Dopisi. Sv. Miklavž pri Hočah. Razdelitev občinskega pašnika med posamezne posestnike, katera je postala z razsodbo deželnega sodišča pravomočna, ne da našemu socialdemokratskemu županu miru. Z razdelitvijo pašnika nekateri občani niso zadovoljni in to izrablja novi g. župan /ase, ler jih hujska, da se naj ne pokorijo pravomočni razsodbi sodišča, ainpak naj uporabljajo kakor prej, rel pašnik. Da ne bodo ti občani zabrcdli v veLike sodnijske stroške. je najboljše, da počakajo, da skuša g. župan sam ;li skozi zid. Sv. Martin pri Vurbergu. Na velikonočno sobofcc sta se zgodili kar dve nesreči pri nas. V Spodnjem Dupleku so fantje streljali z možnarji. Nabijal je možnarje z železnim kliivom Ivan Jakopec. Bil je premalo pazljiv, vnel se mu je smodnik ter mu raztrgal levo rcfeo tako, da so mu prsti odpadli, višje lakta pa muje zlomilo roko. Ponesrečenca so spravili v bolni-co. Proti večeru istega dne so se Fantje pri Sv. Martinu na drugem strelišou mislili začeii pretepavati. Ana Sekol je šla po svcjega zaročenca med fnnte, med tem sta io napadla brata Berlinger iz Vurbergo. Eden ji je dal par zaušnic, drugi jo je vrgel tako nesrciivov da je pri priči umrla. Tako daieč spravi človeka alkohol in nevera ter nesrečno pretepanje. Starši, premislite, kekšna nesTeča preti Važim otrokom, ako bodo brezver9kio živeli [)aj1e mladino v naša društva, naročite jiin dobre časnike in knvige in se ne boste kesali. Sv. Martin pri Vurbergu. Minule so volitve, a dobrot, katere so nam ponujaii razni agitatorji, ni od nikoder. Na gjiodu aarodnega Hoka v Spodnjem Dupleku je trgavec Kostajnšek govoričil, češ, klerikaki so krivi, da se še zem[ja ni za stslao razdelila. G .Janko, kdaj ie ž.e minul- 8. februar, ali še do daaes ni Vaš vsegamogo-čni dr. Pjvko rešil tega vprašanja, kakor ste to prej trdili, ako zmaga narodni ploh. Zabavljali ste na visoke davke, katere so po Vaši napredni pameti zakrivili klerikalni tigri. Kdo je po~ višal davke? Ali ne tisti narodni blok, za katerega si je ubogi atek skoraj jezik zbrusil. Hvalili ste dr. Pivka, kako požrtvovalen j'e. G. Janko, prosimo, povabite ga k nam, da ga bomo bližje spoznali ter vprašali o Vaših sladkih obljubah! Črešnjevec pri Slov. Bistrici. Kakor povsod, so tudi pri nas pred volitvami vstajali razni preroki, ki so nam abljubovali eno in drugo, samc da bi dobili volilce aa svoje Bmanice. Čeravno so nasprotniki na<znanjali, da na Crešnjevcu iderikalcev ni več, smo veruiar izšli iz volilnega boja najmočnejši in sicer 118 glasov, kar ni malo, a naši obrekovalci od narodnega blcka, ali po domače narodne klade, pa samo 18. Kaj ne, gospodje črešnjevski škrici, da je škoda za podplate, ki ste jih trgali po Vrhlogi, Leskovcu tin drugiih krajih naše župnije. Škoda tudi za plakate, katelih j« bil vsak plot poln. Vsak Vaš volilec bi si lahko bil vzel dva, pa bi fih še nekaj cstalo. Nismo nevoščljivi našrm aasprotaikom njiihovih uspehov, a da je naš gospod nadučitelj doživel takšno sramoto, se nam pa res snvili. Vsak večer pred volitvami je bll na potu, da bi spreobrnil grešns klerikake, ker naši jutrovci nas imajo za grešne, fcer ne jx>shišamo »Dcmovine« in njihovih drugih brezbožni-h Iistov, a nazadnje samo par krogljic od ajegovega štaba, a kmetskih glasov pa nič. Razumljive nam je žalost Vašega nadebudnega sinčeka, kateri je z bridkiim glasom na večer volitev tožil: »Vsi so nam obljubili, da bodo volili štrto, a so spustili v farško.« Za bodoče Vam, g. nadučitelj, svetujemo, naj bode Vaša prva dolžnost naša šola in naši otroci. Spravite našo šolo na isto stopnjo izobrazbe, kakor je bila pod \odstvcm g. Polanca, tedaj pa Vam je prosto, uganjati politiko, kolikor se Vam ljubi. Dokler pa ne dočakamo tega, pa bodite mirniv ker mi ne plačujemo Ijudi prostovoljno za agitacijo, ampak samo za učervje naše dece. Za danes c tem dovolj, prihodnjič se porazgovorimo z Vašimi pomagači. — Kar se tiče našega občimskega gospodarstva, moramo pripomnitiv da je prav žalostno. Gospodarijo nam združeni samostojneži in socijalisti, kateri se pa svojega imena sramujejo, zato so si pa nadeli na sebe pavovo obleko ter se menujejo: Skupina dela in reda. Kako delajo ljudje čast svojemu imenu, priča to, da še novi odboT občinskega gospodarstva prevzel ni, ker ži^jan ne mara računa dati cd zadnjega triletnega gospodarstva. Pa kaj je Vam to, samo da ste zmagali, kakor ste bahato naglašali takoj po volitvah v Vašem »Napreju« šte\r. 34 od lanskega leta. Mislimo, da se Vam ljudstvo ne bode posebno prikupLlo, ko bode izreklo scdbo o Vaši iz vseh kotov skrpucani skupini »Ne-reda in ne-dela.« Sv. Jakob v Slov. gor. Ker me je zadela izredna čast7 da se me je neki naš republikanec — sicer ne vem več, Scakor za enega — spomnil v svojih cajtengah, si štejem v sveto dolžniDst, se mu za njegove vrstice dlostojno zaihvaiiti m ]ih nekoltko sjjopolniti. Z največjim veseljem sem opazoval, kako so se naši zavedni Šentjakobčani udeleževaK volilnih sestankov. Bili so piav imenrtno obiskani, le škoda, da Vas ni bilo zraven! Da sem pa imei kar 17 sestankov, tega pa res še do danes nisem vedel in sem prav ponosen na to lepo število. Kar nve pa danes še prav posebno veseli, je pa to, da se nisem čisto nič motil, ko sem na vseh sestankJh naškn ljudem povedal, naj čisto nič ne verujejo Radičevlm repubHkancem, ker ti sami ne verujejo v svojo republiko ter hočejo slcvensko ljudstvo z njo jamo zmotiti, kakor so hrvaško. Veseli me, da se nisem motil, ko sem ljudem povedal, da bodo repubHkanci, ki ne vedc, kaj hočejo, pri prvi priliki zatajili svoje repuMfkenstvo, kar so danes že v resruci njihovi poslanci v Beogradu storili. Pač pa se čudim, ljirbljeni moj republiJcanec, da ste si ravno na dan volitev zaieleli priddge, če Vas pa sicer nobeno nedeljo ni niti v cerkev. niti blizu cerkve. Ste pač slišali na svojih imenitnih republikanskih shcdih in čitali, da mašnikri drirgega ne delajo na prižnici, kakor da agitirsfo in ste le enkrat to reč hoteli slišati, pa ta nesrečnr fajmošter ravno ta dan ni pridigal. Če pridete k meni, Vam povem, zakaj ne! — Dobro delo bi storil g. dopisnik republjkanec, če bi g. Ognerja podučil, da vsakr ki hoče pri volilni komisiji sodelovati, mora si preje Tnalc volilno postavo prečitati, potem se mu ne bo zgodilo, da bi ga predsednik volišča moral odsloviti. Če bi pa bilo odvisno od mene, pa bi zastopnika republikancev prav rad pripustil v volilno komisijo, ker bi se potem na lastne oči prepričal, kakc so Šentjakobčani preveč zavedni in poučeni, da bi se dali zapeljati v stranko, ki sama ni vedela, kaj pravzaprav hoče. Videl bi zastopnik radičevce\v kuko so odločno in zavedno volili naši ljudje po lastnem prepričanju SLS, kateri bodo vedno zvesti ostali. Zato tudl žalibog vkljub vsem Tazličnim težavam, ki jih imam pri Sv. Jakobu, ne morem izpolniti pobožne želje ljubega Tepublikanca in oditi, cdkoder sem prišel. Pač pa bi si ipredTznil podeliti g. republikancu dobrohoten nasvet, naj gre knu;lu z:p&t v Zagreb, da ga bodo Hrvatje tam poučili, da z republrkanstvom nije ništa več in se je tudi -on pr! Sv. Jakobu zastonj trudil zanj. Pozdravlja: Erhattč Martin, inpnik. Gomja Radgona. Na velikonočni pondeljek nas je odlikoval s svtcjim obiskom prevrvigeni vladika dr. Karlin. Ostal je črez noč naš gost. V torek zjutraj pa se je odpeljal v Apačo blagoslovit Meinlovo kapelo. — KakoT čujehh>, se naie okrajno glavarstvo resno nvisli preseJiti iz Ljutomera v G:rnjo Radgono, če mu ljuiomersko občina ne zagotovi primernih prostorov. — V teni letu smo pokopali že šest fantov v starosti od 18 do 25 let. Trije: Anton Paluc iz Pclic, Franc Simenčič iz Lomanoš in Jai«:b Vogrinec iz Ščavnice so umrli na tuberkulozi. Jan. Osojnik iz Gornje Radgone, vzoren Marijin družbenik, je bil v nedeljo še pri službi božji, popoldne je šel na pokopališče, kabc-T bi si šcl iskat svo] grob in v noči je umrl. Jožef Jaušovec iz Podgrada in Friderik Hujs iz Gornje Radgone s;a bila godbenika, člana godbenega di-uštva »Mura.« Prvi je še sviral pri slavnosti požarne brambe povodcm odlikovanja nekaterih starejših članov, po noči pa je umrl; drugi je hotel iti prgledat v nov studenec, a je pri tem tako nesrečno padel, da si je razbil lobanjo in kmalu nato maziljen s sv. oljem, izdihnil. Pogreb, ki se j€ vrši-1 na velikonočno nedeljo ob ogromni udeležbi ljudstva, je bil silno ganljiv in pretresljiv. — V torek, dne 7. aprila, smo p:lo žili k večnemu počitku gospo Ano Neirdauer iz Črešnjevec, mater posojilničnega tajnika g. Alofzija Neudauer. ¦— Na veliki četrtek sta se vršila v Posojilnici kar dva občna zbora: Posojilnice in krajevne organizacije SLS. Porcčal je tajnik g. Marko Kranjc iz Maribora. — Na Belo nedeljo pe. je prihitel med nas naš splošno priljubljeni poslanec dr. Hohnjec. V napolnjeni posojilničru dvorani je navzcčun volilcem zanhnivo pojasnjeval sedanji politični položaj in z njemu lastno fineso razkrinkal so\Tažnike našega slovcnskega Ijudstva. Stojnci. Pivko-Rezman-TKostanjevec, ali prvega kmalu bo žalostni konec. Posebne vrste patrijot ]e tukajšnji trgovec Rezman. Na velikonočni jx>ndeljek se je na shodu kakor peteliinček zavzemal za dr. Pivka. Za prvikrat mu še velikcdušno odpustimo z nasvetom, da naj takoj opusti orjunaške manrre in hvalisanje orjuncev, ali pa naj živi od Pivkovih 14 glasov in ne od nas kmetov in delavcev. S svojim izzdvanjem bi nas lahko prisilil, da mu ob prvi prili'ki zabrenkamo dvadesetpet. •— Druga Pivkova dika, neki Kostanjevec, bi jo bil pa že skoraj na licu mesta felcupil. Mi kmetje si na tako velik praznik vendarle nismo hoteli umazati svcjih rok. Dokier bo imel dr. Pivko take prvoraz-^dne neznačajneže za priganjače, še tistih borih 14 glasov več dobil ne bo! Sicer mu pa takšnega adjutanta iz srca privoščdmo in ]e bilo prav zabavno gledatf, kako se je ta žalostna figura obnašala na desnici kaTzanskega jimaka. Za v cirkusl — Nekdo, uganeš kdo? Sv. Bolfenk pri Središču. Zadnji »Slovenski Gospo- dar« poroča o razdelitvi slabostojnežev. To se je res zgo- dilo in sicer radi tega, ker so slahostojni generali Zabav- niki in vitanski atek, zadnji radi iega, ker se mu je vzela generalska unifonna pcžanve brambe, uvideli, da ne zmo- rejo več vladati c&le bolfenske fare. O novem odboni slabostoJTiežev pa je rekel nek mož, ki se ne peča s poli- tiko: »Ta je pa dobra, gltha vkup štriha.« Res je tako, če se slišijo invena Gregorinčič, Levanič Franc, Nerad, Jurij Cmagar in Vogrinčev Stefek. Lepše pa še pride! Novi sla- bcstojni odbor hoče s pomočjo samosiojnega kandkiata Žnidariča (prej demokrat) in lačnvarja Bolfenka Gregorin- čiča tukaj ustanoviti »konzum« za viničarje. V tem konzu- mu bo baje vse zastonj. Take govorice vsaj razširjajo, da bi pridobili kolikar nvogoče več nevednih kalinov. Pri vsem tem pa gre le zatov da br na račun revnega Ijudstva zaslu- ižili brezposelni propadli slabostojni kandidat Žnidari^ in krčmar Bolfenk Gregorinfcič. Ostali ne pomenijo ničl Ško- da je le, da se je daJo premotiti do sedaj še nekaj doforih in pošteniJi mož; upeti pa je, da se ti še v zadnjem času ^pametujejo. Bo \e njim samim v korist! Želeti pa je, da bi kaj več zaslužil slabostojni poverjenik kolporter Vogrinčev Štefek. Vsi pošteni viničarji in tudi mali posestniki pa se oklenite na novo se osnovane strokovne viničarske crga- nreacjje, ki stoji na stališču krščanskega socijaiizma. Bdimo zadnje ]e pravo ter poslušajte moie krščaaskega političnega naziranjal Vsi dnigi so krivi prerokil  Šalovci pri Središču. Tukaj je umrla nagle smrti užrtkarica Marija Trstenjaik, p. d. Zoveoovka, kap jo je z&dela. Btcg ji daj večni rnir in pokoj! Na sedmini je nabral Andrej Trstenjak, brat soproga zgora) imenovane, lepo svoto — pa ne dinarjev za Dijaško večerjo, anvpak psovk na SLS in njene pristaše v občini Šalovci. Zavrč. Enega najboljših mož župnije je pobrala nenadna bolezen. Bil je to g. Jcsip Vuk, trgovec v jDubravL Z neumomo marljivostjo je gospodaril do zadnjega; reveži so izgubili v njera svojega dobrotnžka, župmja pa vzglednega krščanskega moža. Ob grobu, kamor so ga spremljali dne 10. t. m. njeglcvi prfjatelji in znanci v nenavadno velikem številu, mu je lepo govoriJ v slovo g. dekan Ant. Podvinski in pevci od Sv. Marjete so mu zapeli pretresljivo žalosttnko. Počivaj v miru, blagi mož! Pobela. S posebno vnemo smo letos hiteli na gi'T0 Oljko. Saj je bila ta dan, namreč nn velikonočni pondeIjek, ravno obletaica, ko so nekateri člani gotove pt:dzelske inteligence oskrunili sveiišče na tej krasni gori. Vem, da se še vsi spominjate, kako je neka vobče znana A. B., hči mizarja, spovedovala svojega častilca v sf>ovednici in kaj so p:čeli drugi »imenitni« člani najbolj »imenitne« družjbe na Polzeli, pcd vodstvom seveda' tudi najbolj ^odličnega« svojega voditelja učirt-etja J. V., ki se je pozneje s iako vnemo zagovarjal. Morali smo se zahvaliti na gori Oljki Vspmrgočnemu, ki je v svoji modTosti odredil, da nas je letos ravno tudi o Veldki noči moral zapustiti omen:eni učitelj J. V., kar smo že dolgo želeli vsi Polzelani domačini. Uverjeni smo, da bo sedaj konec vsestranskim pTepirom na Polzeli in da se h do sedaj nehala večna naenanjanja na razlitne oblasti. Upamo, da bo kmalu moral zapustiti Pnlzelo tudi "slavni oproda in pomagač učitelj V. Polzela. Prav malo dopisov, oziroma novic se čita iz Polzele, akoravno je zadosti gradiva, katerega bi naj javnost zvedela. Tukajšnji Sokol je začel glavo dvigati m to smemo trditi, da na pritisk (seveda indirekten) par tujcevprivandrovcev. Tudi pri nas se r.ajdejo nekatere izdajalske hiše, katere nasedejo tem orjunaškim bahačem. Povemo pa jaN-nosti, da privoščiino vse p:lxelske soltoliče iz srca nphovemu drušivu, kajti v druga društva itak aimajo dostopa. Cudimo pa se Čmakovi materi, da je ona tako ponosna na svojega sokolička. Svetujemo tej ženski, da nej svc-jega sinčeka vzgojuje v pravi krščanski Ijubezni, Našega somišljenika g. župana tudi napada neki nesramnež iz Polzele v ničvrednem časopisu »Domovina.« Seveda, pustil bi naj Žerjavovcetn vse prosto, da bi oni županovali. potem bi bilo vse v redu, ker pa je župan vršil restno svojo župansko službo, tc pa seveda gg. orjuncern ni po voltt. Bodite vsi oveDričani. da se še bo tista gniloh* iz Polzele iztrebila, katera se je semkaj naselila in zastrviplja dopisom  Vojnik. Kakcr povsod po deieli/tako je tudi v naš si- cer mirivi trg zašlo nekaj politič.nega vrvenja, kar se je ofc priliki pokazalo, ko se je neki mladi nacijonalist jezil na gotove osebe in se vlekel za nekega zavednega nacijonaHsta in požrtvovalnega državljana. Ker imemo mi c državi in o naciji precej drugačne pojme kot takozvoni naprednjaki, bi Ie-tem gotovo ne škodovalo, ako jim to v kratkem povemo. Pravi državctvorec ia naprednjak bi moral ^poštovati vsako pošteno prepričanje, ocenjevati človeka po njegovi notranji vrednosti in ne samo po njegovem zunanjem programu; držati se mora v b:orbi z nasprotnikom povsod in vselej pravil dostojnosti in biti mora pripravljen za lojalno sodelovanje z vsakim v blagor skupnosti. Ker pa vseh teh vrlin pri naših naci]onalista\ ne opažamo, ni čuday da ndmap nobenega vpliva, dasiTavno iTaajo pri kozarcu polna usta »nacije.« Glavj\a stvar, ki je pa najboij značilna zanje, je pa njihova maščevalnost, neuvaževanje nasprotnega mnenja, blodn]a, da imajo le oni prav in nobeden drugi. Mnenja so, da ]e trei»a vse uničiti, kar ne odgovarja -čisto njihovemu pogl-edu na stvari in da je v borbi raznoterih. mišljenj in stremljenj dcvoljeno vsako sredstvo, da uv&ljavijo sebe. Zato pa mi take »nacijonaliste« odločno odklanjamo, ker smo mnenja, da kdor hoče druge vladati, mora znati obvladati najprej samega sebe. Zidanimost. Pri nas Je na veiikon»~čni pondeljek izdihnila svojo blago dušo gospa Maiija Skamer, roj. Solnič. Ra]na7 ki je dosegla starost 70 l«t, je bila daleč na okrog znana kot pobožna in blaga žena ter naša somsljenka. Njej se ima zahvaliti ta kraj tudi za cerkvioo, za katero ie neumomo zbirala prispevke ter tudi sama mnogo darovala ter jo pozneje vzdTievala. Svetila blagi pokojmci večna lučl Sv. Jedert nad Laškim. V nedeljo, dne 26. t. m., bode po prvem sv. opravilu shod SLS, popoldne po večemicah pa občni zbor Čitalnice. Na obeh govori g. Marko Kran.ic iz Maribora.