TgofcffM. Leto XXII., št. 17) Ljubljana, petek g* julija 1941-XIX Cena cent. 70 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, Inseratnl oddelek: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št_ 17.749. iZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglasa iz Kr. Italije ln Inozemstva ima Unione Pnbbllcitš Italiana S.A* Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—, za Inozemstvo pa L. 20.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano Trije veliki parniki in en rušilec potopljeni, nadaljnjih 8 ladij torpe-diranih ali zadetih z bombami, med njimi neka bojna ladja - 8 letal sestreljenih Vrhovno poveljništvo Oboroženih Sfl je 24. julija objavilo naslednje 414. vojno poročilo: Sredozemsko morje je bilo včeraj prizorišče hnde pomorske in letalske bitke, ki se je končala z zmago naših pogumnih letalcev. Ze ob zori in potem ves dan so izvidniška letala opazovala in javljala kretanje velikega sovražnega konvoja, ki so ga spremljale bojne ladje, križarke, torpedovke in matične ladje za letala. Konvoj je plul po vzhodnem Sredozemskem morju proti Levantu. Skupina sovražnih ladij je bila ponovno napadena od naših letalskih sil, ki so tvegale silno reakcijo sovražne protiletalske obrambe in številnih lovskih letal ter so prizadele sovražniku hude izgube. Potopljeni sta bili 15.000-tonska in 9000-tonska ladja, ki sta bili natovorjeni z razstrelivom in ki sta bili vrženi v zrak. Z letalskimi torpedi sta bili zadeti 10.000-lonska križarka tipa Southampton in 8000- tonsha križarka. Bombardirane so bile in zadete ena bojna ladja, ena križarka, en rušilec, en parnik velike tonaže in še neka druga ladja, ki je ni bilo mogoče točno spoznati. V raznih letalskih spopadih je bilo sestreljenih 7 sovražnih letal. Tri naša letala se niso vrnila na svoje oporišče. Številni člani posadk italijanskih letal so bili ranjeni. Pri drznih napadih s torpednmi letali sta se posebno odlikovali posadki letal, ki sta jima poveljevali ka-petan Magagnoli in poročnika Cipriani in Roboni. Naslednje noči so manjše ladje naše mornarice, prežete visokega ofenzivnega duha, napadle britanske ladje. Brzi čoln pod poveljstvom fregatnega kapetana Forze je potopil veliko ladjo, o kateri nI bilo mogoče dognati nadaljnjih podrobnosti, drugi brzi čoln pod vodstvom pomorskega poročnika Pascolinija je potopil en rušilec. Vse italijanske ladje so se izmotale in se vrnile s prav lahkimi poškodbami na svoja oporišča. Na področju napadov se sedaj rešujejo brodolomci i potopljenih sovražnih ladij. V noči na 23. t. m. je naša podmornica s torpedi zadela neko ladjo velike tonaže, ki je bila ▼ isti skupim. Dne 22. t. m. so sovražna letala potopila neko našo ladjo. Vsa posadka se je rešila. Mnogo ljudi je ranjenih. M severni Afriki ni bflo nikakega posebnega dogodka v odsekih pri Tobruku in Solumu. Osne letalske sile so bombardirale trdnjavske naprave in zbirajoče^ se angleške mehanizirane oddelke v bližini Bir Habate. V vzhodni Afriki so sovražne čete skušale nenadno napasti našo sprednjo postojanko na področju pri Gondarju. Bili so pregnani z našim odločnim odporom. Včeraj popoldne so sovražna letala napadla Trapani. Protiletalska obramba je takoj odgovorila na napad in je sestrelila en bombnik tipa Blenheim. Eden izmed članov posadke je ostal živ in je bil ujet. oji o Mini in Bessrnbiji Nemško-Sinska ofenziva pri Petrozavodsku se nadaljuje z vso silovitostjo - Ogorčene borbe z obkoljenimi sovjetskimi oddelki na bojišču pri Smolensku Stockholm, 24. Jul. d. Nemška ofenziva na vzhodni fronti ima razen na svojem skrajnem severnem in južnem krilu zadnje dni bolj značaj likvidiranja posameznih sovjetskih armad za neposredno bojno črto kakor pa novega osvajanja terena. V Ukrajini ln bolj jnžno na besarab- skem bojišču so nemške čete skupaj z zavezniškimi četami potisnile sovjetske čete s dosedanjih obrambnih črt ter zavojevale vrsto novih postojank, ki bodo služile kot oporišča za prodor proti Kijevu odnosno Odesi. Sovjetska vojska s svojimi protinapadi, ki naj bi nemško prodiranje ustavili, ni uspela in je bila povsod odbita z velikimi izgubami. Borbe se z vso ogorčenostjo nadaljujejo na vsem ukrajinskem bojišču ter so najbolj srdite še vedno na področju pri žitomiru, kjer razpolaga sovjetska vojska z močnimi rezervami oklopnih edinic. Enako napreduje tudi nemška ofenziva a severa proti Leningradu, kjer se že tri dni M je jo izredno ogorčene borbe severo-zapadno od Petrozavodska. Sovjetska obramba je tudi tu skrajno trdovratna. Nemška ofenziva, ld grozi Leningrada z juga, je nekoliko bolj umirjene brzine, ker se sovjetske čete tu branijo v sistemu močnih utrdb, razsejanih na širokem področju vzhodno od Pejpuškega jezera ter na področju med Pskovom in Novgoro-doitL Razmeroma zelo dobro omrežje prometnih poti omogoča tu sovjetski vojski naglo premikanje rezerv tako, da lahko vsak nemški sunek razmeroma naglo prestreže, dasi zahteva ta način obramba od njenih rezerv silnih naporov in žrtev. Na osrednjem bojišču pri Smolensku nemške čete postopno likvidirajo močne sovjetske oddelke pehote in tankov, ki so bile v zadnjih dneh obkoljeni. Na tem področju je trenutno več omejenih operacijskih ognjišč, kjer se bijejo ogorčene borbe med izoliranimi skupinami sovjetskih armad ter nemškimi tanki in motorizirano pehoto, ki Je prodrla vzhodno od Smolenska. V teh akcijah, v katerih se sovjetska vojska poslužuje v veliki meri svojega letalstva in najboljših tankovskih oddelkov, so imele sovjetske čete zadnje dni izredno velike izgube. Po likvidaciji preostalih sovjetskih izoliranih edinic se more pričakovati tudi v tem odseku hitrejše napredovanje nemške ofenzive proti Moskvi. Hud letalski napad na Helsinke Helsinki, 24. julija, d. V noči na sredo je finska prestolnica doživela najdolgo-trajnejši letalski napad v sedanji vojni. Kakor je bilo v sredo ponoči sporočeno z odgovornega finskega vojaškega mesta, je napad trajal od polnoči do 3. zjutraj. Sovjetsko letalstvo je skušalo napasti z dokaj močnimi silami, vendar pa je učinkovita protiletalska obramba večino sovjetskih bombnikov zavrnila že zunaj mesta. V središču mesta so čuli iz daljave močne eksplozije. O učinku tega letalskega napada doslej še ni bilo z uradnega mesta ničesar objavljenega. Helsinki, 24. jul. s. V pretekli noči so bili Helsinki od polnoči do 7. ure zjutraj trikrat alarmirani. Lovska letala in topništvo so vselej hudo reagirali na sovjetske napade. Sovjetska letala so bombardirala Kotko. Pet ruskih letal je bilo sestreljenih. Boji ob Ladoškem jezeru Helsinki, 24. jul. s. Službeno potrjujejo, da so nemške in finske čete dobro izrabile prodor, ki jim je uspel na črti vzhodno od Ladoškega jezera in da so v zadnjih dveh dneh znatno prodrle dalje proti jugu ter ujele veliko število ruskih vojakov. V zadnjih 24 urah so finska lovska letala in protiletalsko topništvo sestrelila 4 sovjetska letala, ki so skušala skupaj z drugimi napasti več krajev na južnovzhodni obali dežele. Zopet letalski napad na Moskvo Stockholm, 24. jul. d. Moskva je doživela v noči na četrtek tretji zaporedni nemški množestveni letalski napad. Kakor javlja davi objavljeni moskovski komunike, je okrog 150 nemških letal prv-ietelc v smeri proti Moskvi, toda protiletalska obramba je večino napadalcev zavrnila tako, da je le manjšemu številu uspelo preleteti Moskvo in odvreči bombe. Po tem moskovskem poročilu pa bombe nikjer niso zadele vojaško važnih objektov. Zanetenih je bilo mnogo požarov tako v Moskvi kakor v okolici ln večje število poslopij Je bilo porušenih. Na kraju pravi moskovski komunike, da Je napad zahteval tudi nekaj mrtvih in ranjenih med civilnim prebivalstvom. Stalinov sin se je predal Berlin, 24. jul. d. Vsi današnji nemški listi objavljajo sliko sina sovjetskega diktatorja Jakoba Stalina, ki je 16. julija, kakor je bilo že javljeno, padel v nemško ujetništvo. Jakob Stalin, čigar vojaški plašč ne nosi nobenih znakov njegovega vojaškega čina, napravlja na sliki videz docela izčrpanega človeka. Gosti črni lasje, košate obrvi in navzven štrleče ličnice so najbolj vpad-ljive značilnosti obraza tega sovjetskega nadporočnika. Hkrati pozivajo nemški Usti sovjetski informacijski urad, naj tudi on s svoje strani objavi sliko nemškega generala Schmidta, čigar edinica je zajela Stalinovega sina in o katerem trdi sovjetska propaganda, da je sedaj padel v sovjetsko ujetništvo. Nemško vojno poročilo Iz Hitlerjevega glavnega stana, 24. jul. Vrhovno vojno poveljništvo je izdalo danes naslednje poročilo: Na vsej vzhodni fronti potekajo operacije nemške vojske in njenih zaveznikov kljub hudi krajevni obrambi in težavnim cestnim razmeram po načrtu. Močni oddelki bojnih letal so tudi zadnjo noč obmetavali za vojno važne in vojaške naprave mesta Moskve z bombami vseh kalibrov. Angleško letalstvo je utrpelo včeraj, ko je skušalo napasti kanalsko obalo, enega izmed najtežjih porazov. Lovci so sestrelili 46, protiletalsko topništvo in stražni čolni po 3, mornariško topništvo pa 2 angleški letali. Tako je sovražnik JHubil v nekaj urah 54 letal. V teh letalskih bojih so bila izgubljena tri lastna letala. V boju proti Angliji je bombardiralo letalstvo zadnjo noč pristanišča in vojaške naprave na zapadni in vzhodni obali Anglije. Angleška bojna letala so metala zadnjo noč na nekaterih krajih jugozapadne Nemčije rušilne in zažigalne bombe. Civilno prebivalstvo je imelo neznatne izgube. Nastala škoda je brezpomembna. Obnavljanje prometa v Bukovim ln Besarabiji Bukarešta, 24. jul. s. Na seji ministrskega sveta pod predsedstvom Mihaela Antonesca je minister za javna dela Bu-sila poročal, da bodo popravila železnic in mostov v Bukovini in Besarabiji kmalu končana. Prav tako bodo kmalu vzpostavljene brzojavne in telefonske zveze. Ministrski svet je nato sprejel sklepe za pomoč prebivalstvu v poplavljenih krajih. Bukarešta, 24. juL s. Včeraj je bil obnovljen dnevni letalski promet med Bukarešto in Crnovicami, glavnim mestom Bu-kovine. Odhod sovjetskega poslaništva iz Helsinkov Helsinki, 24. juL d. Kakor je bilo v sredo ponoči javljeno z merodajnega finskega mesta, je sovjetsko poslaništvo v Helsinkih včeraj dokončalo poslednje priprave za odhod iz finske prestolnice. V Helsinkih računajo, da bo sovjetsko poslaništvo odpotovalo v teku današnjega dneva. Kaj se bo zgodilo s sovjetskimi državljani v Helsinkih, ki ne pripadajo sovjetskemu diplomatskemu zboru, doslej še nI znano, ker v tem pogledu finske oblasti še niso nič dokončnega ukrenile. WaveUov obisk v Moskvi šanghaj, 24. julija, d. Tukajšnji list »Ching-wang-po« objavlja očividno iz britanskega vira dospelo informacijo, po kateri pričakujejo v Moskvi v kratkem prihoda vrhovnega poveljnika britanskih vojnih sil v Indiji generala Wavella. Po tej informaciji bo imel Wavell v Moskvi razgovore s člani sovjetskega vrhovnega vojnega poveljnika o sodelovanju vojaških sil Sovjetske unije z britanskimi vojaškimi silami v Indiji. Stockholm, 24. julija, d. Kakor poročajo današnji švedski listi, je bila s službenega mesta v Londonu demantirana vest, po kateri naj bi bil poveljnik britanskih čet v Indiji, general Wavell, dospel v Cungking. Schiacciante vittoria nel Mediterraneo Tre grandi piroscafi e un cacciatorpediniere affondati, altre 8 unita tra cui una nave da battaglia silurate o col-pite con bombe — 8 aerei abbattuti Obnova sovražnosti med Peru jem in Ekvadorjem Buenos Aires, 24. jul. s. Argentinski zunanji minister Guinazu je na podlagi posebnih vesti, da so se sovražnosti med Ekvadorjem in Perujem obnovile, poslal obema prizadetima vladama novo noto, v kateri ju poziva, naj se dokončno odločita za mirno ujeditev nastalih spornih vprašanj.___ Prošnje za potne liste Tiskovni urad Visokega Komisarijata sporoča: Prošnje za potne liste onih, ki prebivajo v Ljubljanski pokrajini, se morajo predložiti poveljstvom postaj za javno varnost v kraju bivanja. Prosilci naj prilože legitimacijo s fotografijo ali naj prilože prošnji dve fotografiji s potrdilom županstva. Tisti, ki hočejo potovati v ozemlje, ki so ga zasedle nemške čete, morajo priložiti tudi dovoljenje o potovanju, ki ga izda nemški konzul v Ljubljani. 11 Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 24 luglio il seguente bollettino dl guerra n. 414: Nella giornata di ieri 11 Mediterraneo centrale č stato teatro di una cruenta battaglia aereo-navale, riuscita vittoriosa per i nostri valorosi equipaggi. Gia alTalba e per tutta la giornata 1'esplorazione aerea ha segnalato e seguito i movimenti dl un importante convoglio nemico fortemente scortato da na vi di battaglia, incrociatori, siluranti e portaerei, in navigazione nel Mediterraneo occidentale diretto verso Levan-te. La formazione navale avversaria 6 stata ripetutamente attaccata dalle nostre forze aeree che, sfidando 1'imponente rea-zione contraerea e la numerosa caccia ha inflitto al nemico dure perdite. Sono stati affondati: un piroseafo da 15 mila tonnellate e un piroseafo da 10 mila tonnellate, carico di esplosivi, che 6 salta-to in aria. Sono stati silurati: nn incrocia-tore da 10 mila tonnellate del tipo Southampton e un incrociatore da 8 mila tonnellate. Sono stati bombardatl e colpiti: una nave da battaglia, un incrociatore, un cacciatorpediniere, un piroseafo di grosso tonnellaggio ed altra unita imprecisata. In vari combattimenti aerei sono stati abbattuti 7 velivoli nemici; 3 dei nostri non hanno fatto ritorno alla base. Numerosi nostri equipaggi aerei sono rientrati feriti. Nelle arditissime azioni degli aero siluranti si sono particolarmente distinti gli equipaggi dei velivoli al comando del capitano Magagnoli e dei tenenti Cipriani e Roboni. Successivamente, nella notte, unita legge- re della nostra Marina con al to spirito dl aggresivitš. hanno attaccato le navi bri-tanniche: un nostro MAS al comando del capitano di fregata Forza ha affondato una grande unita imprecisata mentre nn altro MAS al comando del tenente di vascello Pascolini ha affondato un cacciatorpediniere; tutte le nostre unita sono riusci-te a disimpegnarsi ed a rientrare alle loro basi con lievissimi danni. fi in corao 11 sal-vataggio dei naufraghi delle uniti nemiche affondate. Nella notte sul 23 un nostro sommergibile aveva colpito con siluri un'unit& di grosso tonnellaggio della stessa formazione. D giorno 22 aerei nemici hanno affondato un nostro piroseafo: tutto l'equipaggio č salvo. Vi sono molti feriti. NelTAfrica settentrionale, sui fronti di Tobruk e di Sollum nessun avvenlmento di rilievo. La aviazione dell'Asse ha bombar-dato le opere della piazza e concentramen-ti di mezzi meccanizzati inglesi nei pressi di Bir Habata. NelTAfrica orientale reparti nemici hanno tentato un'azione di sorpresa contro una nostra posizione avanzata nella zona di Gondar: son stati volti in fuga dalla nostra pronta reazione. Nel pomeriggio di ieri velivoll nemici hanno compiuto un'incursione su TrapanL La difesa contraerea prontamente interve-nuta ha abbattuto un bombardiere tipo »Blenheim«: un superstite delPequipaggio č stato fatto prigioniero. Letalska bitka nad Rokavskim prelivom Ob nizozemski obali je bilo sestreljenih 43 angleških letal Berlin, 24. julija, d. Angleško letalstvo je bilo včeraj ves dan izredno aktivno v svojih akcijah nad nizozemsko obalo ob Roka vskem prelivu. Kakor je bilo v sredo ponoči javljeno z merodajnega mesta, je bilo v letalskih borbah, ki so se razvijale včeraj na tem področju, sestreljenih 43 angleških letaL Te letalske bitke so bile največje, kar jih je bilo doslej nad obalami Rokavskega preliva in pomenijo hkrati tudi najhujši poraz, ki ga je britansko letalstvo doslej doživelo. Pri zadnjih napadih angleškega letalstva v snočnjih zgodnjih večernih urah, so nemška lovska letala po doslej zbranih podatkih sestrelila še nadaljnjih 13 britanskih letal vrste Spittfire. Ker še niso zbrani vsi podatki o teh včerajšnjih velikih letalskih bitkah, je mogoče računati, da bo število sestreljenih angleških letal bržkone naraslo. Do srede popoldne je bilo v letalskih borbah sestreljenih 30 britanskih letal, med njimi 30 borbenih. V sredo opolnoči Je bil z merodajnega mesta objavljen naslednji začasni končni rezultat: Britansko letalstvo je na operacijskem področju ob Rokavskem prelivu izgubilo 43 letal, dočim pogreša nemško letalstvo samo 3 svoja letala. Podpolkovnik Galland je v včerajšnjih borbah dosegel svojo 73. zmago. Berlin, 24. julija, d. Kakor je bilo davi objavljeno z merodajnega mesta, so v noči na četrtek britanska letala zopet napadala več krajev v jugozapadni Nemčiji. Letala so metala rušilne in zažigalne bombe, ki so padle po večini na prost teren ali pa na poslopja v stanovanjskih okrajih. Povzročena je bila le majhna gmotna škoda in tudi med prebivalstvom ni bilo mnogo žrtev. Britanska letala nikjer niso napadla vojaških objektov odnosno jih nikjer niso zadela. Berlin, 24. juilija d. Po končnih podatkih, ki jih je prejek) nemško vrhovno vojno poveljništvo o včerajšnjih velikih letalskih bitkah na področju Rokavskega preliva, so znašali© skupne izgube angleškega letalstva 54 bombnih, borbenih in lovskih letal. Od tega števila je blo 46 angleških letal sie-strel jenih v letalskih borbah, 5 jih je sestrelila nemško mornariška topništvo 3 pa so bila sestreljena od protiletalskega topništva s kopnega. Letalske borbe so so razvijale v glavnem na področju Ostenda, Cailaisa in nizozemske obale. Stockholm, 24. julija, d. Kakor poročajo iz Londona, pravi jutranji komunike angleškega letalskega ministrstva, da je bila aktivnost nemškega letalstva nad britanskim otočjem preteklo noč dokaj omejenega obsega. Manjše skupine nemških bombnikov so preletele nekaj krajev v severozapadni Angliji in metale bombe na nekaj ciljev na škotskem, povsod pa je bila povzročena po angleškem službenem poročilu le manjša gmotna škoda in tudi človeških žrtev ni bilo mnogo. Komunike navaja nadalje, da so britanska letala preteklo noč z manjšimi silami bombardirala industrijska področja v zapadni Nemčiji. V sredo zvečer pa naj bi bile, kakor pravi to angleško poročilo, močne formacije angleških bombnikov v spremstvu lovskega letalstva napadle razne cilje v bližini Bethunesa v zasedenem delu Francije. Pet britanskih letal se s teh poletov ni vrnilo. Japonska oporišča v Francoski Indokini po dogovoru z vlado v Vichyju Tokio, 24. julija. (Domei.) Kakor javljajo z merodajnega službenega mesta, Je imel danes odpravnik poslov francoskega poslaništva v Tokiju izredno važen razgovor z namestnikom japonskega zunanjega ministra Jamamoto. New Tork, 24. jul. d. Snočnji ameriški listi objavljajo kot veliko senzacijo iz Vichyja datirane informacije, da je bilo pri zadnjih razgovorih med japonskim poslanikom v Vichyju in admiralom Darla-nom sklenjeno, da bo Francija odstopila Japonski gotova mornariška in letalska oporišča v Indokini. Ameriško stališče New Tork, 24. jul. d. Kakor poročajo iz Washingtona, izjavljajo v tamkajšnjih merodajnih političnih krogih, da bodo Zedinjene države pač opustile še svoje po-sledno konciljantno stališče napram Japonski, ako bi Japonska popolnoma nad-vladala Francosko Indokino. Gotovo bi Zedinjene države v tem primeru podvzele skupaj z Veliko Britanijo primerne ukrepe za zaščito svojih interesov na Daljnem vzhodu. V omenjenih krogih pa navzlic tej nenavadno radikalni izjavi vseeno še ne vedo o nikakem službenem stališču, ki ga bodo Zedinjene države v tem primeru zavzele. V teh krogih sodijo samo, da je bilo ameriško stališče že točno definirano snoči na razgovoru, ki ga je imel podtajnik v zunanjem ministrstvu Welles z japonskim poslanikom admiralom Nomuro. Pripominjajo še, da niti Zedinjene države niti Velika Britanija ne bi mogli dovoliti Japonski osvojitve strateško nadmočnega vojaškega položaja v bližini njunih vitalnih prometnih črt na Pacifiku. New York, 24. Jul. d. Kakor poročajo iz Washingtona, je predsednik zunanje-poli-tičnega odbora v ameriškem senatu Geor-ge izjavil včeraj predstavnikom tiska v zvezi z možnostjo japonske okupacije delov Francoske Indokine, sda ni nujno, da bi morala v tem primeru biti politika Zedinjenih držav istovetna s politiko Velike Britanije. George je izrecno naglasil, da mora biti politika Zedinjenih držav na Daljnem vzhodu v skladnosti z ameriškim javnim mnenjem strogo ameriška. Pripomnil je še, da bi bila zaradi tega vsaka skupna akcija Zedinjenih držav in Velike Britanije omejena samo na izmenjavo informacij glede načrtov, ki jih ima ena ali druga država pripravljene za primer okupacije Indokine. Kar se tiče teh načrtov, je George naglasil, da bi mogle Zedinjene države podvzeti več ukrepov, s katerimi bi se Japonski lahko onemogočilo priti v posest vojaških ugodnosti, ki bi utegnile dovesti do izbruha splošnega vojaškega konflikta na Pacifiku. Med ukrepi je George navedel zaporo japonskih dobroimetij v Zedinjenih državah ter omejitev ameriško-japonske trgovine na predvojni obseg; izrazil pa je svoje pomisleke glede tega, da bi se Zedinjene države poslužile tako radikalnih ukrepov proti Japonski, kakor bi bila na primer ustavitev izvoza ameriškega petroleja na Japonsko. V tem primeru, je dejal George, bi Japonska nedvomno takoj posegla po iniciativi nasproti Nizozemski Vzhodni Indiji. Svojo izjavo predstavnikom tiska je George zaključil s poudarkom, da člani ameriške vlade še vedno goje upanje, da morebitni japonski napad na Francosko Indokino morda vseeno ne bo prehudo prizadel statusa quo na Daljnem vzhodu. »JUTRO« St TTS 2 MA, 29. TE IW-3CDC Zločinski načrt o razkosanju Nemčije Kako si zamišlja Rooseveltov židovski svetovalec Evropo po vojni Berlin, 24. jul. s. Tukajšnje časopisje poroča o novem dogodku v Ameriki, ki jasno kaže dvoumno Rooseveltovo politiko. Pod naslovom »Nemčijo je treba uničiti« ;e te dni izšla v Zedinjenih državah knjiga, ki vsebuje načrt za iztrebljenje nemškega naroda in razkosanje Nemčije v majhne pokrajine. Avtor te knjige, ki je razširjena po vsej Ameriki, je Žid Teodor Kaufr.uum, predsednik pacifistične zveze. Kaufmann je znan sodelavec newyorškega Žida Samuela Rosemanna, zloglasnega svetovalca ln avtorja Rooseveltovih govorov V nevv yoi ških židovsko literarnih krogih sodijo, da je sam Roosevelt inspiriral avtorja te knjige in da je posamezna važna poglavja celo sam diktiral. Intervenoonlstl menijo, da peklenski načrt žida Koufmanna, čigar knjiga je tako razširjena, razkriva prave načrte predsednika Zedinjenih držav. Ker množestveno pokončanje 80 milijonov ljudi, ki tvorijo nemški narod, praktično ni izvedljivo, piše Žid Kaufmann, je treba najti sistem, ki se ne bo pregrešil proti moralnim zakonom civilizacije, da se doseže uničenje Nemčije. Ta sistem naj bi bil naslednji: 1. Nemške vojake je treba ujeti, Jih sterilizirati ln jih vpreči v prisilno delo za obnovo evropskih držav. 2. Vse civilno nemško prebivalstvo, tn sicer moški izpod 60 let ln ženske izpod 45 let, se mora prav tako sterilizirati. Na ta način bi bila iztrebitev nemškega naroda dosežena v dveh pokolenjih, 3. V vseh nemških industrijah je treba nadomestiti nemške delavce z angleškimi in ameriškimi. 4. Nemčijo je treba razdeliti med Francijo, Nizozemsko, Poljsko tn Češkoslovaško po načrtu, ki je priložen knjigi. Iz te karte je razvidno, da bi moral Berlin priti pod Poljsko; Lipsko, Draždane in Dunaj pod češkoslovaško; Mainz, Essen, Erfurt in Monakovo pod Franoijo; Hamburg in Dortmund pa pod Nizozemsko. 5. Nemško prebivalstvo se bo moralo naučiti jezika one države, kateri bi bilo prideljeno. Prepovedano bi bilo Izdajanje knjig in listov v nemškem jeziku, šole z nemškim učnim jezikom bi se morale zapreti. Nemški listi pripominjajo, da je po čita-nju te knjige jasna zveza med avtorjem in politiko Bele hiše. Rim, 24. juL s. Načrti Zida Teodorja Kaufmanna za metodična, racionalno in nebolestno uničenje 100 milijonov Nemcev so napravili silen vtis r vsej Evropi, Razlogi za to ao naslednji: L Kaufmann je židovski ki podaja mišljenje židovskih intelektual-skih krogov, 2. Kaufmann je osebni prijatelj Rooeevelta in intimni scrtrudnik onega Samuela Rosemanna, ki je eden izmed njihovih najbližjih svetovalcev, 3. Kaufmann je eden izmed glavnih zastopnikov tako zvanega severnoameriškega pacifizma in celo predsednik pacifistične zveze. Kaufmannova knjiga kaže, kako strašni rezultati bi nastali za vse človeštvo, če bi zmagali Angleži ta Severni Američani. Židovski intelektualni krogi bi postali produ centi idej anglosaškega imperializma, ki bi postal gospodar vsega sveta. Anglosaška hipokritnost, anglosaška tendenca po sili, organska čustvena suša velikih prekupčevalcev, ki imajo smisel zgolj za svoje finančne interese, bi ustvarili nedvomno rodovitna tla za satanske domislice židovskih intelektualcev. Ta izredni severnoameriški miroljubnež kaže svojo ljubezen za židovski mir ▼ toliki meri, da se je domislil celo znanstvenega uničenja naroda, ki šteje 100 milijonov ljudi Kolik je strahotni zločin nad človeštvom, ki ga je ta narod napravil: Pognal je Zide iz družbe. Ta ljudski zakon pravi: Ti si me pregnal iz Nemčije, jaz te bom pregnal iz človeštva. Kaufmann je očitno ves vesel izkopal iz pozabe stari Mazza-rinov sen, da bi se Nemčija razdrobila v sto koscev, da bi se zatrl nemški jezik, uničil nemški duh in obsodila na propast nemška rasa s pomočjo 20.000 sterilizacijskih igel, ki bi jih zabadalo v nemška telesa 20.000 židovskih zdravnikov. Kaufmannova knjiga priznava zločesto raso Trockijev, Belakunov, Bauerjev in Aisner-jev. Izraelska blaznost, to mefistofelsko breme prokletega rodu je našla v Teodora Kaufmannu enega svojih eksemplarič-nih patoloških tipov: inteletualnega blazneža. V deželah reda bi se takemu blaznežu onemogočilo sleherno delo. Prepovedali bi mu rabiti Guttenbergov izum, v Rooseveltovih Zedinjenih državah pa je našel Kaufmann kapitalistično organizacijo, ki tiska na stotisoče izvodov njegove knjige in jih širi v javnosti s pomočjo vsega publicističnega mehanizma, da bi se dvignilo čim večje sovraštvo proti Nemčiji ta Evropi. Zedinjene države še ne bodo ukinile nevtralnostnega zakona Posledica Rooseveltovih posvetovanj s člani kongresa Stockholm, 24. julija, d. Švedski Hstl objavljajo nekaj zanimivih informacij agencije »United Press« o razgovorih, ki jih je imel predsednik Roosevelt v torek z raznimi vplivnimi osebnostmi kongresa, s katerimi je obravnaval pereča zunanjepolitična vprašanja. V merodajnih vvashingtonskih krogih smatrajo kot posebno važno nagla-siti, da je Roosevelt sklical to posvetovanje kratko potem, ko Je smatral za primerno posvariti kongres, da je za Ameriko nujno potrebno podaljšati dobo aktivnega službovanja v ameriški vojski. V teh krogih opozarjajo tudi na to, da je bilo to posvetovanje pri Roseveltu samo 24 ur potem, ko je podtajnik ameriškega zunanjega ministrstva Welles izjavil, da »razpolaga ameriška vlada z informacijami, po katerih naj bi nameravala Nemčija po zaključku vojne z Rusijo zasesti še nekatere nadaljnje doslej nevtralne evropske dežele«. Zaradi te "VVellesove izjave prevladuje v washingtonskih krogih sodba, da nameravajo Zedinjene države najbrže v kratkem zasesti španske in portugalske otoke na Atlantskem oceanu. We!lesova obdolžitev Nemčije je nedvomno samo manever, ki naj bi opravičil to ameriško akcijo. Poročevalec lista »New York Herald Tribune«, Bert Andrevvs, pripominja k Roose-veltovim razgovorom s člani kongresa, da se je tu med drugim obravnavalo tudi vprašanje, ali naj vlada zahteva od kongresa razveljavljenje nevtralnostnega zakona, da bi lahko potem ameriške ladje prevažale vojni material neposredno v Anglijo, sklenjeno pa je bilo, da se ta načrt za sedaj opusti. Ameriške ladje torej za enkrat še ne bodo plule direktno v angleške luke. Zakaj je bil ta načrt opuščen, ni točno znano, vendar sodijo v vvashingtonskih političnih krogih, da je Roosevelt uvidel, da bi bilo kongres zelo težko pripraviti do preklica veljavnega nevtralnostnega zakona. Nesoglasja o podaljšanju vojaške službe New Tork, 24. julija, d. Pred vojaškim odborom reprezentančne zbornice je včeraj podal k vprašanju o podaljšanje vojaške službe svoje izvedeniško mnenje prvi načelnik generalnega štaba Marshall. Izjavil je, da smatra borbo proti podaljšanju vojaškega službovanja za »sabotažo nevarnega značaja« ter da si Amerika danes ne more dovoliti izpremembe svoje armade v politični klub. Potrebo po podaljšanju vojaškega službovanja Je Marshall skušal utemeljevati z izjavami, kakor da Amerika v nasprotnem primeru ne bi mogla poslati svojih čet na nova oporišča, n. pr. na Tri-nidad in Island. Izdal je ameriško namero, da se pošljejo na Island novi oddelki ameriških pionirskih čet, pristavil pa je takoj, da bi to prineslo zmedo v obstoječe ameriške edinice te vrste, ako bi se moral del vojske po odslužitvi enoletnega roka razpustiti. Za Marshallom Je podal svoje mnenje član narodnega sveta Libby, ki Je zlasti kritiziral namero, da se prizna vprašanju podaljšanja vojaške službe značaj ekstrem-ne nujnosti. Izjavil je, da bi to odstranilo še poslednjo oviro, ki Ameriki še brani sodelovati s svojimi vojaškimi ta mornariškimi silami na vojnih področjih Sirom svst^M New Tork, 24. JuHja. d. Po informacijah iz Washingtona zatrjujejo v tamkajšnjih dobro informiranih krogih, da bo še danes predložila vlada vojaški komisiji senata načrt zakona, s katerim naj se dovoli pošiljanje ameriških čet tudi izven zapadne polute. Obenem bo vlada za ta načrt zahtevala priznanje skrajne nujnosti. Zakonski načrt priznava po istih informacijah tudi še razna nadaljnja pooblastila glede uporabe ameriške vojske. Nezadostna proizvodnja Anglije in Amerike Stockholm, 24. julija, d. Tukajšnji listi objavljajo zelo zanimiv rezultat glasovanja. ki ga je izvedla angleška podružnica znanega Gallupovega instituta za raziskova nje ameriškega javnega mnenja. Angleška podružnica je zastavila angleškemu prebivalstvu vprašanje, ali je angleški narod zadovoljen s stanjem angleške vojne proizvodnje. Le 21% glasovalcev je na to vprašanje odgovorilo pritrdilno, dočim je 54% glasovalcev izjavilo, da z angleško vojno proizvodnjo niso zadovoljni. Ostali glasovalci so se izjavili neodločeno. Sporedno s tem glasovanjem je Gallupov institut zastavil isto vprašanje tudi ameriškemu prebivalstvu. Rezultat kaže, da je tudi v Ameriki samo 30% prebivalstva zadovoljno z ameriško vojno proizvodnjo, dočim je 53% nezadovoljnih, 17% pa neodločenih. Willkie popolnoma v Rooseveltovi službi Bivši protikandidat za predsednika Zedinjenih držav zagovarja Rooseveltovo diktaturo New York, 24. julija, d. Predsednik Roosevelt je včeraj zopet poslal v borbo armado svojih zaupnikov, katerih naloga je z vnetimi patriotičnimi besedami in bujno fantazijo pripravljati ameriško prebivalstvo na vstop v vojno. Tako je v Los Ange-lesu govoril bivši Rooseveltov protikandidat Wendel Willkie, ki je med drugim izjavil, da je sedaj treba enkrat za vselej vedeti, ali bodo Američani v bodočnosti lahko živeli kot svobodni ljudje ali pa »bo prišel napad totalitarnih sil, da uniči ameriško svobodo ter prisili Američane, da prevzamejo njihov način vladavine.« V nadaljnjih izvajanjih se je Willkie dotaknil tudi kočljivega vprašanja ameriških oporišč, ki segajo vedno dalje iz zapadne polute, ter je med drugim izjavil, da Amerika ne išče svojih oporišč onkraj morja, marveč je njena želja edinole, da si zgradi trdnjave, iz katerih bo lahko branila svojo neodvisnost. Kar se tiče ukrepov, ki jih namerava Amerika Izvršiti v bodočnosti glede na razvoj mednarodnega položaja, je Willkie skušal dokazati, da se ravna Amerika po enem samem kriteriju, namreč, ali so ti ukrepi v stanu zajamčiti svobodo Američanov ta njihove dece. V nasprotnem primeru ti ukrepi nimajo nikakega pomena. Nato je Willkie skušal svojemu poslušalstvu suge-rirati potrebo, da se osredotoči vsa oblast v rokah predsednika Roosevelta, češ da se tudi v rokah vojnega poveljnika koncentrira vsa oblast, kadar grozi nevarnost. Will-kle je dejal, da nudi zgodovina zato obilico primerov. Na kraju svojega govora je Willkie potolažil svoje poslušalstvo, češ da taka koncentracija oblasti v prezidentovih rokah ne pomeni »totalitarnosti«, ker ima Amerika v svojem kongresu zadostno ustavno jamstvo proti taki možnosti. Nova Donovanova služba New York, 24. julija, d. Kakor poročajo ameriški Usti iz Washingtona, je znani Rooseveltov zaupnik, ki je znan po svojih svoječasnih potovanjih po Evropi, polkov- k nik Donovan, včeraj prevzel mesto komi- IJene ameriške tajne informacijske Kakor poroča agencija »Aseodabed Press«, Je to tajno službo pomagal organizirati sam predsednik Roosevelt. Pravice nemške manjšine v Srbiji Beograd, 24. j»*jja DNB. Beograjski »Službeni let« objavlja odtok sveta mmi-strorcr-komrisarjev, s katerim se tire je pravni položaj nemške narodne manjšine v Srbiji Po tem ministrskem odloku je postala nemška narodnostna skupina v Srbiji jo-ridična osebnost. V okvira splošno ved javnih zakonov ima nemška narodna skupina pravico manifestirati svojo delavnost tako na političnem, socialnem, kulturnem in gospodarskem področju, dami nemške narodnostne skupine so pred zakonom ranr-nopravni s Srbi, zlasti v izvrševanju jav^-ndh poslov, upravnih služb in gospodarskem udejstvovanja. Enako je nemška narodnostma skupina pred zakonom ravno-pravna, kar se tiče posestev ter svobodnega razpolaganja s premičninami m nepremičninami Nemški narodnostni skupini se z odlokom priznavajo vse pravice za ohranitev njenega nemškega značaja ter narod-nosocialističnega svetovnega nazora, kakor tudi vse pravice nacionalnega ter kulturnega sodelovanja z nemškim narodnim telesom. Novi odlok je srtopiH v velja-vo z objavo v uradnem Estu. Gospodarstvo Finančni in gospodarski problemi vojne Važna Izjava finančnega ministra Thaona di Revela Zajeti komunistični četniki v Srbiji Beograd, 24. julija d. V okviru represail- _______ _ _ uovi ^ m __________^ nih akcij proti komunističnim tolpama ▼ , trebam ta normalnim kreditnim potrebam ~ ua---. ^------■ gospodarstvjL Izdani so bili vsi potrebni ukrepi za raščito in stabilnost valute, da se prepre- Pri otvoritvi nove palače zavoda Banca dTtalia v Milanu je finančni minister Thaon di Revel podal važno izjavo o finančnih ta vojnogospodarskih problemih. Predvsem je finančni minister podčrtal vlogo varčevanja za financiranje vojne. Med drugim je omenil, da znaša skupna vsota hranilnih vlog pri vseh denarnih zavodih v Italiji že okrog 115 milijard lir. Posebno je podčrtal pomen poštnih hranilnic, kjer znašajo hranilne vloge 40 milijard lir. Pri javnopravnih denarnih zavodih se gibljejo vloge na višini 11.5 milijarde lir, pri kreditnih zadrugah okrog 20 milijard, pri bankah pa 21 milijard. Centralna blagajna poštnih hranilnic (Cassa depositi e prestiti) je iz dotoka hranilnih vlog od leta 1934 dala državi na razpolago 26 milijard lir. Financiranje vojne, ki presega davčno zmožnost naroda, je v bistvu vprašanje kredita. Ker normalna tvorba prihrankov ne more kriti potreb v vojnem času, so bili izdani ukrepi za povečamo štednjo, ki omogočajo, da se večji zaslužki v vojni v obliki prihrankov vračajo v državno blagajno, s čimer nastane nekak krogotok kapitala. Z izdajo zakladnih bonov, poštnih hranilnih bonov ta z dotokom hranilnih vlog pri denarnih zavodih se zbirajo prihranki naroda, nakar se stekajo v za-kladni urad. Državna kontrola denarnih zavodov skrbi, da ta krogotok tehnično funkcionira ta da ustreza državnim po- Srbijd je bilo med Topolo in Palanko zajetih 18 komunističnih četnikov. Vsi komunisti so bili ustreljeni. vsaka inflacija Finančni minister je napovedal nove korake v tej smeri z uvedbo posebnega davka na borzne dobičke ta dobičke zaradi narasle vrednosti delnic. S tem fiskalnim ukrepom bodo prekrižani računi borznih špekulantov, ki so Japonski tisk proti tujemu vplivu v Aziji Tokio, 24. julija, d. V Tokiju zagovarjajo v merodajnih političnih krogih po večini stališče čakanja, vendar pa vseeno več da- f bili mnenja, da se lahko na lahek način našnjih listov svetuje vladi, naj ne pričenja > obogatijo. Izdani so že predpisi glede prva kakih akcij, češ da bo mogoče na ta i način najlaže izigrati protijaponske zarote ! ter dokazati svetu, da je japonska zunanja \ politika trdna ter osnovana na zvezi z osjo. večje vrednosti nepremičnin. Množica italijanskega ljudstva bo vse te ukrepe sprejela z zadoščenjem, saj ti ukrepi zadenejo le one, ki imajo dobiček od sedanjega izrednega stanja Finančni minister je nadalje obširno razpravljal o splošnih valutnih vprašanjih ta zlasti o vprašanju zlata, s katerim gospodarijo sedaj Zedinjene države Severne Amerike. Izkazalo se je, da grir tudi brez zlata Oni, ki imajo zlato pa so uvideli, da ga ravno v vojnem času ne morejo prav uporabljati kot plačilno sredstvo. Premagana je klasična teorija o zlatu za kritje denarnega obtoka, pojavile pa so se nove teorije, med njimi najbolj znana teorija, po kateri naj bo delo osnova za denar. Dejstvo, da povsod iščejo nadomestek za zlato kot osnove valute, kaže, da obstoja kriza klasične valutne teorije. Po mnenju finančnega ministra morajo biti osnova valute ne samo v delu, temveč tudi v proizvajalnih sredstvih, zemlji, surovinah in končno v prihrankih, odnosno kapitalu. Pod režimom plutokra-cije je bil zadnji činitelj odločilen V znamenju fašizma pa mara kapital služiti državi in ne obratno, produkcija pa se mora prilagoditi potrebam države. Manjkajoče surovine nadomesti fašistična država z večjo proizvodnjo domačih surovin na podlagi avtarkije. Izkušnje zadnjih let so naložile državi, da ustvarja zaloge potrebnih surovin, da se zajamči redna proizvodnja in da se produkcijski proces vzdrži na potrebni višini. V smislu in po besedilu delovne spomenice (Carta del lavoro) je vprašanje brezposelnosti stvar države, ki mora po potrebi nadomestiti privatno iniciativo. Minister je zaključil svoja izvajanja s citatom Duce jevega govora pred zbornico v letu XIV, v katerem so jasno označene naloge države v pogledu zboljšanja življenjskega standarda naroda. List »Mijako« opozarja na sistem sovražnih manevrov, ki zmerom bolj posega v gospodarski razvoj dežel jugovzhodne Azije ta ki posebno prizadeva Indokino ta Vzhodno Indijo. List zahteva primerne protiukrepe ter Izraža svoje zaupanje v voljo ta odločnost nove japonske vlade, da bo z energično akcijo osvobodila vzhodno Azijo tujih vplivov. List »Hoči« piše, da Je prišla ura dejanj, aktivnosti svobodne ta elastične diplomacije, dočim pravi »Niči-Niči«, da se ta dejanja lahko izvajajo z izpremenjenimi metodami, kakršne so pač na izbiro zunanjemu ministru Tojodl napram metodam Macuo-ke, da pa ne more biti izprememb v načelih, po katerih bo Japonska nadaljevala svoje akcije v tesni povezanosti z osjo. Japonski poslanik pri Sumnerju Wellesu New Tork, 24. JuL ali 80 milijonov lir samo na les, lesne proizvode ta oglje. = Romunija uvaja ljudski kruh, da bo lahko izvozila več žita. Žetev v Rumuniji je v polnem teku. Po vesteh iz raznih krajev je računati s prav dobro letino, ki ne bo zadostovala samo za kritje domače potrebe, temveč bo dopuščala tudi precejšen izvoz. Po zadnjih cenitvah bo znašal rumunski izvozni presežek 60.000 vagonov pšenice, 10.000 vagonov ječmena in 5000 vagonov ržL Tudi koruza kaže prav dobro ta bo dala, kolikor se da že sedaj presoditi, obilen pridelek. Gornja cenitev presežkov upošteva predvidene omejitve v domači potrošnji Rumunska vlada si je postavila načelo, da mora kot agrarna izvozna država po možnosti prispevati, da se zasigura prehrana Evrope. Zato mora Rumunija zelo štedljivo razpolagati z žitom za domači kanzum, da bo lahko čim večje količine stavila na razpolago drugim državam. Rumunska vlada poudarja to dolžnost tem bolj v današnji dobi, ko se skupaj z Nemčijo bori za zopetno pridobitev Besarabije. Rumunija bo svoje žitne presežke izvažala predvsem v Italijo in Nemčijo, pa tudi v nekatere druge države, zlasti v Grčijo, o čemer se bo še sporazumela z državami osi. Predhodni razgovori o tem vprašanju so dovedli do tega, da bo Rumunija v notranjem kon-zumu obdržala sedanje omejitve, morda le s to razliko, da bo dopustila namesto 25 odstotkov primesi koruzne moke 15 odstotno primes ječmenove moke. V kratkem bo uvedla enoten kruh in bo istočasno prepovedala izdelovanje belega peciva Te dni je rumunska vlada tudi določila novo odkupno ceno pšenici, ki je v rumunskih agrarnih krogih povzročila presenečenje. Agrarni krogi so si prizadevali, da bi se odkupna cena določila na Ameriški načrti o novi zvezi narodov Izjave državnega podtajnika Wellesa Washington, 24. julija s Državni podtajnik zunanjega ministrstva Sumner Welles je imel na nekem zborovanju govor, v katerem je prvič obrazložil, kakšni naj bi bili cilji, ki naj bi se dosegli po mnenju Zedinjenih držav s sedanje vojno. Posebno zanimiva je ostra kritična izjava o Društvu narodov, ki gotovo ni šla v račun onim, ki so dolga leta smatrali ženevsko zvezo za sredstvo svojih hegemonističnih interesov. Sumner Welles je izjavil, da je ameriški vrhovni ideal, da bi vsi narodi dobre volje našli način, kako bi se združili in ustvarili osnovo za trajen mir. Treba je ustvariti zvezo narodov, ki bi bila dovol j močna, da bi lahko jamčila za razorožitev, in ki bi se opirali a na načela enakosti na gospodarskem področju. Govoreč o Društvu narodov, kakor sri ga je zamislil Wilson, je Sumner Welles izjavil, da je ta ideja propadla deloma zaradi slepega egoizma ameriških in evropskih državnikov, deloma zaradi tega ker so nekatere sile izjavile za svoje politične in trgovske ambicije. Društvo narodov pa ie propadlo predvsem spričo dejstva da so ga oni, ki so imeli prvo besedo v njegovih sklepih, prisilili, da je delalo kot sredstvo za ohranitev statusa quo. Društvo narodov nikoli ni moglo delovati v simislu intencij njegovega glavnega iniciatorja kr t nepristranski instrument za mirno in pravično ureditev spornih vprašanj med narodi, kakor bi se bila pojavila v danih okoliščinah. Izven slehernega dvoma je, je de:al \Vellesi, da je treba ustvariti neko organizacijo, ki bo sposobna odločilno vplivati na urejanje takih vprašanj, ko se bodo naredi na svetu pripravili na to, da obnove red in uveljavijo pravico. Kakršenkoli naj bi bil sristem, ki se bo v ta namen izbral, dve stvari sta gotovi: 1. Odpraviti bo treba napadalno oboroževanje in omejiti defenzivno kakor tudi obseg vojne industrije. Tega ne bo mogoče doseči brez organizacije, ki bo lahko kontrolirala in dejansko nadzirala izvajanje sklepov, ki se bodo nanašali na resnično razorožitev. 2. Noben mir ki bo sklenjen v bodoče, ne bo pravilen in trajen, če se ne bo opiral popolnoma na naravne pravice vseh narodov in na enako uživanje dobrin zemlje na gospodarskem področju. Dokler si do kak narod ali kakšna vlada prisvajala monopol na naravne zaklade in surovine, ki jih rabijo vsi narodi, ne bo podana osnova za svetovni red, ki bi se opirali na pravico in na mir. Svetovna varnost je danes v resnici eni ciilj, ki si ga silno žele vsi narod-. Naloga nas vseh je, da ta cilj dosežemo Dva Usta v zasedeni Ukrajini Berlinske vesti poročajo, da Izhajata v zasedeni Ukrajini že dva lista, in sicer v Lvovu »Ukrajinski tednik«, v Drohobiču pa »Vilne Slovo«. Novačenje v Nizozemski Indiji V Nizozemski Indiji je bila uvedena vojaška obveznost. V prvem letu bo dala Java 400 tisoč, ostali otoki pa 200 tisoč rekrutov. 140.000 lejev za vagon in deloma celo višje, vlada pa je določila ceno 110.000 lejev (za pšenico v teži 75 kg s 3 odstotki primesi) kar pomeni 7000 lejev manj nego je znašala lani odkupna cena. Rumunska vlada je svoj ukrep utemeljila s tem, da je bila lani določena visoka odkupna cena zgolj zaradi tega, ker je bil hektarski donos zelo slab. Povprečni pridelek je znašal le 7.8 meterskega stota za ha, medtem ko bo letos znašal nad 10 meterskih stotov. Predelovalci bodo imeli letos mnogo večji presežek nego lani, ki bo navzlic malenkostno nižji ceni dal znatno večji dohodek. = Iz trgovinskega registra. Pri domači laneni industriji »Platno«, družbi z o. z. v Ljubljani, je bila vpisana sprememba družbene pogodbe, obenem je bil izbrisan poslovodja Ernest Siegel. vpisan pa pro-kurist inž. Herbert Luckmann. — Pri tvrdki »Peko«, družbi z o. z., fabrikacija in prodaja čevljev, Kovor pri Tržiču, je vpdsana sprememba družbene pogodbe; družba ima odslej sedež v Ljubljani = Iz zadružnega registra. Pri Učiteljski samopomoči v Ljubljani, zadrugi z omejenim jamstvom, je izbrisan član upravnega odbora Juraj Režek, vpisan oa je član upravnega odbora Andrej Škulj, šolski nadzornik v pok. v Ljubljani. = Hrvatska je pričela znova izvažati železno rudo. Iz Zagreba poročajo, da se je znova pričel izvoz železne rude iz Bosne. Iz rudnika v Varešu se izvaža ruda v Italijo in Madžarsko. Iz Ljubije pa so odšle prve pošiljke v Češkomoravski pro-tektorat (Vitkovice) in v Madžarsko. = Začasna prepoved prodaje čevljev v Srbiji. Da se zasigura preskrba prebivalstva s čevlji, zlasti za zimo, je bila izdana uredba, ki prepoveduje proizvajalcem kakor tudi trgovcem do nadaljnjega vsako prodajo obutve. Prepoved se nanaša na vse vrste čevljev iz usnja ali gumija, na športne, smučarske in podobne čevlje, kakor tudi na čevlje za dom in copate. = Likvidacija židovskih tvrdk na Slovaškem. Predsednik slovaškega centralnega gospodarskega urada je sporočil, da je odrejena likvidacija nadaljnjih 129 židovskih podjetij, s čemer 9e skupno število likvidiranih židovskih tvrdk in židovskih tvrdk v likvidaciji poviša na 6433. = Madžarska hoče izvažati predvsem predelane kmetijske proizvode. Čeprav je Madžarska po svetovni vojni znatno razširila svojo industrijsko produkcijo, izvaža še vedno predvsem surovine in le v manjši meri polfabrikate in izdelke. Teritorialno povečanje Madžarske v zadnjih letih je dalo madžarskim gospodarstvenikov in politikom znova povod, razmišljati o reorganizaciji zunanje trgovine. Pred svetovno vojno je Madžarska izvažala le malo pšenice zato pa tem več moke. Av-tarkična stremljenja evropskih držav pa so v zadnjem desetletju prisilila Madžarsko, da je namesto moke izvažala predvsem pšenico. To je hudo prizadelo madžarsko mlinsko industrijo, ki ima mnogo večjo kapaciteto, kakor bi bila potrebna za preskrbo prebivalstva z moko. Spričo sedanjega ugodnega položaja pri vnovčenju kmetijskih proizvodov bo Madžarska znova poizkusila prestaviti težišče izvoza na predelane kmetijske proizvode in industrijske izdelke. V madžarskih političnih krogih so mnenja, da je narodno-gospo-darski greh izvažati pšenico in tako jemati delavstvu možnost zaslužka v mlinih. Isto načelo bo skušala Madžarska uveljaviti na področju izvoza živine in živin-i skih proizvodov. V zadnjih letih je Ma-i džarska izvažala skoro izključno le živino, kar je imelo za posledico, da je morala v inozemstvu drago kupovati surove kože. Zato naj bi Madžarska v bodoče izvažala predvsem meso, mast in mesne izdelke, surove kože pa bi sama predelala, usnje pa po možnosti tudi izvažala. Prav tako nameravajo v večji meri kakor doslej izkoristiti bogata ležišča boksita za pridobivanje aluminija, tako da bi Madžarska namesto boksita izvažala aluminij. Madžarski kmetijski in industrijski krogi so zaradi tega stavili vladi predlo;?, naj bi pri bližnjih trgovinskih pogajanjih z drugimi državami strogo upoštevala gornja načela. Patck, 25. VIL Wtt-XIX. Na vodi, na zraku, na solncu V rahlem sunka fe pristal motorni čoln ob kopališču. Potniki nago izstopajo. V razgrete obraze jim neusmiljeno bije sonce. A tu se zdaj že dobro čuti hlad vode. Radio ravnokar oddaja poročila... Kopališče se počasi polni. Pred blagajno je cela gruča. Mlada blagajničarka komaj zmaguje delo. Saj zgodnje popoldansko sonce tako miri in uspava ude. Ležalne deske »o polne iztegnjenih rok in nog. Sama zagorela polt valovi in se giblje... Prt mizah v poletnih sencah dreves kvar-tajo. Pred njimi vabljivo stoje napol izpiti vrčki piva. Razgovori leno teko. V kratkih vprašanjih in odgovorih. Sončna toplota se je ljudem vi e gia v kosti in mišice. Sonce v silnih valovih pošilja toploto. Spodaj v strugi se križalo sončni in vodni vali. Zdi se, da čolni z vesli prenašajo sonce, ki se koplje v vodi. Od vhoda počasi prihaja sključen starček in prodaja breskve. Zdaj se telesa razgibljejo. »Po čim jih imate, očka?* ».Skrnicelj 3 lite!i Obrazi postajajo daljši. Spodaj v bazenu kriče otroci. Nekoga nesejo v vodo... Na »draj«... Cel klobčič rok in nog. Končno se dvoje teles razpusti v \"odi. Zdaj se med splošen živžav oglasijo plošče iz zvočnika. Ljudje zdaj zdaj prisluhne- jo tn z bnmdanjem te poiviigmvanjem spremljajo svoje stare, a fe vedno prikupne znanke. Medtem je v lepem loka poletelo zagorelo telo skozi zrak. Za njim fe eno. Skakalna deska se ie trese. Na ležalnih deskah se čedalje bolj razvija pogovor. Nehote obregnjene noge odkrivajo nova poznanstva. Za vrsto kabin bali na jo. Nekdo igra z vso resnost f o Neprižgana cigareta med stisnjenimi ustnicami. Zdaj meče kroglo čisto znanstveno, ko da bi bil preučil prej vse v poštev prihajajoče fizikalne zakone. Na drugi strani igrajo odbojko. Sloka, gibka telesa plove io v zraku. Silhuete v soncu Roke hite za žoco in love sonce... »Podaj... hopla .. čez —c Prha... Skozi tenke curke vode sije sonce Mavrični kristali prše po zraku... Na travi igrajo ping-pong. Mlad fant zahteva novo žogo, ker so mu staro raz-počil. »Oprosti. ko sva midva začela, je bila že počena/« »Ko sem faz nehal, je bila Se cela..* Zdaj je sonce v sredi popoldneva. Tam sta s* dva gospodiča prav zares skočila v lase Zdi se, da nimata namena kmalu končati. Kopalci radovedno dvigajo glave z ležišč. Borba postaja zanimiva ob spremljavi posrečenih komentarjev. Slednjič vendarle s trudom zmaga pamet. Zdaj je prišel Borut s čolnom. So ie pri njem Sašo, Dušan, Zlata in Sonja. A tu so še trije: fe Savo, Saška in Sirko. Ob sprejemu tolikega tovora barka sramežljivo potone do roba. Začne se plovba po reki navzgor. Borut sramežljivo gleda. Nekoliko teiko mu je za barko. Pa nič ne reče... Medtem se s kopališča zasliši italijanskt ilager: Ilusione. Kako sodobno! Zdi se, da je ta vsem najbolj pri srcu. Saj je svet danes tudi najbolj poln iluzij. Za prvim ovinkom na reki je čisto drug svet. Gladka temnozelena pot, obrobljena s svetlozelenim grmičevjem. Na eni strant sameva Krim, na drugi se odpira edinstvena panorama. V ozadju planine... Čolni čisto mirno drse in puščajo za seboj rahlo vzvalovljeno sled. Vmes bela in pisana jadra. Vsak čoln je svet zase... Skoraj popolnoma tiho je na reki. Edino rahlo drsenje vesel po gladini blaži enoličnost. Izza ovinka se je oglasila harmonika Daljni akordi v vaJo\nh hite nad reko Na ovinku se je iz zeienia izvilo rdeče jadro. Zdaj se je nagnilo čisto postrani in se skoraj dotaknilo gladine. Vesla so se umirila, valovi pesmi prihajajo vse bliže, ljudje so se prepustili toku, ki žene čolne po reki navzdol. Sonce pada v pozen popoldan ... Kopališče se počasi prazni. Nizko nad obzorjem vise temni obleki. Sonce krvavo rdeče riše ostre konture. Nad kopališčem trepeče pesem, ko da se je izgubila od daljnih pustinjskih krajev. »Deževje prihaja.. -c Zdaj gre velik tovorni člon po reki navzgor. Počasi polzi ob bregu. Zgarano telo tira čoln z dolgim hakom. Nekdo poje staro mornarsko pesem. Kako daleč fe še do konca potil Koliko ovinkov še, koliko truda! Zdaj že pesem za ovinkom zamira. Zdaj zdaj se bo sonce nagnilo v večer in dan bo zamrl. Ljudje se bodo vsi sveži vrnili domov, polni sonca in sile za jutrišnji dan. Nad mesto rad zakajene predmestne barake, nad razgreta fabriška dvorišča se bo razgrnil hladen poletni večer. Prisluhnite! V travi, čisto pri tleh, bodo pozno v noč peli murni... F. J. III življenje pod novim krovom Rdeči križ prosi vse, ki morejo, naj pomagajo z obleko in perilom Ljubljana, 24. julija Nas Slovence so že prejšnje čase povsod cenili kot solidne, pcštene in vestne delavce. Majhen narod smo, inteligenten in izobražen. Xa domači zemlji ni bilo prostora za vse in tako so desettisoči naših iskali dela tam, kjer je pri man j kovalo spretnih rok. Pred prejšnjo vc jno si je nai človek poiskal boljšega življenja čez veliko lužo. Tudi po vojni so romali tja vsi, ki so imeli žilave roke. Oni z žilavimi možgani pa so se raztopil po vsej širni bivši državi. kjer so biili cenjeni Zlasti kot dobri uradniki in prosvetni delavci. Desettisoči so se ustalili izven ožje domovine, ustanovili družine in uredili nova ognjišča. In bili so zadovoljni s seboj in s svojo okolico. Tudi zdaj desettisoči iščejo nove življenjske možnosti na jugu. Z rodbino in brez svojega krova začenjajo novo življenje iz temeljev. Dober mesec je potekel, odkar so prvi, dolgi vlaki prisopihali s starim itn mladim življem v skupno zbirališče. Dvaindvajset dolgih vlakov, polnih skromne prtljage in ljudi, ki so ohranili trdno vero v bodočnost. Odprta roka in dobro srce jih je sprejemalo. Bili so sprejeti s prijaznim pozdravom in košček kru- ha je brat delili z bratom. Tisoči delajo prostor novim tisočem im odhajajo v razne okoliše, kakor določa urad za obnovo po zmogljivosti okraja. Poletje je, čas žetve in košnje, treba je stotin trdnih rok za ohranitev ognjišča, okrog katerega se zdaj namesto ene zbira dvoje, troje družin. Da so živi in zdravi, se oglašajo bratom in sestram, ki so ostali na rodni zemlji. Da so njihove roke voljne vsakega dela. Pa da naj bratje in sestre doma ne pozabijo nanje. Če ne drugam, naj pogledajo v svojo pozabljeno in zanemarjeno ropotarnico, če niso v času, ko so od leta do leta z boljšim nadomeščali slabše, zanesli tja kakšne stvari, ki človeku brez vsega lahko predstavljajo odločilno rešitev iz trenutne hude zadrege. Rdeči križ, ki skrbi za vse velike in male potrebe, bo hvaležen sprejel vse. kar mu bo kdo prinesel, fantov in 165 deklet. 1 trojčki, 11 dvojčkov, 20 mrtvorojenih in 10 umrlih otrok. Iz te statistike je razviden velik porast porodov v zadnjih petih letih, obenem pa se nam kaže, da se zdravstvene razmere niso Izboljšale, ker statistika navaja še večji odstotek mrtvorojenih in kmalu po porodu umrlih dojenčkov. To Rast naroda na Dolenjskem številke iz novomeške porodnišnice so zadovoljive Novo mesto, 23. julija. Novomeška ženska pokrajinska bolnica zaznamuje v zadnjih petih letih velik porast porodov, ki je zelo značilen za splošne življenjske razmere na Dolenjskem. Čeravno je že pred leti bela kuga potrkala tudi na vrata našega mirnega Dolenjskega, vendar na podeželju ni našla pogojev, da bi se zakoreninila med poštenim narodom. Posamezni žalostni pojavi so bili zadnja leta sicer opaženi v Novem mestu, vendar tudi tukaj v prvi vrsti med premožnejšimi sloji. To dokazuje, kako napačno je naziranje, da se mora širjenje bele kuge predvsem pripisovati pomanjkanju pravilne in zdrave duševne kulture in pomanjkanju čuta odgovornosti za rast in bodočnost lastnega naroda. V preteklem polletju je bilo v novome- ški ženski pokrajinski bolnišnici 139 porodov. Rodilo se je 82 fantov in 57 deklet. Bili so 3 dvojčki, 11 mrtvorojenih, 8 umrlih in 18 nezakonskih otrok. Nasproti temu je bilo v prvem polletju leta 1940. 145 porodov. Rodilo se je 75 fantov in 74 dekelt, 4 dvojčka, 11 mrtvorojenih, 5 umrlih. V primeri z lanskim polletjem je torej malenkosten padec, ki pa ni bistven in dokazuje edino, da se kljub vojnemu času in težjim življenjskim pogojem narodna rast vzdržuje na častni višini. Prav zanimiv in poučen pa je pregled med stanjem porodov v zadnjih petih letih. L. 1936 je bilo v novomeški ženski pokrajinski bolnišnici 232 porodov. Rodilo se je 127 fantov ln 109 deklet, 1 trojčki, 2 para dvojčkov, 20 mrtvorojenih in 8 umrlih, 1. 1940 pa 304 porodov in to 152 pričuje, da je bila Dolenjska v zdravstvenem pogledu naša najbolj zapostavljena pokrajina in bo treba še mnogo truda ln žrtev, da se izboljšajo posebno na deželi splošni zdravstveni pogoji, nakar bo tudi previsoki odstotek mrtvorojenih in neposredno po porodu umrlih dojenčkov upadel. V splošnem pa je gornja statistika posebno za današnje razmere zadovoljiva. Včerajšnji trg Na včerajšnjem živillsksm trgu se je še zmerom čutil vpliv minulega dežja, vendar ne v toliki meri, da bi ne mogle kmetice pripeljati dovoljno količino vsakovrstne zelenjave. Včeraj je bilo opaziti tudi nekaj novih pridelkov. Lepa solata je veljala 2 liki kilogram; cena je seveda maksimirana, kakor vsem ostalim pridelkom. Zeljnate glave so bile po 1.50 lire; dailje se je dailo dobiti špinačo in precej velikih paprik. Nekatere kmetice so jih prodajale komad po 0.75 lire, druge pa po 7 lir kg. Mnogo je bilo tudi zelo lepe cvetoče. Od ostale zelenjave se je dalo dobiti mnogo lepega peteršilja in sploh potrebščin zsa juho. Vedno več je na trgu lepega paradižnika in domače ter uvožene čebule, bele in navadne rdeče. Včeraj sta bili naprodaj na Vodnikovem trgu dve vrsti krompirja, ld ga je čedalje več. Novi, uvoženi, zelo lep, velja 1.80 lire kilogram; domači drobni 2 liri. Kmetice so se v splošnem držale mak-simiranih cen, le tu pa tam je še kakšen grešnik, odnosno grešnica, ki se nikakor noče pokoravati ukrepom za pobijanje draginje. Merice so skoraj povsem izginile. Naprodaj je bil tudi fižol v stročju in prost teT grah v sitročju in prost. Vedno bolj je založen trg z novim sadjem. Izredno lepe breskve so biiLe naprodaj po 7 lir, drobne j še po 6 Dalje se je dalo dobiti hruške, marelice in sveže fige po 7 lir kg. Za stolno cerkvijo so kmetice prodajale borovnice m maline. Na tabli so bile cene maksimirane: za prve 2 liri in druge 4 lire. Vse navoženo blago je bilo razprodano že v zgodnjih dopoldanskih urah. Tu so bile naprodaj tudi lisičke po 1.50 lire. Kulturni pregled B——— ~ —t Knjiga o Ducejevem jeziku. (Hcrmann Ellwanger, »Sulla lingua di Mussolini«. Mondadori, »Tempo Nostro«, 150 str., L 12). »Le style, c'est 1 homme.« Način, kako človek izraža svoje misli, je naj-neposrednejše zrcalo njegove osebnosti. Vse, ki jih mika iskati v jeziku vodilnih sodobnikov intimnega pogleda v njihov notranji obraz, bo Ellwan-gerjeva knjiga zanimala; saj je v današnjosti malo značajev tako samosvojih in enkratnih kakor predmet pišče-vih raziskavanj. Vzemimo za primer nekaj stavkov: »Ko sem nastopil vlado, nisem pozabil, da sem novinar ... Novinarstvo je nagon; je nekaj, kar se polasti vsega duha...« »Nisem prišel med vas, da bi imel govor, kajti govorništvo se mi nepremagljivo upira ... Moji govori so ali dejstva, ali pa zabeležbe ali napovedi dejstev ...« Takšne so Musso-linijeve besede, in takšen je mož, ki stoji za njimi. Ellvvangerjevo knjigo naznanjamo v italijanski izdaji, ker samo ta omogoča čitatelju študij Ducejevega jezika v izvirniku. »Figlia di lorio« v Milanu. V milanskem »Teatro Nuovo« je pod vodstvom Annibala Betronea pričela »Compagnia degli spettacoli di ogni tempo« z vrsto izbranih predstav, pri katerih nastopajo igralci velikega slovesa. Otvoritvena predstava tega »slavja proze« je bila D'Annunzieva »Figlia di Jorio«, »pesnitev mesa in krvi, zemlje in strasti, pesnitev plemena in civilizacije«. Kakor že tolikokrat, je D'Annunzievo delo tudi to pot doseglo triumfalen uspeh. Gledališče za množice. V okviru bodoče Rimske Razstave se napoveduje veliko »gledališče množic«, ki ne bo namenjeno samo operi, ampak tudi dramskim delom, in bo kot takšno koristen poskus v pogledvi ccn, občinstva in repertoarja. Glava futuristov. Guido Cantini in Evi Maltagliati, zvezdi milanskega gledališkega sveta, srečata na ulici Mari-nettija, ki ga Cantini prijazno pozdravi: Marinetti mu prav tako prisrčno odzdravi in se hkratu spoštljivo odkrije Maltagliatijevi. »Kdo je ta gospod?« vpraša igralka »To je Marinetti, glava futuristov. kaj ga niste spoznali?« odgovori Cantini. »Glava futuristov? Po tem takem imate tudi vi glavo futuristov, saj ste plešasti kakor on!« 0 kravi in mleku Je na svetu narod, ki zna ceniti kravo. To so Indijci. O njih nam pripoveduje J. Semjonov, da je tam bil že pred 5000 leti prastar arijski zakon, ki je kravo razglasil za sveto žival. Čaščenje krave pri Indijcih je v zvezi z verstvom. Preprosti kmetovalec je začel ceniti kravo kot najbolj redilno žival, ki s svojim mlekom kakor z božanskim lekom krepi njegove otroke cela leta. Zakaj ne bi častil živali, ko sam najbolje vidi. kako ta čudovita tekočina pripomore, da se otroku krepijo kosti in mišice, da mu rastejo zobje in lasje in da se mu nazadnje razveže jezik. Vse do današnjih dni si ie krava ohranila svojo sveto veljavo. Udajpurski ma-haradža se še danes d'či s častnim vzdevkom zaščitnika krav Številni spoDadi med Hindujci in muslimani se dogajajo zgolj zavoljo obtožbe, da muslimani koljejo krave. Leta 1857. je manjkalo le za las. pa bi bila Angina zapravila Indijo. Takrat se je raznesla govorica, da angleške čete v Indiji mažejo svoje patrone s kravjim lo^em (muslimani na so si dopovedovali. da so patrone namazane s svini<=ko mastjo). V Indiii je hudo nevarno zaklati kravo in uživati njeno meso. Le če sama DOginu, ni z^branjeno unorabiti nieno kožo. S to obrtjo se bavi ena najnižjih kast. Ker pa ie ta posel precej donosen, se ie morala kasta zavarovati zoper preštevil-ni prirastek, čaščenje krave ie v Tndiii tudi še danes skrajno uooštevano. Če se krava sorehaia po cestah živahnega mesta. se ji vsakdo spoštljivo oene. Če se ji zahoče počivati na tramvaiski progi, se tramvaj ustavi, vozač izstopi in začne kravo prijazno naeovariati, nai vendar blagovoli ubrati drugo pot Potrpežljivo čakajo potniki v tramvaju, dokler se krava ne oremakne s svojega mesta. Seveda ima čaščenje krave t"d' svoio slabo stran. P'eme se bolj in boli slabša in narodno gospodarstvo trni veliko škodo. V Indiji pogosto nastopa lakota. Toda če pri- majkuje krme, da bi redili kravo, je ni- I kakor ne zakoljejo za hrano, marveč jo prepustijo usodi, da sama pogine. In kadar krava ne da več mleka, jo ubožni kmetovalec takisto neha krmiti. Uporaba mleka po svetu je jako različna. Na bližnjem vzhodu in zlasti na Balkanu znajo iz mleka pripravljati čudovite reči. Drugod po Evropi posnemajo izdelavo kefirja, a j rana, kaj maka in jogurta. Toda kdor je kdaj bil na Bolgarskem, se vedno s požel j en jem spominja tamošnjih mlečnih užitkov. Na Bolgarskem je v vsaki ulici mlekarna. Pri vhodu ob oknu je ognjišče in pred njim miza. Kadarkoli vstopiš, vedno se v velikih kotlih kuha mleko. Ves božji dan se bavi mlekarnar z mlekom, prekuhava ga, preceja, pretaka in ohlaja in obenem streže svojim gostom. Komaj prisedeš k mizici, ti že prinese, ne da bi te vprašal, čašo jogurta. To je najboljša pogostitev, ki ti jo more nuditi, kajti jogurt podaljšuje življenje. Moderni bakteriologi nam to potrjujejo: mlečna kislina uničuje škodljive črevesne bakterije. Drugod po Evropi mlečno gospodarstvo ni tako pestro, kakor na Balkanu, zato pa je mnogo bolj racionalno. Glavni izdelki v Evropi so: smetana, maslo in sir. Najvišje se je v tem pogledu povzpela Danska. V tej napredni deželici pritiče zahvala za ves gospodarski razvoj — surovemu maslu. Pred 80 leti, ko je Danska izgubila Slezviško - Holštajnsko, je izvažala le nekaj tisoč ton surovega masla. Pred prvo svetovni vojno se Je izvoz povzpel že na 90.000 ton, da je tako presegal celo ruski izvoz za 20.000 ton. Po vojni je mala Danska (v letu 1931.) posekala vse rekorde z letnim izvozom 172.000 ton surovega masla. Vse do lanske zasedbe se je Anglija kar najbolj izdatno mastila z danskim surovim maslom. Zdaj gre vse surovo maslo z Danskega v nemške kraje. Anglija pa si mora pomagati z dovozom iz daljnih krajev južne polute: iz Nove Zelandije, iz Avstralije in iz Argentine, ki so se zadnja desetletja v pogledu mlečnih izdelkov uvrstile takoj za Dansko. Ti podatki utegnejo zanimati naše gospodinje v teh časih, ko je mnogo govora o mleku in mlečnih izdelkih. Na dan sestrinega pogreba jo je zadela kap Novo mesto, 24. julija. V ponedeljek je umrla v Novem mestu na svojem domu v Kastelčevi ulici gospa Marija Plantaričeva, sestra pokojnega novomeškega kanonika g. Plantariča, kateremu je vsa leta marljivo gospodinjila. Na njen pogreb je prišla v sredo zjutraj njena 671etna sestra gospa Fani Rojčeva iz Stične. Med drugim se je dopoldne podala na sodišče, da uredi zapuščinske zadeve po pokojnici. Na poti proti sodišču pa jo je zadela srčna kap in je gospa Rojčeva obležala na cesti mrtva. Pokojnlco so takoj prepeljali v mrtvašnico, kjer je bila položena zraven sestre na mrtvaški oder. To je bila tudi za naše mesto žalostna redkost, ki je zbudila med vsem novomeškim prebivalstvom mnogo sočutja. Pokojna gospa Frančiška Rožičeva, rojena Plantaričeva je bila vzorna gospodinja in mati. Zapustila je soproga Alojzija ter sina Maksa in Slavka z družinami. Pogreb blage pokoj niče bo v petek ob pol 17. uri iz hiše žalosti v Kastelčevi ulici 2, na novomeško pokopališče. Kopališče v Koleri jI Ljubljana, 24. julija Pred tedni so, kakor smo že poročali, začeli kopati temelje za novo kopališče v KOleziji, v nekdanjem Hribarjevem gaju, ki bo zavzemalo mnogo večji obseg kakor prejšnje, saj bosta zgrajena kar dva kopalna bazena, prvi dolg 50, širok pa 20 metrov, drugi nekoliko manjši, ki bo namenjen le za neplavače. Z betonskimi deli doslej še niso začeli in so delavci zaposlena le z zemeljskim odkopom in s kanalizacijo Betoniranje bazenov, ki mora biti izvršeno na trdem nasipu zaradi visoke talne vode i.n glede na globino bazenov, bodo najbrž še letos končali, saj obeta ugodno vreme vso možnost. Zgraditi bc treba še upravno poslopje in kabint, kar sipada že v drugo etapo gradbenih del. Za sedanja dela, ki jih izvršuje gradbeno podjetje Maitko Curk je bilo odobrenih okrog 1,300.000 dinarjev ali približno 500.000 Iit. Stroški za veliko in moderno kopališče so narasli zelo visoko, zlasti ker se nagrajeni načrt inž; arh. Tepine delno izpreminia in so nekaj takih izprememb zahtevale že terenske posebnosti. Zgodovinar in trnovski župnik Ivan Vr-ftovnik omenja v svojih sipomiraih, da je v Koleziji stal že v 1*. stoletju samo mlin, kamor so nosili Krakovčam in Trnovčani mlet svoje žitne pridelke. Kraj je nosil ime po mlinarju Petru Kdeziii, ki ie tod mli-naril od 1. 1497 do 1518. V Ljubljani bil 1. 1821 zgodovinski kongres. Iz tega časa je ohranil pokojni Fr. Pcdkrajšek-Haram-haša zgodbico, kako je tedanja kdlezijska mlinarica postregla ruskemu carju Aleksandru, ki je kot nepoznan gospod hodil net dni z^rtoredno na kislo mleko in ajdov kruh V Ko'eziji s>e je še leta 1830 vrtelo sedem mlinnkih koles. Z mlinom je bilo združeno kopališče, velik bazen za plavanje in lesen šotor « slanicami za kopalce. Kopališče je bilo urejeno leta 1853. Kolegija je še 1. 1881 imela pet mlinskih kamnov. stope pet kopalnih kabin na desnem in šest na levem bre<*u, a nad iezom bazen. Leta 1884 so mlin odpravil? in orodie razprodali. Odslej ie o*.ta!lo le koipalrče, ki ga je mesitna občina kot lastnica oddajala v najem Korozijsko kopališče ie bilo leta 1030 temelrto prenovljeno Stara kolezi}-ska hiša s ka pasto streho v pročelju in s sončno uro nad vrati še stoji, a izginila je zdavnaj za njo zatvornica, na kateri je stal lesen kipec: ribič s trnkom in z ribo na njem. Vera prodaja rakav1 ce. Neki narednik je odšel zadovoljno iz trgovine. Šef je pristopil k prodajalki: »Ali je bil zadovoljen?« »Da, zelo!« »Ali je dobil, kar je hotel?« »Da!« »Kaj pa je hotel?« »Sestanek z mano!« je dahnila Vera. Iščem pisarniške prostore v središču mesta. Rabim pet prostornih, zračnih sob. Ponudbe pod .Petsobni prostori' sidPoscnramento L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, ritenuta la necessita di fissare nuovi limiti di orario per l'osservanza del-l'oscuramento, ordina: Art. 1. Per il periodo dal 21 luglio 1941-XIX, fino a nuovo ordine, le disposizioni emanate per l'attuazione deiroscurament« devono essere osservate dalle ore 22 alle ore 5 del giorno successivo. Art. 2. I contravventori saranno puniti secondo le norme vigenti. Art. 3. La presente ordinanza entra im-mediatamente in vigore. L'Alto Commissario Emilio Grazioli Assegnazione dei pneumatici per le autovetture L'Alto Commissario per la Provincia di Lubiana ha disposto che i titolari delle autovetture, motocarrozzette, motocicli co-munque ammessi, a norma delle disposizioni in materia, alla circolazione, come anehe per gli autocarri di portata inferiore a venti quintali, possono richiedere, con le norme appresso indicate, all'Alto Commissa-riato che vengano loro assegnati pneumatici e camere d aria per il presumibile fab-bisogno dei prossimi tre mesi. Tra le autovetture sono da comprendere sia quelle in servizio privato, autorizzate a circolare con apposita licenza, sia quelle in servizio pubblico di linea o da piazza. Ooloro che chiedono 1'assegnazione di uno o piti pneumatici, debbono fare doman-da secondo un modulo bollato con L. 3.80 (marca da bollo da dinari 10) che deve essere ritirato presso il Circolo Automobili-stico di Lubiana — Beethovnova 14. Tale domanda. che viene presentata al Circolo Automobilistico di Lubiana stesso, verra quindi inoltrata all'Alto Commissariato il quale, compluti gli accertamenti necessari, farž. l'assegnazione richiesta. Sarš data poi notizia a coloro i quali avranno ottenu-to 1'assegnazione delle modalita necessarie per il prelievo dei pneumatici. Si avverte che le richieste debbono essere contenute entro i limiti di assoluta necessita e che gli interessati dovranno, al momento del ritiro dei pneumatici assegnati, versare gratuitamente queli che intendono sostitui-re. Le domande dovrano pervenire entro il 10 agosto per il fabbisogno del trimestre agosto—ottobre a. c. Norme sulle obbligazioni dei prestati B stato riconosciuto che le obbligazioni relative ai prestiti emessi dalla Citta di Lubiana negli anni 1927—1928 e 1936 ed in genere tutti i titoli di qualsiasi specie emessi da enti pubblici locali della Provincia di Lubiana, non sono soggetti al deposito di cui all'art. 5 del Regio Decreto 2 giugno 1941-XIX n. 492. Pertanto le aziende di credito od uffici che hanno ricevuto in deposito tali titoli ai sensi del citato decreto o secondo le modalita stabilite nel manifesto dell'Alto Commissario in data 18 giugno, sono tenuti a restituirli ai depositanti o ai di loro aventi causa in modo che gli enti debitori potran-no continuare il servizio di pagamento degli interessi e di ammortamento. Le aziende e gli uffici depositari comuni-cheranno subito alMspettore Superiore del Tesoro presso I'Alto Commissariato, per le rettifiche da effettuare sull'elenco gia trasmesso in base al manifesto 18 giugno una distinta di detti titoli con l'indicazione dei depositanti e deirimporto totale. Predpisi o zatemnitvi Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za potrebno, da se na novo uredi vsakodnevni začetek in konec zatemnitve, odreja: Cl. 1. Za dobo od 21. julija 1941-XIX do nove ureditve se morajo odredbe glede zatemnitve izvajati dnevno v času od 22. do 5. ure zjutraj. Ol. 2. Kršitelji se bodo kaznovali po obstoječih predpisih. Cl. 3. Naredba dobi veljavnost z dnem objave v »Službenem listu«. Visoki Komisar EMILIO GRAZIOLI Važno za lastnike vrednostnih papirjev Določeno je bilo, da za posojilne obligacije, ki jih je izdalo mesto Ljubljana 1.1927 in 1928 ter 1. 1936, in v splošnem vsi vrednostni papirji, ki so jih izdale krajevne javne ustanove v Ljubljanski pokrajini, ni obveze za deponiranje, kakor ga določa čl. 5 kr. dekreta z dne 2. junija 194l-XIX, št. 492. Vendar morajo kreditni zavodi in uradi, pri katerih so bili taki vrednostni papirji deponirani v smislu navednega dekreta in po načinu, določenem v naznanilu Visokega Komisarja dne 18. junija, vrniti vrednostne papirje depozitantom, tako da bodo debi-torji lahko tudi v bodoče plačevali obresti in amortizacijo. Podjetja in depozitarni uradi naj takoj sporoče višjemu zakladnemu inšpektorju pri Visokem Komisariatu v svrho poprave seznamov, ki so bili že izročeni na podlagi naznanila z dne 18. junija, popis teh vrednostnih papirjev z navedbo depozitantov in celotnega zneska. Nakazila za pnevmatike za motorna vozila v prometu Ljubljana, 24. julija. Visoki Komisarijat za Ljubljansko pokrajino je odredil, da morejo lastniki motornih vozil in lastniki tovornih avtomobilov z manj kot 15 stoti nosilnosti prositi pri Visokem Komisarijatu za nakazilo pnevmatik in zračnih cevi. v kolikor jih bode domnevno potrebovali v sledečih treh mesecih. Med motorna vozila so všteta ona, ki so v zasebni službi in imajo posebno dovoljenje za vožnjo kakor tudi ona. ki so v javni službi. Prosilci za eno ali več pnevmatik naj narede prošnjo po obrazcu. ki ga dobe v pisarni Ljubljanskega avtomobilskega kluba v Beethovnovi ulici 14. in katerega je treba kolkovati z 3.8C lirami (kolek za 10 din). Prošnje naj se vlože pri Ljubljanskem avtomobilskem klubu nakar bodo dostavljene Visokemu Komir^rijatu. ki jih bo overovil in pnevmatike nakazal. Komur bo nakazilo izdano bo obveščen kako naj si nabavi pnevmatike. Opozarja se. da morajo biti prošnje v skladu z resnično potrebo in oa morajo interesenti ko dvignejo nakazane pnevmatike brezplačno izročiti stare pnevmatike. Prošnje nai se vlože do 10. avgusta m sicer za potrebe trimesečja avgust— oktober. iffTTTROi St. ITI 4 Pionirji v naskoku Podpolkovnik Claus opisuje borbo na vzhodnem bojišču takole: Ura je tri in pet minut. Izdano je povelje, da moramo v pospešenem tempu prekoračiti ozko reko, ki nas kot zadnja ovira loči od sovražnika. Naše topništvo nam pri tem sijajno pomaga. Viden uspeh njegovega prizadevanja ne izostane: čez nekaj minut pridejo že prvi Rusi na izpre-gled. Srečamo se na utrjeni postojanki. Vsa sredstva pionirjev-naskakovalcev so nam pri tem v pomoč: metalci plamenov, v krogle nabiti eksplozivi in strojne pištole. Male utrdbe padejo. S tem pa sovražna črta še ni predrta. Nekatere postojanke se še vedno trdovratno upirajo. Topovi bruhajo iz sebe, kolikor morejo. Kljub nemškim razstrelitvam in napadom z metalci plamenov se jih ni mogoče polastiti v zaletu. Korak za korakom si je treba priboriti prostor s trdo borbo. Naskakovalci so vedno spredaj in ne odstopijo dokler ne utihne sovražni ogenj. A še ko ta utihne, se izkaže, da je to zgolj prevara. Kajti v trenutku, ko kani nastopiti pehota, se vsu- je iz utrdbe, ki smo jo smatrali že za uničeno, peklenska svinčena toča. Nastopiti morajo zopet pionirji. S strojnimi pištolami drže vhod v utrdbo v šahu. Drzen skok — in v razpoki eksplodira naboj. Zdaj je treba odstraniti jeklena vrata. Ta pogubna naloga je poverjena dvema pionirjema, ki imata ravno še dovolj časa, da smukneta čez travnik ter se na ta način umakneta pogubi. Za njima pritiskata, tik za petami, dva Rusa. Oba sta okajena od temena do nog. Ta dva sta ujeta. Rinemo naprej. Spredaj gre pionir, za njim še en tovariš, in ko vstopita, padejo proti njima streli. Sovjetski oficir, ki se je skri-za dvema ujetnikoma, strelja kakor obseden na vsakogar, ki se pojavi. Zadoni ukaz: »Metalci plamenov naprej!« V tem trenutku se oglasi nov strel — sovjetski častnik si je končal življenje. Plamen za plamenom vdira v utrjeno postojanko, vsi švigajo proti jeklenim vratom, ki so jedva rahlo omajana. Toda nikakor ne moremo naprej, kakor bi si že- leli. Zato zopet ven! Pri našem izhodišču moramo začeti z novim napadom. Se enkrat se zapodimo proti jeklenim vratom. Dva sovjetska vojaka, ki se zdajci pojavita ob izhodu, ne prideta več do tega, da bi sprožila strele. Vse je v dimu, kar nam napad neskončno otežkoča. Zdaj se zdi, da so premagane tudi poslednje ovire. Toda zopet smo v zmoti. Strahovita detonacija raztrga zrak. Povzročile so jo sovjetske ročne granate. Kako je to mogoče? Polagoma se nam posveti. Utrdba Ima dve nadstropji. Z vrha so napadalci vrgli v globino ročne granate. še enkrat se je treba potruditi naprej, kar terja močne živce od vsakega posameznega pionirja posebej. Odmaknemo kamen, ki zapira vhod v podzemlje in zavpi-jemo zaprti posadki, naj se poda. Namestu odgovora zadone zopet streli. In zopet se je treba poslužiti kroglastega eksploziva, šele zdaj nastopi smrtna tišina. Sovražna obramba ne da od sebe nobenega znaka življenja. Utrdba je končno v naših rokah. Okrog Oneškega jezera Zadnja poročila z vzhodnega bojišča z izrecnim poudarkom omenjajo borbe med Nemci, Finci in Rusi v bližini Oneškega jezera. Poleg Ladoškega je Oneško jezero največje celinsko jezero Evrope. Leži na vzhodni strani Ladoge v Oloneški pokrajini ter obsega 9757 četvornih km površine. V dolžino meri jezero 235 km, v širino pa 81 km, dolžina jezerskega nabrežja pa znaša 1387 km. Severni del nabrežja je obdan od visokih čeri, otokov in otočičev ter zalivov, ki se mestoma zajedajo globoko v notranjost dežele. Ponekod tvorijo ti zalivi naravnost nova jezera. Med otoki je največji Klime-cki. Na njem stoji kakšnih trideset naselbin. Na več otokih so pozidani samostani z zanimivo zgodovinsko preteklostjo. Oneško jezero ima mnogo rib in je pri- bližno pol leta zamrznjeno. Je tudi precej globoko, namreč 160 do 200 m. Na njem divjajo pogosti viharji. Skale in čeri blizu vodne gladine so ob takšnih prilikah la-djeplovbi zelo nevarne. Oneško jezero ima z Ladoškim jezerom posebno zvezo po reki Sviru. Od severozapadne strani priteka vanj reka šuja in S una s tremi znamenitimi slapovi: Girvason, Porporog in Ki-vač. Na jezeru je dovolj živahen promet, zlasti z ladjami, ki oskrbujejo zvezo od Petrozavodska do Leningrada. Petrozavodsk je glavno mesto Oloneške gubernije. Leži ob izlivu Lososenske in Ne-glinke v Oneško jezero, ima več znamenitih cerkva in šol ter zgodovinske spomenike. V pristanišču se razvija trgovina z žitom, lesom in ribami. Kraj ima nekaj nad 10 tisoč prebivalcev. Petrozavodsk Je osnoval Peter Veliki kot predmestje rudnikov pri Lososenki. Borovnice in brusnice V teh časih, ko vsako gospodinjo skrbi, kako bo nabrala nekaj zaloge za zimo, ni treba posebej poudarjati, da sta med jagodami dve vrsti, ki lahko izborno služita vsaki družini v zimskih mesecih. Borovnico pozna vsakdo med nami. gozdni sadež, ki ga ponuja gozd zastonj sam od sebe. Treba se je samo potruditi tja. Tako borovnice kakor brusnice so letos lepo cvele in odcvele ter dajejo dober sad. V gozdnatih predelih nudita ti dve vrsti jagod dober zaslužek posebno siro-mašnejšim družinam. Nevarnost min f Angleška družba za reševanje s čolni je Izdala poročilo, ki kaže, da so njeni reševalni čolni v prvi polovici letošnjega leta napravili 419 voženj. Pri tem so rešili 783 brodotamcev. Iz te statistike je torej do neke mere razvidno, kako ogromno število ladij se potopi, k«1 zadenejo na mine. Zdravstvena vrednost borovnice je znana in priznana. Prednost tega sadeža je v tem, da ga lahko uživaš v poljubni obliki: svežega, pripravljenega kot čežano, vkuhanega ali posušenega. Brusnice rabijo v prvi vrsti za vkuhavanje in so posebno dobrodošle kot dodatek k zimski hrani. Za obe vrsti jagod je zdaj še čas, da se oskrbimo z njimi! Nezgoda dunajskih filharmonikov Dunajski filharmoniki so te dni priredili skupno vajo, od katere so se vračali s posebnim vozom električne železnice. Na nekem mestu pa se je tramvajski voz iztiril, zavozil na drugi tir in se ustavil s tako močnim sunkom, da je pet oseb vrglo iz voza. Eden, in sicer Alojz Podobsky, se je pri padcu ubil, trije njegovi tovariši pa so dobili hude notranje in zunanje poškodbe. Ecco, i paracadutisti tedeschi! — To so nemški padala! Žitomir V poročilih z južnega odseka vzhodnega bojišča se omenja zdaj češče mesto Žitomir. To mesto leži v Voliniji ob reki Te-trev in ob železniški progi žitomir—Berdi-čev. Ima okoli sto tisoč prebivalcev. V mestu je precej industrije, zlasti tvornice za predelovanje usnja in suknenih izdelkov. Cvete tudi trgovina z deželnimi pridelki. L. 1686. je bil žitomir glavno mesto Kijevskega vojvodstva, L 1778. pa se je združil z Rusijo. sono gi& talmente piccoli da poter collocarli in piccolissime valiggette da jih lahko spravimo v ročni kovček so tako majhni, Kijev, metropola Ukrajine Kijev je eno izmed štirih glavnih mest evropske Rusije in prestolnica ukrajinskega ozemlja. V zaunjih dveh desetletjih se je mesto močno spremenilo. Zdaj šteje nad pol milijona prebivalcev, pretežno ukrajinske narodnosti. Poleg njih živi v Kijevu tudi mnogo Židov. že Peter Veliki je leta 1708. ustvaril iz ozemlja vzhodne Ukrajine osrednji del Ru- Piroscafo da carico protetto da un incrociatore — Trgovska ladja v varstvu križarke della marina da guerra germanica — nemške vojne mornarice Nevarne morske vožnje Angleški pomorščak z Imenom Woolmo-re leži po petih torpediranjih svoje ladje živčno razstrojen v bolnišnici v Buenos Airesu hi pripoveduje: V zadnjem času sem pripaial posadki ladje »Normanstar«. življenje na morskih vožnjah je danes strašno razburljivo. Za živce pomeni strašen bič. Kdor ni bil na morju, si ne more predstavljati, kako uničuje živce neprestano pričakovanje smrti s strani podmornic in min. V južnih vodah vznemiri posadko ladij vsaka riba, ki se požene kvišku, vsaka fosforescirajoča morska živalica. Teh pojavov se mornarji ne boje nič manj kakor torpedov in periskopov. Wollmore se je vozil trikrat na ladjah, ki so bile torpedirane v konvojih, dvakrat pa posamič. Vselej si je s svojo spretnostjo še rešil življenje. Alandska zapora II primo e il pugilista Šchmeling, che č stato ferito in un combattimento a Creta — Spredaj vidimo boksarja Schmelinga, ki je bil ranjen v bojih na Kreti V zadnjih letih se je ime Alandskih otokov, to je skupine kakšnih sto celinskih mrvic med Finsko in Švedsko ob vhodu v Botniški zaliv Baltskega morja, pogosto pojavljalo pred svetovno javnostjo. Slo je za vprašanje militarizacije tega, po svojem položaju vojaško nad vse važnega otočja, ki je postalo posebno pereče po naraščajoči napetosti med Sovjetsko Rusijo in Finsko. Alandski otoki so spadali med likvidacijsko maso carske Rusije, ki je to njeno posest, po njenem zlomu zahtevala Švedska zase, kajti prebivalstvo je švedskega rodu, Društvo narodov, ki je o tem odločalo, pa je priznalo otočje Finski, in sicer pod pogojem, da se otoki nevtralizirajo. Finska ne bi smela imeti na njih niti čet, niti bi jih ne smela utrditi. L. 1921. so sosedne države razen Sovjetske Rusije sprejele zadevno garancijsko pogodbo, ki so jo podpisale tudi Italija, Francija in Anglija. Da bi si zagotovili svoje koristi, sta Finska in Švedska ob koncu L 1938. dosegli od držav podpisnic, da bi smela Finska na otokih imeti posadke, otoke same pa utrditi. V rusko-finski vojni je bila ta odločitev velikega pomena, kajti sovjetskemu brodovju je bila s tem pot v Botniški zaliv zaprta. Lansko leto je Kremelj na podlagi moskovske pogodbe ponovno zahteval, naj se Alandi demilitarizirajo. Finska se je morala vdati in dovoliti tudi ustanovitev sovjetskega konzulata v Mariehammu, glavnem mestu Alandov. Današnji položaj teh otokov je ta, da so jih čete finskega feldmaršala Manner-heima ponovno zasedle ter jih utrdile, tako da se boljševiška vojna mornarica v svojem prostoru doslej ni mogla razviti. Prepovedani filmi Bolgarski minister za ljudsko prosveto je prepovedal predvajanje filmov ameriškega izvora v bolgarskih kinematografih. sije z mesti Orel, Kursk itd. Polagoma se je iz tega izoblikovala Kijevska gubernija, ki meji v enem delu na Poltavo, na drugem na Cernigov. Kijev leži na desnem bregu Dnjepra, ki doseže tamkaj širino 600 m. čez reko držita dva važna mostova. Tu je železniško vozlišče od Varšave proti Harkovu, veliko pristanišče za ladje in letališče. Mesto Kijev sestoji iz treh delov: iz Podolja ali Petrovska ob Dnjepru, iz Starep, Kijeva, ki tvori danes osrčje mesta, in iz Pečerka ali Leninska z nekdanjimi trdnjavskimi napravami. Kijev je tipično trgovsko - industrijsko mesto s predmestji, ki obsegajo tvornice in delavske četrti. Industrija Kijeva je zelo mnogovrstna. Tu pridobivajo sladkor, predelujejo kože v usnje, izdelujejo sukno, predelujejo tobak, stiskajo olje. Poleg tvornic za keramične izdelke obratujejo tvornice za stroje in kovine iz domačih rudnikov, pivovarne itd. Zelo živahna je trgovina s sladkorjem in z žitom ter kolonialnimi pridelki. Iz Kijeva je rusko kmetijstvo dobivalo traktorje za delo na polju. Med osemdesetimi cerkvami, ki se z njimi ponaša Kijev, slovi posebno Sofijina katedrala iz 11. stoletja z 19 kupolami. Važno je tudi kijevsko pristanišče ob Dnjepru. Tu gre promet po reki navzgor do Homla, navzdol pa do Jekaterinoslava. V okolici Kijeva so lepe četrti z vilami in podeželskimi dvorcL Smrt na Dachsteissu Sredi preteklega tedna so se podali štirje mladi hribolazci na Dachstein, kjer so preplezali tako zvano Snežno steno. Tam pa jih je presenetil snežni vihar. Eden se je utegnil rešiti in je prišel med ljudi, kjer je ukrenil, da je odšla po ostalo trojico reševalna odprava. Dva so rešili z zmrznjenimi rokami, tretji, 171etni Herbert Kam-pus, pa je v steni umrL ANEKDOTA Španski kralj Filip H. je moral nekoč s svojim spremstvom prenočiti pri kmetu, ker zaradi dežja ni mogel v dvor. Spremstvo ni poskrbelo za prehrano in tako je moral ubogi kmet znesti na mizo vse, kar je premogla hiša. Ko je kralj naslednji dan odhajal, je dejal kmetu: »Zahtevaj kakršno koli milost!« Kmet je odgovoril: Če smem izbirati po svoje, prosim, da me s temi jedci ne obiščete več!« VSAK DAN ENA »Tako pozen si, možiček, pa vendar nisi pozabil vstopnice doma?« »Ne. Imam jo v desnem žepu telovnika.« J. Esteven 13 SKRIVNOSTNA KRČMA »Točno, gospa. Častihlepje me že od nekdaj žene za tem, da bi bil. Vaš sinko Buck me je sprejel za družabnika. ,Lee & Clavering, detektiva* je najina tvrdka. Toda,« je nadaljeval z resnejšim glasom, »na slučaje se ni zanesti, nikar že na nocojšnjega. Kakor gospodična Ana, se tudi jaz vprašujem, kaj vraga je zaneslo slepca in njegovo volčjo psico baš v .nesrečno krčmo'. Vse to mi je nekam preveč smiselno. Lahko da se pojavi prihodnji slučaj v obliki prave nesreče.« »A zakaj? Iz kakšnega vzroka?« je mati strahoma vprašala. Clavering je vrgel ogorek cigarete v ogenj. »Kdo ve? Vzrok bi bilo zanimivo poznati. Z Buckom se bova potrudila, da ga najdeva.« Mnogo ljudi — in med njimi moja mati — je podobnih gumastim žogam: ne smeš jih prehudo stiskati. Mati je vstala, se zasmejala Claveringu in meni v oči ter šla zapahovat vrata in okna za noč. Komaj pa je odšla, je Rage Clavering nenadoma pristopil k meni. »Ta gostilna je za vas in za vašo mater zelo važna, kaj ne, gospodična Ana?« Odgovorila sem mu, da je kakopak zelo važna, ker sva vtaknili vanjo vse svoje skromno premoženje. Po tem odgovoru je bil videti čudno zmeden, kakor da mu j« nekaj na jeziku, pa se ne more odločiti. Odprl je usta, a rekel ni ničesar, in ko je nato vendarle spregovoril, sem čutila, da so njegove besede samo nasledek tega, kar je mislil. »Nu prav, imejte ponoči svojo sobo zaklenjeno. Če je kdo zmožen, da spravi to gostilno pokonci, je vaša mati. S peklenščkovega vidika bi jo imenoval zelo nespodbudljivo ženo.« Tega, kaj je prav za prav mislil, pa nisem utegnila dognati, ker nama materina vrnitev ni pustila časa. Utrnili smo torej vse luči v pritličju in skupaj krenili po stopnicah na vrh. Ne tajim, da me je na tihem obdajal strah. Clavering je imel zdaj sobo, ki je bila prizidana k prvotni stavbi; bila je na tesnem hodniku, nekaj stopnic niže od osrednjega hodnika, ki jo je spajal z ostalo hišo. Slepčeva soba je imela vrata na isti hodnik. Ko smo si vzajemno voščili lahko noč, sem se nehote obrnila in z ovinka stopnic pogledala za njegovo visoko postavo, ki se je oddaljevala po tesnem hodniku. Ta človek me je zanimal, hkratu pa begal in spravljal v zadrego, a vendar si nisem mogla kaj, da ne bi čutila do njega nagonske simpatije; čakala sem, ali se ne bo tudi on ozrl. Ozrl se je ter mi pomahal z roko, preden je krenil dalje. Tedajci se je zgodilo. V polmraku, ki je obdajal majhno svetilko na koncu hodnika, sem videla, kako je nekaj nerazločnega skočilo izza vogala malega mostovža in renče planilo Claveringu na grlo. Ta, ki ni pričakoval napada, je zgubil ravnotežje in padel na tla, Leila pa nanj; trenutek ali kaj ni bilo videti drugega kakor divje brcanje človeških in pasjih udov. Videla sem, kako sta se obe telesi zakotalili po stopnicah; nazadnje sem planila naprej. Žival je bila tako močna in njen napad tako nenaden, da je bil Clavering očitno v stiski. Kri mi je zalede-nela ob prizoru, ki se mi je ponudil, ko sem pritekla do njiju. Zdelo se mi je, da je psica zasadila Claveringu zobe v grlo. Naš gost je ležal na levem boku, z eno roko pod seboj, tako da je ni mogel ganiti; samo ena roka je bila prosta, in v tem nevarnem položaju se ni mogel kdovekaj braniti. Toda Leila ga je držala samo za ovratnik, ne za vrat. V trenutku, ko sem prišla do njiju, je Leila odnehala z zobmi, šavsnila znova in zgrabila Clave-ringa za spodnjo čeljust. Za moža srednje postave in srednje moči bi bilo to nedvomno pomenilo konec, a Clavering je bil povsem nenavaden človek. Kakor bi trenil, je potegnil desno koleno pod psico, jo vzdignil od tal, se nenadoma ves skrivil in jo prevrnil v zraku. Nato je z robom desne dlani, ki je bil trd kakor sekira, udaril psico po tilniku. Nekaj je javknilo, nekaj je zamolklo udarilo ob tla: Leila se je dvakrat ali trikrat prevrnila, nato pa negibno obležala zraven Claveringa. Mrk in neobčutljiv kakor Indijanec, ne da bi mi privoščil besedico ali vsaj pogled, se je Clavering pobral, vzdignil zver za kožo na tilniku, jo kakor meh zavlekel do Gillovih vrat in potrkal. Slepec je moral biti zbujen in se je očitno že pripravljal, da odklene, kajti v naslednjem trenutku se je začul kovinski vresk zapaha. »Darilce imam za vas,« je rekel Clavering; v tihem glasu mu je drhtelo nekaj zlovestnega. Odgovor je bil stok: »Moj Bog! Ali ste jo ubili? Leilo ste mi ubili!« »Ne, ljubka živalca je dobila samo nekaj malega na račun. Toda prihodnjič pojde brez usmiljenja na oni svet.« »N... ne vem... res ne vem, kaj naj rečem,« je slepec zajecljal. »Ves obupan sem ... strašno sem obupan. Leila mi je ni še nikoli tako nagodila. Zmerom spi pred mojimi vrati...« Prekinil ga je zamolkli udar psičinega telesa, ki ga je Clavering na pol zavlekel, na pol vrgel v sobo. »Pazite, kaj delate, prijatelj slepec,« je zago-drnjal. Nato so se vrata zaprla, in Clavering se je vrnil k meni. Še spotoma si je ovil roko z žepno rutico. »Ste ranjeni?« sem se ustrašila. »Ne. Leila se počuti mnogo slabše od mene.« Ovratnik je imel strgan, krvava proga se mu je vlekla po spodnji čeljusti, in ovratnica je bila pomaknjena pod uho. Ujela sem roko, ki jo je skušal skriti za hrbtom, in jo ponesla k luči. Rutica je bila že vsa krvava. »Praska je, nič drugega,« je zamrmral. A stvar je bila mnogo hujša: ko sem odvila rutico, sem zagledala globok ugriz. »To je bil pravi napad na življenje bližnjega!« sem vzrojila tako glasno, da me je gospod Gill moral slišati. »Takšnih reči pa res ne bomo trpeli v hiši. Pojdite z menoj, gospod Clavering, da vam 4enem jodove tinkture na rano.« »JUTRO« It IR j' VH. »fMCDC Kronika * Novi grobovi. V Hotedršia je umrla gospa Antonija Albrehtov*, mati pisatelja Ivanr. Albrehta. Blago ženo bodo pokopali danes, v petek ob 10. dopoldne. — V Ljubljani je umrla gospa Rozalija Loborec. žena znanega brivskega mojstra. Na zadnji poti jo bodo spremili danes ob pol 16. iz kapele sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. Pokojnima materama bodi časten spomin, žalujočim naše iskreno sožaije. * Stolica za slovenski jezik v Rimu. Na osnovi posebne zakonske odredbe se z 21. oktobrom t. L ustanovi 50 novih mest za vseučiliške profesorje na raznih visokih šolah v Kraljevini. Med drugim bo na fakulteti za književnost v Rimu ustanovljena nova stolica za slovenski jezik, kar bo, v skladu z novimi političnimi razmerami, doživelo med našim narodom brez dvoma zelo prisrčen odmev. Za ustanovitev 50 novih vseučiliških stolic je določena vsota 2,010.000 lir. * Gostovanje slovenskih umetnikov v Gorici. Umetniška skupina, ki jo tvorijo člani ljubljanske Opere, bo v ponedeljek 28. t. m. gostovala v Gorici, kjer bo T Verdijevem gledališču nastopila pod vodstvom dirigenta Dimitrija Žebreta. * Ustanovitev Hrvatskega novinarskega društva. Hrvatski novinarji, ki jih je včasih predstavljala zagrebška sekcija Jugoslovanskega novinarskega udruženja, ao Imeli nedavno občni zbor, na. katerem so ustanovili Hrvatsko novinaruko društvo. V prvem upravnem odboru nove stanovske organizacije so predsednik Matija Kovačič, podpredsednika Ive Mrakovič ln Franjo Pavešič, tajnik Vladimir Majer, blagajnik Anton šenda, odborniki Drago Ju-račič, Josip Blažina, dr. Franjo Dujmovič, Ante Jedvaj, dr. Josip Bobek ln Cvijetko Stahan, namestniki Stjepan Hrastovec, 2arko Harambašič, Ante Rojnič, Peter Giunio ln Nikola Smolčič, ▼ nadzornem odboru pa so Janko Torti, Vladimir Horvat in Vladimir Cuprin. * Smrtne kazni za izgrede v Keresttaco. V noči od 13. na 14. julij je večja skupina komunistov, ki so bili v zbirnem taborišču v Keresttacu, napadla stražo ln pobegnila. Ustaška oblastva pa so udeležence upora polovila ln so bili pred prekini sodišče obsojeni na smrt in takoj ustreljeni Kolfko smrtnih kazni je bilo izvršenih, uradno obvestilo hrvatskega ministrstva za notranje zadeve ne navaja. * Ukinitev naglega sodišča v Mostam. Te dni je bilo ukinjeno naglo sodišče za področje okrožnega sodišča v Mostam, njegove tekoče zadeve pa je prevzelo mo-starsko okrožno sodišče. * Strogi ukrepi proti kršiteljem avtomobilskih predpisov. Na Hrvatskem velja najstrožja prepoved nedeljske to praznične vožnje z avtomobili in motocikli, a se je mnogi Zagrebčani ne drže. V nedeljo je policija napravila racijo na kršitelje ter je zaplenila 6 avtomobilov in 2 motocfkla. Lastniki zaplenjenih vozil se bodo mor aH zagovarjati še pred sodiščem. * Omejitev v poštnem prometa. Po odredbi generalne direkcije pošte to brzo-java v Rimu smejo pošte do nadaljnjega sprejemati za Ameriko, Iran, Afganistan in Dalnji Vzhod samo pisma to dopisnice, navadne Ln priporočene. Vendar se priporočene pošiljke sprejemajo na pošiljateljev riziko. * Sto diplomiranih pravnikov Bče zagrebška policija. Ravnatelj zagrebške ustaške policije Evgen Kvaternik je objavil razpis, s katerim išče zagrebška policija sto novih uradnikov, diplomiranih pravnikov. Prošnje je treba nasloviti na ministrstvo za notranje zadeve. * Še o smrtni nesreči v planinah pri Podbrdu. Včeraj smo poročali o tragični smrti 241etnega slovenskega planinca Vla-dislava Piriha. ki se je ubil v gorah nad Podbrdom. Truplo ponesrečenca so v najtežjih, smrtnonevarnih okoliščinah prenosi; v dolino trije legionarji protiletalske milice z dvema članoma obmejne finančne straže. Pogumni reševalci so se udeležili tudi pogreba, ki so ga opravili na nekem planinskem pokopališču. * Razstava ljudske vernosti Italijanski narodni odbor za razširjanje ljudske umetnosti v Benetkah je pripravil svojevrstno razstavo, ki bo žito prikazala ljudsko verovanje med italijansikim narodom Na razstavi bo zbrana obilica slik, dokumentov in drugega gradiva, ki obravnava verske šege in navade med gorjanci, med prebivalstvom v obmorskih krajih in drugod. * Obisk Hitlerjeve mladine v Turinu. V sredo zjutraj je prispela v Turin skupina Mtlerjevske mladine, 180 članov po številu, ki že nekaj tednov prebijajo počitnice v Cerru. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki oblastev in fašističnih mladinskih organizacij. V teku dneva so si mladi gostje ogledali obsežne, najmodernejše naprave tvornice Fiat, nakar jih je Dopalovono tvornice pogostil. * Nove cene svinjskega meSa. Osrednji odbor za cene v Rimu je po razpravi s Laskave kritike vodilnih ljubljanskih dnevnikov so podčrtale uspeh in znanje baletnega para Irene in Maksa Kirbosa. Ponoven umetniški večer, ki se nam obeta v soboto 26. t. m. v opernem gledališču, bo vsekakor velik dogodek na umetniškem baletnem polju. Spored bo obsegal dela znanih velemojstrov, tako :Chopina, We-bra, Straussa, Sibeliusa, Saint-Saensa in drugih. Na klavirju pa bo zaigral g. dr. Danilo Švara dve skladbi Vitezslava Novaka. Ker je bil zadnji baletni večer popolnoma razprodan, opozarjamo občinstvo, naj si pravočasno preskrbi vstopnice, ki so v pred prodaji pri dnevni blagajni v opernem gledališču. (—■) predstavniki proizvajalcev ki kopovalcev določil ceno svinjam prvovrstnega plemena 10.75 lir za kg žive teže, pri sScupoi teži 150 kg. Za svinje drugih vrst in drugačne teže bodo določene cene s posebno tabelo ki jo bo izdalo Ministrstvo za poljedelstvo. • Razburljiva prometna nesreča. Na vogalu ulice Sv. Andreja in ulice Broletto v Trstu se je 181etni mizarski pomočnik Benedetto Torelli iz ulice Battera z vso silo s kolesom zaletel v lflletaega izdelovalca jader, Josipa Keršovana. stanujoče-ga v ulici Montecucco, ki je pravkar šel v družbi preko ceste. Pri karambolu sta Torelli in Keršovan dobila nekaj nerodnih poškodb, da so ju morali odpraviti v bolnico Regina Elena. , ___ _ • Justifikacija roparskega moruca. V sredo je bila v Reggi Emiliji Izvršena smrtna obsodba nad Andrejem Germlnia-sijem, ki je bil pred porotnim sodiščem pred dobrim letom obsojen na smrt, ker Je 26. oktobra 1936 v S. Martinu to Rio z roparskim namenom umoril uradnika Kmetsko-trgovinske banke Ranlera Pram-pultoa to skušal umoriti Filipa Marianla. • Zdravilišče Dolenjske Toplice se je v teku meseca julija precej napolnilo. Sicer zaostaja letošnja glavna sezija za onimi prejšnjih let, vendar je v očigled sedanjim splošnim svetovnim prilikam dolenjsko zdravilišče prav zadovoljivo obiskano. Kakor običajno, tako tudi letos prevladujejo med gosti Ljubljančani, ki že od nekdaj radi posečajo Dolenjske Toplice. Med gosti vlada dobra volja in veselo razpoloženje in tudi domačini se potrudijo, da nudijo gostom kar največ, da jih zadovolje to jim priljubijo prijazni zdraviliški kraj. — Poleg dnevnega kopanja, ki se ga nekateri poslužujejo kar dvakrat dnevno, preostaja še dovolj časa, ki ga izrabijo s sprehodi v prelepo okolico ali po senčnih gozdovih in po prijaznih okoliških vinskih goricah, kjer skrbno negovane trte obetajo letos zadovoljivo trgatev. Posebno živahni pa so večeri, ko se gostje vračajo s sprehodov ter se v veseli družbi ob dobri pristni dolenjski kapljici ali pa tudi že z močnejšim italijanskim vinom ali ob svežem pivu dobro razpoloženi pozabavajo to krajšajo čas z lepimi narodnimi popevkami. — Dolenjske Toplice od leta do leta pridobivajo na glasu, zato je verjetno, da se bodo povzdignile zaradi svojega zdravilnega učinka terme in uvrstile med svetovno znana zdravilišča. Iz Ljnbljane u— Novi dvojezični napisi. V smislu uredbe Visokega Komisarja so začeli ljubljanski trgovci in lastniki javnih obratov zamenjavati napisne table. Zamenjane bodo tudi vse tiste dosedanje table, ki so imele dvojezične napise z neenakimi črkami. Po novi uredbi morajo biti vse črke enake velikosti to iste vrste. Ne sme na primer biti italijanski tekst napisan s poševnimi črkami, slovenski pa z navpičnimi ali obratno. Novi, pravilno sestavljeni napisi so se že pojavili na ljubljanskih ulicah. Do zadnjega tega meseca bodo opremljeni vsi obrati z novimi napisnimi tablami.. Vozovi električne cestne železnice imajo že vsi dvojezične napise. u— Regulacija Ceste m Rožnik napreduje ter imajo pri teh delih ves čas zaslužek nezaposleni. Največja prometna ovira bo pa odstranjena šele sedaj in cesta razširjena na 12 m, kakor ves drugi regulirani del te ceste, ker je mestni občini sedaj vendar uspelo kupiti za razširjenje ceste potrebni svet vzdolž Brezni-kovega posestva. Tu bo dosedanjo živo mejo zamenjala lična betonska ograja, ki bo za 2 m odmaknjena od sedanje. Tudi sedanji klanec bo sedaj lahko precej znižan. S tem v zvezi bo preurejena tudi gozdna pot nad Breznikovim posestvom. Kar se tiče nove poti nad mestno drevesnico, bo v najkrajšem času že odprta, ko bodo pobočja obložena z rušo. u— Dva promenadna koncerta priredi Delavsko glasbeno društvo »Zarja« in sicer prvega že drevi v četrtek ob 19. nri pred Gasilskim domom v Sp. Šiški pod vodstvom kapelnika Ivana Grudna z naslednjim programom: 1. Triumfalna koračnica iz Verdijeve Aide; 2. E. Trojan: Jubilarni zvoki, predigra; 3. dr. Cerin: Valček Vera; 4. Verdi: Oberto conte die S Bonifazio. predigra; 5. V, Giorgi: Zlate sanjo; 6. Condiani: Granada, koračnica. Isti spored bo pa ta godba izvajala v soboto 26. t m ob 19. uri v Zvezdi Izšel je novi žepni ItaUfansko-slovenski slovar Sestavil dr. Janko Tavzes. Oblega 290 strani, 15.000 besed. Cena Lir KNJIGARNA ANT. TURK N^SL., Ljubljana, Praia-kova ulica 12. Praznik avtomobflistov. Kakor vsako leto. bo tudi letos priredilo Združenje autotaksijev v Ljubljani svojo tradicionalno pobožnost v počastitev sv. Krištofa kot patroma motornih vozil. Zato bo v petek 25. t. m. v cerkvi pri sv. Krištofu ob devetih sv. maša in blagoslovitev avtomobilov. Združenje avtotaksijev opozarja vse svoje člane, da se polnoštevilno udeleže, Obenem pa vabi k proslavi vsa sorodna združenja in prijatelje avtomobilizma. u— Vreme se je popravilo. Včeraj smo imeli spet razmeroma lep, sončen dem. V sredo proti večeru se je sicer pripravljalo na dež, pa je veter na srečo pregnal oblake. Dežja smo Imeli to poletje že dobro mero, tako da bi bil zdaj čisto odveč to bi bil kmetovalcem rpri žetvi pšenice to deloma tudi pri košnji, ker še niso povsod pospravili sena, samo v nadlego. u— Nova dvonadstropna stavba na Mlr- jn. Na vogalu Verstovškove ulice št. 9 in Lepega pota si je podjetni vrtnar Pirnat postavil lepo domačijo. Prejšnjo nizko vilo je vzdignil za eno nadstroje to ji zgradil še nov prizidek. Zdaj obnavlja še vso zunanj-ščino te prenovljene hiše gradbeno podjetje Šver & Kosi. Most čez Gruberjev prekop bo odprt že čez 14 dni, če ne bo prevelikega deževja ali kake druge nepremagljive ovire. Danes mostič še asfaltirajo ter je vse pripravljeno za naglo nadaljevanje del. u— Občni zbor pevskega društva Ljubljanski Zvon bo v ponedeljek 28. t. m. točno ob 20. uri v pevski sobi v šoli na Vrtači. — Vabi odbor. Iz Novega mesta Taborenje ob KrkL de nobeno leto niso bregovi naše romantične Krke imeli visokega števila tabornikov, kakor v iftt^&njjr, poletju. Ob vsem toku reke Krke taborijo številne skupine mladih ljudi, predvsem Ljubljančanov, M so prišli tokrat večinoma prvič iskat oddiha na Dolenjsko, kjer zdaj na* svežem gozdnem zraku ln ob osvežujočih kopelih nabirajo svežih sil za mestno življenje. Blizu železniške postaje tabori v prijaznem gozdičku na riMnpm bregu Krke sedaj že tretja skupina tabornikov, pri idiličnem gradu Otoč-cu pa taborijo ljubljanski skavti to go-zdovnikl Mladina se tu počuti prav zadovoljno ln srečno in njen zgled privablja vedno več posnemovalcev. n— Konj jo je udariL 7letna mltoarjeva hčerkica Danica žvajgarjeva iz Loke pri Črnomlju je v torek spremljala svojega 11-letnega bratca k napajanju konj pri bližnjem potoku. Ko se je med napajanjem približala sicer vedno mirnemu to pohlevnemu konju, jo je ta naenkrat udaril s tako silo v obraz, da ji je razklal nos to ji hudo poškodoval levo oko. Nesrečno dekletce je bilo nemudno prepeljano v novomeško žensko bolnišnico. Je še upanje, da ji bodo zdravniki rešili nevarno prizadeto levo oko. n— Dobrodelni koooert. V avgustu priredi okrajni odbor Rdečega križa velik dobrodelni koncert, katerega čisti dobiček bo namenjen za podpore obubožanim priseljencem. Na koncertu bodo sodelovali novomeški salonski orkester pod taktirko kapelnika g. Engelberta Sorga, znani italijanski virtuoz g. Bruno Salotti, sopra-nistka ga. Marjanca Kalanova in slušate-ljica Glasbene akademije klaviristka gdč. Edita Logarjeva. Spored za ta koncert je skrbno Izbran to so na sporedu najizrazitejši predstavniki svetovnih glasbenih umetnin. Tako bo koncert za Novo mesto vsekakor izreden kulturni dogodek, ki bo nudil Novomeščanom velik glasbeni užitek, katerih smo sicer v tako mali meri deležni Prebivalstvo je našim vodilnim glasbenim krogom prav hvaležno za prizadevanja, da se dvigne tudi v našem mestu smisel za glasbo, to bo prav gotovo v obilnem številu posetiio kulturno prireditev, katere čisti dobiček bo poslužil tako plemenitemu namenu. Naše gledališče O P B B A Začetek ob 20. uit Sobota, 26. julija: Baletni večer Irene in Maksa Kirboea. Izven. Opozarjamo na baletni večer Irene to Maksa Kirbosa, ki bo v soboto 26. t. m ob 20. v opernem gledališču. Ker je bil prošli nastop popolnoma razprodan, naj si občinstvo pravočasno preskrbi vstopnice, ki so v predprodaji pri dnevni blagajni v Operi. Na programu so: Sibelius, Strauss, Weber, Saint-Saens. Chopin, Ba-reš 1 dr. Na klavirju igra g. dr. Danilo Švara, ki bo poleg ostalega zaigral tudi dve skladbi Vit Novaka, »Inquieto« in »Amorosoc. Radijski spored Petek, 25. julija 1941-XIX. 730: Poročilo v stoveoščani, 7.45: operetna glasba; v odmoru napoved časa. iz Rima, 8.15: poročila v italijanščini, 12.30: poročilo v slovenščini, 12.45: slovenska glasba, 13.: napoved časa in poročila v italijanščini, 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sfl ▼ slovenščini, 13.17: orkester pod vodsitvoan mojstra AngeHinia, 14.: poročila v italijanščini, 14.15: Radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Šijanca: lahka glasiba, 14.45: poročila v slovenščini, 17.15 koncert pianistke Zite Cucchie-li Lane, 17.40: koncert tenorista Walterja Pacifica Brunellia, 19.: tečaj italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben, 19.30: poročilo v slovenščini, 19.45 simfonična glasba, 20: napoved časa — poročilo v italijanščini, 20.20: slovensko predavanje, 20.30: odlomki iz del italijanskih pisateljev Otto-centa — orkester ped vodstvom mojstra Simonetta, 20.55 slovenski vokalni kvintet in kmečki trio, 21.25 filmska glasba, 21.50: koncert violinista Karla Ruplja, 22.20: pestra glasba, 22.45 poročila v slovenščini. I Skrb za naraščanje hrvatskega naroda Minister dr. Budak nastopa proti zakonom brez otrok S Spodnje Prometna disciplina. Celjski politični komisar je odredil, da bo vsakdo, ki se na kakršen koli način pregreši proti prometni disciplini, primerno opozorjen in bo moral obenem plačati 1 RM. V težjih primerih kršitve prometne discipline so predvidene zaporne in višje denarne kazni. Na Spodnjem štajerskem je bilo ukinjeno plačevanje prometnega davka po jugoslovanskem načinu ter je bil uveden nemški način, ki upošteva posamezne gospodarske panoge. Obsega 2 do % %. poseben urad pooblaščenca za prehrano in poljedelstvo je bil ustanovljen na Spodnjem štajerskem. Načeluje mu štajerski kmečki vodja Hainzl. Pri prehranjevalnih uradih v Mariboru, Ptuju, Celju, Trbovljah in Brežicah so bili postavljeni posebni gospodarski svetovalci za vse gospodarske panoge. Za vodjo delovno-politične poslovalnice štajerske domovinske zveze v Mariboru je bil imenovan A. Spanenmacher. V svečinskem gradu pri Mariboru se učijo dekleta kuhanja, pospravljanja, gospodinjstva in petja. Ob določenih urah gojijo tudi šport in telovadbo. Na sadjarski in vinarski šoli v Mariboru je obhajal hišni oskrbnik Jakob L e p e j 811etnico rojstva in 321etnico službovanja na omenjenem zavodu. Služboval je pod ravnatelji F. Zweitlerjem, J. žnidaričem, A. Zmavcem in J. Priolom, sedaj pod ko-misaričnim vodjo H. Hafnerjem. Smrtna nesreča. V Dolskem pri Rajhenburgu se je smrtno ponesrečil dolgoletni ekonom na škobernetovem posestvu, 721et-ni France P i k e 1 c. Pokojni, vzor poštenjaka starega kova, je bil doma od Sv. Je-drti nad Pišecami in se je šel za mlada vadit v kmetijskih panogah. Bil je izvrsten ekonom, prav posebno pa strokovnjak v vinogradništvu. Do prevrata je bil dolga leta v službi pri slovenskem župniku v šmohorju na Koroškem, po njegovi smrti pa je prišel v Dolsko, kjer ga je vse spoštovalo. Letos je pri spravljanju sena po nesreči padel pod težko naložen voz. Prepeljali so ga v bolnišnico v Krškem, kjer pa je po nekaj urah izdihnil. S svojim zglednim življenjem in delom je zapustil časti vreden spomin. Na vcdakcca zborovanju v Križevcih so je hrvatski dogl&vnik in književnik, minister za prosvoto dr. Mflle Budak podrobno »čutil važnega vprašanja družin brez otrok alti z majhnim številom naraščaja. Njegova izvajanja so pokazala nenavadno resno skrb, ki jo nova oblast na Hrvatskem posveča narodnemu naraščaju, zato naj povza memo dr. Budakova izvajanja v naslednjih stavkih: »Vsakdo je predvsem dolžan popolnoma izvršiti svojo dolžnost kot človek v svojem domu in v državi. Doma mora biti dober družinski oče, zato mora imeti družino. Mož in žena. ki nimata otrok, sita zakleta sovražnika hrvatskega naroda, ker hočeta dopustiti, da narod propada brez potomcev. Moiž in žena, ki se zadovoljita z enim samim otrokom, hočeta imeti malo zabave in fco je sikoraj še večja sramota. Tudi starši z dvema otrokoma grešijo, ker hočejo biti modemi. Kdor pa v svojem srcu sklene, da lahko izhaja brez otrok, je zločinec...« »Narod, ki ne napreduje, propada. V neki vasi imamo zadnja leta 20 porodov na 46 smrtnih primerov. To se pravi, da izumirate. Ako mislite, da je to dobro, izumrite čim prej, da bomo lahko tod naselili one, ki se bodo lahko množili! Seveda ima vsaka družina brez otrok sito izgovorov na težke čase. Toda poglejte, kako imajo najsd-roonašnejši največ otTok: v Liki, Hercegovini in Dalmaciji je dece kakor piščancev. Ljudje pravijo, da se čaša lahko razbije in otroci lahko irmro. Ce v bogatejših krajih in tako na žalost tudi tod pri vas nimate otrok, potem tega ni kriva beda. To je najstrašnejši pojav, ki se sploh 'lahko pojavi v kakšnem narodu. Bratje in sestre, vzemite najresinejše te besede kot opomin,^ da boste sprevideli: siamo zločinec lahko želi, da njegov narod propada. Kdor pa ninna otrok premišljeno skrbi za narodo"/*^ propadanje. In to ne sime biti. Prva dolžnost vsakega Hrvata, ki mu je do tega. da bo država svobodna, je v tem, da se potrudi, da nas bo čim več!« Hrvatska duhovščina in politika Odločna izvajanja sarajevskega »Katoličkega tjednika" Sarajevski »Katolički tjednik«, glasilo vrhbosanskega nadškofa dr. Ivana Šariča, objavlja v zadnji številki na uvodnem mestu precej obširna razmišljanja o tem, ali je za duhovščino umestno, da bi sodelovala v političnem življenju. Iz zanimivih izvajanj naj povzamemo nekaj stavkov. »Katoiioki tjednik« pravi: »Mi smo vedno zastopali tezo. da je angažiranje duhovščine v politiki minus v verskem kakor tudi v narodnem življenju. Tudi danes, v novem položaju, ustvarjenem z ustanovitvijo hrvatske narodne države, zastopamo to stališče, na katero se je postavil tudi papeški Rim. Ljudje se zelo motijo, če mislijo, da lahko duhovnik izkoristi svoj čas in svoje sposobnosti kjer koli drugod bolje, kakor v službi evangelija. Svet ne potrebuje naše politične pameti. Tudi ne potrebuje naših organizacijskih talentov. Svet je širok, domovina je velika. V njej je kolikor hočeš ljudi, ld so prav tako politični in bistri, zavedni in radkalni, kakor mi. Izbira v posvetnem krogu je vedno večja. Laične inteligence je več kakor duhovščine in je strokovno bolje šolana. Duhovnik je v politiki redkokdaj potreben nikoli pa ni nenadomestljiv. Niso se vsi talenti sinili pod tolarje Niti vsa pamet, niti vsaj značaj-nost in vsa poštenost. Duhovniki, ld se lotimo politike, prav za prav odvzemamo drugim mesta. Odrivamo jih z njihovih postojank. Grabimo, kar ni naše. Svet ne potrebuje naše politične pameti. Svet potrebuje Boga. Boga in vsega tistega, kar edino Bog prinaša. Nekdo mora ljudi opo- minjati. da imajo dušo. Nekdo jim mora govoriti resnico tudi tedaj, kadar je pikra. Nekdo mora med njimi zastopati pravice in koristi absolutnih etičnih zakonov. Nekdo mora iti med ljudi kot glasnik miru, bratstva in ljubezni. Nekdo mora ostati nestrankarski: nad vsem majhnimi ljudskimi spori, nad vsemi partikularnimi interesi in obzirnostmi. Nekdo, ki ne služi nobeni posvetni oblasti. Nekdo, ki se boji samo Boga.« »Brezumno je z verskega in narodnega stališča pustiti prazno spovednico in pusto župnijo pa oditi med agitatorje, izpostavljati sebe in Cerkev ter se posveta j ačiti popolnoma ali vsaj napol. To se pravi zlatnike zamenjati v bakren drobiž. Seveda ima duhovščina tudi v politiki svojo besedo. Toda ta beseda ni politična, temveč moralna in ideološka. To je beseda izpred oltarja. Duhovnik mora množicam in oblastnikom neustrašeno in možato povedati. kaj smejo in česa ne smejo, kakšni morajo in kakšni ne smejo biti. Duhovnik mora braniti pravice resnice, duha to idealov tudi v politiki. Narod in domovina zahtevata od duhovnikov apostolske like in nič drugega. »Izvajajmo iz tega posledice!« — končuje člankar. — »Naši mladi hrvatski državi mora duhovnik pomagati kot duhovnik, nikakor pa kot kak stožernik, logornik, tabornik ali poverjenik. Naše poslaništvo je božansko, ne j« posvetno. Z njim bomo tisočkrat več storili za Hrvatsko, kakor z majhnim političnim in strankarskim profesionalizr-mom.« Reja svinj se mora izboljšati Treba je več skrbi za pleme, svinjake in krmo Svinjereja je v naši pokrajini že zelo lepo razvita, ker ga ni skoraj gospodarstva, kjer bi poleg kokoši ne gojili tudi svinj. Svinj ne goje le kmetje, ki imajo precej obsežna posestva, temveč tudi mali posestniki to obrtniki. Zato je svinjereja za naše razmere zelo važen gospodarski, pa tudi socialni činitelj. Kajti svinjereja ne nudi malemu človeku, kmetu, malemu obrtniku to delavcu le potrebno hrano, temveč tudi važen vir dohodkov. Za zboljšanje svinjereje pride predvsem v poštev pasma, ki ustreza našim potrebam to razmeram. Za naše kraje to naše krmilne razmere kaže priporočati zlasti požlahtne-no svinjo to žlahtno svinjo, ki je že podobna angleški jorkširski pasmi. Požlahtnjena svinja je sicer bolj robustna, toda zdrava in zelo odporno in plodna. Sicer je bolj počasne rasti, toda ko doraste, dš. mnogo dobre masti. Dobra pa je tudi za meso. žlahtna svinja je hitrejše in lepše rasti. Po krajih, kjer redijo prašiče le za domačo porabo, kjer so sicer še bolj preproste razmere in ni možnosti prodaje, kaže rediti le požlahtnjeno svinjo. Kjer pa so pogoji za vnovčenje svinj, zlasti mesnatih in pršut-nikov, naj bi se redila žlahtna svinja. Ker se pri nas ne prideluje tolikanj ječmena in koruze, da bi mogli v veliki meri pitati svinje za mast in se ne Izplača kupovati koruzo, ki je izdatno krmilo, in je pitanje s krompirjem prepočasno, ni za naše razmere priporočati žlahtnih svinj za mast. Saj je potrebno za 1 kg masti do 5 kg koruze, a krompirja do 20 kg. žlahtni prašiči za mast se torej z uspehom goje le tam, kjer je res dovolj koruze. Poleg primerne pasme pospešujejo svinje-rejo dobri plemenjaki. Naše oblasti dovolj skrbe, da je vsak kraj preskrbljen z dobrim plemenjakom. Velika napaka pa je, da naši preprosti svinjerejci pripuščajo k pleme-nitvi premlade, nedozorele svinje, ki jih navadno po prvih pujskih prodajo ali doma zakoljejo. Premlada svinja ne more povreči zdravih in krepkih mladičev, zato tudi mladiče iz prvega gnezda ni priporočati za plemenske svinje. Kolikor Je žival starejša, toliko odpornejša je proti raznim boleznim, je krepkejša m ima več mleka, da lahko doji več pujskov. Plemenske svinje naj bi se uporabljale za pleme tri do štiri leta. Tako bo dobil svinjerejec zdrav to proti boleznim bolj odporen zarod in bi s tem tudi pospeševal napredek naše svinjereje. Za pospeševanje svinjereje je tudi važno vprašanje svinjakov. Večina naših rejcev ima take svinjake, da ne morejo biti v prid napredku svinjereje. V takih svinjakih živali, zlasti v zimskem času, mnogo trpe, ker niso zavarovane pred mrazom to prepihom. Najboljši svinjaki so zidani. Oni iz betona so mrzli in se živali v njih rade prehlade. Ker pa marsikateremu rejcu ne pripuščajo razmere, da bi si uredil drage zidane svinjake, so mora pač pomagati z lesenimi, ki pa naj bodo dobro grajeni in naj se postavijo na takem mestu, da so zavarovani pred ostrimi vetrovi in snegom. Skrbeti mora tudi za to, da bodo imeli prasci vedno dovolj suhega nastilja. Svinjaki naj bodo prostorni, dovolj visoki, primerno svetli, čisti in suhi. Cist zrak in hoja sta tudi svinjam tako potrebna kakor drugim živalim. Zato naj bo pri vsakem svinjaku primerno velik ograjen prostor, svinjski vrt, kamor naj rejec spušča živali, da se svobodno kretajo. Semkaj se ne sme izkidavati gnoj. V vrtu naj bo veliko plitvo korito, napolnjeno s čisto vodo, kjer se svinje poleti hladijo to kopljejo. Dobro in tudi potrebno je, da stoji na vrtu nekaj košatih dreves, kjer se živali lahko senčijo. Najvažnejše pa je seveda krmljenje. Večini naših rejcev primanjkuje svinjske krme, zato mora gledati na to, da zboljša krmljenje. Poleti naj bi krmil svinje le s svežo krmo. Zato bi moral sejati več detelje, grašice in graha. Dobro bi bilo, če bi imel tudi pašnik, ki bi bil obsejan z deteljo, kjer bi se prašiči pasli. Pokrmiti prascem mnogo solate, kar naši ljudje tako radi store, ni priporočati, ker solata ni primerna hrana za prašiče in če jo dobe v preveliki množini, dobe drisko. Napredni rejci povsem opuščajo kuhanje prašičje krme. Tega bi se morali navaditi vsi rejci. Surovo krmo naj bi dobivali prašiči vse leto, torej tudi pozimi, kvečemu da se kuha krompir. Najbolje pa je, če se tudi krompir, ki je namenjen za prašičjo krmo, že jeseni spari in ensilira v betonski jami, nakar se pred krmljenjem nekoliko zalije s toplo vodo. Krmljenje svinj s surovo krmo ima mnogo prednosti pred kuhano krmo, vendar se slovenski rejec le težko privaja na to. Zato je treba naše rejce poučiti o prednostih in pomenu surovega krmljenja. Rdeči križ poroča Na poizvedovalni oddelek je prišlo nekaj obvestil o pogrešancih. Svojce prosimo, da jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22b: Cok Albert z družino, Dobrovoljc Franc, Drugovič Elizabeta, Kladnik Pavle, Mikič Marija. Pošto naj dvignejo: Andrejka Evgen, šofer, Vič; Cilenšek Mira, Tržaška 41; Dežman Petar, Vič; Erjavec Franc, Kodeljevo, Koblarjeva 19; Fran-cel Pavla, Cesta na Brdo 8; Gerbac Gojko, Univerza; Horvat Hermina, prof., Jenkova 16; Hribovšek Ivana, Medvedova ali Fran-kopanska ulica; Juh Avgust, Povšetova 78, Kodeljevo; Kelnarič, poslovodja fme. Bonač; Kogoj Marij, dijak, Delavski dom; Kos dr. Franjo, Etnografski muzej; Kra-ker Betka, Slapničarjeva 8, Moste; Križ Olga, Pot v Rožno dolino; Kupin Josip, učitelj, čolnarska 3; Lenard Feliks, Strossma-jerjeva 10; Magerl Marja, Gradišče 14; Mlekuž Vekoslav, učitelj, Postojnska 3; Planinšek Alojz, Gledališka ulica; Penko Ida, Predovičeva 12; Perkavac Celestin, Zaloška 123; Pišek Ttoca, Zavrti 4; Polak Iva, Obirje 21; Rogelj Zdeno, dimnikar, Sv. Petra cesta; Ropret Anica, Krakovska 11; fma. Sever in Komp.; Stross Friedrich, Močnikova 4; Suva Ivanka, Zgornja šiška; šafarič Branko, abs. tehn. šol; šantel Saša, Langusova 12; škoda Marija, Galjevica 118; Vagaja Boža, stud. in Vagaja Ludvik, Gorupova 16; Verdir N., Groharjeva 28; Zdolšek Alojzija, Hipotekama banka; Za-goričnik Roza, Glinška 12; Zisič inž. Miha jlo, tovarna kemikalij Bohm; Žagar Betka, Vič 161; Žagar Ivan, Aleksandrova ulica; žargi Marija, Zeleni log 5, Trnovo. Zaradi odpreme pisma naj se zglasi gdč. Snodej Mira, dipl. iur. špartanci so bili znani kot kratki to jedrnati govorci. Nekoč jim je dal makedonski kralj Filip sporočiti: »Kadar pridem k vam, vam bom zažgal strehe nad glavami!« špartanci so mu poslali kratek, a temeljit odgovor: »Kadar...« Italijanski tečaj LXX- Trgovine. Negdzi. Vi occorre un paio di guanti? Vole-te farne acquisto? Andiamo allora dal guantaio che vende guanti di filo, di lana, di seta, di pelle, scamosciati o quelli lucidi che si chiamano in fran-cese »glaces«, espressione adoperata anche in italiano, a uno o piu bottoni ecc. Quando piove o se il tčmpo t a pioggia portiamo 1'ombrelio che com-priamo dali' ombrellaio al quale ci ri-volgiamo anche quando Tombrello va accomodato, se p. es. il fusto e rotto, se una stecca s'e troncata o se la spd-glia essendosi recisa in qualche punto 1'ombrello va ricoperto. L'ombrellaio vende anche ombrellini e mazze, cioe bastoncini che si suol portare in mano andando a passeggio. In un negozio di calzature si metto-no in vendita scarpe (di vitello, di ca-pra, di pelle lustra, col suolo scempio o a suole doppie, da allacciarsi, da abbottonarsi ovvero cogli elastici), scarpette, stivali pantofole, legacci da scarpe e, per lo piu, anche calze. II tabaccaio vende nel suo spaccio tabacchi, sigarette, sigari dolci e forti, tabacco da pipa e da naso, come pure cerini, zolfini e fiammiferi svedesi e poi anche altri generi che sono di privativa dello Stato, cioe carta bol-lata, marche da bollo, francobolli e cartofine postali. Vocšboli. Occorrere potreben biti, mi occorre danaro potrebujem denar, Foccorenza potreba, dogodek, all'occorrenza po potrebi, I'acquisto nakup, far acquisto di qc. nabaviti kaj, il filo nit, sukanec, la pelle koža, usnje, scamosciare na irh strojiti, lucido svetel, bleščeč, I'es-pressione izraz, adoperare (adopero) rabiti, il bottone gumb, 1'ombrello dežnik, accomodare (-omodo) popraviti, il fusto steblo, palica (pri dežniku), la stecca paličica, rebro (pri dežniku), troncare odlomiti, prelomiti, la spo-glia odrta koža, ovoj, blago (pri dežniku), recidere odrezati, recidersi pre-ležati se„ lomiti se (o svili), pass. rem. recisi, recidesti, p. pas. reciso, ricoprt-re na novo prevleči, 1'ombrellino sonč-nik, la mazza palica, il bastone palica, il bastoncino paličica, solere navadno imeti, la calzatura obuvalo, la capra koza, lustro svetel, sijajen, la pčlle lustra lakasto usnje, il suolo dno. podplat, la suola podplat, scempio enostaven, doppio dvojen, allacciare zadrgniti, zavezati, abbottonaTe zapeti, ela-stico adj. prožen, m. gumast trak, la scarpctta nizek ženski čeveljček, lo stivale škorenj, la pantofola copata, il legaccio trak, il tabaccaio prodajalec tobaka, il naso nos, tabacco da naso njuhanec, il cerino voščena vžigalica, il zolfino žveplenka, il fiammifero vžigalica, svedese (zvedeze) švedski, la privativa prodajna pravica, il gčnere di privativa monopolski predmet, la carta bollata kolkovani papir, la marca da bollo kolek, il francobollo pisemska znamka, la cartolina postale dopisnica. Spregatev. Solere navado imeti. Pres. soglio, sudli, su&le, sogliamo, so-lete, sogliono. V ostalih časih se ne rabi, namesto njega esser solito, biti navajen. Cdrrere teči, cfisc^rrere pogovarjati se, occorrere potreben biti. Pass. rem. corsi, corresti ecc. P. pass. corso. Ostale oblike so pravilne. Recidere odrezati, decidere skleniti, odločiti incidere vrezati. Pass. rem. recisi, recidesti ecc. P. pass. reciso ecc. Nudcere in ndcere škoditi. Pres. nuoccio (ne nuoco!) nuoci, noci, mio-ce, noče, nocciamo, nočete, nuocciono, nocciono. Nocqui, nocesti. Nociuto. ŠPORT Inž. Stepišnik s kladivom Na sobotnem atletskem mitingu Ilirije bo v prvi točki nastopil naš najboljši športnik V soboto priredi Ilirija na letnem telo-vadišču v Tivoliju svoj lahkoatletskl miting. Ilirijairi se že pridno pripravljajo in zagotavljajo, da bo prireditev, čeprav je spored izredno bogat in pester, končana v pičlih dveh urah, ker se bodo točke vrstile brez presledkov. Vsega bo 15 točk, od katerih je pretežni del juniorskih. Ker naši mladi atleti letos še niso imeli možnosti, da bi pokazali vse svoje znanje, bo ta prireditev prava revija naših juniorjev, ki so v veliki meri že dorasli svojim starejšim tovarišem in so jih v nekaterih disciplinah še celo prekosili. Med najboljšimi, ki bodo nastopili, so vsekakor Zupančič, čuček (Hermes), Bratož, Nabernik, Rus, Jovan, (Planina), Milanovič, Vehar, Tr-ček, Jager in Mencinger (Ilirija). Med seniorskimi točkami bo gotovo najbolj zanimiv met kladiva, kjer bo nastopil naš najboljši športnik, ing. Milan Stepišnik, poleg njega pa še cela vrsta drugih, ki trenirajo pod njegovim vodstvom. Ing. Stepišnik je, kolikor lahko sklepamo po rezultatih na treningih, v dobri formi in smemo pričakovati, da nas bo presenetil z dobrim rezultatom V skoku s palico se bosta Hirijan Pri-bovšek in »Planinec« Janez skušala re-vanžirati Bratovžu za zadnji poraz. Ker so vsi trije v formi, se bo morda vsaj enemu od njih posrečil skok do 3.50 m. Posebno napet bo tudi tek na 1.500 m. Nastopili bodo vsi naši najboljši srednje-progaši: Košir, Potočnik, Srakar, Glonar, Klen tn Oberšek. Koširju najbrž ne bo mogel nihče ogražati prvega mesta in bo spet njegov glavni nasprotnik — štope-rica. Za drugo mesto pa se bo razvila ogorčena borba, ker so tekmovalci enakovredni. Ilirijani z zaupanjem pričakujejo start Oberška, ki bo prvič nastopil na tej progi. Borba bo vsekakor huda, tako da bodo verjetno tudi izidi odlični. Spored obsega naslednje discipline: se-niorji: tek 1.500 m, met kladiva, met krogle, skok s palico in skok v daljino. Juniorji: teki na 60 m zapr., 100, 300, 1000 m, skoki v daljino in višino, meti diska ln kopja ter štafeta 4x100 m. Prireditev se bo pričela točno ob 18. Opozarjamo posebej, da bo met kladiva prva točka sporeda. Starih časov ne bo več.- ... toda Ilirija In Primorje bosta v kratkem spet igrala nogometno tekmo Marsikaj se je spremenilo v zadnjih mesecih in tudi na športnih terenih je zdaj vse drugače kakor je bilo druga leta ob tem času. če gledamo še okrog sebe, moramo samo ugotoviti, da starih časov ni več. Toda podjetni športniki so prišli na idejo, da bi nam v bližnji bodočnosti le pričarali odlomek onih starih časov in sicer čisto natančno onih, ko sta se med seboj na žive in mrtve, podnevi ln ponoči, in sploh povsod, kjer se je dalo, borila za Doberman Čudite se, da ne maram psov in da jih celo čtim! — Soglašam z vami. da so ti četveronožci često zelo ljubeznivi in zvesti, da so nam celo prijatelji, pa vendar jih ne maram več. Saj je bilo nekdaj drugače. Takrat sem bil v pse kar zaljubljen in želel sem si pasjega tovariša, da bi me spremljal na izprehodih, stražil ponoči hišo, se igral z mojo deco in dražil ženo. Slednja je namreč odločno nasprotovala moji nameri, da si kupim psa, češ. taka pasja mirema žre toliko kakor kakšna svinja, je nesnažna, nosi bolhe v hišo. oku-žuje deco s trakuljami, je na stara leta ujedljiva in še kaj. Reči moram, da ni bilo na mojem psu niti ene dobre dlake, še preden sem ga sploh kupil. Naposled vendarle zmagam. Kupim si celo čistokrvnega psa dobermana. Takega mi je nasvetoval svak, sam rejec in velik prijatelj psov. — Ce že imaš psa — tako je rezoniral — naj bo čiste pasme in ne kakšen pocestni potpuri. tak pudel-pinčbuldogmops-jazbečar! Mladiče Čiste pasme lahko prodaš za drag denar. Ce kupiš samca, ga boš posojal drugim rejcem za oplojevanje in si lahko^ iz vsakega legla izbereš najlepšega mladiča. Tega pa drago prodaš. Argument, da je reja čistokrvnih psov celo donosna, je pobil zadnje pomisleke moje žene, ker so ženske pač boli praktične. Kljub temu pa sem večkrat čutil, da žena še vedno dvomi o tem, ali se bo moja pasjereja res tako sijajno izplačala kakor je prerokoval svak. Koliko sem dal za psa? — Oh, ne vprašujte me še o tem! — Drag je bil. drag. Cistokrvnost je važna in dragocena stvar. To velja v zadnjem času ne samo za pse, konje in kokoši, ampak tudi za ljudi, kar je v ostalem čisto prav. Moj doberman me je stal toliko, da prave cene sploh nisem povedal ženi. ker bi ga drugače ne mogel kupiti. Lep pa je res bil, to moram priznati. pravilnih udov in predpisane barve, s strokovno prikrajšanim repom in uhlji Z njim sem dobil tudi rodovnik, ki je pričal da je iz znamenitega rodu von Geier- horstov in da mu je ime Jonny. Pa dresi-ran je bil in — kakor mi je zatrjeval rejec — takih izrednih pasjih svojstev, da bi bil najbolj primeren za policijskega psa. Takega sicer nisem potreboval, vendar mu je policijska nadarjenost dvignila ugled v očeh moje družine, posebno otrok, medtem ko ženi tudi to ni imponiralo. Nekega lepega dne se torej Jonny von Geierhorst naseli v naši hiši. Njegov rej-ski oče mi razodene ob prevzemu vsa skrivnosti njegove dresure in mi tako^ rekoč posveti v duhovni svet novega hišnega čuvaja. Pri tem mu pomaga moj svak, ki mi celo obljubi, da ga v kratkem prične uvajati v tajnosti policijsko-pasje ali pasje-policijske službe. Prodajalec me nazadnje, ko sem mu že izplačal kupnino, opozoril, da je Jonny precej hud. da pa domačim ljudem ne stori ničesar. Izkušnja me je poučila drugače. Nato sem moral za nekaj dni po poslih z doma. Ko se vrnem, čujem same pritožbe: da se dekla ne upa dajati Jonnyjj hrane, ker laja na njo in ji kaže zobe. da se tudi otroci ne upajo v bližino njegove hišice in tako. Svak, pozvan na pomoč, pojasni stvar kajpada takoj. Jonny da ni navajen verige, hoče biti svoboden; ne pozna še ljudi, morda tudi nima rad otrok, skratka, s časom bo že bolj priljuden. In res! Svak mu nekaj prigovarja, ga ko-rajžno poboža in Jonny se pomiri ter lepo uboga. Časa pa treba in potrpežljivosti, potem dosežeš vse, celo ali morda najprej s psi. Tega časa pa nama z Jonnyjem usoda ni naklonila. Se tisti popoldan storim po svakov« n nasvetu in grem z dobermanom v božjo naravo. Vsi veste, da sem strasten ribič. In zdelo se mi je najbolje, da povedem svojega novega tovariša na sočne trate ob deroči Dravi. Po mestu ga vodim na vrvi; čim pa mineva zadnje hiše, ga odvežem. Veselo se doberman zapodi po obrežnem travniku za ptiči in metulji. In celo posiljen je; na žvižg priteče nazaj, skače in laja krog mene ter stopa na povelje za menoj. Ko prvič zamahnem z ribiško palico in vržem plovko s trnkom v vodo. bi mroj prestiž ln prknat t LJubljani — Dlri-Ja tn Primorje. Dve skupini starih športnikov iz teh tradicionalnih dveh taborov sta se namreč dogovorili, da se bosta dne 3. avgusta zares udarili na zelenem polju — kakor že tolikokrat prej. čeprav mnogim že nekoliko nagajajo leta in preveliki obsegi okrog pasu, jim vendar tista nogometna žilica še zmeraj ne da miru. Pravijo, da bodo kljub raznim težavam zmogli le še boljši nogomet, kakor je danes marsikje videti na naših igriščih. Morda imajo celo prav. Obenem z aktivnimi akterji tega dvoboja se polagoma ogrevajo za takšno srečanje te starih časov tudi »kibici« obeh strani, ki seveda že komaj čakajo na »veliki dane, da bodo po dolgem spet enkrat lahko prišli na svoj račun — v znamenju navijanja za Ilirijo ali za Primorje. Da bo spored popoten, bo imela ta prireditev tudi svojo uvodno stran, in sicer pravo predtekmo, v kateri se bosta sestali drugi garnituri obeh moštev, torej tudi Ilirije in Primorja, ker tudi drugi garnituri nekdanjih Hlrjanov in Primorjašev nočeta ostajati za prvima. Na to prireditev, ld bo gotovo za te resne čase razveseljiv vložek v našem športu se borno še vrnili. Ali ste sposobni za reševalca? Ce ste dovolj pogumni in dubaprisotni ter dobro obvladate plavanje, ste sposobni, da rešujete iz mokrega elementa. Seveda morate prej izpopolniti svoje znanje v reševalnem plavanju in metodah umetnega dihanja. Sele tedaj Imate pravico In tudi dolžnost, da zastavite svoje življenje Iz ljubezni do bližnjega. Priliko, da se naučite reševanja Iz vode vam nudi Ljubljanska plavalna šola s svojimi reševalnimi tečaji ki si je zadala nalogo razširiti znanje v reševalnem plavanju med najširše plasti naroda in s tem pobiti strahotno visoko številko, ki jo vsako leto beleži mokra smrt v naših vodah. Vsak plavač mora obvladati reševalno plavanje, da s tem varuje koristi naroda. Voda ne pozna obzi-rov in celo najboljši plavač lahko zabrede v nevarnost tako, da potrebuje pomoč bližnjega. Zato: učite se reševanja! Reševalni tečaj Ljubljanska plavalna šoia na kopališču SK Ilirije razpisuje tečaj v reševalnem plavanju za športnike, samaritane Rdečega križa ter prostovoljne in poklicne gasilce. Tečaj bo od L do 16. avgusta vsak dan od 7.30 do 8.30. razen nedelj in praznikov. Pouk v tečaju bo 10 dni, zadnji trije dnevi so namenjeni za izpite. Tečajnina znaša za ves tečaj 25 lir po osebi Istočasno s tem tečajem razpisuje Lfeib-ljanska plavalna šola za čas od 9. do 16. avgusta IL izpit s ponavljanjem sa vse absolvente prejšnjih reševalnih tečajev. Tečajnina za absolvente znaša 15 lir. V tečaj bodo sprejeti le oni, ki res obvladajo prsno in hrbtno plavanje. Po končanem tečaju bo prejel vsak tečajnik spričevalo o uspehu pri končnem izpitu. Prijave se sprejemajo osebno ali po pošti do 28. julija zvečer na naslov: Ljubljanska plavalna šola — kopališče SK Ilirije. Drobiž Kakor poroča »Gazzeta dello Šport«, je bil povratni mednarodni atletski dvoboj med Italijo tn Nemčijo, ki je bil določen za dneve 2. in 3. avgusta t. L v Monakovo, na predlog nemške atletske zveze za nedoločen čas preložen. V zvezi s tem je Italijanska atletska federacija zaprosila Madžarsko, naj se dvoboj z Madžarsko, ki je bil določen na 1. septembra v Budimpešto, sedaj odredi na dneva 9. in 10. avgusta. Madžari so pristali na to spremembo. Dunajska vojaška enajstorica je zmagala v Parizu pred 15.000 gledalci nad močnim vojaškim moštvom iz Pariza tesno s 4:3 (2:2). Konzorcij uprave staffiona ŽSK Hearme-sa. Redna seja konzorcija uprave stadiona bo v petek dne 25. t. m. ob 18.30 v sejni sobi na stadionu. Mali oglasi kar najraje planil za njo. Nato leži ali sedi kraj mene in čakava plena. Toda sreča nama ni naklonjena — niti repka ne vjameva. Pač pa se mi pripeti nekaj prav nerodnega. Ko vržem plovko precej daleč od brega, rekši, še enkrat poskusim potem pa proti domu! se mi šment zatakne za vejo ali štor v vodi. Vsa ribiška umetnost, da rešim trnek, plovko in še morda kos vrvice, je bila zaman. Zato sklenem da zabredem v vodo, ki po mojem računu ni bila baš globoka, in poskusim trnek iz-dreti. Hkratu pa se še pred večerjo lepo okopijem. Daleč na okrog ni človeka — kdo bi me mogel videti? Sklenjeno — storjeno! Hitro se slečem in položim obleko za grm Jonny takoj leže poleg nje, s čimer sem zelo zadovoljen, sai kaže s tem svojo imenitno dre-suro. Kmahu najdem v vodi šmentani štor in izdrem trnelc Medtem ko ženo valčki plovko proti bregu, zaplavam veselo po strugi navzdol. Do dobra osvežen, se naposled obrnem proti vrbam in zlezem iz vode. Toda joj in prejojl Ko se ves gol kakor ob rojstvu približam Jonnyju na dva koraka, me mrcina noče spoznati. Morda sem se v vodi predobro opral, da mu je bil moj vonj tuj, morda se je spomnil prejšnjega gospodarja — kdo more uganiti pasje misli! Jonny je pač vstal in se že očitno pripravlja za napad. Zalaja gromko in mi kaže bele ostre zobe. Skušam ga pomiriti, ga kličem in vabim vse zaman! Mukoma se spomnim vseh dresur-nih skrivnosti, ki mi jih je izdal njegov prejšnji gospodar, in nasvetov svojega svaka ter jih uporabim večkrat pc vrsti. Nazadnje mu prigovarjam rahlo in milo kakor kmet betežni kobili. Toda zvesti doberman se ne gane iznad moje obleke in me tudi ne pusti za korak bliže. Kaj naj storim? Pograbim neka i grud s krtin in jih zaženem vanj. Nato sicer skoči, ali ne na stran, temveč proti meni in zobje se mu zablisnejo še bolj grozeče. Jezen odlomim z bližnje vrbe vejo — za gorjačo bi mi bilo treba vsaj žepnega nožička — in stopim mahajoč s palico, korak eli dva Služb o.dobi Beseda L —.60, taksa —.60. naslova «11 aa It dajanje šifro Krznarske pomočnike zmožne t tem delu spre]* mrm takoj. Ponudbe z naredbo, koliko let so v tem delo, naj pošljejo na ogl. odd. Jutra pod »Delo takoj«. 13256-1 Brivskega pomočnika za izpomaganje m vajenca sprejme Rudolf Zakovšek, brivec, Ljubljana, Poljanska c. 51. 13255-1 Službe išče Beseda £ —30, taksa —.60, ca daiaaje naslova ali aa fifro £ Mlada postrežnica išče kot sostanovalka pri pošteni družini za 1. avgust ali 15. avgust. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 13261-2 Pouk Beseda £ —.60, taksa —.60, sa daianie naslova ali ta Iifro I Klavir in klavirsko harmoniko poučuje gospa po uspešni metodi. Pride na dom. Na-v vseh poslovalnicah Jutra. 13274-4 Avto, moto Beseda L —.60, taksa —.60, ca daianie naslova ali za Gfro C 2«—» Ford limuzina skoraj nov, z novimi gumami, naprodaj. Ogledati: Tomačevo 72, Ljubljana. 13265-10 Kolesa Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro I 2.—. Prodaja novih damskih in moških koles. Frančiškanska 10, dvorišče. 13257-11 Prodam Beseda L —60, taksa —.60. naslova ali za & dajanje iifro Pisalna miza železna napisna tabla in klopi, pripravne za gostilno, naprodaj. Aleksandrova c. 7/II-, levo. 13263-6 Borove droge in jamski les proda A. Knez, Tržišče. 13260-6 Prodam takoj nekaj sukanca — predvojni materija!. Okorn, Celovška C. 32, dvorišče. 13282-6 Pisalni stroj ▼ kovčegu, še popolnoma nov, takoj ugodno prodam. Kovačič, Cigaletova 11. 13283-6 Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ohranjen«. ___13253-7 Varilni aparat visokotlačni, dobro ohranjen ali nov, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varilni«. 13252-7 Pohištvo Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 2.—. Moderno dvojno spalnico prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13279-12 Sobo odda Besed« L —.60, taksa —M, za dajanje naslova ali sa iifro It Opremljeno sobo z dvema posteljama oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13281-23 Stanza con un o due letti s affita per la conversazione. Sobo z eno ali dvema posteljama oddam proti konverza-ciji. Ob Ljubljanici 10. 13280-23 Lepo sobo s kopalnico v sredini mesta, oddam 1—2 osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13262-23 Sobe išče Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L Zakonca z malim detetom iščeta za 1. avgust t. 1. in dalje 1 sobo s souporabo kuhinje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oitremonti«. 13272-23a Stanovanja Beseda L —.60, taksa —.60, za (lajanje naslova ali ca iifro It Sobo in knhinjo iščem za 15. avgust. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Dve osebi«. 13258-21a Kupim Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova tli za iifro It Otroški voziček globok ali športni, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čimpreje«. 13211-7 Mlajši gospod želi enosobno, lepo opremljeno stanovanje, po možnosti na dvorišču prostor za osebni avtomobil. Naslov sporočiti takoj v garažo »Union«. 13271-21a Kapital Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za iifro L 2.—. Starejšo jedilnico in spalni divan, veliko mizo, 6 stolov z usnjem prevlečenih, 1 servirno mizico, 1 pisalno mizo, z naslanjačem, veliko kredenco z lepo mamornato ploščo, vse iz masivnega oreha, prodam za 2000 Lir. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Vse dobro ohranjeno«. 13275-16 Beseda L —.60. taksa —.60. ta daianie naslova ali za iifro L 2.—. Posestvo v Ljubljani, obstoječe iz hiše, gospodarskimi poslopji in tremi stavbenimi parcelami, prodam skupno ali posamezno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno« . 13278-20 Informacije Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanje naslova ali n Iifro L 2.—• Interprete giurato della Ungua italiana, zapriseženi tolmač za italilanski lezik di. Mikuletič Forto-nat, Kjalia Petra trg 9 — teL 34-32. 36-31 I Umrla nam je danes nenadoma naša ljubljena mama, stara mama, teta in svakinja, gospa Frančiška Roječ roj. Plantarič Pogreb bo v petek, dne 25. julija ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Kasteličeva ul. 2, na novomeško pokopališče. Novo mesto, Stična, Ljubljana, dne 24. julija 1941. Žalujoči soprog ALOJZ sinova MAKS in SLAVKO z družinama in ostalo sorodstvo. Dotrpela je naša ljubljena žena, mati, stara mati, teta, svakinja in tašča, gospa Loborec Rozalija roj, Vovk žena brivskega mojstra 23. t. m. po kratki bolezni, previdena s tolažili svete vere. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 25. julija 1941 ob %4. uri popoldne z žal — kapele sv. Krištofa, k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 23. julija 1941. ŽALUJOČI OSTALI Mestni pogrebni zavoo Občina Ljubljan* f Umrla nam je naša dobra mama • • Pogreb bo v petek 25. julija ob 10. uri dopoldne. KOTEDRŠICA, dne 23. jul. 1941. Za vse žalujoče sorodstvo IVAN ALBREHT ACQUISTO legna da ardere, carbone di legna, fossili, lignite. — Serivere: ANTONIO TRIGARI Via Balangero 8, Torino KUPUJEM drva, oglje, premog, lignit. Ponudbe na naslov: cnnBooncDaaoaoooDnaDDnDnoa Inserirajte v „ Jutru"! Izšla je tretja preobnovljena izdaja Italijanske slovnice ld jo je sestavila Mara Gregoričeva Naprodaj v vseh knjigarnah po L. 12,— proti njemu. To ga razjari še bolj in sprosti v njem vse policijske nagone. Renče in ves besen plane proti meni in brez dvoma bi mi načel kožo, da je ne pobrišem urnih krač za debelo vrbo. Jonny pa se še vedno renče vrne k moji obleki in leže zmagoslavno na suknjič. Predstavsjajte si mojo zadrego! Gol, kakršen sem bil, ne smem nikamor. Daleč naokoli ni žive duše, ki bi jo mogel poklicati na pomoč. Sonce zahaja vse žareče za jelšami in topoli. Reka šumi pokojno in zmerom hladnejša sapa piha iznad nje. Lep in prijeten večer lega na zemljo — samo zame ne! Da bi me kdo prišel iskat tega nisem mogel pričakovati, saj po svojih ribških pohodih cestokrat krenem v gostilno ob poti ter se tam zamudim preko večerje. Od daleč opazujem dragega dobermana v nadi. da morda zadremlje in da ukradem vsaj hlače, ki vise dva koraka od njega na vrbi. Res zadremlje. Ko pa stopim izza grma. že zagledam skozi mrak belino njegovih zvestih oči. O ti pasja zvestoba ti, ki čuvaš gospodarjevo lastnino, da je ne ukrade sam gospodar! Nočem vam pripovedovati, koliko načrtov sem skoval in spet zavrgel, ko sem ležal za debelo vrbo, ki me je vsaj malo varovala hladne sape in rose. Sele proti polnoči ko sem že pošteno čutil mraz in glad. začujem od daleč znan žvižg. Odgovorim z enakim žvižgom. Svak prihaja! Moja zaskrbljena žena ga je v zleh slutnjah napotila do znane gostilne, naj me poišče. Ker se tam nisem oglasil, je krenil ob vodi nazaj ter me našel premraže-nega. lačnega in vsega divjega na čistokrvnega dobermana. Ukrotil je prezve-sto mrcino kaj naglo, kako, to me ni zanimalo. Najbrž je bil pes tudi že dovolj lačen. Ko se oblečem, se napotiva domov. Svakovih dobrohotnih nasvetov o ravnanju z dresiranimi dobermani sploh nisem hotel poslušati. Naj vzame zlodej vse do-bermane in njihove policijske nosove! Doma me je pričakala žena. vesela, da sem sc vrnil s celo kožo in da je bila njena sodba o pseh pravilna. Soglašal sem z njo z vsem, kar ji je bilo še bolj vsec. Neka i dni pozneje prodam prezvestega Jonnyja von Geierhorsta kajpada pod kupno ceno kljub temu, da je bil svak nasprotnega mnenja, in na žalost otrok, ki jih je moja nezgoda še celo zabavala. Zdaj vam je menda jasno, zakaj črtim pse in posebej še čistokrvne dobermane. Ce zagledam kje pripadnika tega žlahtnega pasjega plemena, me obhaja -ona kakor takrat tam za vrbo ob šumeči Dravi in iz vsega srca pomilujem njegovega zatelebanega gospodarja. Bt. Medicinske zanimivosti Ljudje, ki so oboleli za legarjem, nosijo še dolga leta bacile te bolezni v sebi in stalno ogražajo svojo okolico, še po tridesetih in več letih je mogoče ugotoviti +.e bacile v njihovem žolčnem mehurju. Pri koleri se nosilci bakterij ozdravijo že po treh mesecih sami od sebe. Da je mestno ozračje za bolne na pljučih tako škodljivo, so krivi kremenčevi delci v zraku, ki izvirajo od granitnega tlaka. Ti posebno trdi delci dražijo pljuča in poslabšujejo bolezen. Slana voda gasi žejo Gospodarstvo telesa je v tesni zvezi s soljo Voda, kj nima enakega osmotičnega pritiska kakor kri, se skozi ledvice m kožne žleze naglo izloči iz telesa. Ako Pije človek za žejo prav dosti vode, čaja ali mleka si nalaga s tem samo nekoristno balast, kj ga telo prav kmalu vrže od sebe. Pri športnem udejstvovanju bi si morali gasiti žejo s posebno raztopino kuhinjske soli, to se pravi z vodo. ki sta ji na vsak liter primešani dve kavini žlički soli Take pijače zadostuje mnogo manjša množina, da se za delj časa vzpostavi potreben tekočinski pritisk. Obnavljajte naročnino ^uje Davorin Ravljen. - Izdaja m konzorcij >Jutnu Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani