družbe
O problemih, ki so nastali ob Mohorjevi družbi v Celju, je tekel pogovor, k’i ga je vodil ljubljanski nadškof 3. februarja letos v škofijski palači v Ljubljani. Prisotni so bili vsi slovenski škofje, podpredsednika Družbe dr. Zmaga Kumer in Viktor Smolej, tajnik prof. Rafko Vodeb in dva odbornika prof. France Vodnik in Franc Kimovec-Žiga, ki je zastopal SZDL.
Iz zapisnika, ki so ga dobili poverjeniki Družbe lahko razberemo nekatere zanimivosti:
— Pokrovitelj je vsakokratni ordinarij mariborske škofije. (Po družbinih pravilih bi to torej moral biti škof Kramberger, je pa ostal škof Grmič.)
— 8. člen pravil govori o »socialistični zavesti« in »naprednem krščanskem prizadevanju«. (Predstavniki Družbe so sicer to skušali na nek način opravičiti, vendar so obljubili temeljitejšo obrazložitev v »Glasniku«. Moti pa v zapisniku stavek: »Tudi sedaj je predsednik verske komisije nadškofu izrazil željo, da sedanje vprašanje okoli MD razrešimo čim bolj ugodno.« (S tem se je potrdila upravičena bojazen, da je MD v Celju že v režimskih Vodah!)
— Iz več strani (od poverjenikov) je prišla zahteva, da bi v odboru bil prisoten Predstavnik slovenskih škofov. Ta točka je odpadla, ker je jasno (tako obrazložuje-jo), da škofje kot taki ne morejo delegirati svojega zastopnika v odbor MD. Lahko pa pridejo v odbor kot delegati. Izgovarjajo se, da bi sicer škofe lahko povabili na svoje seje.
— O knjižnem načrtu je bilo največ besed. Letos je MD dobila 23 pisem, od tega štiri skupna in ostala posamična. Sporen 3e članek v koledarju »Ob 40. obletnici OF Slovenije«. Duhovniki so dobivali neljube očitfke s strani naročnikov, kaj pravzaprav priporočajo. Prav tako je prišlo do
neslo, da je ponavljal s sv. Hieronimom: »Parce mihi. Domine, quia Dalmatus sum.« (Prizanesi mi, Gospod, saj veš, da sem Dalmatinec). Sicer pa je bil izredno dober, v šoli še preveč, tako da je težko obvladal mlade študente. Po zadnji vojni so se mu posebno smilile benediktinske redovnice v klavzuri na otoku Kriku. Pomagal jim je, kolikor je mogel. Osebno jim je s taksijem vozil vsakovrstno pomoč. Malo pred smrtjo je prijateljem povedal, da je bil na Krku vsaj dvestokrat. Na teh potovanjih prek državne meje je seveda doživel to in ono, ali s svojo odkritosrčnostjo se je vedno izmazal iz vseh težav.
Veliki prijatelj msgr. Mirka Brumata je bil prijatelj tudi Slovencev. Prav za časa njegovega župnikovanja smo vpeljali v stolnici razne pobožnosti za slovenske vernike, ki jih prej ni bilo, npr. šmarnice in vstajenjsko procesijo na vel. noč. Ko smo za novo leto 1944 dobili slovensko mašo ob 9. uri v cerkvi sv. Ignacija je v tedniku »Idea del Popolo« napisal članek: »Ci vo-levano le bombe...«, da smo namreč Slovenci v Gorici dobili tudi eno pozno sv. mašo.
Pogreb je bil v stolnici v sredo 21. aprila. Pokojnega msgr. Velcija bomo ohranili v lepem spominu vsi njegovi nekdanji dijaki in tudi verniki stolne župnije. Naj v miru počiva na božji njivi v grobu, ki si ga je sam izbral.
Kazimir Humar, stolni vikar
ostre reakcije v mariborski škofiji na članek dr. Rajhmana o škofu Krambergerju, kjer je zapisano: »Vsekakor (misli na novega mariborskega škofa) ne bo mogel mimo vsega, kar je škofija (mariborska) v pokoncilskih razmerah z obema škofoma Maksimiljanom 'in Vekoslavom dosegla, saj ni mogoče zavreti rasti, ki je že tako bujno pognala: osveščenost vernih ljudi, njihovo zavzeto sodelovanje v župnijskih svetih in pri obnovi občestev..., pa tudi rastoče zanimanje za družbene probleme in s tem vedno bolj zavestno vraščanje v socialistično družbo...« Sicer so tudi priznali, da je tajnik ali drugi odborniki dobil nad 50 pisem. S tem je vsekakor vprašljiv obstoj Družbe. Število prednaročil v letu 1981 je padlo za 3.000. Razpečali so 44.600 izvodov redne zbirke. (Meja gospodarske donosnosti je 40.000 izvodov).
1.	maja poteče rok za zbirko za 1983. Kot se že ve, je letos znatno padlo število pred-naročriikov.
Nekaj pa je seja pokazala: »Nihče se ne strinja, da bi MD smela propasti. Gotovo pa je, da tudi duhovniki ne bodo v nedogled podpirali nekaj, kar ni v skladu z vero in realnim stanjem, v katerem živi vernik v Sloveniji!«
Izpolnila se ji je mladostna želja
Še kot mlado dekle je Monika hotela k benediktinkam na Nonnbergu pri Salzburgu, a novonastale politične razmere (nacistična zasedba Avstrije) in temu sledeča druga svetovna vojna so njeno namero preprečile. Poslali so jo za učiteljico na Poljsko, kjer je spoznala svojega bodočega moža, ki je bil pozneje znan zdravnik na Dunaju. Z njim je imela sedem otrOk. Ko je mož umrl in so vsi otroci prišli do poklica, je leta 1976 stopila v že omenjeni samostan, nedavno pa je napravila večne zaobljube.
Deželni kongres DC v Trstu
V	sotobo 17. aprila je bil v Trstu osmi deželni kongres Krščanske demokracije, ki so se ga udeležili strankini voditelji, parlamentarci in vladni predstavniki, deželni predsednik Comelli in delegacije drugih strank. V dvorani Avditorija, so zborovalci najprej poslušali politično poročilo deželnega tajnika Braide. V njem je ta podčrtal glavne teme sedanjega, predvsem vsedržavnega političnega trenutka in organizacijski ter idejni pomen stranke.
Med delegacijami je bilo tudi predstavništvo deželne Slovenske skupnosti, ki so jo sestavljali D. Štoka, A. Bratuž, Z. 'Harej in M. Terpin. Poleg strank iz dežele so bile prisotne tudi delegacije avstrijske Volkspartei ter SZDL Slovenije in Hrvat-ske. Zborovalci so nato izvolili delegate za vsedržavni kongres, ki bo v maju.
Rojan
»Butalci« v izvedbi dijakov srednje šole
F.	Erjavec. Dijaki te srednje šole so vpeljali tradicijo, da se vsako leto predstavijo z delom kakega mladinskega pisatelja. Letos so izbrali ob 50-letnici smrti pisatelja Frana Milčinskega uprizoritev njegovih Butalcev. Tako je povedal v nagovoru ravnatelj šole inž. Josip Pečenko, ter poudaril, da je šola dobila za svojo gledališko amatersko dejavnost več priznanj »Mladi oder«. Taka predstava terja dosti naporov od profesorja, ki predstavo pripravi, pa tudi dijaki žrtvujejo veliko svojega prostega časa v ta namen. Vsi pa imajo zadoščenje, če predstava lepo uspe.
In reči moramo, da je predstava »Butalcev« zelo dobro uspela. Zaslugo za to ima v prvi vrsti prof. Lučka Peterlin-Su-sič, ki je delo odrsko priredila in skrbno
7. pohod prijateljstva
Skuipina za Posoški mladinski socialni turizem (T.G.S. Isontino) iz Gorice je v sodelovanju z Občinsko .pezo telesno kulturnih organizacij iz Nove Gorice organizirala lepo uspel množični pohod prijateljstva mladine obeh narodnosti z obeh strani meje. Udeležilo se ga je okoli 5.000 mladih Slovencev in Italijanov.
Tak pohod je lepa priložnost za medsebojno spoznavanje in utrjevanje prijateljskih vezi, saj se odvija pod geslom: Kdor si pridobi prijatelja, najde zaklad. Kdor je imel priložnost opazovati to veliko manifestacijo miru je vsaj ta dan pozabil, da obstaja meja, ki loči narode, saj so mladi z enako prešernostjo tekli po goriških kot novogoriških ulicah in oznanjali, kjer je pravo prijateljstvo, tam ni predsodkov, kreganja in sovraštva.
Proga je bila dolga 11 km in je šla od Travnika po ulicah Oberdan - Corso Verdi - Corso Italia - 24 Maggio - N. Sauro -Trg Municipio - Mazzini - Marconi - D’An-nunzio - del Colle - Giustiniani - del Ra-fut - Corsica - S. Gabriele - Erjavčeva ulica - Kidričeva - Leninova - Cankarjeva -Partizanska - Prvomajska - Štrukljeva -Vojkova - IX. korpusa - mejni prehod Solkan - Svetogorska - Mighetti - Orzoni -Don Bosco - sedež TGS I.
Med potjo so bile kontrolne točke in okrepčevalnice. Na cilju — pri salezijancih v Gorici je vsak udeleženec dobil medaljo, ki predstavlja cerkvico Sv. Duha ob goriškem gradu. Ob startu in na cilju je udeležence pohoda zabavala folklorna skupina iz Palmanove v svoji srednjeveški opravi ter slovenska in italijanska godba na pihala. Glavne nagrade so podelili predstavniki oblasti z obeh strani meje. Izrekli so tudi pozdrave in želje, da bi se ta tradicija še nadaljevala, kajti mladina gradi lepšo bodočnost med narodi.
Vojaki so za vse udeležence pripravili okusno paštašuto. Deloval je tudi dobro založen bar. Posamezne skupine so glede na število članov prejele primeren pokal ali plaketo. Z jugoslovanske strani sta bili največji skupini osnovna šola Šempeter in Nova Gorica, z italijanske pa italijanska srednja šola Favetti in slovenski goriški skavti, ki so se razdelili v štiri skupine: Sovodnje, štandrež, skavti iz Gorice ter volčiči in veverice iz Gorice in tako odnesli največ priznanj. Poleg tega je skupina 35 odraslih skavtov sodelovala pri organizaciji in izvedbi samega pohoda.
Zamejske Slovence so častno zastopale tudi ostale skupine: srednja šola I. Trin-ko, Dijaški dom, osnovna šola iz ul. Brolo in V. Veneto, Naš prapor, osnovna šola iz Štandreža, Podgore in Pevme.
ter domiselno zrežirala. Kdor je kdaj poskusil naštudirati kako igro z mladimi igralci, ve, koliko truda in potrpljenja taka postavitev zahteva. Moramo pa reči, da je režiserka našla v svojih igralcih dobre sodelavce, ki so znali slediti njenim hotenjem in vsak posebej ustvarili posrečene in dobro izdelane like.
Naj omenimo štiri tepanjske vaške klepetulje, ki so jih sproščeno zaigrale Nataša Franca, Erika Piščanc, Ivana Verginel-la in Kristina Trnovec. Sigurnost v nastopu so pokazali tudi Danijel Sardo v vlogi Copatke, Ingrid Sedmak kot njegova žena, Valter Piščanc kot slikar čačka ter Breda Husu kot grofica. Še posebej je treba pohvaliti tri različne in dosledno izpeljane like; ti so: Aleksander Kompare kot policaj, Maksi Kralj kot Cefizelj in Andrej Pieri kot župan. Pa tudi vsi osta-
li	— Igor Civardi, Robert Mosetti, Erik Dolhar, Marko Švagelj, Monika Mosetti in Egon Emili — so bistveno pripomogli, da je predstava ogrela številno občinstvo. Ob koncu moramo omeniti še lepo sceno, ki so jo dijaki izdelali pod vodstvom prof. Karmen Jugovič.
Igra je zabavala tako mlade kot stare, zato bi bilo škoda, če rojanski dijaki ne bi ponovili predstave še kje drugje.
Opčine
Občni zbor Hranilnice in posojilnice. Bil
je v nedeljo 18. aprila in se ga je udeležilo lepo število članov. V vrsti zborov je bil ža 73. Vodil ga je predsednik inž. Milan Sosič. Ob koncu lanskega leta je zadruga štela 570 članov. Kriza, ki je zajela kmetijstvo, obrtništvo in gradbeništvo, torej področja, s katerimi je openska ustanova še posebej povezana, je seveda pustila svoje sledi tudi pri dejavnosti te hranilnice. Kljub temu pa je hranilnica končala svoje Sansko poslovanje z velikim uspehom ter med drugim uvedla tudi nekatere nove službe, med temi npr. izplačevanje pokojnin INPS.
Knjigovodstvo je lani opravilo kar 310 tisoč vknjižb, skupna vrednost vlog pa je dosegla 44,7 milijarde lir. čisti dobiček poslovnega leta je bil 1 milijardo 428 milijonov lir. Prav zaradi naraščanja obsega bančnih poslov je postal sedanji sedež hranilnice za občinstvo in uradnike (teh je 37) že pretesen in se zato sedaj vodstvo pogaja za nakup primerne stavbe nedaleč od sedanjega sedeža.
Pristojni organi so lani odobrili nova pravila hranilnice. Na podlagi teh pravil bo imel denarni zavod širše poslovne pristojnosti in dvojezični napis. Ni pa hranilnici uspelo odpreti novega okenca pri Domju. Banca dTtalia je namreč prošnjo zavrnila. Zdaj bo hranilnica vložila prošnjo, da bi smela nuditi posojila tudi v miljski občini.
Prosek
Zasačena dva mazača. Shod neofašističnega voditelja Almiranteja v Trstu je vzpodbudil nekatere mlade desničarske skrajneže, da so se ponovno spravili nad slovenske spomenike in sedeže slovenskih organizacij. Tako so se lotili tudi spomenika padlim partizanom na Proseku. Dva izmed njih sta v noči na preteklo nedeljo začela s pisanjem svojih gesel, ko sta bila zasačena. Po razgibanem lovljenju in skrivanju so ju karabinjerji le prijeli in odpeljali na tržaško kvesturo. Pri sebi sta imela cel sveženj protislovenskih letakov.
Iz Jugoslavije
V	dvorani šolskih sester v BORŠTU bo v nedeljo 25. aprila ob 17. uri vesela prireditev
PRAZNIK TRETJE ŽIVLJENJSKE DOBE
Na sporedu je mladinska igra, nastop otrok osnovne šole in vrtca, nagovor ter petje moškega okteta iz Trsta.
letja brez Lurda in brez Fatime ter bo živela in delovala do konca dni, tudi če bodo ta Marijina svetišča kdaj prenehala.
S tem pa ni rečeno, da so Marijina prikazovanja brez pomena v življenju Cerkve. Iz teh svetišč (da omenimo samo Lurd in Fatimo) so prišle in še prihajajo mnogotere duhovne in telesne dobrote, ki razodevajo božjo ljubezen in moč Marijine priprošnje ter posredno izpričujejo resničnost naše svete vere. Za vse to moramo biti Bogu hvaležni.
Avstrijski državni predsednik je obiskal Jugoslavijo
Predsednik avstrijske zvezne republike dr. Rudolg Kirchschlager se je pretekli teden tri dni mudil v Jugoslaviji in se pogovarjal s tamkajšnjimi vodilnimi državniki. V Beogradu se je sestal s predsednikom predsedstva Sergejem Kraigherjem in vlade Djuranovičem, v Ljubljani s predsednikom predsedstva SR Slovenije Viktorjem Avbeljem, v Zagrebu z Jakovom Blaževičem. Kirchschlager je priznal, da še niso rešena vsa odprta vprašanja, ki se nanašajo na slovensko in hrvaško manjšino v Avstriji, a obenem izrazil prepričanje, da se bodo razmere postopoma zboljšale. Poseben pomen ima za obe državi dolgoročno sodelovanje, zlasti v obliki proizvodne kooperacije in skupnih naložb.
Marijina prikazovanja v Medjugorju
»Glas koncila« iz Zagreba poroča 18. aprila, da je škofijska oblast v Mostarju imenovala posebno komisijo, ki naj preuči, ali so Marijina prikazovanja v Medjugorju, o katerih smo že poročali, res avtentična, to se pravi, da mora komisija ugotoviti, ali se je Marija tudi dejansko prikazala. Ta komisija je 5. marca imela svojo prvo sejo. Cerkvena oblast — in samo ta — mora izpričati, da se je Marija res prikazala in da je to in to razodela. Ta oblast pa postopa v danih primerih zelo počasi, previdno in strogo.
Zakaj počasi? Zato ker Kristusova prava Cerkev teh prikazovanj ne potrebuje. Če bi jih potrebovala za svoj obstanek, bi seveda kar hlastala po njih in delala zanje veliko reklamo. Cerkev sloni na božji besedi in ta beseda sloni na velikih zgodovinskih dejstvih našega duhovnega odrešenja. Cerkev je živela in delala skozi sto-
Mladika št. 4
Za velikonočne praznike je izšla četrta letošnja številka, ki ima za uvodno misel »Življenje ali smrt«. Napisal jo je Milan Nemac. Novelo »Prve češnje« je prispevala Zlatka Lokatos, pesem »V mesecu cvetočih češenj« pa Vladimir Kos. O butarah na oljčno nedeljo piše M. Š. Marija Besednjak je avtorica razgovora, ki ga je imela v Ljubljani z Makedoncem Aleksandrom Strallo, kateri študira na tamkajšnji univerzi.
Enajsto nadaljevanje iz dnevnika bene-škoslovcnskega duhovnika Antona Kufola zajame čas od 1. do 14. oktobra 1943. O problemu kadrov v slovenskem športu razpravlja Ivan Peterlin. Olga Lupine nadaljuje svoja razmišljanja o pravilnem pisanju. V zaglavju »Staro in novo« zvemo o glasbilu, monsunu in mavrici. Na žalostni pojav, kako je človek pri 50 letih vsega naveličan opozarja članek »Še huje kot votel sod...« Zanimive so kratke vesti pod naslovom »Mogoče ne veste, da...«. »Pod črto«, ki je kritična rubrika, pa najdemo tri zapiske: Vprašanje, ki terja odgovor; Trideset let prepozno in Logačani so se pobratili s Repentaborom (napake so v izvirniku).
Več strani je posvečenih ocenam raznih knjig. Tako piše M. T; pod naslovom »Usoda nekega naroda« (gre za poljskega) o knjigi »žalost zmagoslavja« (Poljska vojna in emigracijska lirika med drugo svetovno vojno 1939-1945). Martin Jevnikar poroča o knjigi Andreja Kobala »Slovenec v službi FBI in druge zgodbe ameriških Slovencev«. Isti oceni pesniško zbirko Borisa Pangerca »In legla je tišina«. O slovenskih planincih v španskem jeziku nas seznani Ivo Jevnikar. Polemično je napisan odgovor tržaškemu »Delu« pod naslovom »Zanemarjeni, odrinjeni, neupoštevani«. Gre za krivičen in nizkoten napad glasila PCI v slovenščini proti Slovenski skupnosti v zvezi s kulturno politiko SSG v Trstu.
Številko dopolnjuje rubrika »Antena« s kratkimi novicami iz slovenskega kulturnega prostora, pisma bralcev in »Čuk na obelisku«. - jk
Šport
Misijonska revija o pokojnem goriškem nadškofu
Revija »Mondo e missione« prinaša poročilo o misijonski pomoči v Afriki, ki jo je nudil goriški nadškof Peter Cocolin. Prinaša tudi več slik iz časa njegovih obiskov v Afriki. Nadškofija nadaljuje z misijonsko pomočjo, kakor ji je to začrtal pokojni nadpastir.
Vlak prijateljstva v Novi Gorici in v Gorici
V	Celovcu so organizirali poseben vlak, ki je preteklo nedeljo povezal Novo Gorico in Gorico s koroško prestolnico. Izleta se je udeležilo 500 oseb, med katerimi so bili tudi Slovenci.
Vlak je iz Celovca prišel v Slovenijo skozi karavanški predor in prek Jesenic in Podbrda po baški in soški dolini prispel sredi dopoldneva na novogoriško postajo. Tu so udeleženci vlak zapustili in odšli na zakusko v Park hotel, nato pa v Kulturni dom, kjer jih je pozdravil novi župan Zorko Debeljak. Odgovoril mu je celovški župan Guggenberger, ki je poudaril, da so stiki med Celovcem, Novo Gorico in Gorico stari že 17 let. Sledil je kulturni program. Najprej je nastopil pevski zbor s Koroškega, nato pa Briški oktet in zbor iz Vrtojbe.
Opoldne je vlak odpeljal v Gorico, kjer je izletnike na južni postaji sprejel goriški župan Scarano. Tudi tu sta si zastopnika obeh mest izmenjala darila, v programskem delu pa so nastopili člani folklornih skupin iz Celovca in Gorice. Kosilo je bilo na goriškem gradu. Ob 16. uri je vlak prek Vidma in po Kanalski dolini odpeljal proti Koroški.
Koncert zbora »Obala«
Ob zaključku 'letošnje koncertne sezone v režiji Glasbene matice, ZSKP in ZSKD je v soboto 17. aprila v Kulturnem domu v Gorici nastopil mešani zbor Obala iz Kopra, ki ga vodi Mirko Slosar. S tem večerom je torej serija šestih zelo uspelih abonmajskih koncertov za nami, in mirno lahko zatrdimo, da je splošna bilanca prav dobra. Gotovo bi seveda imeli lahko še, zlasti včasih, več obiska; gotovo bi imeli lahko tudi več abonentov. Treba pa bo misliti za bodoče, kako celotno stvarnost v tem oziru še izboljšati.
Sobotni večer je imel prav lep uspeh. Koprski zbor je svoj program razdelil na dva dela. Prvi je bil umetni, drugi pa ljudski. V prvem smo lahko predvsem poslušali polifonske in moderne skladbe. Tako naj omenimo skladatelje Hasslerja, Gabrie-lija, Gallusa, Bruoknerja, Verdija, Vrabca, Merkuja in Schaferja. Gre za niz v času in prostoru ter slogu zelo različnih avtorjev, katerih dela je koprski zbor podal z velikim smislom za dognano umetniško interpretacijo in tehnično visoko ravnjo. V drugem delu pa so nam koprsiki pevci podali skladbe, zlasti slovenske in jugoslovanske narodne, v priredbah nekaterih znanih skladateljev, med njimi Mokranjca, Mirka, Vremšaka, Kreka in dirigenta samega. Za zaključek samo še to: škoda, da se lepega koncerta ni udeležilo večje število ljubiteljev glasbe. - Bgsl
Štandrež
Gostovanje Korošcev. V goste k dramski skupini iz Štandreža so prišli igralci iz Sel na Koroškem. Gre za vas, ki je zelo povezana s Štandrežem in sploh z Goriško, saj so tam gostovali že večkrat ne samo igralci iz Štandreža, ampak tudi druge naše skupine in pevski zbori. Sele so namreč kulturno močno razgibana vaška skupnost in narodno ena najbolj zavednih vasi na Koroškem. Njihov zbor je lani tudi pel na Cecilijanki. Vsled tega nekoliko zamerim našim mladim, da jih v nedeljo ni bilo v Štandrež v večjem številu, da bi pozdravili te svoje znance.
Koroške igralce je na začetku pozdravil predsednik domačega društva dr. Damjan Paulin, nakar so Korošci odigrali tridejan-ko »Kako iz zadrege«. Komedija je vzeta iz koroškega kmečkega življenja v preteklosti, ko so še starši izbirali neveste in so bile žene, ki so nosile hlače pri hiši, kadar se je mož priženil na grunt. Zgodilo se je pa tudi, da so se rodili nezakonski otroci brez vednosti zakonskega druga. Na teh elementih je zgrajena komedija, ki so jo Selani kar dobro podali, saj se jim ni bilo treba pretvarjati, ko so pa na kmetih doma. Občinstvo je ob igri uživalo in se zabavalo. Za oddih in sprostitev po veliki noči je bila igra kot nalašč.
Po končani igri se je zastopnica Selanov
zahvalila za povabilo, mi se pa njim zahvaljujemo za podano igro. Da bi se dalje pletli medsebojni kulturni stiki med nami in njimi!
(r+r)
Gradež proslavlja msgr. Faina
Letos mineva 25 let, odkar je msgr. Silvano Fain na čelu gradeške župnije (1957-1982). V zvezi s tem je poseben odbor pripravil vrsto prireditev, ki so se pričele v nedeljo 18. aprila z razstavo »Poklic« in se bodo zaključile 1. maja z romanjem na Barbano, od 6. do 9. maja pa z romanjem v Assisi. V tem razdobju se bodo zvrstila razna predavanja, konference in sv. maše. Tako bo v nedeljo 25. aprila ob 10. ur-i v baziliki sv. Evfemije koncelebrirana maša, pri kateri bodo sodelovali vsi gradeški duhovniki in kaplani, ki so se zvrstili v teku zadnjih 25 let, v sredo 28. aprila ob 17,30, na dan, ko je msgr. Fain prišel v Gradež, bo pa maševal v isti baziliki ob udeležbi župnijskega pastoralnega sveta.
Pripravljalni odbor je obenem povabil vso župnijsko skupnost, naj počasti jubilej msgr. Faina zlasti s tem, da pomaga pri obnovitvenih delih v cerkvi sv. Krizo-gona in da prispeva k postavitvi Marijinega kipa, ki naj bi bil spomenik vsem, ki so v morju izgubili življenje. Pripravljalni odbor sestavljajo župnijski pastoralni svet in gradeški župan on. Mario Marocco.
SKPD MIRKO FILEJ V GORICI
prireja
KONCERT
kvarteta »OUANTZ« iz Trsta. Flavte: Miloš Pahor, Erika Slama, Fabio Devetak in Aleksej Kalc. Na sporedu: Telemann, Bois-mortier, Ouantz, Dittersdorf, Aman, Pe-trassi, Feld, Staeps.
Koncert bo v razstavnih prostorih Palače Lantieri, Trg sv. Antona 6 v torek 27. aprila ob 20.30. Na ogled je tudi razstava slikarja Kemala.
Pastirček št. 7
Vsebina te številke je večidel posvečena Veliki noči, največjemu prazniku krščanstva. Na začetku je objavljena slika Toneta Kralja Vstali Jezus v družbi svoje Matere in apostolov. Zgodbica »Velikonočni pirhi« je od pokojnega Roberta Hlavatyja, pesmi »Povabilo k veselju za celo leto« in »Pojmo z Marijo« od Vladimira Kosa oz. Ljubke Šorli. Ta je napisala tudi pesmi »Mali znanstvenik« ter »Lastovičke, dober dan«. Slednjo je uglasbil njen sin Andrej Bratuž. Poleg tega je še daljši spis o velikonočni sveči.
Zora Saksida je spet pripravila duhovite naloge za višjo stopnjo osnovnih šol. Treba je odkriti ime nekih po svoji neumnosti znanih vaščanov, neke zelenjave in nekega poklica. Ista objavlja pesem »Zajček v zadregi«. Prav tako bodo mlade bralce zaposlile risbe, ki ponazorujejo duhovna dela usmiljenja.
M. Perat predstavi zdravnika in slikarja Roberta Hlavatyja, ki je umrl letos 16. januarja, Ljuba Smotlak pa nadaljuje s »Tržaškimi sprehodi«. Na počitniško kolonijo v Dragi opozarja poseben članek. Celostranski oglas pa vabi prijatelje »Pastirčka« na III. Pastirčkov dan, ki bo v nedeljo 9. maja ob 16,30 v Števerjanu. - jk
»KATOLIŠKI GLAS« V VSAKO SLOVENSKO DRUŽINO!
Udeležencem tržaškega romanja v slov. Lurd - Senovo - Stično
Vseh romarjev je 650, tj. 13 avtobusov. Vsak avtobus bo Imel svojo številko. Avtobus št. 1 Mačkolje in Dolina, št. 2 Sv. Barbara In Žavlje, št. 3 Boršt In Opčine, št. 4 Sv. Vincencij, Salezijanci, Sv. Jakob, št. 5 Nabrežina in Zgonik, št. 6 Barkovlje, št. 7 Sv. Ivan In Trebče, št. 8 Marijina družba (ul. Risorta), št. 9 Sv. Križ, št. 10 Devin in Kontovel, št. 11 Rojan, št. 12 Bazovica in št. 13 Prosek. Odhod iz vseh krajev, ki so prvi označeni je v sredo 28. aprila ob 6. uri. Avtobus št. 8 odpelje s trga Oberdan. Ne pozabite vzeti s seboj veljavnih potnih listov oziroma osebnih izkaznic! Program in nekatera navodila boste dobili v avtobusih.
MOŠKA D LIGA
Gold Fassl-Olvmpia Terpin 2 : 3
(15 : 5, 3 : 15, 13 : 15, 15 : 10, 12 : 15)
Olympia Terpin: Špacapan M., Cotič M. in Š., Dornik, Černič M., Markošič, Terpin D. in Kuštrin.
V nedeljo 18. aprila je goriška 01ympia Terpin gostovala pri tržaški ekipi Gold Fassl. Tekma je bila živčna in napeta, saj se bližamo koncu prvenstva in je zato vsaka točka dragocena.
Goričani so začeli slabo, saj so jim Tržačani dali v prvem setu pošteno lekcijo, nakar so jim gostje v drugem setu vrnili milo za drago. Najbolj sta se obe ekipi potrudili v tretjem in četrtem nizu, ki sta bila najbolj zanimiva in razgibana. Končno so v petem nizu prevladali Goričam, čeprav ne brez težav: začeli so sicer dobro, a so jih nasprotniki prehiteli in vodili z
12	: 9. OIympijci so morali res napeti vse sile, da so končno zmagali. S to tekmo se igralec Robert Markošič poslavlja, saj bo moral k vojakom. Zato bo 01ympia v bodoče imela težave z menjavami.
Na lestvici je na prvem mestu Nuova pallavolo - Trieste, drugo mesto pa si delita ekipi Olvmpia Terpin in Juventina Belca.
V soboto 24. aprila bodo Goričani imeli v gosteh tržaško ekipo La Talpa. Tekma bo v Štandrežu ob 20.30.
MOŠKA LIGA UNDER 15
01ympia-Juventina 2 : 0
(15 : 11, 16 : 14)
01ympia: Cotič, Podveršiš, Špacapan, D. in I. Brešan, Bertolini, Kontin, Devetak.
G.	R.
UNDER 15
Juventina-Olympia 1 : 2
(15 : 7, 4 :15, 11: 15)
01ympia: Cotič I., Podveršič D., Špacapan I., Brešan D. in I., Devetak I., Humar M., Marassi L., Rogelja D., Velušček R., Kontin S., Corsi M., Bertolini J.
01ympijoi so bili tudi v drugem povratnem slovenskem derbiju boljši od Juven-tine. Tekma je bila precej borbena. Prvi set so zasluženo zmagali nasprotniki, saj so izvajali bolj mirno in učinkovito igro.
V drugem setu pa so olympijci nastopili bolj odločno in povsem nadigrali juventin-ce. Zadnji set je bil najlepši, saj sta si bili ekipi enakovredni vse do desetih točk.
V končnih trenutkih pa so plavi zgrešili manj žog in zasluženo osvojili nov par točk, s katerima so se povzpeli na končno drugo mesto na lestvici. - mar
La Scarpoteca-Olympia 1 : 2
(15 : 13, 11: 15, 13 : 15)
V zadnjem prvenstvenem nastopu Under 15 so najmlajši odbojkarji 01ympie premagali v gosteh La Scarpoteca. Že od prvih žog je bilo razvidno, da bo tekma vseskozi izenačena in borbena, saj sta ekipi več let stara tekmeca v vseh mladinskih prvenstvih. - mar
★
Pravičnemu se ne spodobi lagati, pametno pa je resnico včasih zamolčati (škof A. M. Slomšek).
OBVESTILU
Društvo »Anton Gregorčič« v Gorici prireja v nedeljo 16. maja celodnevni izlet v Rezijo ob strokovnem vodstvu prof. Pavleta Merkuja.
Osnovna šola v Mavhinjah vabi na slovesno poimenovanje po pesniku Josipu Murnu, ki bo v nedeljo 20. maja ob 16. uri.
PD Mačkolje vabi na razvitje prapora ob 30-letnici društvenega delovanja. Svečanost bo v nedeljo 25. aprila ob 18. uri v srenjski hiši v Mačkoljah.
V	Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bosta v ponedeljek 26. aprila govorila Marino Oualizza in P. Petričič o Benečiji v letih 194345. Začetek ob 20.15.
DAROVI
Za Katoliški glas: Elvira in mama namesto cvetja na grob prof. Pavšiča 50.000;
A.	Brecelj 10.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: Mira Sorč v spomin Rike Čuk 10.000 lir.
Za ZCPZ, Trst: Justina in Milko Cibic v spomin Marija Blažona 20.000 lir.
Za cerkev v Novi Gorici: Enzelma Trošt namesto cvetja na grob sestre Jožefe
50.000	lir.
Za lačne po svetu: Pepca Srebrnič, Gorica 20.000; N. N., Trst za nakup 10 ton riža 1.000.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
iMolPSt/l
Spored od 25. aprila do 1. maja 1982
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.30 Nediški zvon. 11.00 Mladinski oder: »Nikolaj Rimski Korsakov«.
11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 14.10 Na goriškem valu. 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev. 15.00 »Veš, poet svoj dolg...«
Ponedeljek: 8.10 Arhitektura in arheologija. 9.30 Alternativna kozmetika. 10.10 Koncert. 11.30 Beležka. 12.00 Kulturni dogodki; kako ti je ime? 13.20 Beseda in pesem. 14.10 Otroci pojo. 14.30 Josip Jurčič: »Deseti brat«. 15.00 Glasbeni ping pong. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Računalnik v službi človeka.
Torek: 8.10 Dogajanja iz polpretekle dobe. 9.30 Ali ste že prebrali? 10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 Koncert. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Kulturno pismo; beležka. 14.10 Otroški kotiček: »Najlepše bajike za najmlajše«. 14.30 Pesmi brez besed. 14.55 Naš jezik. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Z besedo o glasbeni umetnosti. 18.00 Clau-dio Grbec: »Učiteljica Marta«.
Sreda: 8.10 Slovensko planinstvo na Tržaškem. 9.30 Alternativna kozmetika. 10.10 Koncert. 10.45 Oddaja za 1. stopnjo osnovne šole. 11.30 Literarni listi. 12.00 Pod Matajurjan; beležka. 13.20 Revija »Primorska poje« 1982: mešani zbor Mačkolje, Tržaški mešani zbor in moški zbor »Valentin Vodnik«, Dolina. 14.10 Otroški kotiček: »Pojte, pojte, drobne ptice«. 14.30 L. N. Tolstoj: »Ana Karenina«. 15.00 Ameriška glasba. 16.00 Strategija napetosti v Italiji. 16.35 Motivi z malega zaslona. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Pesniki so čudenje sveta. 18.40 Iz beležnice Viljema Černa.
Četrtek: 8.10 Doma in na tujem. 9.30 Pravica do pokojnine in socialnega varstva. 10.10 Koncert. 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole. 11.30 Izbrani listi.
12.00 Od Milj do Devina; beležka. 14.10 Mladi pred mikrofonom. 14.55 Naš jezik.
15.00 Jugoslov. izvajalci. 16.00 Domači obrazi. 16.35 Južnoameriški motivi. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana. 18.00 Četrtkova srečanja.
18.30 Sodobne slovenske novele.
Petek: 8.10 130 let Družbe sv. Mohorja.
9.30 Stilno pohištvo. 10.10 Koncert. 11.00 Oddaja za srednjo šolo. 11.30 Literarni listi. 12.00 Na goriškem valu; beležka. 13.20 Četrtkova srečanja. 14.10 Otroški kotiček.
14.30 Tolstoj: »Ana Karenina«. 15.00 Film in filmska glasba. 16.00 Živozeleno. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Primorska poje 82: (Pod lipo, Bori, Vesna, Podnanos, Postojna, dekliški zbor I. Gruden). 18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Kako ti je ime?
Sobota: 9.00 Pesmi o delu. 10.10 Koncert.
11.30 Izbrani listi. 12.00 Oddaja o Reziji; beležka. 14.10 Mladi pisci. 14.30 Poslušali boste. 14.55 Naš jezik. 15.30 Dijaška tribuna. 17. Primorska poje: Divača, Tabor, Soča, TPZ. 17.45 Mario Uršič: »Štrajk LIoydovih kurjačev«. 18.45 Vera in naš čas.
Knjižne novosti v Katoliški knjigami v Gorici
Kruh za. novi svet. Kdo je Marija. Šmar-nično branje. Spisal dr. Janez Jenko SDB.
Prerok za naš čas. Šmarnična razmišljanja za 800-letnico Frančiškovega rojstva.
Kratko sveto pismo s slikami. Ponatis.
B.	Golob: Žive besede. (Skrb za jezik ni vedno lahka. Ta knjiga vam želi povedati predvsem to, da je zares potrebna). Mladinska knjiga.
F. Bevk: Znamenja na nebu. Zgodovinska trilogija, čas dogajanja je med leti 1316-1349, kraj pa Goriška, Tolminsko in Furlanija. Trilogija vsebuje knjige: Krvavi jezdeci - Škorpijoni zemlje - Črni bratje in sestre.
Mirko Mahnič: Klici. (Zapiski gledališkega lektorja v obliki nekakšnega dnevnika, vmes vpleta spomine, orise in pričevanja pisateljev, kritikov, dramaturgov, igralcev).
Ciril Zlobec: Pesmi ljubezni.
Ivan Minatti: Nekoga moraš imeti rad.
Anton Ingolič: Nemir mladostnika.
Gorizia e VIsontino. Gorica in posočje.
V	slikah od Trente do izliva Soče.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 15 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sožalja ob tragični in nenadomestljivi izgubi našega
Maria Pahorja
in ker se ne moremo vsakomur posebej zahvaliti, se na ta način iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nas tolažili. Posebna zahvala veleposlaniku SFRJ v Rimu, generalnemu konzulu SFRJ v Trstu, konzulatu Republike Italije v Zagrebu, medicinskemu centru neurokirurške univerzitetne klinike v Zagrebu, gg. duhovnikom za cerkveni obred, predstavniku Slovenskega gospodarskega združenja za poslovilne besede, pevcem, predstavnikom jugoslovanskih in italijanskih podjetij, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga pospremili na zadnji poti.
Gorica, 18. aprila 1982	Žena	z	otrokoma,	mama,	sestra
in bratje z družinami
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta in starega očeta
Antona Pavšiča
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala msgr. Močniku, podgorskemu župniku g. Jugu in prof. Jericiju.
Gorica, 20. aprila 1982
KMEČKA BANKA
Ustanovljena leta 1909
GORICA	Korzo	Verdi,	Sl
Telefon:-84206 - 84207 - 85383 Telefon menjalnice; 83909 Telex 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI