Posamezne Stevfflre* Navadne Din —*7S, ob nedeljah Din 1’—v »TABOR* tsbaj* mk ata, mrat mjtfeJje ut 'p.ruvrjtbo*, mb UL mri * djlninc— nn*ic*in{c0 milijonov dinarjev. Danes popoldan se bo vršila .seja finančnega odbora, ki bo tudi razpravljala o proačunu zunanjega ministrstva. Sibirska zima v Italiji RiM, 18. jan. V srednji Italiji ne.pre-sta.no sneži. V okolici Aleksandrije je je temperatura padla na — 15° C, v Piacenzi pa na — 10° C- V soboto je na Ty-ren&kem morju divjal hud viliar. Veš la dij v Iivorngkem pristanišču je poškodovanih. Močmi sunek je prevrnil v morje voz in konja. Rešili so ju ognjegat-ci. Dnevna kronika Govor Sv. Pribičeviča . Ker smo prejeli poročilo našega ljub-ijerosikejfa poročevalca prepozno za včerajšnjo številko, smo opisali potek «ho-da SDS v Ljubljani le v najširših obri-sin. Ljubljanski listi so medtem prinesli govor Svetozarja P ribičevima v celoti. mi pa posnamemo za one čitatelje, ki r.imajo časa za čitanje celot,noga govora, kratek in najbolj zgoščan. izvleček. Uvodoma je govornik povdarjal. da so napredni Slovenci edini gojili v Sloveniji j lig'oslov, jedinstvo, drugi so zastopali Jugoslovanstvo v črnožoltem avstrijskem okvirju. Samostojni demokrati so skupno s Srbi, Hrvati in Slovenci, obenem pa tudi Jugnsloveni. Naprtili so Jkn krivdo za nasilja v državni politiki- A uporabljali so ostre ukrepe proti separatizmu in kotamiizrnu, ker je bila to državna potreba, ki jo sedaj priznavajo sam; spokorjeni separatisti. Velik sovražnik je klerikalizem. Govori se. da so sam- demokrati centralisti. Ali oni so vedno zahtevali upravno dekoncentracijo in decentralizacijo. En parlament, ena vlada, vste drugo pa samouprava! Zahtevajo še občinsko samoupravo, volitve v občinah likvidacijo komisa rij ato v, zakon o v-rezk’’h in oblastnih skupščinah. Tudi ■del državnih financ se mora prepustiti samoupravnim, edinkam. Nočejo uničiti nobene nsrodne manjšine, ki lojalno prianiava in spoštuje naše državno in narodno jedinstvo. Kako Pa je drugod? Govornik je krepko ob-i sodi 1 zatj ram je i naših n ar odlnriih manjšin naVKorofckemin v Italiji. Awstrij«ki kancler mn je na vprašanje, zakaj se zatirajo Slovenci v Avstrija; odvrnil, da so «&'mi zahtevali ufrakvistične šole. Go-' vpraik — *teikrat prosvetni minister —pa (.mu je odgovoril, da bi mi tudi lahko z aipravnim pritiskom dosegli, da bi naši "penici iti Madžari zahtevali utraikvjisf ič- iie šole. Pa vendar imajo svoje manjšinske šole! Govornik je obširno pojasnjeval svojo prosvetno politiko. Šolo je treba iztr gati -n jenim zasužnjevalcem. To so storili samost, demokrati in to je njihova zasluga za občo prosveto i:za učiteljski «tan._ Nato je grajal finančno politiko in obsojal brezglavo izvajanje štedenja in redukcijo uradništvai Zahteval je izenačenje davkov. O političnem položaju je dejal, da se sedanji režim nagiblje h koncu. Začenja se pregrupacija- RazčiSoenje mora priti in z njim zdrava državna politika. Dotaknil .se je {udi sokolskega vprašaji j a in ostro obsodil s strani državnih organov vprizorjeno akcijo proti Sokolstvu. O stranki je dejal h koncu: sMi smo v naši državi editta stranka, ki ima v svojih viisiah Srbe, H r vet e in Slovence. Mi smo edina stranka, ki ni Pokrajinska, ki ni plemenska, ki ni verska in mi smo poleg tega se najradikalnejša stranka z ozirom na naš socialni, gospodarski in kulturni program. Naša '■tranka ima bodočnost.« Z vzklikom »Živeli Slovenci« je Sv Pribloevič zaključil svoj veliki govor. ' —O- Gibanje Samostojnih demokratov na deželi Občni zbor krajevne organizacije SDS v Gortini se je vršil 1?. t,. m. v navzočnosti narodnega poslano« g. dr. Pivka, ki jo podal politično poročilo. Za predsednika organizacije je izvoljen ugledni posestniški sin Rupert Urili, za tajnika Ferdo Janžekovič in za blagajnika pes. sin Martin Metinger. Obrni zbor krajevne organizacije SDS v Vuzenici se je vršil 12. t. m- Navzoč je bil tudi narodni pos»lainec dr. Pivko, kije podal svoje poročilo. Občnega zbora se udeležilo tudi mnogo kmečkega ljudstva iz okolice. Predsednikom je bil izvoljen obrtnik Josip Ziegler iz Vuzenice, podpredsednikom župani Lauko iz Sv. Primoža, tajnikom Ante Opetnik. Nova krajevna organizacija SDS v Mariji Snežni se je ustanovila na sestanku 14. t. m- Izvoljen je bil začasni odbor, kateri se bo tekom februarja meseca na širšem sestanku izpopolnil. Samostojna strokovna delavska Unija v Sladkem vrhn je imela 13. t. m- občni zbor, na katerem je bil za predsednika izvoljen kurjač Janez Divjak. Unija šteje 53 članov. Priglašajo pa se vedno novi. Občni zbor krajevne organizacije SDS v Prevaljah so je vršil 12- t. m. ob prisotnosti delegata oblastne organizacije Špindlerja. Za predsednika je bil zopet izvoljen notar dr. Senčar, za tajnika g. Ivan Meze. Tudi ostali odbor nam je jamstvo, (Ja bo organizacija v tekočem poslovnem letu pridno delala. Občni zbor krajevne organizacije SDS v Veržeju ee jo vršil 9. t. m. Predsednikom je izvoljen posestnik Ivan Bunderl, tajnikom Franc Omrekar. Občni zbor krajevne organizacije SDS vFokoveih (Prekmurje) je bil 7. t. m- ob prisotnosti okrožnega tajnika. Predsed-nikoin je ponovno izvoljen Aladar Ver-teš. tajnikom pos. Jože ZakoČ. Občni zbor krajevne organizacije SDS v Murski Soboti jo bil 8. t. m. Predsednikom je izvoljen notar Anton K'>rb-r, tajnikom trgovec Ljud. Brumen. Občni zbor krajevne organizacije SDS v Oplotnici se je vršil 9. t. m» Predsednikom je izvoljen posestnik in kolar Fran Petelinšek. H3— Ketejevo burko >'NAŠI DIJAKI« bomo zaželi objavljati v jutrišnji številki. — Smrtna kosa. V Ptuju je po dolgi mučni boleami preminul hišin posestnik Alojzij Mir v <59. letu svoje starosti. N. v m- p.! — Interview z našim1 kraljem je imel dopisnik ameriških »Asr-ottiated Press«. Kralj je posebno -povdarjal težkoče naše finančne politike. Ljudstvo je Silno obremenjeno. saj država, zahteva 35 odstot. narodnih dohodkov. Vendar pa se tudi v fimamičnern oziru opaža vedno več.ii na-predek. O vojnih dolgovih je kralj izjavil. (te jih bo naša država rada regulirala. ker se zaveda velike pomoči, ki jo je dobila med vojno, da je mogla uresničiti 'sanje naših prednikov. Intervietv je zapustil. v ameriški javnosti »bog (svoje miroljubnosti najboljši vtis in bo pripravil ugodnejše moralno razpoloženje Ponaraezne Številke, Navadne Din —-75, ob nedeljah Din Iv— UHEDNISTVO «. . Umn *»ora, JurSičev« ni Si- 4. I. •trop»c Telr.fo« tntcT.*r^. U. 2?^ UPRAVA w n»Ua|« ‘ • Jerčičem «lid a. \ priti ic^e desDA Te.J* *** 24- •* SHS P«ctnoonkow«» rmUmt iU« lil .7«V M« naročil* brc* d>i:uur> M * mm mm vr*ri Leto: VII. — Stevtlka: 15. za našo finančno delegacijo, ki je Ljndi*ke univerze« g. inž. Kukovca je povzel besedo g. prof. Ribarič, ki je v enournem predavanju Podal (Jo podrobnosti natančno sliiko Keteja kot človeika. Predavatelj je nabral veliko raznih novih podatkov, ki v maroičem korigirajo Aškerca ali pa vsaj izpopolnjujejo njegov znani uvod v Ketejevo poezije, ki je polear Žnpaničeivih spominov edina večja študija o Ketaju. Posebno zanimiv je bil oni del. v katerem je predavatelj orisal svoje osebne etike z rajnkim pesnikom. Temeljito zasnovano predavanje je bilo tedaj zanimivo: za EBBRS Pondeljek, 1. II. 1926 £ v ► // // I’ R I G O T Z U / pojamvatoal ICe-te.ieve poegije; za iširše ob* einstvo, «mo da se je preda v »tel j< moral Tjhrug pozne ure omejiti le na Ketejevživ-Ijunjetrts i« prepustiti ra*riaotVtvanja njegove poezije drugi priložnosti. .Po jpraJmvanju .i« natopil glodaliSki iferailec p. 'Miilfln P i r n a t in je recitiral iub nSokwii nwič1*n več Ketejevih^ pesmi. Tudi med pevskimi točkami ji‘h je reei-(tSrail še neka;.; najbolj efektna j« bi!a Tecjitaeija »Pijano««', ki ima največ pla-at£be in je dopustila recitatorju širok, ekorrej do dramatičnosti segajoč raamali. Dalje je nastopil član* naše opere sr. CSuM Boratu/. Zapel je « svojim Hladnimi glasom ob ^preniljevaujn j*dč. ■Zacborlove JKetejevo pesem »Pii«*ea« v kompoziciji navzočega skladatelji gosi p. O. Deva in pa Krekovo skladbo Kete-jeve »Na poljani*. Nazadnje eo gojenke drž. ženskega učiteljišču '/.spele poj vodstvom gdč. prof. Ropa.h ovc skladbo Vamlja Mirka »Noč trudna leži«, ki se je dojmila tako globoko, da jo .je moral siriTipationi mladi »bor ponoviti. Vsi sodelovalo! so bili deležni navdušenega prissijanja »lovilne publike in so le izražali željo, da bi »Ljudska univerza« priredila Se več takih kulturno vpojnih im bki*tl prijetnih "c'rvov o naših pesnikih. -O- m! Pomanksmje taktu in (>obre vzgoje. Dane« se je vrSil na Glavnem trnu Pravoslavni obred blaigr^lovl jn,ia vode. Navzoči (so bili predstavi tel ji naših oblasti. in vojaštvo. Ob strani je stailo precej ohčinatva, ki je vefiimoma z zanira«-■nje,m in dostojno opazovalo cerkveni rtbred. Opamli trn smo skupino moških, ki je Mola pokritih glav oh .»trami in «e ve« čas posmehovala obredom in norčevala iz udeležencev. po;ebri.o pa. I? iz vojaštva. Izzivalno gobe^danje teh ljudi je T**rtailo že vsej okolici nadležno. Sigurno je. da se rekrutirajo iz ncnnškntarakih yiw(* nekateri pašo bili nvendla-pregorečl katoličani. Kakorkoli .i® /e. lem ljudem manjka ma.jnavadno.iii takt. kajti noben dobro vzgojen človek «e krščanskim' obredom. ne poemehuje. če mm kaj ni prav, kdo ga Rili, da Id jih moral opevati? Prihodnjič naj policija takim £ofee*dtt-čern zamaši preširoka n.da! m Zanemarjanje •/,!miskena »porta. Pri-tiaifcelji enmskega «porta «0 včeraj z užitkom! brali v .Taboru* ve«t. o nedeljskem sranč^rakem telefcn na Pohorje. In so pravili: Ker že vsi ne moremo. s «mw-tcarji »na vrh pl ari in«, bi želeli vwa,i to, ''da bi se nam dnw>.eočll najpriljubljenejši '«a najpopularnejši zft»wki šport: dr.4-a- 41 je. Že ponovno «ee je v javnosti grajala in kritizirala nfdelavnost OlepSemlnega društva, ki ae veliko premalo zaveda, svojih dolžnosti napra.nl občinstvu. Dnsaloi ža4, le preveč občutimo smemično staj-»lje tega društva, ki razpolaga z edinimi drsališči v. našem mestu im ki jih — baje radi pomaujkanja sredstev, ne urdfli tako kot bi zahteva,H knteresi »jm*k*jt4 »porta. Dane? imiarno krasen dan. a drsn-iliftoe pri Treh rihriiik-ih še ni odprto. tfe* led je zapadel mehak sneg. ki hi ga bili lahko že včeraj »kidali. Ker pa menda ni ni-hiie mMil na tUisale©, je sneg ostal im je čez noč zamrznil, tako da imamo sedaj na drsališču težko plast eneca. ki se me ho dat tako zliahka odstraniti. Pri Olepševalnem drnšt«v« pravijo, da nimajo dovolj ljudi. ki bi se, brigali ea take reči lin tudi tjo zadosti sredstev. Nekoliko Ivo to že reh. Zato pa naj se uresniči že dbljro akuten načrt, da prevzame agende Oiepševailnega društva mesina občima. Tako v«aj ne bo :;«ovorov in se bo Videlo, »11 res kdo hoče ffcrbett> za ra,»voj «i‘m-»kega športa in za olepša vo .parka ali ne. m Jugosiovenska Matic*. Damski se-■'dameik za veliko plesno prireditev Jugo-islovenske Matice bo v petek, dne 21. t/m. »hi 37. mri! v Slovenski čitalnici Jva-rodne-ga doma. Dame, ki po vabljene in one, kitvisodelovale se uljndu« naprošajo,d«, se mgtamka sigurno udeleže. Veselični ®dJ>or. in Predavanja o ruskem slikarstvu. V e*vir.iu ciklusa *Ir, mrkega kulturnega «vp,ta* je preda val y petek dne 13. trn. v »Ljudiski iraiversi ko*p. konservator dr-Staje ir, Ljubi j«,:« o ruskem alikarstvu. Preda^'atelj j« e-ovoril poa«4;uo o «tara> ši doibi, ki je imela izredno bogato in lepo ornamentiko. 0 novejši B-rnetno je podal le spliišem prejfleci. Predi;-. •so izpoijolmjevale lepe #kioptieue Oblwk je 'bil -Tedti je dotMn*. lige v Narodnem domu. Snov predavanja so njegovi spomini na predvojne slovanske stike. Ker je g. Pustoslemšek na glasu kot doher predavatelj, OiK>zarjnmo že sedaj na to predavanje. Na tem večeru se bodo kazale tudi fdike o češki revoluciji in o Podkarpateki Rusiji, ki jih bo tolmačil g. dr. Pivko ali v njegovi morebitni odsotnosti g. arh. Jelene. Vstop prost. m Trgovce, ki točijo alkoholne pijače, opozarja Zbornica -/a trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da poteče z 51. januarjem rok po čl. 105 pravilnika o gostilnah. Po tem, členu izgubi pravico, točiti pijače, v lokalu, kdor v tek« <» mesecev po roas.iasM;vi praviltiiiika (S. julija W25) ni ijpravil lokalov v »had n predpisi 61. 82. do 85. pravilnika. Kdor prijave srerakemm poglavarstvu še ni izvršil, naj to stori brez odloga. Z O R R O? m Lep dar mariborski knjižnici. L.iud-ski knjižnici v Mariboru je daroval g. Makso Merčun, davčni upravitelj okoli 60 zvezkov slovenske in prevodme Kt v.-a-tnre, za bar se mu vodstvo tem potnm toplo zahvaljuje. Posnemajte! •m Hujskanje proti varnostnim organom. Povodom včerajšnje«« dogodku v Vetrimjfiikl udiei, kjer «o je mesar Rudolf R. upiral stražnikom, ki so bili v.^led njegove raajarjenosti prisiljeni rabiti Pendreke, jo neka ženska kričal® raz okno hujskajoče be««i!e proti varnostnim organom. Ker je hujskanje v takih slučajih prepovedano ia*ffliotr ''«lbvoT«fce v*ar/6imTKwtt g. -Tittsto t>o pradiavftF1 dnve, t. ai. n* prirertttvA Juig«s^o^^■če4koa!. Maribor, lf). januarja. Dancu sa je vrši! v Mariboru ob zimv skolepem. ^atočnem dnevu pomenljiv prav»sliav*ni obred: poaebna. procesija je pri nt« la iz Drav« vodo, ki jo je pr a vosi. Dvefienik g. prot a Trbojevič blagoslovil ob asistenci zastopnikov civilmib iu vojakih oblasti, abramih na G-liavmem trgu. Ta pravoslavni cerkveni obred je pri nas malo s*ian. ker ee v katoliški cerkvi Trije kralji ne slave talko elove«no kot v vzhodnih ceikvaib. Pravoslavni, nasni-reč slave na ta, praznik Kr’wtu«ov kw( v reki Jordanu. Obredi, ki m vrše teita Aie segajo v davmo paig»n«ko preteklost. Po-sebuo slovesno ee je obhajal ta pra«nik v ean-ki R.u»i j i. V Petrogradu m bili pri 1'laio "'ovitvi- »vodičev na^'zoči najviiSji :iuftnitniki na čeln jim sami «»r. N« va-*: ipel>twp^dune in zrconovi so pritrko-vwK d«Teč 'oe® sne žen« plan. V led «e je oglata odprtima. Procesija se je razvrstila okoli po ledu ali pa po obrežju in duhovščina, je med petjem psalmov trikrat, pomočila križ v vodo. Če so bili navzoči vojaki, se je predaj oglasila salva iz pušk. V Rusiji je bila navada, da so ljudje pri nosili v rokavih golobe in so jih ob tej priliki spustili v zrak. Mnogi verniki s« niso zadovoljili s samim obredom. ampak so se slekli in se skopaii v posvečenni vodi. Tako so delali v prvi v rt-ti bogati ljudje, ki so s,e pripeljali rn a»meh, obilno založeni s kežuhi in topl-.it-nimi pripravami. Ko so prišli k reki. ise se urno slekli, in v Adamovem oblačilu skočili na led ter #e trikrat zaporedoma, potopili skozi odprtino v ledeuo-mrz!" vodo. Nato pa i^o jih sluge jadmno zamotali v tople kožuhe im sini bo drčale naprej ... Da se je ob tej priliki kazala r:a-gota, tega ni nihče vzel za zlo in se tudi ni nihče pohujševal, škodljivo pa tako »kneipamje« menda tudi ni bilo. Ta prastar običaj se je držal samo med Rusi, v srbsko-pravoslavni cerkvi se — kolikor smo poučeni — vrše samo cerkveni obred5. ki pa so tudi tu navadno jako slovesni. V času madžarskih fa!zmkator]ew (T::virno). Kino ».4POLO KINO« Predvaja, od 10. do '22. t.m. krasen film »Pariz, otroci Montmarf.ra«. ki na* seznanja z razkošnim pariškim življenjem i» s tajnostmi na j večjega «vel ornega zabavišča »Casino de Pari«';. Posebno krasen je nastop plesalke, ki jo raMvet-1.im jo jo raznobarvni žavki reflektorjev. Pariz seraakriva pred nami z vsemi svo-jimi čari in krasotami. Najkrasinejši bou-levarcii, aventie in najveličastnejše stavbe nesmrtnega Pariza se nam kažejo v vsem svojem razkošju. Pariš, Pariš!.... »GRAJSKI kino*. Predavaja do 21. f. m. odenio dekle«. Dejanj« se vrSi v nevvior^ki razuzdami družbi in nam slika utike neizikuSenega dekleta, ki zaide med ljudi, čijih značaji se v mnogem razlikujejo od njene-fva. Film je vsebinsko Izborno zaianovam. Tudi režija je prvovrstna. Narodne aledalifte KKPKHTOA«. Torek, 1f> jan. ob 20. mri »Evamgeljmik«. Ah. C, Premi j era. Sred«, 30. jan. Zaprlo. Četrtek, ?,1, jem. (A 20. uri »E-r-^jnik«. Ab. B. • , Vsebina opere »EVANGEL.INIK.« 1. dejanje Na dvorišč.u samost ni a Sv. Otmarja. Za justici jarja. Engela lepo rejenko Marto se zanimata učitelj Ivan Gost: Pravite, da je res tokaje«:; . Natakar: Pristni madžarski toku 3ec. Gost; Etiketa jo že pristno marlž«.. ska, ali vino me preveč spominja falzifi-katov princa WindischgciUza. Frendhofer in mlajši njegov brat, pisar Matija, Kor jf ,rce mladenke vduno po-slednjemu, »Kleme Ivan odstraniti svojega brata in izda. justicijarjn, da zalezuje Matija njega rejenko. Ttfiz.jnrcn odOu«ti Engel Matijo na mestu iz službe. — MaSSanl pridejo k prijetni kegljaški partiji, kjer lm»jo dosti zabave s krojačonj Kozobradom. On, ki nikoli ne za(!eae ničesar. ima danes posebno srečo: poetare kar vsoh devet! Na ta račun je slave in smeha do\ol.i. — Ko so izprazni samostansko dvorišče, se sestaneta Matija ir Marfa za slovo zadnjikrat (duet »V objemu se drživa«), pri čemer jima T an prisluškuje. Naenkrat, a »cm e skedenj za njima goreti, sum požigu, pa pade na Matijo. Odvedo era v ječo. 2. dejanje. .30 1 e f pozneje. Ko ji' Matija po nedolžnem prebedel "20 lot v ječi, je izvedel, da je njearova, Marta od žalosti že davno umrla. Napotil so je, kot evam-geljnik od kraja do kreja, pojoč in učeč deeo peti razna mosta iz evangelijev, ( Blagor jim. ki trpe krivico..............«). Tako pa najdemo na rokom dunajsikein dvorišču, kjer sreča iu spozna Magdalei no. prijatel.iieo rajne Marte. (Znana altovska arija »O ve mladostna, leta . . .*)< Magdalena je zdaj Ivanova gospodinja* 2. de>L Tvan le-ži v zatlnjili zdihljajih!-Ves ta ča« ca- je strašno mučila vest. »a j j e On sam takrat zažgal ftkedenj in osumil brata. Ko začuje zunaj evamgel.inikovo Pet je, se mn hoče izpovedati. M^dalena se brani poklicati ga. ker so boji, da bi f* brata spoznala. Ali Ivan ne odneha. Res, brata «e teko-m izpovedi spoznata in Ivan umre, potem ko mu je ix> kratkem obotavljanju Matija odpustil. Delavci, delavke! Za volitve v Delavsko rtbormico si morate sami iti dvigat glasovnice v Bolniško blagra j no. Samo v podjetja, ki imajo zaposlenih več kakor 21) delavcev, so prinesli K-laisovnice agenti bolniške blagajne. Za Vas druge pa «0 nastavili čas za dviganje arla«ovini<.*, od 12. do 13- uro in od 18. do 20. ure v nedeljo pa od 9. do 12. tire. Računali so. da glasovnic ne bote dvignili in tako tudi ne izvršili volilno pravioe. kar bi seveda bilo njim v korist. Zato morate vsi do zadnjega vi občin Maribor. Studenci, Radvanje, Razvanje, Težijo, Pobrežje, Sv. Peter, LajteršporK. Krčevina, in Kamnica dvigmiti: kuverte r, glasovnicami v Mariboru pri Okrajni bolrmški blagajni na Slomškovem trgu. Tstotnko morate drugod dvigniti glasovnic** pri ovojih Okrajnih bolniških bla-'ra.iunh, ako niste od njenega sedeža oddaljeni najmapi «r» kiitometrov. Storite to najkasneje d« Sfi. januarja 1928. S seboj vzamt v«alk delavsko knjižico ali kako drugo uradno -listino. V kuv erto, ‘katero bo vsak dobiU, T^oži glaso\nieo iu pa listek r, napisom-' Uslužbenci, uslužbenke! Glasujem za Neodvisno delr.vsko 1i*+o katere nosilec jc Rudolf Juvan. Ako nimate pri roki tistega listka 1» tem n-aipfcavm. 'napišite te besedo um boli listič, ki je v kuverti priložen. Gospodarji! Gospodinje! Podpirajte svoje uslužbence v boju proti onim, ki so hotel! Vašim uslužbencem izvrševanje volilne pravice onemogočiti . T>ajte jim toliko prosto. .(Ja. dvig« nejo glasovnice. Poučite jih, da vložc T kuverto or Cankarjeva 1 ali pa; pri gospodu Fr. SHa-ree-ui ob Zedeznici «t,. 4 (v iajnižfvu vsak dan od 8. 12. iu od IS.—-18. ure) pri g. Stareon pa vsak dan od 14. ure naprej). Volilni odbor Neodvisne del. liste za Maribor In okolico. Na predaj «»lsn*ki **)>, zn»»k« ,B«*enHorf*rV A- ^ICETi. Miri h«-. (Jlavni tr: 5. 199 VTne I»r«d«»»e »tur® teli nero ak* poiljet* tak«j »zor*c. in tadajo c«n». poTtsrno kolo-dr«r, »a aklariUč« (jntamsr-ikiK fin, Zafr*k, Pri]*r 3b Uf _________z«wpfarf vel^k foriŽ iimpofetr n;ieffa četvero Huii bora, predstavnik: fiKaske Datela, mvnatelj. ' tV-dkeekrr StliiUii upviuar. Moj* ž*n« je ve4«o ^bre volje, odkar imamo posodo od A. Vitlja, ««al ti« S k! ni dMg* a je lepa in trpežna. Dobite pa vsakovrstno kuhinjsko posodo po nizki ceni. Poskusite In vem, da boste zadovoljni tudi Vi. V stanovanjskih zadevah zaapajta «• »tanovaninki liorr.i .Marstaa^.Raloriki tr*. 130 Popravila gumijevih čevljev s« sproietnajo t Frankopanovi ni. 10. <>▼»»■ ttaaj« tftvodor.t rg»T- •k«-Sadaaririj«kili in )>riv»t«ih o«eb uv* faft>m»cii» ^ong. jt?ry a i» \nf $• ViiVa KartiŽlfa»i.ll. »1>|. Afgn Podpirajte slovenske tvrdke! Ureduik Bo ž i d a r iVei v Mariboru, B a,rk o,Iadaiajflp: J^oaorpij »Tthoca«