Št. 145.
V Ljubljani, torek dne 26. julija 1910.
Leto I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
.JUTRO' izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob '/*6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1’20; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9'—, četrtletno K4-50, mesečno K 1‘50. Za inozemstvo celoletno K 28—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošilja uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-irankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Ne tako!
Slučajno smo zvedeli, da je bil izvr-ševalni odbor narodno-napredne stranke sklican preteklo soboto k seji in vse je pričakovalo, da se pri tej seji reši vprašanje kandidature v novomeško-belokranj-skem državnozborskem volilnem okraju. To pričakovanje je bilo pač več kot opravičeno, ker vprašanje je tako aktuelno, da bi se o njem moral izvrševalni odbor narodno-napredne stranke pečati zelo intenzivno.
Zmotili smo se. Smo pač preveč zaupali gospodom in predobro mnenje smo imeli o razumevanju dolžnosti pri članih izvrševalnega odbora. Sobotna seja izvrševalnega odbora namreč niti sklepčna	ni bila, ker se je
ni udeležilo	zadostno število
članov odbora!
Tu res neha vse in pri vsaki drugi stranki bi bil tak izvrševalni odbor nemogoč. Gospodje	hočejo na vsak način
pokazati, da je največji sovražnik narodno-napredne stranke — njen izvrševalni odbor, ki se čisto nič ne briga za njeno napredovanje, nego mirno gleda, kako klerikalci osvajajo pozicijo za pozicijo in se pripravljajo tiho, brez	vsakega nepotrebnega
vpitja, pač pa z vstrajnim in sistematskim podrobnim delom na naskok na poslednjo močno napredno trdnjavo, na Ljubljano.
Te nevarnosti se dobro zavedajo tudi odločilni krogi v narodno-napredni stranki, ali ne storijo ničesar, da bi to nevarnost odklonili. Povsod po deželi so klerikalci popolni in takorekoč absolutni gospodarji in nihče jih ne moti v njihovem posestnem stanju, tako, da jim .je mogoče osredotočiti in razviti vso svojo moč v Ljubljani in ravno za to postaja nevarnost za Ljubljano tem večja. Ako bi narodno-napredna stranka postala aktivna na vseh koncih in krajih, ako bi začela in vodila borbo s klerikalizmom v vsaki kmetski občini, ne bi imeli klerikalci niti časa niti volje misliti na osvajanje Ljubljane, ker bi imeli preveč dela z obrambo svojih lastnih trdnjav.
Tako si mi tudi zamišljamo borbo s klerikalizmom. Narodno-napredna stranka mora postati ekspanzivna, mora začeti napadati na klerikalne postojanke in vznemirjati klerikalce povsod, tako, da oni ne bi mogli osredotočiti vso svojo moč samo na eni točki, nego da bi jo morali razdeliti na toliko točk, kolikor je občin na Slovenskem.
Ali za tako delo je treba mož, ki se dela ne bojijo. Taki možje, ki ne morejo priti niti k eni odborovi seji, ne bodo storili ničesar, pač pa bodo s svojo popolno nedelavnostjo škodovali stranki, ki že za to, ker ne napreduje, nazaduje.
Gospodje iz izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke — posebno oni, ki so s svojo odsotnostjo zakrivili nesklepčnost seje in s tem izzvali ta članek — se
bodo zopet jezili — pa ne na sebe, nego na „Jutro“, ki je tako sitno, da jim ne da mirno spati, ali nas to ne bo motilo, nego bomo nadaljevali v smeri, ki smo si jo začrtali in ki jo odobravajo vsi resnično napredni Slovenci, ki ne morejo razumeti postopanja nekaterih članov strankinega izvrševalnega odbora, katerim kličemo: ne tako dalje!
Slovauski Jug.
Macedonski begunci. Bolgarski minister za notrajne zadeve je prosil vojaške oblasti, da bi povečale obmejne straže in preprečile sumljivim osebam prestop v Bolgarijo. Na meji utegnejo biti macedonski begunci nevarni in zato so poslednjo prebeglo četo spravili v notrino dežele, kjer morejo lažje dobiti dela. Bolgarski poslanik bode prijazno opozoril carigrajsko vlado na nevarnost, povzročeno s tem, da se izvajajo nasilja pri razoroževanju. Turška vlada lahko počne v svojem interesu vse, ali ne na način, da bi morali prebivalci bežati v gore ali pa preko meje. V Bolgariji so radi beguncev zelo razburjeni in to vendar ne veča prijateljstva med obema državama. In vendar je Bolgarija za to že mnogo storila.
Amnestija v Črni gori. Iz Cetinja se poroča „Obzoru“ v Zagreb, da se je odločil črnogorski knez Nikita za splošno amnestijo vseh radi politiških prestopkov in zločinov obsojenih Črnogorcev. Pomiloščenje bode namenjeno za vse, vseeno, če žde v ječah ali če se nahajajo kje za mejami na varnem. Akt pomiloščenja bodo proglasili nekoliko dni pred jubilejem, najbrže 6. avgusta. To je vsekakor plemenit čin, a ni ga menda toliko dajati dobrosrčnemu Nikiti na rovaš, ker so taka pomiloščenja pri enakih dogodkih kaj prav vsakdanjega. Najlepše bi pač bilo, če bi Nikita svojih malo bolj po evropski svobodi hrepenečih ljudi ne bil pustil prekruto obsoditi.
Splošni pregled.
Zadnja pogajanja.
V	soboto popoldan so konstatirali avstrijski in srbski delegati sklepčnost zasedanj in so dognali popoln sporazum v trgovinskem vprašanju. Hitro po konečni seji se je minister Milovanovič poslovil od av-stro-ogrskih zastopnikov in je odšel. Danes bode dogovor že morda podpisan in nato odrinejo naši delegati na Dunaj, oziroma v Budimpešto, kjer bodo predložili svojima vladama protokole o zasedanjih. Novi trgovinski dogovor stopi v veljavo šele sredi novembra, ker ga morata sprejeti ogrska zbornica in srbska skupščina, ki se snide šele krog 15. oktobra. Novi dogovor temelji na bazi iz leta 1908, pri tem pa so koncesije in nekoncesije enakomerne.
Vesti iz Ruskega.
Odcepljenje holmske krajine (Chelm-zczyzne) od poljskega ozemlja in njeno pri-klopitev k Rusiji je ruska vlada popolnoma opustila na predlog francoskega ministra za zunanje zadeve Pichona, ki je predočil Rusiji težave, katere še znajo nastati, ako bi hotela še bolj povečati nasprotstvo med Poljaki in Rusi. Poljaki krčevito zagovarjajo celokupnost svojega ozemlja na Ruskem in se z„ vsemi silami branijo proti raztrganju. Če se to ne bode izvršilo, ima Pichon za Poljake in pravico velike zasluge. — Po izvedeni reviziji je senator Dedulin v Kijevu pozval 80 funkcijonarjev svoje intendanture na odgovor in zagovor. Po zaslišanju je dal vse zapreti, ker so dognali velika poneverjenja, katera so bila izvršena od uslužbencev deloma radi velike rafiniranosti, deloma radi brezbrižnosti načelnikov. General Akimov, kateri je kot predstojnik inženirskega oddelka ravno pred revizijo avanziral in bil javno pohvaljen radi uzornega uradovanja, je sedaj tudi zaprt, ker so mu dokazali tatvine in ponarejanje uradnih dokumentov. — Rusko ministrstvo notranjih zadev je prepovedalo poročati o nastanjevanju vojaštva po raznih mestih ob meji in sedaj morajo po nalogu poveljstva ostati strogo zaupni tudi telegrami in opisi ovacij, nanašajoči se na dogodke o priliki transferiranja čet. — Ruske čete so dvakrat po 4500 in 2000 mož močne, piiekorakale kitajsko mejo in zasedle tri okraje v Mongoliji. Kitajski poslanik v Petrogradu bode protestiral in zahteval odstranitev čet.
Cesar Viljem II. in knez Bfilov.
Že pred dnevi so se pojavile v časnikih vesti o nameravanem sestanku nemškega cesarja s carjem, a na merodajnih mestih so vse sproti utajili. Sedaj pa je izvedel dopisnik „Berl. Tagbl." zanesljivo, da je izrazil Viljem željo, da bi se sestal v najbližjem času s carjem v finskih skerih. —
V	obče je bilo na Nemškem razširjeno mnenje, da je knez BUlow s potekom dogodkov in s tako ustvarjenim položajem, ki je nastal leto po njegovem odstopu kot državni kancelar, popolnoma zadovoljen. Nasprotno je res! Že pred letom je trdil, da bi ga zelo veselilo, če bi se „zajezila socijalistovska povoden" in tak je ravno danes. Prej ko slej mu je vedno tesno pri misli na bodočnost. O skrbi, ki jima jo za-davajo socijalisti, sta govorila Biilow in njegov naslednik zelo obširno in zaupno in pri tem sta starokopitneža z zadovoljstvom dognala, da sta popolnoma enakih misli.
Moderna preosnova na Angleškem.
Angleški notranji minister Mr. Winston Churchill namerava angleške ječe v nekoliko preosnovati. Po novem bi bilo treba za nekatere preureditve posebnih zakonov, za nekatere pa bo uprava sama preskrbela.
Denarna globa se bode po novem smela pri vsakomur preložiti na poznejši čas, če ima le stalno stanovanje. Mladostnim osebam pod 21 let ne bode trebalo sedeti, če niso zagrešili hudega zločina. Mesto tega bodo angleški juristi uvedli neko strogo disciplino, ki bo pa različna od vojaške. Ta dva zakona bodo poizkušali skleniti tekom bodočih dveh let. Politiški zločinci, tudi sufragetke, bodo imeli te priboljške: Jet-niških oblek ne bode treba, brado nositi ne bodo nikogar silili, las nikomur strigli, obleke vizitirali tudi ne in nikomur ne bode treba, da bi si sam snažil celico. Zabava bode dovoljena dvakrat na dan, obiski prijateljev in znancev ravno tako. Samotni zapor se zniža od 6 na 1 mesec. Po zimi bode v vsakem zaporu četvero koncertov in predavanj. Upati je, da prodre večina nameravanih preosnov, ali za težke zločine si teh ni želeti.
Dnevne vesti.
„Slovenec“ in »Kranjska hranil-nica“. „Slovenec" odgovarja na očitanja „Slov. Naroda“, da so dobile razne klerikalne institucije od »Kranjske hranilnice" lepe svote denarja in pravi, da je to popolnoma pravilno, da daruje „Kranjska hranilnica" od dobičkov, ki jih dela s slovenskim denarjem, tudi slovenskim institucijam nekaj. Slab zagovor je to, ker ono, kar daje »Kranjska hranilnica" raznim slovenskim (?) bratovščinam je prava malenkost napram onemu, kar daje ta nemško-nacio-nalni denarni zavod za nemško-n a c i o -nalne namene. Za to »Slovenec" nikakor ne more opravičiti svojega pardoniranja »Kranjske hranilnice", jasno je, da so mu usta zamašena — z denarjem.
Skrajna malomarnost ljubljanskega poštnega ravnateljstva. Neprenehoma nam prihajajo iz vrst cenjenega občinstva pritožbe radi skrajne malomarnosti ljubljanskega poštnega ravnateljstva. Ljubljanska glavna pošta, kakor se razvidi, menda sploh ne potrebuje nobenih ur. Ker vse čisto mirno počivajo na zidu. Če si že slavno ravnateljstvo domišljuje, da se gg. poštni uradniki in uradnice lahko orijentirajo po svojih želodcih, koliko je ura, naj poskrbi že z ozirom na cenjeno občinstvo, da bodo vsaj v brzojavnem in telefonskem uradu ure malo v večjem redu, kakor so sedaj. Zakaj pa potem vise na zidu? Menda ja ne zato, da cenjeni obiskovalci telefonske govorilnice lahko opazujejo veliko revščino naše poštne uprave, ki ne more skrbeti niti za dobre ure. Naravnost sramota za celo Ljubljano, da glavna pošta nima niti ene poštene ure. Še bolj se pa čudimo potrpežljivosti gg. uradnikov in uradnic, ki se v tem oziru niti ne ganejo in ne pritožijo pri uradnem načelniku. Slavno poštno ravna teljstvo pa opozarjamo, da cenjeno občin'
LISTEK.
MICHEL ZfiVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.
[47J
»Raziti se moramo," je nato povzela Beatrice. »Toda prej hočem še izpolniti svojo dolžnost do vas vseh, s tem
da vam	o+oiMtn	nnuprra	♦nvariša	In	qp	naVioio mar
nami.*1
Vsi pogledi so se Ragastensa.
»Zares," je dejal knez Manfredi, »videli smo gospoda, ko je pravkar vstopil.. . Toda ker ste mu mogli edino vi,
ntrirp	:-----A	i	besedo
nas
m se izpoiniu svuju uui^uu&i uu vas> vsen, s tem, predstavim novega tovariša, ki se nahaja med
z radovedno prijaznostjo obrnili v
j«. yidVKar vstopu .. . toaa Ker ste mu mugu cuuu Beatrice, povedati parolo, ni nihče izmed nas niti z be: niti z dejanjem izrazil začudenja, ki se je polastilo vseh . . .“
Primavera je prijela viteza za roko.
»Svetlost," je dejala, »to je vitez de Ragastens, slavna sablja in plemenita duša . . . Razumevali boste, da me je moral navdati z zaupanjem, ko se me ni bal rešiti, čeprav mu je pretilo sovraštvo Cezarja Borgia!“
. Mrmranje simpatije se je začulo naokoli. Knez Manfredi je ponudil Ragastensu roko.
»Vitez," je rekel, »bodite nam dobrodošli !“
Toda Ragastens v splošno strmenje ni segel v roko, ki mu jo je knez ponudil. Sklonil je bil glavo, in izraz pekoče žalosti je pokrival njegovo sicer tako brezskrbno lice.
V	grobnici je nastalo molčanje, polno grožnje in ne-zaupnosti. Primavera se je bila umaknila za par korakov nazaj. Prebledela je in njene oči so s tesnobo vpraševale viteza . . .
Ta je zdaj dvignil glavo. Njegov pogled, poln moške samozavesti, se je spustil naokoli po zborovalcih in naposled obstal na Primaveri.
»Milostljiva," je dejal, »in vi, gospodje, strašno ne-sporazumljenje se dviga med nami ... Ne bilo bi pravo od mene, ko bi vam pokrival resnico . . . Naj bodo posledice moje odkritosrčnosti kakršnekoli — povedati vam moram, da sem se zavezal Svetlosti Cezarju Borgia, kakor hitro sem dospel v Rim . . .“
»Izdajstvo!" je kriknil knez Manfredi, in nekaj bodal se je zlovšče zasvetilo v mraku.
»Ne izdajstvo, gospod!" je odgovoril Ragastens z visokostjo, ki ni mogla izgrešiti svojega učinka. »To je ne-sporazumljenje, ki niti odgovoren nisem zanjl ... V drugačnih okolnostih, gospod, bi s svojim življenjem plačali besedo, ki ste jo pravkar izrekli . . . Toda zaradi vaše starosti, zaradi vaših skrbi in predvsem zaradi misli, ki vam jih ne bom objasnjeval . . . vam odpuščam!"
»Odpuščate mi!" je vzrojil starec. »Smrt božja! Nocoj je prvikrat, da se tako govori s knezom Manfredi!"
»Da, gospod ... in pravico imam, da govorim tako, ker ste me razžalili s krivično obtožbo! Makar da bi bili kralj, cesar ali najvišji svečenik — jaz revež sem višji od vas, ker si ne dovoljujem, da bi vračal enako z enakim.«
Ragastens je govoril te besede s čudovito krotkostjo. In v njegovem vedenju je bilo nekaj tako plemenitega, v njegovi otožnosti pa tak odsev resnične veličine, da so ga
morali vsi ti možje kot poznavalci neustrašenosti in izvedenci lepote nehote občudovati.	•
Primavera je stala ob strani in gledala ta mučni prizor, ne da bi mogel kdorkoli uganiti čustva, ki so vznemirjala njeno srce in ji dvigala prsi v burnem dihanju.'
Knez Manfredi se je ugriznil v ustnice.
»Objasnite se,“ je povzel kratko.
Vitez se je obrnil k Primaveri.
»Milostljiva," je dejal, »ko me je sreča privedla vam naproti in mi naklonila, da sem se mogel postaviti med vas in med meniha, takrat nisem vedel, kakšne prijatelje in kakšne sovražnike imate! ... Če sem se s tem, da sem izpolnil dolžnost, ki bi jo bil storil vsak drugi na mojem mestu, izpostavil sovraštvu Cezarja Borgia, vsaj nisem vedel za to ... Da sem vedel, milostljiva, potem bi bil smatral za veliko čast, da se morem tvegati za vas . . . Toda — vedel nisem; iz tega sledi, da nikakor ne zaslužim hvale, ki ste jo prej izrekli o meni... Dodajam še, da sem prišel v Italijo kot revež in osamljen človek, z edinim namenom, da stopim v službo njegove svetlosti Cezarja Borgia . . .*
„Dobro, gospod," je živahno vzkliknil knez Manfredi »ako se še niste zavezali ..."
»Zavezal sem se!" ga je prekinil Ragastens. »Govoril sem s knezom Borgia Sprejem, ki mi ga je pripravil, prekaša vse moje nade. Naj si mu morejo ljudje očitati, karkoli njegova dobrotnost do mene je bila takšna, da mi najna* vadnejša hvaležnost prepoveduje soditi, dokler ga nisem videl pri delu z lastnimi očmi ..."
»Kako prihajate potem na ta kraj?"
»Ko sem prišel semkaj, prisegam, da nisem vedel, da najdem tu Cezarjeve sovražnike ..."	(Dalje.)
Zdaj je pristopila Primavera.
stvo odločno zahteva, da se temu neredu vendar enkrat že napravi konec. Kaj pa naj si mislijo tujci o naši poštni upravi. Ljubljana menda ja ni kaka zakotna vas!
Za mestne uboge je daroval gospod dr. Ivan Tavčar, deželni poslanec in podžupan ljubljanski, povodom izvolitve častnim meščanom ljubljanskim svoto 200 K.
Gosp. Arnošt VVindlscher je zapustil včeraj opoldne zapor tukajšnjega deželnega sodišča po trimesečni ječi. Mi bi že včeraj opozorili občinstvo na to, a bi nas slavno pravdništvo gotovo počastilo z zaplembo, kot nas je takrat, ko smo naznačili dan, kedaj zapusti Windischer ječo. Mlademu prijatelju želimo, da bi si kmalo odpomogel po dolgem zaporu in stopil čvrst med svoje prijatelje, ki so ga toliko časa pogrešali.
Povsod vidijo strahove. K naši notici pod tem naslovom smo prejeli še naslednje poročilo: Dotična češka inženerja nista bila pri borovniškem mostu po orožnikih aretirana in odpeljana na sodišče, nego so ju ovadili pri orožnikih na Vrhniki neki delavci in potem so orožniki v gostilni »pri Mantovi" povprašali inženerja o namenih njunega raziskovanja okolice borovniškega mostu. Ker inženerja nista imela pri sebi nobenih izkazil, se je orožniška postaja obrnila brzojavno na tvrdko v Pragi in ker je prišel povoljen odgovor, nista imela inženerja nobenih sitnosti in sta mogla brez /sakih zaprek nadaljevati z raz-iskavanjem vodnih žil v okolici Vrhnike.
Idilične razmere. V nekem prijaznem mestecu na Kranjskem se je seveda ustanovila tudi po splošnem vzgledu podružnica „Slovenske Straže"; in čudo, predsednikom te podružnice je bil izvoljen blagajnik podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda", ki deluje v istem mestu že delj časa. In nikdo ni oporekal. Na eni strani so zadovoljni s predsednikom, na drugi pa z blagajnikom. Pa pravijo, da živimo v burnih časih političnih strasti.
Slovenske pivovarne. Razen združenih pivovaren v Žalcu in Laškem trgu ter pivovarne na Vrhniki, je slovenska tudi pivovarna g. Josipa Šmida v Škofji loki, ki jo slovenskemu občinstvu tudi toplo priporočamo.
Prememba posesti. K našemu tozadevnemu poročilu z dne 22. t. m. se nam pojasnuje: Gosp. J. Tribuč je prodal samo dosedanje delavnice in skladiščni prostor na Dunajski cesti, ne pa tudi tvrdke »Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp. v Ljubljani" g. Josipu Cihlar, ki namerava ustanoviti novo podjetje na lastno ime. Stara tvrdka „ Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp. v Ljubljani" pa ostane kakor preje in se preseli z vsem inventarjem itd. začetkom avgusta v nove povečane prostore na Tržaško cesto.
Nemška olika. V nedeljo zvečer se je sprehajalo nekoliko slovenskih dam po Tomanovi ulici, kar pride napram njim neki „gospod“, na katerega se nihče ni ozrl, ali ker so dame govorile slovenski, začne vpiti ta nemški olikanec: »Ich bin ein Deutscher! Ihr seid Rastelbinder, ihr spricht die Rastelbinder-Sprache". Damam se, naravno, ni zdelo za vredno, da bi reagirale na te izbruhe nemške »kulture" in so šle mirno svojo pot v trdni zavesti, da Slovenci s svojo kulturo visoko nadkriljujejo nemški »Edelvolk".
K draginji mesa. Prijatelj lista nam piše: Vsled trajno naraščajoče draginje mesa jel sem se zanimati za cene po drugih mestih. V nekem listu anonsirala je „Wiener GroCschlachterei A. G." da zalaga letovišča, hotele in zasebnike z mesom prve vrste, ki ga pošilja na tak način, da pride zajamčeno .sveže na adresata. Dal sem si poslati cenik. Iz tega sem posnel, da stane goveje meso,
Mali listek.
ZOFKA KVEDER-JELOVŠEK:
Žensk# vprašanje.
(Dalje.)
Stoletja in stoletja od pradobe že je možki nastopal kakor agitator in oznanje-vatelj novih nazorov. Sirite nove misli, vero, učiti, to vse so si uzurpirali moški, a žena je ostala v družini. Ko se je začelo veliko socijalno gibanje je bil mož tudi v tem smislu že pripravljen. Stopil je takorekoč z lece in katedre na govorniški oder. Žensko je pa ta velikanski preobrat, ki se je v glavnem izvršil tekom preteklega stoletja presenetil nepripravljeno, brez orožja. Ona je bila pognana v boj za kruh, kakor otrok, ki ga sredi noči spodijo od hiše. Odrasla je v družini sama zase in ni imela smisla za druženje z drugimi, ni imela smisla za solidarnost. In četudi ji je socijalna borba precej hitro odprla oči in jo naučila misliti, oni ni znala te misli izraževati v taki obliki, da bi si med tovarišicami našla somišljenic. Družina ji ni dala kruha, pognala jo je v tovarno, vendar je še dalje črpila njene moči in okupirala njen čas. Delavec dela svoje ure in je prost, delavka pa pride
če se vzame pol j vola, po 1 K 66 v kilogram, tedaj manj, kakor zahteva sedaj večina ljubljanskih mesarjev. Pri tem je pripomniti, da je to »Hochprima* meso, kakor ga v Ljubljani sploh ni dobiti. Saj je znano, da gredo vsi najboljši voli na Dunaj. „Prima" meso, ki je še vedno dosti lepše, kakor ljubljansko, stane pod enakimi pogoji po 1 K 58 vin. kilogram. Pripomniti je še, da veljajo te cene za čisto meso, brez vsake priklade. Kaj to pomeni, ve vsaka gospodinja. Kar dobiš mesa, ga lahko pripraviš in porabiš med tem, ko ti ljubljanski mesar nameče vse polno kosti in druge manj vredne priklade. O tem sem se pred kratkim sam prepričal. Jemal sem meso pri mesarju, ki je dajal toliko priklade, da sem rabil vsak dan 1-6 kilograma za rodbino. Ker je bila poleg tega tudi kvaliteta slaba, šel sem k drugemu mesarju, ki je bil takoj za 4 vinarje dražji in je med tem zvišal ceno še za 8 vinarjev. Sedaj plačujem torej kilogram za 12 vinarjev dražje. A meso j'e lepo, priklade pa le toliko, kolikor jo je treba za juho. Vsled tega izhajam vkljub višji ceni boljše, ker mi sedaj zadostuje 1‘2 kilograma za rodbino. Pri tem ima vsakdo vtis, da imamo sedaj več mesa, nego smo ga imeli preje ko smo morali jemati 16 kilograma. — Res je sicer, da je meso, ki ga zalaga »Wiener Grofischlach-terei", nekoliko dražje, če se vzame le par kilogramov. Manj kot 5 kilogramov ga sploh ne pošljejo. Razvidimo pa iz navedenega, kaka je cena, če se kupuje meso na debelo. Če bodo ljubljanski mesarji tako brezobzirni, kakor so bili doslej, organizirali bodemo štrajk, kakor v Kremsu, Kloster-neuburgu in drugod ter naročali meso od »Wiener GroGschlachterei". Gospodinja dobila bo za 1 K 60 vinarjev kilogram »Prima“ mesa brez priklade in take kvalitete, kakor ga doslej še ni bilo videti v Ljubljani. Sicer pa dajejo razna konsumna društva, od katerih naročajo štrajkujoči v Kremsu itd. meso še ceneje. Iz tega se jasno vidi, da nimajo mesarji prav nobenega vzroka povišati cene.
Vračunanje preiskovalnega žapora pri kazenski odmeri. Od sedaj naprej se bo tudi v avstrijski državni polovici preiskovalni zapor vračunal v kazen, za kar se pri justičnemu ministrstvu že vrše priprave. Motiv se utemeljuje na sledeči način: Vračunanje preiskovalnega zapora v kazen bo po novem kazenskem zakoniku skoro brez izjeme vedno dopuščeno. Kajti preiskovalni zapor ne služi v kazenske namene, ampak rešitvi postopanja. Vračunanje bo samo tedaj odpadlo, ako je obsojenec zapor sam zakrivil.
Letošnji obisk avstrijskih vseučilišč.
V	poletnem semestru 1. 1910. in sicer po 31. maju je posečalo 8 celoletnih avstrijskih vseučilišč in dve samostojni bogoslovni fakulteti v Solnogradu in Olomucu 24.986 slušateljev. Letošnji obisk je torej za 2036 dijakov večji od lanskega. Slušateljev je bilo 23.037, slušateljic pa 1949. Od skupne svote odpade na dunajsko vseučilišče 7934 slušateljev, Gradec 1881, Inomost 1177, Praga (češko) 3878, Praga (nemško) 1613, Lvov 4383, Krakov 2909, Černovice 1000 slušateljev.
Naprava ozkotlrne-motorne železnice. Da bodo blago iz starega vojaškega preskrbovališča, oziroma iz kolodvora lažje prevažali v novo vojaško preskrbovališče, namerava vojaška uprava udmatski železniški most z vojaškim skladiščem zvezati s posebno ozkotirno železnico. Tir so te dni že dogotovili in izročili prometu. Transport se vrši jako hitro in popolnoma mirno.
Železnica na Triglav. Inženerja J. Planinski in dr. Steiner sta spopolnila svoj načrt za železnico na Triglav. O železnici, za
domov in pomaga materi pri gospodinjstvu, če stanuje še v domači hiši, ali pa umije in uredi otroke, če je omožena in pospravlja, šiva in kuha, med tem, ko gre mož v društvo, na shod, čitat časopise. In če je žena kljub tem razmeram, ki so za njo ne-povoljnejše, kakor za moškega, vendar nekaj dosegla, če kljub temu osvaja nove poklice in nove stroke ter se izpopolnjuje v svojem delu in v načinu tega dela, je to dokaz, da je za socijalno borbo enako sposobna, kakor mož sam in da ga bo v gotovem času dohitela tam, kjer bi bilo to najpotrebnejše — v smislu za socijalno solidarnost.
Zanimivo je, da tisti sloji, ki stoje v največji socijalni borbi — namreč delavstvo — najbolj pojmijo, zakaj je ženska stopila v konkurenčni boj za obstanek. Oni najmanj kričijo proti ženi, ki sama stremi za svojo eksistenco in oni vedo tudi najprej ceniti njeno pomoč pri socijalnih reformah.
Tudi delavec gotovo rajše vidi, če njegova mati, sestra in žena ostanejo doma v družini. Dom, ki je njemu mesto za počitek, mesto skromne sreče, vsekakor izgubi, če je žena primorana, da ga zgodaj zjutraj zapušča in se šele zvečer vrača iz tovarne vanj. Ali slutil je sam na sebi silo okolnosti in zato svoji družici-de-lavki ne deli sentimentalni poduk o lepoti in prijetnosti domačega ognjišča. A delavec
katero je pred leti vladalo tako zanimanje in se je sedaj zopet oživilo, mislimo v nastopnem dati čitateljem nekoliko podatkov. Železnica bi se začela v Bohinjski Bistrici v bližini kolodvora. V 1. kilometru bi šla čez Savo, nad vasjo Brod do sv. Janeza (ob Bohinjskem jezeru). Od tu bi šla dalje ob potoku Ribnica do Starih Fužin, in od tu v štirih vijugah do Velega polja. Od Velega polja bi bila vspenjača do vrh Triglava. Vspenjača bi se delila v dva dela, prvi bi bil do podnožja Malega Triglava, drugi pa od podnožja do vrh Triglava. Cela železnica bi bila okoli 28—29 kilometrov dolga. Seveda bi bila gradnja železnice precej težavna, ker bi bilo treba delati nešteto predorov, galerij, novih cest itd. Kakor se čuje, se misli ustanoviti posebna akcijska družba, ki misli financirati cel projekt. Slovenci naj le pazijo na to, da ne bo cela stvar podjetje tujcev. Naš očak Triglav zasluži, da se ga upošteva, kajti raz njegovega vrha (2864 m) se razprostira krasen razgled, ki obsega okoli 64.600 štirijaških kilometrov.
Novi stokronskl bankovci. Avstrijsko-ogrska banka bo dne 22. avgusta t. 1. v svojih glavnih zavodih na Dunaju in v Budimpešti, kakor v vseh svojih podružnicah izdala nove stokronske bankovce z datumom 2. januarja t. 1. Vsi dosedaj v prometu se nahajajoči stokronski bankovci iz 2. januarja 1902 bodo prišli iz prometa in se morajo pri glavnih zavodih ali pa pri podružnicah avstro-ogrske banke zamenjati ali izplačati do 31. avgusta 1912. Novi bankovci bodo 163 mm visoki in imajo na eni strani nemški na drugi strani pa ogrski tekst.
Letalni poskusi v Gorici. Inžener Zablatnik je v soboto 23. t. m. zopet delal poskuse s svojim aeroplanom. Vzdignil se je trikrat. Pri prvem poletu se je vzdržal 13 minut iti 40 sekund v zraku, pri drugem 31 minut 45 sekund, pri tretjem poletu pa 23 minut 24 sekund. Isti dan je delal letalne poskuse tudi avijatik Heim, ki se je dvignil 300 metrov visoko in se obdržal 2 uri v zraku. S svojim poletom je dosegel rekord v monarhiji.
Mednarodna razstava novosti In patentov v železni in strojni Industriji. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je prejela obvestilo, da priredi deželna zveza ogrskih trgovcev z železnino pod pokroviteljstvom Nj. c. in kr. visokosti nadvojvode Josipa ob podpori kr. ogrskega trgovinskega ministrstva v mesecih maju in juniju leta 1911 mednarodno razstavo novosti in patentov v železni in strojni industriji. Interesentom se je za vsa pojasnila obrniti do razstavne pisarne v Budimpešti VI., Gyar utcza 38.
Podrli so pretekle dni staro, marsikateremu Ljubljančanu znano hišo »pri Cenkerju" v Gradišču. Baje bodo padla tudi sosedna poslopja, ki so last Kranjske hranilnice. V svrho olepšanja tega dela Gradišča in okolice nemškega gledališča hočejo napraviti tam velik park.
Zlikovci. Neka pijana tolpa je gosp. Ivanu Novšaku na Poljanski cesti št. 43 v noči od 24. do 25. julija razmetala raz oken več cvetličnjakov v vrednosti 10 K, vrhu-tega pa še vrata in zunanjo stran stanovanja namazala s človeškim blatom. Opozarjamo slavno mestno policijo, da na take ponočnjake malo bolj pazi in poskrbi, da se tem zlikovcem kmalu pride na sled.
Mladi kolesarji — turisti. Iz Srbije se nam poroča, da sta prišla dva Slovenca iz Dolenjske v petek 15. julija v Belgrad.
V	ponedeljek 11. julija sta odrinila iz Mokronoga. Vozila sta preko Zagreba, Siska, Nove Gradiške, Brod na Savi, Vinkovci, Mitroviče, Zemun v Srbijo, vsega skupaj
tudi še pri drugih priložnostih ve ceniti ženo, kakor pomagalko in soborilko ter spozna, da je v njegovem lastnem interesu, če je žena enako podučena in enakih misli, kakor on sam. Uspehi velikanskih strajkov niso bili odvisni le od solidarnosti delavstva, ampak tudi od pogumne vztrajnosti njihovih žen. Tudi one stradajo z otroci za in zaradi ideje. In ravno ti štrajki, te borbe s kapitalizmom so naučile delavca, da je treba tudi ženi izobrazbe, naučile so ga, da mu bo žena veliko koristila, če bo složna ž njim, a nasprotno, da mu lahko neizmerno škoduje, če se da izrabljati, če je nesamo-svestna, bojazljiva in suženska.
Tam, kjer je starejša kultura, kjer se bije socijalna borba dlje, kakor v deželah, ki so se šele danes začele industrijalno razvijati, stoji tudi ženska na višji stopinji omike in je tudi stanovsko samosvestnejša. Poglejmo v Avstriji na primer Češko. Čehi imajo v bolnišnicah ženske sekundarje, imajo ženske profesorice, umetnice ali imajo tudi vse polno agitatoric za spolno in stanovsko emancipacijo. Učiteljice nastopajo kakor antiklerikalne govornice na javnih shodih, socijalistinje so kandidatkinje za deželni zbor, delavke protestirajo na volilnih shodih proti izrabljevanju kapitalizma in so povsod močna podpora možu. Češki narod je v svoji pretežni večini antikleri-kalen in demokratičen, zato je agitacija ženskega volilnega gibanja še skupna. V
okoli 700 km. Nekaj dni ostaneta v Srbiji, potem pa odideta preko Bosne na Primorsko do Reke, od koder se povrneta domu. Cela pot je preračunjena na 1800 km. Kakor nam znano, je to dosedaj najdaljša tura slovenskih kolesarjev. Oba sta dijaka.
Slovenska Filharmonija koncertira danes pri večerni predstavi Elektroradio-grafa »Ideal" od 6. ure naprej v hotelu pri »Maliču". ____________________
Iz sodne dvorane.
Poslanec se tožari z vozniki. Dne 28. junija t. 1. je peljal Jakob Moškerc voz z lesom, težak nad 2000 kg po Prisojni ulici. Nasproti se pripelje klerikalni poslanec Dimnik s svojim sinom. Radi teže voza se Jakob Moškerc ni mogel izogniti vozu poslanca Dimnika. Klerikalnega poslanca je to tako razjarilo, da je začel upiti nad Moškercom, da je »baraba". (Zastopnik Dimnika, dr. Pegan, je pri razpravi rekel, da bi on tudi vpil nad voznikom, da je to barbarstvo.) Seveda Moškerc ni ostal dolžan Dimniku in mu zavpil: »Tak d ... č naj bi bil za poslanca kot si ti". Za slednje besede je sedaj poslanec Dimnik tožil radi žaljenja časti voznika Moškerca. Toženi je rekel, da bi tudi on tožil poslanca, ker ga je zmerjal z »barabo", pa seveda mu je nemogoče priti do živega, ker se skriva za poslansko imuniteto. Ker je sodnik spoznal, da se je bilo Moškercu težko izogniti raz pota in je bil on brez vsakega povoda ozmerjan, ga je obsodil radi žaljenja časti na 20 kron globe ali 2 dni zapora. Moškerc mora tudi poravnati sodnijske stroške.
Preveč vinske kapljice. Gospod A. se je peljal v družbi še enega gospoda in ene dame 20. junija s hlapcem Maksom Japeljem na Fužine. Na Fužinah se ga je cela družba precej nasrkala in se prav Židane volje zopet vsedla na voz. Ker hlapca ni bilo se je gospod A. vsedel na kočija-ževo mesto in pognal konje. V največjem diru so pridrveli v Štepanjo vas, kjer se je voz zaletel v hišo in se precej polomil. Voznik je z drugim vozom prihitel za veseljaki in videl kaj se je zgodilo z njegovim vozom. Japelj je spravil veseljake na dom in vložil tožbo proti g. A. Sodnik je spoznal navedenega gospoda krivim in ga obsodil na 20 kron globe. Povrniti mora tudi sodne stroške.
. Vozniki pazite na konje! 39 letni poštni hlapec Jož. Černe je 2. julija pustil na vogalu Rimske in Tržaške ceste neprivezanega konja in šel v žganjarno pit. Neprivezan konj se je naenkrat splašil in dirjal po Rimski cesti in bi med potoma kmalu pohodil neko gospo in njeno hčerko. Obtoženi se je stražniku tudi napačno legitimiral. Sodnik je Černeta spoznal krivim in ga obsodil na 3 dni zapora.
Karl May toži. Znani pisatelj fantastičnih Indijancev Karl May toži pred dunajskim sodiščem docenta dr. Štefana Hocha in založnika Hugo Hellerja radi žaljenja časti. Kakor znano, se je ta „dični" nemški pisatelj udeleževal raznih hudodelstev, da je potem lahko pisal romane. Gori navedena obtoženca sta v zvezi s spisi v listu »Das Wissen ftir Alle".
Razne vesti.
*	Cesarski manevri. Dasi se je pojavila pri raznih konjeniških polkih konjska smrkavost, vendar niti od daleč ni misliti na odpoved manevrov, pač pa se bode izvršilo nekoliko prememb v načrtu. Gre se za takozvani ordre de betaille pri Četah, ki so ga tudi lansko leto o priliki cesarskih ma
pokretu sodelujejo žene vseh strank, iz-vzemši seveda klerikalno.
Na Češkem se je idejno in socijalno gibanje ženstva dosti analogno ra zvijalo in je prožeto z medsebojnimi simpa tijami. V veliki borbi za vseobčno volilno pravico sodelovale so tudi žene. V velikanskih te-dajnih demonstracijah so bile delavke številno in častno zastopane. Leta 1907 je podpisalo 21.000 čeških žen peticijo na drž. zbor proti § 7 volilnega reda, po katerem so žene stavljene v isti red z nedoletnimi norci in zločinci.
Tudi še pripoznamo tisto lepo frazo, da spadaj žena v družino k svojim otrokom, tudi če bi se socijalne razmere tako uredile, da bi bilo to v resnici mo goče, ven: dar tudi ta lepa izreka še nika kor ne bi bila rešitev zapletenega ženskega vprašanja. Statistično je dokazano, da je v Evropi ženskih povsod več in sicer nad pet milijonov več, kakor moških. V Avstriji pride na 1000 mož 1035 žensk. Ce nočemo torej uvesti mnogoženstva, se mora za teh 35 žensk po tisoč preskrbeti na drugi način. A ne samo to. Samo gotovi del ženskega življenja absorbirajo otroci. Kaj naj počne predno se omoži in kaj potem, ko otroci dorastejo ? Kaj naj počnejo vdove, ki ne morajo skrbeti le zase, ampak tudi za otroke, kaj tiste matere, ki jih je zapeljivec prepustil slepi usodi in slučaju ?
  	(Dalje.)
nevrov pri Mezeričih naknadno premenili. Slučaji bolezni so se zlasti pojavili v področju 16. (przemyselskega) zbora. Konjeniški polki teh krajev bodo zamenjeni z drugimi in za slučaj, da bi se kuga razširila, ne bode konjeniških manevrov. Da bi se pa radi tega ne vršili, o tem ne sme biti niti govora. Konjeniškim polkom bi poveljeval generalvon Brudermann.
* Čudni rekordi. V kako čudnih stvareh nekateri ljudje tekmujejo, da bi dosegli kak rekord, značijo sledeči slučaji. V Londonu je dosegel dr. Cloos rekord v tem, da je v sedmih minutah olupil 14 kg krompirja. Nič več »nesmrtne" slave ne zasluži nek Yoys Bollaert, ta je kadil eno samo smodko 2 uri. Nasprotno je pokadil Wolzing iz Berlina v ravno tolikem času 19 smodk. Precej enako spretnost kot prvi, so pokazali Amerikanec Lowncy, ki je v 4 minutah odprl 104 ostrige in Dupout, ki je v eni uri odprl 2844 orehov. V kuhinjski tekmi je zaslužila rekord gospa Duble, ki je v devetnajstih urah naredila 2007 paštet.
* Vrednost inseratov z ozirom na druga reklamna sredstva se je zopet dokazala, očividno s sledečim slučajem. Neki zlatar v Parizu je razposlal 20.000 reklamnih pisem, kar je veljalo z markami, ovitki in pisanjem naslovov 2295 frankov. Vsled te reklame je dobil 29 naročil, pri katerih je imel čistega dobička 495 frankov. Nato pa je tvrdka inserirala v časopisih za 1700 frankov in kmalu na to je dobila 1100 vprašanj, kar je povzročilo 634 naročil z dobičkom 3700 frankov. Čisti dobiček je znašal z ozirom na inseratne stroške 222 odstotkov. Te vrstice naj so v poduk našim obrtnikom in trgovcem.
* 70 milijonov ukradenih. Iz New-Yorka se poroča, da so v tamošnji filijalki rusko-kitajske banke odkrili velikanske tatvine, ki baje dosegajo 70 milijonov dolarjev (350 milijonov kron). Ukradene so bile delnice različnih ameriških železnic, ki imajo večinoma vrednost do 500 dolarjev. Vest je pa precej neverjetna, ker je nemogoče naenkrat odnesti tako množino vrednostnih papirjev. Vsi papirji imajo tako težo, da bi se jih moralo na mnogih vozeh odpeljati.
Skrivnosten umor v Londonu. Zadnje dni so nekateri listi poročali, da se je ste-nografinja dr. Crippena usmrtila, Crippen pa> da je v nekem kopališču. Te vesti so se izkazale kot neresnične. Crippen se je odpeljal v duhovniški obleki proti Kanadi, kjer ima policija nalogo, da ga aretira.
* Ivan Orth še živi. Francoski časopis »Matin" objavlja pogovor s prince-sinjo Luizo o Ivanu Orthu. Bivša koburška princesinja je izjavila, da je trdno prepričana, da Ivan Orth še živi in samo skriva svoje bivališče pred svetom. Orth je bil radi tega, ker je bil prestrog, močno vzne-1711 rje n. Stari avstiijski generali so vkljub natančnemu spolnovanju svojih dolžnosti morali od njega večkrat poslušati popolnoma neopravičena očitanja. Princeza Luiza pravi, da je nadvojvodo videla zadnjikrat v gradu Laksenburg. Pri pojedini so bili navzoči takrat njen mož, prestolonaslednik Rudolf s svojo soprogo in nadvojvoda sam. Nadvojvoda je ravno malo preje objavil posebno knjigo „Vojaška dresura in vzgoja" in je radi tega prišel pri prestolonasledniku v nemilost. Med pogovorom pa se je izrazil prestolonaslednik Rudolf, da je pri-pravlfen na spravo. Toda Orth je nato odgovoril : „Jaz ne potrebujem nikake milosti. Le ne milosti! Bomo videli, če tudi drugje m zame nobenega prostora. Jaz hočem svobodno živeti in misliti". Konečno se je vsedel k glasovirju in igral nekaj pesmi j.
n, odhodu-je pa vskliknil: »Kdo ve, če se bomo še kedaj videli?" Prestolonaslednik je proti tej izjavi protestiral, toda nadvojvoda je samo stresnil z glavo. — Nato ga nismo nič več videli. Cela povest je jako romantična in najbrže v večini popolnoma izmišljena.
0 nezgodi Lloydovcga parnika „Trieste‘“.
(Izvirni dopis „Jutru.“)
Trst, 25. julija.
Ker gotovo zanima čitatelje našega lista vedeti za točneje podatke o tej nezgodi, radi katere je bilo tisoče src v strahu in trepetu radi usode posadke in potnikov, ^mo poskrbeli dobiti kratko poročilo moža, ki je sam bil pri tej nezgodi vkrcan na parniku. Pisal je domov v Trst svoji rod-m d j® dne 7. julija t. 1. dano na P° . 'L BomJbayu- Poročilo se glasi: »Vož nja iz Trsta do Adena je bila krasna, nekoliko vroča, toda na to se ob tem času ne gleda. 13. junija smo odpluli iz Adena Proti Bombayu in dne 16. junija se je Pr'čel naš križev pot, o katerem hočete poročati. Imel sem službo od 4- do 8. ure popoldne (mašinisti imajo po 4. ure službe in 4- ure počitka) ter sem opazoval stroje, ako je vse v redu. Hkratu se čuti močan sunek in stroj prične delati z neverjetno brzino. Prebledel sem, toda poguma nisem izgubil, prijel sem za ročko ter zaprl paro( ustavil. V trenotk so bili
mašinisti, kapitani na mestu ter tolažili prestrašene potnike vsled sunka, da ni nikake nevarnosti, toda pri gledavanju se je videlo, da je zlomljenja os vijaka, to je poškodba, katero ni možno popraviti.
V trenotku sem mislil, da vse raztrese, toda srečno sem se rešil iz te velike nevarnosti. Celo noč smo streljali s topiči in spuščali umetalne ognje (rakete) z zaupanjem, da je kakšna ladija v bližini, katera bi nam prišla na pomoč. 17. junija so mornarji in kurjači zaprli jadra in ker smo imeli ugoden veter, smo se pomikali dalje z brzino 4 milj. Drugi kapitan je dal zapreti vodo in jo deliti le kolikor se rabi za kuhanje in pijačo, ker se ni moglo znati, koliko dni bodemo v igračo musonu (hudi veter, ki se pojavlja dvakrat na leto v Indijskem oceanu) in razburkanemu morju.
18. junija nadaljujemo našo nesrečno vožnjo na jadra, katera se pogostoma trgajo, mornarji in kurjači jih morajo šivati in pri-trjati. 19. junija nam je bilo dovoljeno se umiti s pitno vodo in ne z morsko, katero smo s pomočjo naših strojev Sčistili. 20. junija smo dovršili tretjino pota. Morje je bilo vedno bolj razburkano. 21. in 22. junija je bilo morje vedno nemirnejše, slabejše in smo se pričenjali, videč, da ni nikogar na pomoč, že bati. 23. junija ob 9. uri zvečer sem slišal velik ropot in trkanje. Mislil sem, da se je zgodila kaka nova nesreča, kar začujemo glas: »Glejte parnik!" Kapitan je naročil sprožiti topiče in spustiti rakete, trenotek neopisnega veselja je bil, ko nas je parnik zapazil in nam plul na pomoč. 24. junija ob 6. uri zjutraj je bil parnik v naši bližini. 25. junija se nam radi hudega morja ni mogel niti približati, toda bil je vedno v gotovi daljavi. 26. junija že zgodaj zjutraj smo ponovili poskuse, toda brezuspešno; vse je pokalo. Ob 4. popoldne smo naredili zadnji poskus; na krovu je bila že vrv, ko za trenotek ogromen val rešilni parnik preplavi. Utonil je en mož. Val ga je vrgel ob rob parnika, kjer si je bil prebil lobanjo ter ga bil odplavil v morje. 27. junija se nam še ni posrečilo pripreči. 28. junija parnik ni prišel niti v bližino, smo bili igrača valovom, bog ve kam nas zanese. 29. junija se je morje nekoliko pomirilo, radi tega smo ponovili poskus, ki se nam je sedaj posrečil. Pluli smo proti cilju z brzino 7 milj ob velikem veselju cele posadke in vseh potnikov.
Parnik-rešitelj je bil „Lowther Range" iz Kardifa na Angleškem na potu v Bom-bay. Pripravljali smo se pisati pisma sorodnikom, starišem, ženam, da jih obvestimo takoj in dne 1. julija so jih že pobirali, da jih skupno oddajo na pošti. Upali smo, da bodemo zvečer že v Bombayu, kar po dveh dneh srečne vožnje — poči okolu 2. ure pop. vrv in bili smo zopet izročeni valovom v igračo in v našo in potnikov žalost. Bili smo oddaljeni tedaj 20 milj od svetilnika, takoj so z „Lowther Ranga" poskusili nas nase privezati, toda radi velikih in silnih valov ni bilo mogoče, vse vrvi so pokale.
V tem vidimo se nam bližati dva parnika, eden se ustavi daleč od nas in nadaljuje kmalu potem svojo pot. Ta parnik je prinesel notico o nas v Bombay, drugi parnik je bil „China“, poslan nas iskati. Ko se nam je približal, smo videli kako vsi mornarji in kurjači plezajo na lestve jambor. Enodušni „hura“ klic nas je pozdravil in s katerim smo tudi odzdravili. Slediti temu četrt ure trajajočemu ginjenju, je bilo nemogoče, neka tajna sila je tudi mene, lahko rečem dvignila na višje mesto, kjer sem mahal solznimi očmi s kapo v pozdrav. Na krovu parnika „China“ dvignejo znak, »da jih je ves svet smatral mrtvim in da sedaj so vstali iz groba".
In ta večer nisem nič jedel ne spal, misleč na to, koliko strahu in žalosti je morala prestati moja žena in moji starši, smatrajoč nas mrtvim. (Toda rešeni smo po čudežu.) 2. julija. Priplul je na pomoč re-morker pilotov iz Bombaya in skušal vse možno, toda zastonj, ker vse vrvi so pokale. Takoj nato poskusi parnik »China" in zatem „Lowther Range", oba brezuspešno; tako smo morali prebiti drugo noč v bližini Bombaya. Že dva dni smo brez mesa na ladiji, jemo samo testenine s sirom in maslom ali pa s salso paradižnikov. 3. julija. Vrnil se je »China", ki je odplul nakupit vrvi za remorkiranje v Bombay, toda ni dobil ničesar. Popoldne je priplul mali parnik (remorker penisularne družbe) z vsemi potrebnimi pripravami in v teku četrt ure smo imeli pričvrsteno vrv na krovu ter nas je odvlekel v Bombay, to je bilo ob 2. uri in v luko smo dospeli ob 5. uri popoldne.
Naš rešitelj „Lowther Range" je nekoliko oddaljen nas spremljal ter odplul dalje v luko, kamor je dospel p''* pred nami. Deseti dan je že nn^ „„ai in sedaj, ko smo ga videli na varnem v luki, bili smo cela posadka na jamborih in potniki na krovu ter s glasnim »hura* klicem pozdravili naše rešitelje.
Ko smo vrgli sidra, sta priplula dva mala parnika in odpeljala na kopno potnike, katere smo pozdravili s »hura" klicem čim so se od parnika oddaljili, skoro bo-vsidemo zagrljeni. 4. S tremi remorkerji so
peljali v »dok", tukaj smo na varnem in imamo mostovž na kopno. Prišel je fotograf ki je slikal kapitane, mašiniste in celo posadko za ilustrovane liste, skušal jih bom dobiti za spomin. Tukaj v Bombayu so nas smatrali davno mrtve, mnogo jih prihaja nas izpraševat naše doživljaje, celo mesto vzhičeno je vsled tega slučaja in največje društvo nas je povabilo na veselico ker smo se rešili in vabijo tudi naše rešitelje iz »Lowther Range", ta veselica bode v soboto dne 9. t. m. Slike smo videli, vsaka stane 2 K 40 v. Naš prihod v Trst ne morem določiti, upam, da se zopet vidimo koncem avgusta. V našem veselju smo se tudi spomnili nesrečnika, ki je hiteč nam pomagati našel smrt v valovih indijskega oceana, ter smo zbrali vsoto v znesku 1600 K, ki se izroči ženi pokojnika. Tako se glasi pismo očividca in soudeleženca pri tej nezgodi, ki jo končuje s toplim pozdravom na starše in ženo ter zaključuje z besedami: »Storil bi bil bolje ako bi se mesto na premikajoči »Trieste" vkrcal na stalni »Trieste".
*
Parnik »Trieste" je sedaj popravljen in odpluje dne 1. avgusta iz Bombaya v Trst. Kadar pripluje bomo zopet poročali.
ubila 3 delavce, 30 je težko ranjenih, v predilnici v Legnanu sta bila ubita dva delavca, 3 lahko ranjeni. Strela je treščila dalje v predilno tovarno v mestu Canegrate in usmrtila 3 osebe, 22 je smrtno-nevarno ranjenih. V trgu Manero se je neka hiša vsled strele vžgala in popolnoma do tal pogorela. Pogorelo je vse pohištvo, stranke so le z veliko težavo rešile svoje otroke pred pretečo nevarnostjo. Na kolodvoru v Rovellascu se je vsled grozne nevihte podrlo neko poslopje. Škoda je ogromna.
Milan, 25. julija. Kakor je dosedaj znano, je bilo med razsajajočo nevihto ubitih nad 50 oseb, čez 200 pa težko ali lahko ranjenih.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Borzna poročila. »Ljubljanska kreditna banka“
v Ljubljani, 25. julija 1910.
N^jnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Štiri nova škofijska mesta za Bolgare.
Sofija, 25. julija. Turška vlada je dovolila, da se osnujejo za Bolgare štiri nova škofijska mesta in sicer v Solunu, Adrianoplju, Serresu in Kastoriji. V diplo-matičnih krogih prevladuje mnenje, da si skuša Turčija s to koncesijo pridobiti Bolgare zase in si tako v slučaju, da izbruhne grško-turška vojna, zavarovati hrbet. Med Grki vlada radi tega veliko razburjenje, ker je turška vlada že 1. 1890 ustanovila za Bolgare eno, 1. 1897 za časa grško-turške vojne pa tri škofijska mesta. Dočim se je doseglo sedaj s zopetno ustanovitvijo štirih novih škofijskih mest med bolgarskim eksarfatom in turško vlado popolno sporazumljenje, so pa odnošaji med Grki in Turki postali zelo napeti.
Macedonskl begunci v Bolgariji.
Sofija, 25. julija. Radi neprestanega preganjanja Bolgarov v Macedoniji, je danes odpotovala večina bivših vstaških vodij iz Bolgarije v Macedonijo, da tamkaj osnujejo nove vstaške čete za boj proti mladotur-škemu režimu. Današnja sofijska »Večerna pošta" poroča, da so vstaški vodje Černo-pejew, Apostol, Wojwoda, Tane Nikolow in Čakow že prekoračili bolgarsko mejo in iz macedonskih beguncev, katere so nabrali v obmejnih pogorjih, organizirali uporniške čete. Kakor se poroča, je prišlo pri Bara-kovu in v okrajih Petrič in Kumanovo med uporniškimi četami in turškimi vojaki že do hudih spopadov. Na obeh straneh je več mrtvih, zelo veliko pa nevarno ranjenih. Število bolgarskih beguncev vedno bolj narašča.
Morilcu dr. Crlppenu so že na sledu.
London, 25. julija. Morilcu soprog dr. Cripenu so že na sledu. Policija je dognala, da je dr. Crippen s svojo mlado ljubimko Le Neve pobegnil iz Londona v Kanado. Policija varuje pri strogih poizvedbah strogo tajnost. Nadzornik londonskih detektivov Dew, ki je dr. Crippena pri preiskavi zaslišal in v kleti našel tudi ostanke njegovih dveh umorjenih soprog je že danes odpotoval iz Londona proti Kanadi.
London, 25. julija. Policija je dognala, da se je dr. Crippen na neki ladji odpeljal v Montreal, kamor bo prispel koncem tega meseca.
Dunajski nuncij v Rimu.
Dunaj, 25. julija. Iz Rima poročajo, da je bil dunajski nuncij Granito di Bel-monte danes od papeža povabljen na banket.
Stavka tekstilnih delavcev v Brnu končana.
Brno, 25. julija. Ker so podjetniki tekstilnih tvornic ugodili željam stavkajočih delavcev, so se isti danes vsi vrnili na delo. S tem se je stavka za delavce ugodno končala.
Strašen vihar v Milanu ln okolici. 50 oseb
ubitih, nad 200 težko ranjenih.
Milan, 25. julija. V noči med soboto in nedeljo se je v okolici Milana nenadoma potemnilo nebo, nakar je nastal tako strašen vihar, kakršnega v Italiji že dolgo ne pomnijo. Strehe so se podirale, dimniki padali laz hiš, šipe neprenehoma pokale. V okolici so polja in travniki popolnoma upo-stošeni. Posebno prizadeta so mesta Bustar-sizio in Legnano. Razven tega je med nevihto grozno treskalo in strela je na večih krajih zahtevala nebroj žrtev. Nevihta je razsajala še celo nedeljo in ponedeljek. V predilnici v mestu Sanvitose Oloma je strela
Naložbeni papirji.
4o/o majeva renta.................
4'2o/0 srebrna renta .... 4o/o avstrijska kronska renta . 4o/o ogrska ,	...
4o/o kranjsko deželno posojilo . 4o/o k. o. češke deželne banke 5% rusko državno posojilo . .
Brečke.
Srečke iz leta 1860 l/s ... .
.	. „ 1864	..........
, tiske ........
.	zemeljske I. izdaje	.	.	.
. H.................
. ogrske hipotečne .... .	dunajske komunalne	.	.	.
.	avstrijske kreditne	.	.	.
. ljubljanske..............
. avstrijskega rdečega križa . » ogrskega	»	.	.
» bazilika.................
. turške ........
Delnice.
Ljubljanske kreditne banke . . Avstrijskega kreditnega zavoda Dunajske bančne družbe . .
Južne železnice..................
Državne železnice................
Alpine-Montan....................
I. Hrv. slav. sladkorne družbe Živnostenske banke ....
Valute.
Cekini....................
Marke.....................
Franki (Napoleon) . .
Lire......................
Rublji....................
K u	r a
denarni	blagovni
93-80	94 —
97-75	97-95
9375	93-95
91-95	9215
96-50	—
94-25	95-25
103-60	104-05
235-50	23950
324-—	330-—
154 25	160-25
297-25	303-25
278-75	284-75
247-25	253-25
531-—	541 —
526-—	536-
82-50	88-50
64-25	68-25
38-40	42-40
28-60	32-60
257-50	260-50
445 —	447-—
668 50	669-50
546-50	54750
108-50	109-50
737 -	738 -
738-50	739-50
660-	670-
261-50	262-25
11-36	11-38
117-37	117-57
95-35	95-45
94-70	94-90
253-	553.75
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Za informacije se plača 10 vin. — Pismenim vprašanjen je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti lahko v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. nri zvečer.
Odda se dvoje stanovanj obstoječe iz dveh sob, kuhinje in drugimi pritiklinami v lepi novi hiši za mesec november. Poizve se v inseratnem biro „Jutra‘, pod ,Novo stanovanje".	160/3__2
Išče se meblovana mesečna soba s posebnim
vhodom za avgust, v bližini Kolodvorske ulice. Poročila na inseratnl biro „Jutra“ pod G. H. 159/2—2
Gostilna N. D. O. ulica Karadori št. 18. Trst
se priporoča p. n. gostom in čitateljem .Jutra" kadar pridejo v Trst, da jo posetijo Na razpolago so gorka in mrzla jedila, izborna pristna vina in prenočišča, vse po najnižjih cenah. Gostilna je v bližini južnega kolodvora. — Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič, voditelj.	77/18—6
Avtomobil za štiri osebe se jako ceno proda. Šebenik, Spodnja Šiška, Knezova ulica. 136/6—6
Fran Krapeš.
iščem do 10.000.. kron, ali zalagatelja proti gotovini do 10o/0. Podjetje napreduje kar najbolje. — Več pove upravništvo »Jutra-.
? I ? I K O	Najboljša jj|*g	? I ? I K 0
? O ?	sedanjosti: zlata, srebrna, tula,	? 0 ?
niketnasta in jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
I K O
Tovarniška varstvena znamka:
„IKO“.
? i ? 1 K O
? O ?
izven kartela išče zastopnike za Kranjsko, Koroško in Štajersko, ki razpolagajo z večjo kavcijo. Ponudbe na naslov L. Tomažič, Spodnja Šiška.
Franjo Parkelj
lastnik reklamnega in pla-katerskega podjetja. Snaženje stanovanj in okenj.
Izvršuje vse v to stroko spadajoče dela in po točno zmernih cenah.
Avgust Zupančič
krojač, Zaloška cesta št. 10
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vseh v njegovo stroko spadajočih del po najnižjih cenah.
Velika stanovanjska jča
v Ljubljani se radi rodbinskih razmer iz proste roke
— proda. —
Vprašanja pod W. P. 8493. na anončnega ekspeditorja R. Mosse, Dunaj I., Seilerstatte 2.
Učenca
sprejme takoj Friderik Skušek, trgovec z mešanim blagom, Metlika.
cenca
poštenih staršev sprejme takoj
Josip Errath,
- trgovec -v l^Eolrrcn.og-u.. -
Pozor gostilniški uslužbenci!
Za novo restavracijo in kavarno „Bellevue“ na Šišenskem razgledu, ki se otvori dne 14. avgusta, se sprejme več zanesljivih, izurjenih plačilnih natakaric, podnatakaric, blagajničarko, točaja in kuhinjsko osobje. Sprejemajo se tudi ob nedeljah le dobro izvežbane pomožne natakarice. Ponudbe poslati in predstaviti se je pri Avguštinu Zajcu, restavraterju, Ljubljana, Sodna ulica št. 6.
Hotel in restavracija
»Bavarski dvor“
Dunajska cesta št. 29
se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v :: neposredni bližini kolodvora. ::
Restavracija je moderno urejena.
Mir in točnost zajamčena.
Za obilen poset se priporoča
v
Stefan Bergant
lastnik.
+ Vincenc Richterja
je izdelek, prirejen izključno na temelju znanstvenih in zdravstvenih predpisov. Imenitne posledice se prikažejo takoj po vpo-rabi te pomade: rasti pričnejo lasje in brada. Zabrani izpadanje las in povzroča rast las tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Cena lončku z navodilom 3 K.
„Schampos“, prašek za umivanje glave.
Najboljše učinkujoči pripomoček za snaženje glave. Cena zavojčka 50 vin.
D^unCa]*x!sobiesky^sse22. Zalogo ima A. MOLL, lekarnar, Dunaj 1., Tuchlauben št. 9.
Hiša v Lescah na Gorenjskem s popolnoma opravljeno pekarijo
se proda takoj ali odda
takoj v najem
pod zelo ugodnimi pogoji.
Pekarija je brez konkurence. Hiša je krita z opeko in ima vodovod. — Podrobnosti pri lastniku I. Pret-nerju, trgovcu na Bledu.
Cvetlični salon
ANTON BAJEC
Pod trančo štev. 2
poleg čevljarskega mostu
izdeluje šopke, vence in trakove. Telika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila se izvrše točno. Cene zmerne.
Dr. pl. Foedransperg
Sv. Jakoba trg št. 2
ordinira zopet.
ED. SMARDA
potovalna pisarna
v Ljubljani, Dunajska cesla štev. 18.
Samo 6 dni ^ ^rodaja originalnih voznih listov (,šifkart‘) francoske
* linije čez Ilavrc v New-York in nazaj.
ir
0
Oglejte si naj večjo zalogo
poljedelskih strojev,
slamoreznic, čistilnic, mlatilnic, kosilnic, motorjev, gepeljnov in stiskalnic za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, nagrobnih križev, blagajn itd. pri tvrdki
FR. STUPICA
v Ljubljani, Marija Terezija cesta 1, poleg, Figabirta*.
Ravnotam lahko kupite vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino, gnojnico, vseh vrst tehtnice, uteže in vse druge : :	v	železnino spadajoče predmete. ::
A. PERSCHE
Ljubljana,
Pred škofijo št. 21.
priporoča.
veliko zalogo
raznih nakitov, perilo za gospode in dame, specijalitete zavratnic in nogavic; steznik
„Directoire“ P. D.
Poletna konfekcija
za dame, gospode, deklice, dečke in otroke se prodaja zaradi minule sezije do konca avgusta
po izredno znižanih cenah
v »Angleškem skladišču oblek“ I O. Bernatovič
■ v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
©
ti
Bavarski dvor.
Ustanovljeno leta 1908.
Spedicžjsko podjetje JOS. ŠKERLJ, Ljubljana
član dunajskih in berolinskih prevoznikov pohištva. — Sprejema vse v špedicijo spadajoče prevoznine iz vseh in v vse kraje, po najnižjih tariflh. — Prevaža pohištvo v novih, patentovanih pohištvenih vozeh na vse kraje, tudi v inozemstvo. — Sprejema na zalogo razno blago, pohištvo itd. Krasna, suha in čista skladišča so na razpolago. — Nabiralni promet Dunaj-Ljubljana in obratno zastopam ------------------ v	vseh	večjih	mestih. — Moj zastopnik na Dunaju je Karl Lawi, Dunaj I. Schulhof 6. ------------------
V
ti
DT f&Sr Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. "TES*
301—46	Stritarjeva,	ulica	štev.	».
=«=====:=== Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41|2°j0.