Savinjski vestnik CELJE, 22. septembra 1951 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN ŠOŠTANJA LETO IV.. ŠTEV. 38 — CENA 3 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje Titov trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. Tiska Celjska tiskarna v Celju, četrtletna naroč- nina 54, polletna 108, celoletna 216 din. Savinjski vestnik izhaja vsako soboto. PRED TEDNOM VARČEVANJA Kakor je organizirala Narodna banka FLRJ že leta 1949 akcijo »Teden de- narnega varčevanja«, tako se je letos zopet odločila za tak »teden varčeva- nja«, ki bo v mesecu oktobru. Dosedanje izkušnje kažejo, da ljud- sko varčevanje še ni doseglo tistega obsega kot bi ga moralo. Velik del našega prebivalstva ostaja brezbrižen za to panogo gospodarske dejavnosti in sicer vsled tega, ker So ljudje v bivši Jugoslaviji izgubili za- upanje do varčevanja. Izgubili so ogromne vsote težko prigaranega de- narja, naloženega v bivše banke in hranilnice. Ti denarni zavodi pa so po večini nalc/ili denar v svojo industrijo. Ko pa je njih podjetja zajela gospo - daska kriza, so se ti denarni zavodi poslužili zakona o zaščiti.. Vlagateljem so na ta način vloge zamrznile in šele po dolgih letih so sprejeli malenkostno Vftoto vloženega denarja zaradi več- kratnega razvrednotenja takratne va- lute. Danes v dobi socialističnega gospo- darstva pa je pirevzela nad vsem de- narnim poslovanjem pokroviteljstvo država. Ona/vodi vso finančno politiko preko svoje narodne banke, komunal- nih bank. krajevnih hranilnic, hranil- nih blagajn podjetij, dijaških hranilnih blagajn pri, osnovnih in srednjih šo- lah, (ter nreko hranilnih odsekov pri kmetijskih obdelovalnih zadrugah. Prav talko £a' za račun Narodne banlke iz- plačuj ejo tudi vse ooš*te in pri njih se lahko vrše vsa plačila na hranilne knjižice. Pri gospodarskem planu, ki obsega kapitalno izgradnjo države in dvi.s družbenega standarda, računa naša d - žava tudi na oni denar, ki ga držav- ljani trenutno ne rabijo in ga imajo doma. Ta denar manjka v denarnem obtoku in prav temu »mrtvemu de- narju« je namenjen »Teden varčeva- nja«, da denar zopet spravimo v ob- tok preko hranilnih knjižic in s tem pomagamo državi pri čim hitrejši gra- ditvi. Tako krepimo gospodarsko moč države, svojega doma in družine. Dr- žava nudi vlagateljem velike ugodnosti. Za vloženi denar jamči z gospodarske močjo, ga obrestuje s 5% in vse vloge so vlagateljem ob potrebi takoj na raz- polago. Tudi tajnost vseh vlog je stro- go zajamčena. Zakaj je vendar 'potreben teden de- narnega varčevanja, saj ves denar po- rabimo za vsakdanje življenje — bodo dejali nekateri. Vsi vemo, da so naši kmetje, delavci, nameščenci in obrtniki znani kot zelo varčni ljudje. Vedno se bo« našel še kakšen denar, ki ga trenutno ne ra- bimo, tega dajmo v obtok s hranilno knjižico. Naša država, je kmetom možnost pri- bližala s tem, ko je že leta 1949 pri kmetijskih zadrugah ustanovila hra- nilno-kreditne odseke, katerih naloga je, da čim prej, prenesejo v nove'hra- nilne knjižice vse vloge hranilnic in posojilnic bivše Jugoslavije, katerih ža- lostno dediščino smo mi prevzeli. Teh vlog je bilo v okraju Ceije-okolica za okoli 500.000 din. Večina teh vlog bo kmalu izplačana ali pa prenesena na nove vloge. Tako se je država oddolžila našim kmetom za njihovo veliko po- moč v Narodnoosvobodilnem pokretu. Pokažimo torej svojo državljansko dolžnost s tem, da ne bo človeka z za- služkom, ki ne bi nosil pri sebi hra- nilne knjižice, da ne bo družine, ki med družinskimi člani ne bi imela hra- nilne vloge. Pokažimo ponovno v »Tednu varče- vanja« zaupanje naši državi ter pridno nalagajmo ves preostali denar na hra- nilne knjižice. B. D. Zakaj nekdo lahko, drugi pa ne more? Če hodite po celjskem okoliškem okraju in drugod, pa ne samo sedaj, temveč ves čas po osvoboditvi, boste slišali, da davki morajo biti, ker so vedno bili in, da nobena država ni mogla brez njih in da tudi naša ne more biti izjema. Lepa in logična ugotovitev, le da so besede v nekaterih primerih v očitnem nasprotju z dejanji. Medtem, ko so krajevni odbori Pe- trovce, Grobelno, Braslovče, Št. Janž. Teharje, Sv. Jurij pri Celju, Laško, Sv. Jedert, Štore in drugi svojo davčno ob- veznost v celoti ali v največji meri po- ravnali, imamo odbore, ki so komaj za- čeli in še kar čakajo, da bo nekdo na njih pozabil. Nad pol milijona dolgu- jejo še vedno Galicija, Št. Ilj, Dramlje. Stranice in Vitanje; takoj za njimi sle- dijo Ponikva pri Žalcu, Sv. Jurij ob Taboru. Blagovna, Debro, Zagorje, Sv. Pavel pri Preboldu in Sv. Vid pri Pla- nini. Glede oddaje žita so najboljši v Šmartnem v Rožni dolini, kjer so zado- stili 96%, nadalje v Vojniku, Pristavi Prevorju in drugod, najslabši pa v Vi- tanju, Svetini, Marija reki. Marofu in Stranicah. Zakaj eni lahko in drugi ne morejo? Prav gotovo zato, ker nekje to razu- mejo, drugod pa računajo na napačne razumevanje. Plače vanje davkov in minimalna ob- vezna prodaja sta za naše kmete In obrtnike ena od državljanskih dolžnosti na katerih se preizkuša odnos in ra- zumevanje do skupnih naporov. Večina je to razumela in zakaj ne bi vsi? Ali ni boljše in lepše, če ni potrebno ne- koristnih poti in nepotrebnih sitnosti. Interesi večine ne bodo popustili pred takimi, ki so zgoraj našteti. To menda ni bilo in ne bo težko razumeti. RIFNIK IN RIFENGOZD Dva podobna imena, in ni čudno, da so si tudi nekateri ljudje v teh krajih med seboj podobni, seveda manj po obrazu, kot pa po odnosu do izvrševanja dolž- nsti, ki jih imajo do skupnosti. Po svoje razumejo demokracijo, na svoj način si tolmačijo, da bo menda vseeno, če izpolnijo svoje obveze. »Glavno sem jaz« tako je geslo Osel Amalije, kmetice iz Crnolice, ki dolguje »samo« 30.600 din davka, Stante Jožefa, lončarja iz Nove vasi s 26.235 din, Hor- vat Alojza, lesostrugarja s 16.665 din ^er Arčan Antona, mlinarja — menda največjega reveža z 10.400 din davčnega zaostanka. V Rifengozdu. ki je sicer v celoti gle- de plačevanja davkov dokaj dober nosi zastavo »zavednosti« že nekaj let sem kmet Bezgovšek iz Doblatine. Vedno nekaj dolguje, še nikdar ni imel porav- nanih vseh računov in ti»di to pot je ostal dolžan 500 kg žita in nad 6000 din davka. Nič boljši ni kmet Topole iz Jagoč, ki ima največjo neporavnano vsoto v znesku 8300 din. Z mestnega plenuma Ljudske prasnete ' Pretekli teden 12. sept. je ob dokaj lepi udeležbi zasedal mestni plenum LPS. Zasedanje je bilo sklicano za za- četek nove sezone rudi na polju ljud- skoprosvetne delavnosti. V tem smislu so izzvenele tudi uvodne besede pred- sedhika tov. Antona Aškerca, ki je za- sedanje otvoril. Zbrano članstvo je na- dalje opozoril na sproščenost, ki se jav- lja v gospodarstvu in ki vzporedno za- jema tudi ljudskoprosvetno delavnost, kar pa ne sme biti identično z dezor- ganizacijo, samovoljo in brezidejnostjo v našem ljudsko.prosvetnem udejstvo- vanju. Slej ko prej ostajajo forumi LPS organi, ki ljudskoprosvetnemu delu nu- dijo svojo organizacijsko pomoč, ga usmerjajo skladno ostalemu našemu družbenopolitičnemu udej st vovanj u. Sam Ijudskoprosvetni delavec in nje- govo delo morata ostati tudi v bodoče v sredini našega življenja; z našimi pri- reditvami moramo prodirati in osvajati ter ljudstvo oblikovati. Kakor si n. pr. MLO prizadeva, da da mestu kult ur- nejši izgled, tako je na nas skrb za kul- turnejšega prebivalca. Dela je pred na- mi še dovolj, zlasti ker je tu in tam še vedno zaslediti omalovaževanje, neza- nimanje za posamezne kulturne vred- note ali pa omalovaževanje prosvetnega dela sploh, kakor je na drugi strani vi- deti le tako kulturno prizadevanj e, ki mu je smoter osebno uveljavljanje po- sameznika. Mi pa vemo, da kultura in presveta ni enodnevna zadeva, marveč sta to trajna skrb in dolžnost nas vseh. Iz organizacijskega poročila tov. Ma- lice Frecetove, katere prve besede so bile posvečene letos" preminuli mladi Ijudskoprosvetni aktivistki, učitelj i- ščnici Zori Bercko, je bilo razen že zna- nih uspehov na tekmovanju v proslavo desetletnice OF (»France Prešeren« in dr,) slišati še druga nova razveseljiva dejstva. Ustanovljeno je bilo novo KUD »Mirko Koželj-Rogelj«, ki združuje na- meščence prodajaln Mestnega magazi- na. Osnova društva je bila že prej ak- tivna igralska družina. Na kovinarski šoli v Gaberju je bilo ustanovljeno no- vo lutkovno gledališče pod vodstvom strokovnjaka učitelja tov. Košutnika Silva.. Ljudska univerza je imela ,31 predavanj, ki jih je poslušalo 3.374 lju- di. V primeri s številom celjskega pre- bivalstva, ta udeležba ni kdove kako zadovoljiva. Aktivnost ljudskoprosvet- nih društev dokazujejo tudi njihova številna gostovanja (orkester »I. Can- karja«, »France Prešeren«, Komorni zbor in dr. — V Celju obstojala ta čas 5 knjižnic: knjižnica v Medlogu, knjiž- nica na železnici, v Tkalnici hlačevine, Delavska knjižnica v Gaberju/in Mest- na knjižnica. Slednja poseduje sedaj 17.529 knjig, kar pomeni, da je pred- vojni fond prekoračen. V prvi polovici 1.1. si je 10.553 čitalcev izposodilo 31 tisoč 272 knjig. Pri vsem tem pa tare MO LPS še ne- kaj, težkih problemov. Eden najbolj pe- rečih je omalovažujoči odnos Tovarne emajlirane posode do SKUD »Ivo Klju- čar« v Gaberju. Tudi gimnazijsko dru- štvo »Maksim Gorki« beleži le uspehe svojega pevskega zbora, toda te bolj kot uspehe dirigenta, ki si je prizadeval z nekaj discipliniranimi mladinci ohra- niti zbor. Če kaže mladina na drugih mestih več pozornosti do Ijudskopro- svetnega dola, pa je še' odprto vpra- šanje pionirske prosvete. S profesiona- lizacijo Mestnega gledališča je ostalo na razpolago lepo število amaterjev, ki bi se želeli igralsko udejstvovati v pri- merno organizirani gledališki družini. Ti nagibi govore za ustanovitev stalne- ga amaterskega gledališča. Živahna razprava je nato rodila vr- sto sklepov predvsem organizacijskega značaja, med njimi tudi sklep o usta- novitvi samostojnega amaterskega gle- dališča z imenom »Ljudski oder«. Raz- prava pa je.obenem razkrila tudi težnje, ki vzbujajo čvrsto upanje na večji in pomembnejši razmah ljudske prosvete v Celju. SAVINJSKI HMELJ BO ŠEL V SVET Savinjski hmeljarji so zelo zadovoljni z letošnjim pridelkom. Hmeljarska za- druga v Žalcu že pripravlja pošiljke za inozemstvo. Naš Savinjski hmelj bo poslan v 12 evropskih držav, v nekatere države Severne in Južne Amerike, v Severno in Južno Afriko, Palestino in Irfdijo. Z Avstrijo je zadruga že skle- nila kupno pogodbo. IZ CELJA JE ODPOTOVALA NA MLADINSKO PROGO 4. BRIGADA tj je sestavljena iz mladincev iz Celja, Maribora. Kranja. Jesenic, Ljubljane in Trbovelj. Pred odhodom so se udeležili protestnega zborovanja proti reviziji mirovne pogodbe z Italijo. Brigada bo ostala na progi en mesec. *— l/spela partijska konferenca v Železarni Štore V sredo 12. septembra so zborovali^ najzaslužnejši člani delovnega kolektiva Železarne v Štorah, člani Partije tovar- niškega, komiteja. Visoka udeležba je pokazala, da je bila konferenca dobro organizirana, z živahno in stvarno di- skusijo pa so štorovski metalurgi po- kazali, da hočejo svoje partijske vrste razširiti in učvrstiti. * Razpravljali so največ-o proizvodnjih problemih, o partijski disciplini in ideo- loški-politični vzgoji članstva. Vsi di- skutanti so se dobro pripravili za di- skusijo, v kritiki so bili 'Ostri dn ne- prizanesljivi, zato je bila diskusija res dobra in stvarna. Najbolj so jih raz- grela vprašanja proizvodnje, napake pri reševanju proizvodnih problemov, slaba partijska disciplina po nekaterih gru- pah in premlačne diskusije na grupnih sestankih, posebno pri študiju. Zelo ostro so se spogledali pri kritiki tova- rišev, ki še niso povsem obračunali z verskimi predsodki. Konferenca je imela dober uspeh, ker so se 'poglobili prav v vsa vprašanja,%ci stoje danes pred člani Partije. Kritično so obdelali vlogo in delo sindikata, de- lavskega sveta in upravnega odbora. Zanimali so se za nove gospodarske za- kone in nov finančni sistem. Po zdravi diskusiji so sprejeli sklepe, ki kažejo,. da se metalurgi v Štorah zavedajo vloge partijskih aktivistov in članov vseh množičnih organizacij po- sebno danes, ko so delovni ljudje pre- vzeli v upravljanje ljudsko • lastnino. Uvideli so, da bo treba učvrsti: t i. partij- sko dSi3eiipli.no, izboljšati kvalitativno študij ipio navodilih, ki sta jim jih dala rekretar in org. sekretar Okrajnega ko- mfiteja KPS Celje-okolicat. Zavedajoč se velikega pomena delavskih svetov in upravnih odborov, so sklenili, da bodo študij organizirali tako, da bo dostopen vsakemu članu kolektiva. Nudili' bodo pomoč OF in ostalim množičnim orga- nizacijam pri tolmačenju novih gospo- darskih zakonov in njihovem sprova- janju v življenje. Posebna skrb oa bo veljala vzgoji mladine in pomoči izven- armadni vzgoji. j , . Če se bodo metalurgi v Štorah resno lotili sprovajanja sprejetih sklepov, se bo to kmalu povoljno odrazilo na tere- nu in naši sovražniki bodo uvideli, ka- lio pojmujejo zavedni delovni ljudje na- to družbeno stvarnost in našo borbo za'^boljše življenje ter za resničen tra- jen mir. n. Protestno zborovanje proti reviziji mirovne pogodbe z Italijo Preteklo soboto je bilo v Celju pred MLO veliko protestno zborovanje zo- per revizijo mirovne pogodbe z Italijo. Zborovanja se jo udeležilo veliko število Celjanov, ki so se ob zvokih godbe zbrali pred poslopjem MLO. Ljudstvu je spregovoril tov. Pelko, tajnik MLO. Orisal je v svojem govoru 'vso težko preteklost slovenskega življa v Sloven- skem . Primorju, borbo primorskega ljudstva med vojno in težave, ki so jih imeli naši primorski bratje po določit- vi krivičnih meja med Jugoslavijo in Italijo. Danes se hočejo italijanski' ire- dentisti okoristiti na račun primorske- ga ljudstva, ko zahtevajo Trst, Pul], Reko in Zadar zopet nazaj pod Italijo. Pri vsem tem jim vneto pomaga Va- tikan. Celjani so ogorčeno protestirali proti taki reviziji mirovne pogodbe z Italijo, ki je zopet začela svojo agresivno po- litiko do primorskega ljudstva in Ju- goslavije. Na zborovanju so Celjani obsodili tudi protiljudsko' delovanje celjske du- hovščine z opatom Kovačičem na čelu, ki je znan kot zagrizen nasprotnik naše ljudske oblasti. Na koncu so/z zborovanja poslali tu- di-protestna pisma, v katerih se celj- sko prebivalstvo priključuje volji jugo- slovanskih narodov, ki vztrajajo ohra- niti s krvjo pridobljeno svobodo pri- morskih bratov. Na množičnem sestanku O F L četrti so obsodili protiljudsko delovanje celjske duhovščine V sredo zvečer je veliko število fron- tovcev napolnilo dvorano-OF, kjer je bil sklican množični sestanek Fronte in vseh ostalih množičnih organizacij na terenu I. četrHi. Frontovci -so z zanimanjem sledili iz- laganju o novem finančnem sistemu kakor tudi zunanjepolitičnem pregledu. Živahno razpravljanje o novem finan- čnem sistemu, ki je po predavanju na- stalo, dokazuje, da se ljudje zelo zani- majo za to, kaj jim bo nov finančni sistem prinesel. Naposled so frontovci načeli tud] vprašanje protiljudske duhovščine v Celju, pojasnili so njihovo mračno in škodljivo delovanje, zlasti .opata dr. Kovačiča. Navzoči so ostro obsodili nji- hovo protiljudsko delovanje, ker so iz- koriščali verska čustva poštenih ljudi, zlasti pa mladine v politične namene. Da bi še bolj manifestirali svoje ogor- čenje proti škodljivemu delovanju celj- ske duhovščine, so poslali Izvršnemu odboru Osvobodilne fronte v Ljubljani sledečo resolucijo: Člani OF I. četrti Celje, zbrani na sestanku Fronte, dne 19. septembra po- šiljamo Izvršnemu odboru OF Slovenije vsiled pnoitiljudskemu delovanju naših duhovnikov protestno RESOLUCIJO Frontovci L četrti obsojajo sovražno delovanje nekaterih predstavnikov ka- toliške cerkve, ki v zadnjem času sku- šajo sovražno delovati proti družbeni ureditvi naše socialistične domovine s tem, da izkoriščajo demokratičnost, ki se ipii nas vedno bolj utrjuje in mla- dino zavajajo v sovražni tabor. Odločno zahtevamo, da se duhovniki prav tako kot vsi ostali državljani FLRJ držijo pravic in dolžnosti, ki jih imajo in da se kaznujejo vsi, ki hočejo na kakršen koli način škodovati ure- ditvi naše socialistične domovine, tako v materialnem kot tudi v moralnem pogledu. Celje, dne 19. septembra 1951. Tedenski pregled dogodkov po sveto in doma HARRIMAN ZOPET POSREDUJE Ameriški posredovalec v perzijskem petrolejskem sporu je poslal predsed- niku perzijske vlade pismo, v katerem izraža upanje, da se bodo pogajanja med Veliko Britanijo in Perzijo nada- ljevala. . ' , - Harriman sprejetega ultimati vnega pisma, ki mu ga je Mosadik poslal \ izročitev britanski vladi, še .ni izroči, britanskemu parlamentu. Zvedelo se je tudi, da perzijski desničarji priprav- ljajo udar proti Mosadikovi vladi. Pod predsednik perzijske vlade Fatemi je izjavil, da so Sovjeti ponudili pomoč Perziji.. — NA KOREJI »NIČ NOVEGA«... »Nič novega« ni, kar bi svetu dalo upanja, da bo ta sramotna morija na Koreji končana. Boji še vedno'trajajo. General sil OZN Ridgway' je Severnim Korejcem' in Kitajcem poslal pismo, v katerem piše, da je bil nevtralni pro- stor v Kesongu samo enkrat prekršen s strani sil OZN in predlaga naj bi se sporazumeli za nadaljevanje pogajanj. Sile OZN so na vsej fronti malen- kostno napredovale. S KONFERENCE DRŽAV ATLANTSKEGA PAKTA V OTTAWI V Ottawi je konferenca držav, ki so vključene v atlantski pakt. Seje so si- cer tajne, vendar se da iz dosedanjih poročil dognati, da so sodelujoče drža- ve mnenja, da bo edino z uspostavitvijo ravnotežja sil možno ohraniti mir v svetu. Predvsem razpravljajo o sodelo- vanju Zahodne Nemčije pri obrambi Evrope. — ARTUKOVIC PRED AMERIŠKIM SODIŠČEM Pred ameriškim sodiščem se nahaja ustaški zločinec Artukovič, ki je kriv tisoče žrtev v Jugoslaviji. Sodišče bo zasliševalo Artukoviča in preučevalo dokazno gradivo o njegovi krivdi, ki ga. je poslala naša vlada. Artukovič je bil pri svojem bratu, ki je lastnik neke tvrdke v Los Angelesu. Tam ga je de- tektiv vtaknil v lisice in ga odpeljal v zapor. Sodišče je odklonilo visoko kav- cijo, ki jo je predložil zagovornik. Amerilki listi! ostro zahtevajo zadb- ščenja pravici in navajajo primere zlo- činov, ki jih je Artukovič zagrešil tudi nad ameriškimi državljani, ko je bil minister za notranje zadeve v Paveli- čevi Hrvatski. Tudi advokat Simson je odklonil ponudbo, da bi branil vojnega zločinca Artukoviča glede na jugoslo- vansko zahtevo, da ga izroče našim ob- lastem. ŠE NEKAJ O SMRTI LOU1SA ADAMIČA (Politični umor ali samomor) Dasiiravno se ameriška policija drži prvotnih navedb, da je Adamič napra- vil samomor, vendar pridno raziskujejo m sledijo znakom, ki govore o poiiiic- nem umoru. Dasiravno je pokojnikova zena izjavila, da je umru storil samo- mor, je vendar veliko osebnin prija- teljev Adamiča drugega mnenja. Priče izkazujejo, da so ameriški c^ani KP grozili Adamiču, da naj se pazi. če bo izdal knjigo o Jugosiaviji. Ameriški ra- dijski komentator Pearson je izjavil, da na puški, ki jo je imel umr.i na kolenih niso našli nobenih prstnih odtisov, to se pravi, da je moral tisti, ki jo je spro- žil imeti rokavice. Adamič jih vsekakor ni imel na rokah-, *ker je smrt morala nastopiti trenutno. Sedaj gre zato, če je bil Adamič ubit, potem je to delo intormbirojevskih agentov, ali pa je izvršil samomor, kar je od dne do dne manj verjetna dom- neva. VELIK USPElt ZAGREBŠKEGA VELESEJMA Peti velesejem po osvoboditvi v Za- grebu, ki je bil odprt 15. sept., je na- predek naše industrije. Od šivank do velikih orodnih strojev je naša .indu- strija razstavila na svojih razstavnih prostorih. Velesejem so doslej obiskali številni inozemski predstavniki, ki se zelo pohvalno izražajo o naših proiz- vodih in sklepajo pogodbe. Na velesej- mu sodelujejo podjetja 12 tujih držav. JUGOSLAVIJO JE DOSLEJ OBISKALO NAD 2000 FRANCOZOV Cez 2800 francoskih turistov je letos s posredovanjem francoske turistične organizacije »Campagne Francais d'Tou- risme« obiskalo našo državo. Največ tu- ristov je obiskalo Dalmacijo. DOSLEJ 60.000 OBISKOVALCEV NA KMETIJSKI RAZSTAVI V NOVEM SADU Kmetijsko razstavo v Novem Sadu je doslej obiskalo že nad 60-000 ljudi. Med obiskovalci so bili tudi številni člani tujih "predstavništev in {poslaništev, ki so se pohvalno izrazili o novosadski kmetijski razstavi. — VELENJSKI RUDNIK NAJBOLJŠI RUDARSKI KOLEKTIV V DRŽAVI V nedeljo je rudarski kolektiv v Ve- lenju dobil prehodno zastavo FLRJ in 365.000 djn denarne nagrade. Rudnik je zasedel prvo mesto v državi v prvem polletju. Stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK« dne 22. septembra 1951 Stev. 38 „VOLNA" v Laškem dviga kvaliteto svojih proizvodov Tekstilna tovarna v Laškem obstoji že od leta 1931. #Po osvoboditvi se je proizvodni proces čedalje bolj izpo- polnjeval in izboljševal, tako da je leta 1945 delalo še 412 delavcev, do- ti m jih je pa danes v produkciji le še 310. Industrija volnenih izdelkov >Volnac Laško je podjetje, ki izdela vse od vlakna do gotovega izdelka — tkani- ne. Neoprano volno operejo, spredejo, Pogled na severnozahodni del Laškega v ozadju Tekstilna tovarna .tkejo ter v apreturi dokončno izde- ajo. Podjetje je po svojem tehnološ- kem procesu docela neodvisno in sa- mostojno v nasprotju z nekaterimi drugimi tekstilnimi tovarnami v Slo- veniji. Največjo proizvodnjo je tovarna do- segla leta 1949, ko je bil plan pre- koračen za približno 10%. Trenutno se bore s težavami pri izvedbi plan- skih del spričo precejšnjih ovir pri nabavi surovin in utensilij, ki priha- jajo iz inozemstva. Z izpolnjevanjem in izbiro strokov- nega kadra je vodstvu podjetja uspelo že od leta 1948 dalje dvigniti kvali- teto izdelkov, in prav v zadnjem času beležijo glede izboljšanja kakovosti blaga že lepe uspehe. Iz najbolj gro- be domače volne so sedaj izdelali že kar dobro blago za moške obleke. S tem je podjetje prihranilo devizne di- narje in mu ni treba ve,č v tolikšni količini uvažati inozemske volne. Tovarna proizvaja raznovrstno bla- go: fresko, hubertus, blago za plašče in razne druge vrste za moške in žen- ske obleke. Dnevno proizvajajo pov- prečno J.400 m2 blaga. Letos so pro- glasili 174 udarnikov, odlikovali 10 lelavcev, proglasili tri enajstkratne idarnike in nagradili 121 delavcev v /nosku 162.000 din. Delovni kolektiv je dosegel \ Letošnjem prvem trome- sečju prvo mesto.v tekmovanju okraj- nih podjetij in bil tudi nagrajen s sto tisoč dinarji. Lini je podjetje so- delovalo na razstavi lokalne industrije Celje-okolica in prejelo zavoljo kva- litetne izdelave blagu nagrado deset Oksoč d/marjev. Na drugti republfiškši razstavi lokalne industrije, obrti in komunalne delavnosti LRS leta 1950 pa je bil delovni kolektiv ponovno nagrajen z diplomo oziroma srebrno medaljo zaradi kvalitetnih izdelkov. Na tekmovanju okrajnih podjetij, leta 1949-50 je »Volna« v Laškem, ki jo vodi! d&rektor Mlinar Rorjiš, trikrat osvojila prehodno zastavico, katera je sedaj prešla v trajno last podjetja. V. M. Kdaj bomo nehali s takimi odpovednimi spisi Kmetijska zadruga Socka, dne 15. 9. 1951. Socka pri Novi Cerkvi t Pers. štev. Predmet: službena odpoved Tov. Operčkal Slava trgovska. pomočnica KZ Socka Utemeljitev službene odpovedi Upravni odbor kmetijs zadruge SOcka je sprejel z dne 1. 7. 1951 tov. Operčkal Slavico z zvanjem trg. pomočnica, katero je stavila KZ Socki na razpolago kmetijska zadruga Nova cerkev. Utemeljeno je, da jxxx so bili režijski stroški precej večji od dohodkov kmets ko zadruge, radi tega je bil primoran uprav- ni odbor KZ Socka odpustiti goraj omenjeno tovarišico. Kmetijska zadruga Soc je imela zaposle- nega poslovodja tov. Gorjan lado ta ej je imela mnenje, da se bodo lahko krili stroški če bosa dva uslužbenca. Upravni odbor Socka nima nobenih slabib pripomb v službenem razmerju ampak jo celotno upravni odbor priporoča novemu pod- jetju kot dobro ter sposobno trg. pomočnico. Smrt fašizmu—svoboda narodu! Tajnik: Predsednik: za Gorjan Vlado 1. r. Skok Kari 1. r. To bi že moral vsakdo vedeti, da je uslužbensko in delavsko razmerje ne- kaj, kar mora sloneti na zakonitih predpisih in da talko razmerje ne more prenehati, kakor bi in kadar bi nekdo hotel. Upoštevati moramo odpovedni rok, dan' odpovedi in še druge formalnosti, ki morajo biti navedene v pravilno se- stavljeni odpovedni odločbi. Tov. Operčkal v KZ Socka so odpu- stili 15. v mesecu brez odpovednega roka, izdali so ji akt, ki je ne samo poln pomanjkljivosti, seveda tudi slov- ničnih, temveč tudi prikazuje pmbližno stanje in poslovanje upravnega odbora v KZ Socka. Z „Rokovnjači" na gospodarski razstavi v Poijčanah Med številne nositelje kulturnega pro- grama na štirinajstdnevni Okrajni raz- stavi v Pol'čanah v iprvi polovici teko- čega meseca, se je razen gostov iz ma- riborskega gledališča ter številnih pod- ročnih kulturnoumefeniških društev ter kina, na posebno vabilo poljčanskega Sveta za kulturo in presveto, uvrstilo tudi celjsko Mestno gledališče. Gleda- lišče se je vabilu odzvalo tem raje, ker se je gledališki kolektiv odločil, da brez najmanjšega in kakršnega koli mate- rialnega dobičkarskega namena — od- igra svoja dela tudi v celjski okolici. Poljčane so razen Škofje vasi druge, ki so to odločitev porojeno iz načela »umetnost ljudstvu« pozdravile z željo, da bi se s celjskimi gledališkimi igralci srečali na svojem odru kar vsak mesec. Tako je Mestno gledališče gostovalo dne 6. t. m. z Gradišnikovo dramatiza- cijo »Rokovnjačev«. Nabito polna dvo- rana prenovljenega Prosvetnega doma v Poijčanah, je bil ipirvi obet, da se bo Obljuba • glede nadaljnih rednih gosto- vanj obojestransko izpolnjevala. Nepozaben vtis pri celjskih gledališč - nikih pa ni zapustil le njihov nastop, marveč prav tako tudi sama razstava. Razstava, ki je bila v vseh prostorih novega, velikega" in modernega uprav- nega poslopja poljčanskega OLO, bi namreč tako po svojem obsegu, kakor urejenosti sodila tudi v mesto. Seveda je po vsebini odgovarjala gospodarske- mu značaju našega sveta med Pohor- jem in Bočem, toda smotrnost in okus- nost, ki je hkrati vela iz nje, govori o priznanja vrednem kulturnem odnosu do take vrste razstav in do njenega vzgojnega pomena za najširše ljudske množice. Številni in kvalitetni proiz- vodi okrajnega poljedelstva, obrti in industrije od kamnoseške, kovinske do steklarske in nazadnje tudi prikaz pro- svetnih in zdravstvenih prizadevanj v obiskovalcu niso Vzbujali le patriot- skega ponosa spričo tolikšne gospodar- ske in kulturne zmogljivosti domačega človeka, marveč večinoma tudi ipo'dži- gali k njega posnemanju.- A to je naj- lepše zadoščenje prireditelju za njegove nedvomno velike materialne žrtve pri organizaciji te razstave. G. Gibanje prebivalstva v preteklem tednu v Celju ROJSTVA Od 10. 9. 1951 do 17. 9. 1951 se je rodilo v Celju 26 dečkov in 26 deklic. POROČILI SO SE: Oficir JA Sekljoža Drago iz Celja in di- jakinja Terbuc Magdalena iz Celja; trgovski pomočnik Čater Anton iz Celja in nameščen- ka Dečman Ljudmila iz Nove cerkve; delavec Horjak Frančišek iz Trnovelj in posestniška hči Esih Vladimira iz Celja; mizarski pomoč- nik Prnovšek Franc iz Sp. Ložnice in knji- govodkinja Karnovgek Ladislava iz Žalca; šofer škoberne Stanislav iz Celja in gospo- dinja Oset Pavla iz Celja; učitelj Jovan An- ton iz Planine in učiteljica Kovač Stanislava iz Planine in nameščenec šemrl Ivan iz Ostrožnega "pri Ponikvi in kuharica Bračun Ana iz Rimskih Toplic. UMRLI SO: Vojni invalid Hropot Jože, star 56 let iz Gorice pri Žalcu; posestnica Cvikl Antonija, stara 66 let iz Brezove; posestnik Majcen Martin, star 45 let iz Dola pri Hrastniku; posestnik Tajnik Martin, star 38 let iz Ravn pri Šoštanju; dojenček Pavlekovič Josip iz Hlevnice, Hromeč, snažilka Zalokar Jošefa, stara 47 let iz Celja; komercialist Tominc Avgust, star 46 let iz Celja; delavec Kegu Franc, star 44 let iz Celja; posestnik Labo- har Viktor, star 48 let iz Ljubnega; dojen- ček Mesec Stanislava iz Kozjega; dojenček Klasič Marjan iz Dolič, Krapina; steklarski delavec Firšt Ivan, star 26 let iz Orešja in gospodinja Črepinšek roj. RenČel Frančiška stara 56 let iz Celja. Gibanje prebivalstva od 9. do 16. septembra v okraju Celje-okolica ROJSTVA Od 9. do 16. septembra 1951 se je rodilo 6 dečkov in 8 deklic. f POROČILI SO SE: Podveržen Milan, trg. pomočnik, stanujoč v Zabukovci in Jurak Antonija, šivilja sta- nujoča istotam. Selevšek Janez, elektrotehnik, stanujoč v Zabukovci in Dolinar Magdalena, nameščenka, stanujoča v Megojnicah. Bevc Alojz, polj. delavec iz Zagorja in Jazbinšek Frančiška, polj. delavka iz Brda pri Planini. Zagožen Martin, delavec, Šmarjeta št. 14 in Kukovič Karolina, gospodinja, Trnovlje 81. • UMRLI SO: Pere Anton, posestnik Prevorje, star 88 let; Poljšak Franc iz Prevorja, star 22 let; Kert Jurij, upokojenec iz Vrbja, star 78 let; Pod- lesnik Vojko, otrok iz št. Jungerta, star eno leto, Štajner Ivana, gospodinja iz Gotovelj, stara 70 let; Vučer Antonija, gospodinja iz Žavla, stara 67 let, Breznik Andrej, upoko- jenec iz Letuša, star 81 let; Kočevar Mihael, delavec iz Letuša, star 56 let; Kovač Ladi- slav, otrok iz Polzele, star 11 mesecev in Gorenšek Benedikt, delavec iz Lipe, star 26 let. i OBJAVE IN OGLASI DVA DOBRA ČEVLJARSKA POMOČNIKA, enega po možnosti z mojstrskim izpitom, ki bi bil sposoben za poslovodjo sprejmemo takoj. Ponudbe osebno ali pismeno na upra- vo krajevnih podjetij šentpeter v Sav. dol. 1. oktobra prične tečaj mednarodnega je- zika ESPERANTO. Prijave sprejema Oražen Anton, Gledališka 9. DAM NAGRADO 3.000 din osebi, ki mi vrne. dne 19. 9. na trgu izgubljeno denarnico z vsebino: din 5.000, vojaško knjigo in ri- bolovsko izkaznico. Reberšak Jakob, rudar Velenje št. 1. PREKLICU JEM osebno izkaznico štev. 11, na ime Tojko Franc, Loka pri Zusmu. PREKLICUJEM sindikalno člansko izkaznico štev. 128287, na ime Kolenc Kari I. PREKLICUJEM šolsko spričevalo II. gim- nazije na ime Kline Franc, škofja vas. ODDAM garažo v.Kudiševi hiši, Celje, Ašker- čeva ul. 13. Naslov v upravi lista. PRODAM ali zamenjam elektro-motor 6 KS za 4 KS. Naslov v upravi lista, f V NAJEM dam 2 ha posestva v bližini Celja. Naslov v upravi lista. VZAMEM v najem posestvo kjerkoli. Kolenc Stanko, Maribor, Ribiška 4. KUPIM dobro ohranjeni polšportni otroški voziček. Naslov v upravi lista. Nedeljska zdravniška dežurna služba: Dne 23. 9. 1951 tov. dr. Fišer Jože, Gre- gorčičeva ulica 7. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. Telovadno društvo Šoštanj vabi na SLAVNOSTNO TELOVADNO AKADEMIJO v soboto 22. septembra ob priliki otvo- ritve prenovljenega telovadnega doma! Sodelujejo člani TD Celje in TD Hrast- nik. KINO KINO METROPOL Od 21. 9. do 27. 9. 1951 ameriški film DEDINJA Od 28. • 9. do 2. 10. 1951 francoski film TONE IN TONČKA • KINO DOM Od 19. 9. do 24. 9. 1951 francoski film BRATA BOUQUINQUANT Od 25. 9. do 2. 10. 1951 ameriški film ZAPUEŠIVA LETNI KINO Od 19. 9. do 24. 9. 1951 francoski film BRATA BOUQUIXQUANT Od 25. 9. do 2. 10. 1951 ameriški film ZAPLEŠIVA Z VLAKOM SO POBEGNILI V SVOBODO Nedavno se je na čehoslovaški-nemški meji zgodil svojevrsten beg v svobodo. Neki češki strojevodja je zapeljal svoj vlak z brzino 100 km na uro preko meje, lomeč zapornice in glasno žvižgajoč. V vlaku je bilo 100 pot- nikov od katerih je 25 čehoslovaških drža- vljanov zaprosilo v Zahodni Nemčiji za po- litični azil. Med temi begunci je vsa stroje- vodjina družina.. Strojevodja je svoj beg smotrno pripravil. Sam je prestavil skretnice na progo, ki pelje čez mejo. Ameriška za- sedbena oblast je sporočila čehoslovaški vla- di, naj pošlje drugega strojevodja, ki bo od- peljal vlak nazaj. NOGA GA JE REŠILA KAZNI V Camberwellu na jugu Anglije so ljudje trikrat klicali policijo češ, da jih neki pija- nec vznemirja s svojim razgrajanjem. Policija je dvakrat našla 47 letnega Jamesa Laurence Foxa, ki je pijan razgrajal v veži svoje hiše. Ko je policija tretjič prišla do »razgrajača«, ga je zalotila da z eno nogo stoji na svojem vrtu, z drugo pa na cestnem pločniku. Fox je bil aretiran in postavljen pred sodišče, ki pa je obtožbo zavrnilo češ, da je samo z eno nogo stal na ulici in s tem ni stoodstotno ogrožal mir in red na javnem prostoru. Tako je Foxa rešila noga po strogo omejenih angleških zakonih, če bi na primer vsi angleški pijanci stali med veznimi vrati svojih hiš in kričali na ulico, bi miroljubni Angleži verjetno raztegnili svo- je predpise tudi v vrtove in veže privatnih hiš. STALIN JE »OBNOVIL« SUŽENJSTVO Na mednarodni konfederaciji svobodnih sin- dikatov so izdali deklaracijo, s katero ob- tožujejo Sovjetsko' zvezo in Stalina, da je ob- novil suženjstvo. V protestu piše, da orga- nizacija razpolaga z dokazi, da v Sovjetski zvezi vsak deseti človek dela v taboriščih kot suženjska delova moč. Med 200 milijoni ljudi, se 15 milijonov sužnjev ne da skriti, kot to skušajo skriti sovjetski mogotci, za- ključuje deklaracija. Novice is naših okrajev IZ CELJA TRŽACANI V CELJU V soboto so se na poti na 6. koroški festival v Slovenj gradcu ustavili v Ce- lju tudi člani folklorne skupine iz Tr- sta. 20 tržaičanov je sprejeli in pogostil MO OF. V prijetnem razgovoru s Trža- čani smo zvedeli mrnogokaj • novega o prilikah v Trstu, kjer so se zoper Slo- vence zarekli iredentisti in Vidalijevci. Tržačani so obiskali mestni muzej in so se zelo zanimali za zgodovino Celja. Posebno jih je zanimal naš oddelek NOB. Skupino je spremljal bivši ured- nik »Primorskega dnevnika«. 20. SEPTEMBER 1908 V CELJU V četrtek je preteklo 43 let, odkar so bile v Celju velike protislovenske demonstracije. Klub slovenskih naprednih akademikov je v Narodnem domu. priredil veliko slavnost, katero so se udeležili tudi mnogi izvenceljski Slovenci. Takratni celjski magistrat je v tem videl nevarnost za nemški značaj Celja. Po- vabil je v Celje nemškutarje iz raznih spod- nještajerskih mest in trgov, ki so pod vod- stvom celjsko nemškutarije ves dan 20. sep- tembri", napadali po . ulicah celjske in izven- celjsko Slovence, kateri so prišli na slavnost. V večernih urah pa so nemški Kulturbun- dovci v mestu razbili slednji slovenski napis in vsa okna na slovenskih hišah. Nemška po- licija ni niti s prstom ganila v varstvo Slo- vencev. Isti dan sta bila pri protinemških demonstracijah v Ljubljani ustreljena Adamič in Lunder. M. Č. KAPUCINSKI MOST, ZATEMNJENI BREG IN ŠE KAJ Človek bi rekel, da Kapucinskemu mostu (novi polovici) ničesar ne manjka, sploh da je brez napake. Vsi so bili tega prepričanja, ne bi bilo zadnjih nalivov po katerih je postal most nekak rezervoar vode. Joj pešcu, ki bi v takem slučaju srečal na mostu av- tomobil. Bolje bi bilo, da bi šel kar po Savinji na nasprotni breg. Voda pod mo- stom in voda na mostu, tega nimajo povsod. Medtem ko se vsaki večer sveti samski dom na Miklavškem hribu v neštetih lučeh, je cesta na Bregu proti Polulam (ponoči se- seveda) v popolni temi. Cesta je na tem delu mesta ozka, promet je močan in pre- strašeni pešci, ki se umikajo dirkajočim mo- tornim vozilom, morajo ali v breg ali v brezno. Prebivalci južnega dela mešata bi bili veseli, če bi le nekaj drobnih iskric delalo neznatno konkurenco bajno razsvetljenemu »Samskemu domu«. PREMALO BARVE so imeli na Lopati. Še danes lahko berete na gasilskem domu: Kreis Cilli Feuerwehr Spatendorf. Proč sramotni znak vsiljenega suženjstva, tovariši gasilci!-- IZ OKRAJA CELJA-OKOLICE POTUJOČI KINO NA VRANSKEM Kaj res mislijo vsi potujoči kinema- tografi, ki obiščejo Vransko, da so Vrančami zadovoljni z vsem pa tudi s starimi filmi kot so jih predvajali zad- njič. Poleg tega pa tako hitijo z vr- tenjem, da ne veš ali bi čital tekste ab' pa gledal slike, kajti oboje je nemo- goče. Za dokaj visoko vstopnino bi Vran- čani radi videli kaj boljšega. Ker je vsak ipotujoči kino tudi pridobitno pod- jetje, je popolnoma razumljivo, da pla- ča najemnino za dvorano v kateri pred- vaja film, čeprav to nekaterim od ki- nopodjetfa ni šlo v glavo. Če bi se seveda predvajali propagandni ali po- učni filmi" ki so brezplačni, bi bila stvar z najemnino dvorane tudi dru- gačna. Draga vstoonina, slabi filmi in dvo- rana zastonj, ito troje skupaj ne gre, pa čeprav je kinopodjetje last Osvobo- dilne fronte. N. L. V ŠTORAH JE ZAŽIVELO GASILSKO DRUŠTVO Pred meseci je bilo stanje v društvu še precej kritično, toda danes ima že 12 aktiv- nih članov, 10 članic in dve desetini mladin- cev. Prejš'ije vaje niso bile zdaleč tako uspešne kot so sedaj. Uspešnemu razvoju društva so največ pripomogli predsednik Me- žck, poveljnik Zdešar in orodjar Jazbinšek. V počastitev 10. obletnice JA so si posta- vili razne naloge. Do tega praznika bodo po- stavili tudi stolp za sušenje cevi. S. L. MLADINA V TRNOVLJAH NA ODERSKIH DESKAH Trnoveljska mladina je začutila potrebo po kulturnem udejstvovanju. Naštudirala je dra- mo v treh dejanjih »Prevaro«. Nastopili so 1. septembra v Prosvetnem do- mu. Skupina je imela pri pripravah in na- stopu razne težave, ki pa so jih mladi igralci z uspehom in s trdno voljo premostili. Za- sluga za uspelo igro gre režiserju Majeriču, ki kljub napornemu delu v Tovarni emaj- lirane posode žrtvuje prosti čas za kulturno prosvetno delo mladine v Trnovljah. Za trud, ki so ga mladi igralci in režiser vložili v delo, so bili poplačani z odušev- ljenim ploskanjem publike, ki je napolnila dvorano do zadnjega sedeža. T. V. K OBNOVI poslopja starega okrožnega sodišča Te dni bo dokončana obnova fasade poslopja starega okrožnega sodišča. Na mestu, kjer stoji ta stavba, je stal v časih starega Celja minoritski samo- mostan, ki je prenehal po cesarskem ukazu od 5. avgusta leta 1808. Poslopje minoritskega samostana je uničil z zraven stoječo cerkvijo požar, ki je izbruhnil v tem poslopju dne 5. aprila 1798. Orožnova Celjska kronika poro- ča o požaru, ki je ta dan razen 13 z opeko kritih hiš upepelil vse mesto, naslednje: »5. aprila 1798, na veliki če- tertek, ob 9 tih pred poldnem se je vžgal tukajšni minoritski kloštar, v kojem je tadaj mnogo bodenih vojša- kov po izbih ležalo, mnogo tornistrov s patronami pa pod strehoj shranjeno bilo. Komaj se je bila tamošna streha vnela, so se že patroni vžigati ino po- ketati začeli, ter so ogen po mestu tako trosili, da je ob kratkem celo mesto gorelo. Plamen je tako po me- stu švigal ino vročina je tolika bila, da je vse iz mesta bežalo. Pogorelo je ta dan celo mesto razun onih 13 z ope- ki pokritih hiš, ki so leta 1794 pogorele bile.« , Kronika še dalje pripoveduje o gro- zotah, ki jih je povzročil ta požar v mestu. Samostan so nato zopet obno- vili in po njegovi ukinitvi je po več- kratnih prezidavah nastalo sedanje poslopje. V njem je bila pozneje tudi kavarna in hotelske sobe. Prešlo je nato v državno last in v njem se je nastanilo okrožno sodišče. Prizidana je bila jet- nišnica, ves prostor ob bivši Samostan- ski ulici, sedaj Trg mučenikov, in ob sedanji Jetniški ulici je bil obdan z obzidjem, znotraj tega obzidja pa so bili prej samostanski vrtovi, pozneje pa so tu gojili povrtnino za jetniško kuhinjo. Ker poslopje za okrožno so- dišče ni več odgovarjalo, ga je avstrij- ska vlada leta 1914 sklenila podreti in na njegovo mesto pozidati sodno pa- lačo, kjer bi bilo nastanjeno okrožno in okrajno sodišče ter tudi takratno državno pravdništvo. Uradi okrožnega sodišča so bili že premeščeni v Gro-k fijo. Izbruhnila je prva svetovna voj- na, ki je zidavo sodnega poslopja pre- prečila. V izpraznjeno poslopje se je vselilo vojaštvo in ga uporabljalo ves čas vojne. V bivši Jugoslaviji in še do danes pa služi stanovanjskim svrham. Na dvorišču teh bivših samostanskih pro- storov je med minulo vojno uganjal divjaštva pobesneli okupator, ki je tam uničil naše ljudi in zversko postrelil skoro 1000 talcev. Z obnovitvijo tega poslopja bo ohra- njeno zopet nekaj starega Celja. v na- črtu pa je ob fronti bivše Samostanske ulice še zgraditev poslopja, kjer bodo nastanjeni trgovski lokali. Ko bo tudi to realizirano, bo ta del v resnici v okras našega mesla. M. č. IFIZKULTURA PRVAK FRANCIJE V CELJU V soboto in nedeljo nastopa v mednarod- nem lahkoatletskem dvoboju državni prvak Francije Racing proti našemu Kladivarju. Začetek dvoboja je oba dni ob 16. uri. Fran- coski športniki so prispeli v Celje že v če- trtek. Zanimanje za ta nastop je veliko, saj bo to prvi nastop francoskih lahkoatletov v naši državi. V moštvu Francozov nastopa tudi najhitrejši mož Francije, ki je v nedavnem srečanju v Parizu premagal našega Otenhaj- merja. Vstopnice so na razpolago pri Jugo- reklamu. Vabimo Celjane, da si vstopnice nabavijo v predprodaji, ker je zanimanje za ta nastop precejšnje in da ne bo pre- velikega drenja na sam dan tekmovanja pri blagajni. Nastop se vrši ob vsakem vremenu. BO NK KLADIV AR PRVAK SLOVENIJE? Po odstopu »Korotana« iz Kranja od tek- movanja ima Kladivar vse možnosti, da po- stane prvak Slovenije v nogometu. Nedeljsko tekmo z železničarjem iz Maribora, ki se začne zaradi lahkoatletskega dvoboja z Ra- cingom iz Francije točno ob 13.45 na Glaziji, bo odločilna za Kladivarjevo dokončno zma- go, železničar iz Maribora je enajstorici Kla- divarja zelo nevaren, ki je v zadnjem času imel nekaj odličnih rezultatov. Tako so igrali z članom II. zvezne lige Budučnostjo 2 : 2. kar je zelo velik uspeh. V nedeljo bo za- tegadelj naše fante treba podpreti, da bodo uspeli. Pridite! ZIMSKOŠPORTNI KLUB KLADIVAR^ je na svoji zadnji seji sklenil takoj pričeti s pripravami za zimsko sezono. V parku bo- do lahko naši športniki v zimskem športu hokej na ledu. če bo zima naklonjena, se bo- do lahko naši športniki v zimskem športu vsestransko udejstvovali. V TELOVADNICAH BO ZOPET OŽIVELO Prihaja čas, ko se bodo odprle zopet te- lovadnice in pričele redne telovadne ure za vse oddelke pri telovadnem društvu Celje- mesto v telovadnici mestne osnovne šole z začetkom 24. septembra. Telovadnica, ki bo letos toplo zakurjena in opremljena z vsem telovadnim orodjem, bo telovadcem nudila vse možnosti za izva- janje prave in zdrave telesne vzgoje. Naj- boljši celjski telovadni voditelji se bodo po- trudili, da se bodo lahko tudi začetniki uspešno udejstvovali v panogi splošne telesne vzgoje. Opozarjamo vse one, ki imajo veselje in volio do telovadbe, da pridejo točno in dis- ciplinirano ob določenem času v telovadnico, kajti le na tak način bo uspelo spraviti splošno telesno vzgojo v Celju na vijjo stop- njo. Vpisovanje novih članov bo pred vsako te- lovadno uro.