METOVAIE Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din. za inozemstvo 30 Din letno. Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 3. Urejuje Viljem Rohrman. štev 7. V Ljubljani, 15. aprila 1929. XLVI. VSEBINA: Uvoz zaklane živine v Avstrijo — skrajno otežkočen. — Še nekaj o ceni mleka. — Freza — stroj za drobljenje zemlje. — Nekaj opazk k umetnem gnojenju in umetnih gnojilih. — Krompir — kalijeva rastlina. — Nekalivost koruze. —• Naprava domačih pašnikov. — Misli, čitaj in računaj! — Zakaj so mi nesle koikoši pozimi. — Zavarovanje drevja čez poletje. — Najboljši kit za vinsko posodo. — Vprašanja in odgovori. — Iz delovanja podružnic. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Nedeljska -predavanja in tečaji. — Gospodarske stvari. — Kmetijske novice. —- Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov. — Uradne vesti. — Tržne cene. — Razstava perutnine in kuncev. — Poučni zlet na kmetijsko razstavo v Mo- nakovo od 5. do 10. junija 1929. — Inserati. Uvoz zaklane živine v Avstrijo -skrajno otežkočen. Avstrijski poljedelski minister je sporazumno z ministrom za socialno skrbstvo izdal novo odredbo, da se sine meso od govedi, telet, ovac in koz uvažati le v celih telesih. Sveže prašičje meso se sme, kakor doslej, uvažati v celih telesih in v polovicah, vendar je pri celih prašičih in njih polovicah pustiti glavo z jezikom in sapnikom, prsno in trebušno mreno, kakortudi cela pljuča, srce in obisti skupaj s pripadajočimi mezgovnimi vozli, in vse to v naravni medsebojni zvezi. Pri prašičih je obe polovici, ki spadata skupaj, točno označiti. Avstrijsko ministrstvo utemeljuje ta korak s tem, da je potreben z zdravstvenih ozirov, ker se da živali z bolezenskimi znaki spoznati le po pripadajočem drobovju. Vse to so tako težke zahteve, da je izvoz mesa v Avstrijo popolnoma onemogočen. Na podlagi te odredbe lahko avstrijske veterinarne oblasti vsako pošiljko zaklane živine proglase za predpisom neod-govarjajočo in jo zavrnejo. Ker je s tem še ta Izvoz, ki ga imamo, najhuje prizadet in dosedanja trgovinska pogodba kršena, se je podvzelo vse korake, da se izdana odredba prekliče, ali pa se bodo morali podvzeti potrebni protiukrepi. O uspehu te akcije bomo poročali. Se nekaj o ceni mleka. V 5. številki letošnjega »Kmetovalca" je bil objavljen zanimiv članek o ceni mleka, in sicer od g. F., predsednika mlekarskega društva za ljublj. okolico. Vsak posestnik, ki količkaj premišljuje razvoj našega kmetijstva, mu mora biti zelo hvaležen, ker je seznanil z resničnimi podatki našb javnost z vprašanjem, ki je danes najbolj pereče za napredek našega kmetijstva, osobito sedaj, ko preživljamo čase resne krize, ki tlači našega kmeta, in to predvsem kmeta - živinorejca. S točnimi podatki je g. F. podal sliko, koliko stane danes v resnici liter mleka, in sicer na podlagi lastnih izkušenj. Da odpomoTemo še večjemu nazadovanju našega kmetijstva, je potrebno< skupno sodelovanje, t. j. organizacija kmetov v društvih, predvsem pa v zadružništvu. Poleg svinčnika, ki je za sestavo bilance naših posestev, neobhodno potreben, imajio slično in še večjo vrednost gospodarske organizacije in zadruge, ki vodijo bilanco gospodarstva vsega okraja. Vzemimo za primer radovljiški okraj, kjer se večina mleka predela v sir. Kakšno ceno bi imelo pri nas danes mleko, ako bi se ne bilo osnovalo tekom desetletja toliko mlekarskih in sirarskih zadrug! Gotovo bi bila cena še nižja, kakor kjerkoli v Sloveniji. Kako pa tudi ne, ko še dandanes izkoriščajo kmeta razni prekupčevalci, in to zlasti pri oddaji mleka. Zelo važno je pa tudi. da se ustanovi v radovljiškem okraju, kjer je veliko število mlekarskih in sirarskih zadrug, še osrednja zadruga za ves okraj. Ta ima namen, da vzdržuje cene mleku na enaki višini. Nujno kaže potreba, da resno razmišljamo', kako priti do izboljšanja tega važnega vprašanja, kajti vedno bolj prihajamo do prepričanja, da je ravno mlekarstvo za današnjega kmeta - živinorejca prvo in najvažnejše vprašanje. In ravno osrednja zadruga, katero sem zgoraj omenil, ima zelo važne naloge, če jo pravilno osnujemo. Ta osrednja zadruga bi na eni strani zastopala zadruge napram oblastim, dalje vplivala vzgojno na izboljšanje produkcije, na izboljšanje kakovosti izdelkov, bi vzdrževala cene in skrbela, da bi se tudi v trgovskem pogledu vse pravilno izvrševalo. Mlekarsko društvo za ljubljansko okolico nam nudi lep dokaz, da se da v resnici 1 p na ta način vzdrževati ceno mleku, kakor je potrebno. Dovoli žalostnih primerov vidimo danes n. pr. v kranjskem okraju, kako poceni se mleko pmdaja. t. j. oo 1.25 do 1.50 Din za liter, kar pomeni nravcato izsesavanje ubogega kmeta. Prav ima ro-dukcije. Na drugi strani je pa potrebno poudariti, da je še veliko število kmetovalcev, ki vidijo v umetnem gnojenju le nekakšno novotarijo, za katero se nikakor ne morejo ogreti. Seveda je temu predvsem kriva starokopitnost, ki izvira povečini iz nepozna-nja najenostavnejših in temeljnih pojmov iz nauka o gnojenju. Rastlina, kakor vsako drugo živo bitje, potrebuje za svojo rast in razvoj svojega telesa hrane. Jasno je torej, da še tako dobro in kleno zrno, ki je vrženo v že izčrpano zemljo, ne more dati povolj-nih pridelkov. V svojem početku se sicer rastlina še lepo razvija, ko pa koreninam poide hrana, nastopi v lepem in hitrem razvoju rastline nenaden zastoj, rastlina počne pešati in hirati. Ona ostane sicer še vedno pri življenju, tudi še vedno rodi, vendar pa zdaleka ne v oni meri kot bi lahko od nje pričakovali. Če hočemo torej imeti od rastlinstva čim večjega haska, moramo predvsem gledati na to, da rastlinam nudimo kar najugodnejše pogoje za njih razvoj. Eden takih pogojev pa je dovoljna hrana. ,Ker pa rastlinstvo črpa svojo hrano v glavnem iz zemlje, moramo gledati na to, da pride v zemljo dovolj take hrane. Rastlinsko hrano pa najdemo v gnojilih, bodisi v hlevskem ali pa umetnem gnoju. Hlevski gnoj je zelo dober, ker vsestransko izboljša in Doživi kulturna tla, vendar pa ima to napako-, da niso v njem rastlinska hranila v pravem razmerju. To je predvsem vzrok, da je kmetovalec, čeravno ima dovolj hlevskega gnoja, še vedrio navezan na umetna gnojila. Kajti le s pravilno in smo- treno uporabo hlevskega in umetnega gnoja moremo doseči ono pravilno razmerje med posameznimi rastlinskimi tiranih, ki nam pripomorejo dvigniti rastlinsko produkcijo do najvišje mogoče meje. Danes je v prometu zelo veliko vrst umetnih gnojil, ki jm splosno oelirno na razne skupine, in sicer navaano po tem, kakšno redimo snov vsebuje eno ali drugo gnojilo. Kot redilne snovi smatramo tu predvsem ie one snovi, kojih pogosto primanjkuje zemlji, ne pa onih, Rojih ima zemlja vedno v obilici, lake snovi so: fosforjeva kislina, dušik, kalij in apno. Gnojila, ki vsebujejo eno ali drugo izmed navedenih 11 ranil, delimo v skupine, tako da poznamo skupino: tostatmh, aušičnatili, kalijevih, apnenih gno-jii in mešanice teh med seboj. Gnojila iz ene skupine ne moremo nadomestiti z gnojili druge skupine. Kalij n. pr. igra pri rastlinski prehrani in gradnji rastlinskega telesa čisto drugo vlogo kot dušik ali fosforova kislina in obratno. To omenjam zategadelj, ker je še mnogo kmetovalcev, ki še vedno ne delajo bistvene razlike med posameznimi gnojili glede njihovega posebnega učinka. Sploh naj bi vsak napreden kmetovalec, ki ima opraviti z umetnimi gnojili, imel v glavnem vedno pred očmi hranilne snovi posameznih gnojil. S temi hranilnimi snovmi naj bi v vsakem primeru kot z edino pravilnimi vrednotami tudi računal, kajti vse ostalo v umetnem gnoju je le malovredna navlaka, ki se ne plačuje in se ne more smatrati v gospodarskem ohratu kot produkcijsko sredstvo. N. pr. 100 kg 40% kalijeve soli ima 40 kg kalija (izraženega kot kalijev okis), 100 kg rudninskega superfosfata ima 16 kg fosforove kisline in 100 kg čilskega solitra 15.5 kg dušika. Torej le 40 kg kalija, 16 kg fosforove kisline in 15.5 kg dušika so v glavnem hranilne snovi ali vrednote, ki jih v poedinih gnojilih plačujemo in ž njimi gospodarimo. Spravljene v zemljo pa značijo povečanje hranilnih zalog; s prehodom v rastlinsko telo pa povečanje rastlinske produkcije. Umetna gnojila kupujemo in plačujemo potemtakem po množini zgoraj naštetih hranilnih snovi. V posameznih gnojilih je pa cena hranilnih snovi različna. Ce si torej izračunamo ceno eneiniste redilne snovi v različnih gnojilih, pridemo do zaključka, da se ta cena zelo izpreminja. Pri istem učinku bomo torej dali vsekakor prednost cenejšemu gnojilu. Učinek enega ali drugega gnojila nam bo povedal poljski poskus. Bojazen, da bi umetno gnojilo kot tako prepla-čali, je danes neupravičena, kajti pri nas urejuje promet z umetnimi gnojili- „Pravilnik o uvozu in prometu umetnih gnojil". S tem pravilnikom so vsebine redilnih snovi v posameznih gnojilih natančno določene ali normalizirane. Vsako pri nas producirano in k nam uvoženo umetno gnojilo ima potemtakem zakonito določeno odstotnost, koja ne sme pasti pod gotovo mejo. Zato je vsaka večja goljufija na trgu umetnih gnojil popolnoma izključena. Krompir — Kalijeva rastlina. Naše poljedelce opozarjamo, da je krompir Kalijeva rasama, ue mu gnojimo s hlevskim gnojem ali pa z umetnimi gnojili, ne smemo na to pozaoiti, če hočemo kaj vec doseči. Poudarjamo to, ker je mnogo nasm gospodarjev, ki mislijo, da je z „ruoiuncem", t. j. rudninskim superlostatom vsern potreoam krompirja ustreženo, i o pa ni res. Vsi dosedanji poskusi so pokazali, da je treba krompirju preuvsem kalija poieg drugih gnojil, bodisi poleg hlevskega gnoja ali pa poleg drugih umetnih gnojil. Za 1 ha računamo povprečno po ^00 kg kalijeve soli, za i oral pa 100 kg. — ,, Nekalivost koiuze. Kakor izvemo iz zanesljivih poročil, je letos tudi koruza na raznih krajih zmrznila in postala vsled-tega nekaliva. lo se je zgodilo posebno po krajih, kjer spravljajo koruzo v koruznjake ali podstreho in spi on na mesta, ki so Pila premalo zavarovana prea letošnjim mrazom. iNajDolj je trpela koruza, ki je bila premalo suha. Opozarjamo na to naše kmetovalce in jim svetujemo, da se o letošnji kalivosti koruze sami prepričajo, preden jo na veliko sejejo, in sicer s tem, da preskusijo v malem njeno kalivost. Ubenem prosimo, ua nam kmetovalci, ki bodo napravili te kalilne poskuse, poročajo o uspehu teh poskusov in sporoče nakratko in po dopisnicah, v koliko je trpela koruza vsled letošnjega mraza. Za te poskuse je vzeti po 100 zrn, ki jih je vložiti med mokre kipe in imeti na dosti gorkem prostoru, da nam prej izkale. V teku enega tedna nam že lahko poročajo o uspehu kalenja, koliko zrn je namreč izkalilo in koliko ne.' trosimo za te podatke naše čitatelje in prijatelje »Kmetovalca"! — n. Naprava domačih pašnikov. Za uspešno rejo je treba gibanja, svežega zraka in solnca. Ako naj se mlada goved ugodno razvija, telesno krepi in zdravstveno utrdi, mora vun na i>ašo ali pa v tekališča. Ce pogledamo v naše vasi, vi-uuno v premnogih slučajih, da živina sploh ne pride iz hleva, ne starejša in ne mlajša, in da obstoji vse gibanje le v poleganju in vstajanju pri jaslih. To so nezdravi pogoji za našo živinorejo. Res je, da ni povsod ugodne prilike za napravo pašnika uoma pri hiši, ali tam, kjer se dajo taki pašniki napraviti, naj bi si vzeli za zgled napredne živinorejske kraje, ki imajo najlepše uspehe s takimi domačimi pašniki. Tudi tam je bil začetek težak, danes se pa hvalijo s svojo lepo raščeno, hodno, zdravo in utrjeno živino in cenijo take pašne prostore vse višje kakor pa njivski svet. Ce hočemo z našo živinorejo naprej, moramo tudi pri nas ustvariti pogoje za boljše uspevanje, zlasti od prve mladosti naprej. In to bomo dosegli, če bomo spuščali živali' vsaj za par ur na dan na prosto-, kjer se lahko izpreliodijo in preskačejo. Živali naj ne tiče po hlevih! Premnogi naši kmetovalci so se tako uživeli v dosedanje navade, da si ne dajo dopovedati prednosti hišne paše, razen v jeseni po travnikih. To je pa premalo. Narava živali zahteva pašo zlasti v spomladi in v zgodnjem poletju, vsaj za par ur na dan. Skrbimo za to! Potrebni prostor se bo dal ob dobri volji marsikje dobiti. Seveda mora biti tik doma. Najlažje se da to izvesti na posestvih, ki so zložena in se drže hiše, oziroma hleva. Kjer to ni mogoče, je skrbeti vsaj za ograjena tekališča, ki služijo tudi dobro prostemu gibanju in bivanju na svežem zraku. Nekaj prilike za to se da povsod dobiti. Tudi sadni vrtovi se dajo porabiti za tako pašo, če ž njimi pravilno ravnamo in če pašo pravilno izrabljamo. Sedaj bi bila zadnja prilika za take naprave! R. Misli, čitaj in računaj! (Piše Vičanski Škerlec pri Veliki Nedelji.) Pregovor pravi: Dobro premišljeno delo je že napol opravljeno. Naša dolžnost je, da vsako ueio, preden se ga lotimo, natančno premislimo, kako oi ga najintreje, z manjšimi stroški, z malim trudom m z uoorimi uspeni opravili ter si na ta način iz-bodjsali 111 povečali svoje pridelke. Pomisliti je treba, da so tako delali nasi očetje, sami pa moramo boljše delati: travnike moramo gnojiti z živinskim gnojem, in ako tega manjka, pa z umetnimi gnojili. Pomisliti treba dalje, kako slabo živino so imeli naši pradedi. Ako si podedoval tako živino, jo moraš nadomestiti z boljšim plemenom, toda skrbeti moraš, da izboljšaš, oziroma prenoviš svoje malo vredne travnike! Ker imamo od leta do leta nova in večja plačila, katerih niso imeli naši predniki, moramo torej dobro pre-udariti, kako in kje dobimo denar. Ako prideluješ zrnje za prodajo, je treba zopet pomisliti, kako si urediš in obseješ svoje polje, da se ti povečajo tvoji pridelki. Za prodajo prideluj le take vrste žita, ki imajo največjo ceno. Ako se ti pa zdi cena toliko prenizka, da ne moreš izhajati, potem je bolje, da prideluješ krmo in rediš več živine. Pitana živina se lahko vedno in dobro v denar spravi, ali prenagliti se ne smeš. Poizvej ceno prej, ko pelješ živinče na sejm. Nadalje nam je treba pri našem gospodarstvu gledati na to, da vsak košček zemlje dobro izko-stimo in da ničesar ne kupujemo, česar ne potrebujemo. Priskrbimo si dobro orodje, ki pomeni pol dela. Z večjo vnemo bi se morali tudi poprijeti sadjarstva, ki nam pomaga velikokrat iz zadrege; ako imamo doma pijačo, nam ni treba prijemati za kljuke gostilniških vrat. Marsikateri dinar ostane v žepu, glava pa bo vedra in čista. Razen dela pa mora kmet tudi čitati, in sicer poučne gospodarske spise. Strokovna izobrazba je prvi pogoj za vsakega, posebno pa za kmetovalca. Navadno pa pravijo naši kmetje, da nimajo časa čitati. Taki izgovori so prazni. Ne mislim žaliti nobenega kmeta, ali žalostno je, če so sanjske bukve in druge malovredne knjige kar razdrapane in črne od samega prebiranja, gospodarski časniki, sadjarski članki, živinorejske knjige in drugi poučni gopodar-ski spisi pa tako snažni in čisti, kakor bi jih ravnokar prinesel iz tiskarne. Niti na misel mu ne pride, da bi jih prečital. Za to naj nam bodo židje (judje) za zgled. Ako dobi žid kaki časopis v roke, ga najprej prečita na zadnjih straneh, kjer1 se nahajajo oznanila in tržna poročila, katera ga pouče o stanju trgovine. Žid naj hodi, stoji ali sedi, vedno premišljuje in računa, kje bi imel kak dobiček. V tem oziru bi morali naši kmetje Žide posnemati. Kakor se oni zanimajo za trgovino, tako bi se morali mi zanimati za gospodarstvo1, če hočemo priti naprej. Prvi korak k napredku pa obstoji v pristopu k organizaciji. Kazalo bi, da bi vsi kmetje pristopili kot člani h Kmetijski družbi, katera ima namen, napredek vsega kmetskega stanu pospeševati. Vsak član dobi skozi vse leto gospodarski časopis „Kme-tovalec", ki ne vsebuje politike, pač pa prinaša gospodarske spise, ki so dandanes našemu kmetu tako potrebni, kakor pozimi topla suknja. Zelo potrebno je obiskovanje kmetijskih predavanj, poljedelskih, vinogradniških, sadjarskih in živinorejskih tečajev. Potom tečajev si boš pridobil zanimanje za kmetsko knjigovodstvo . Dragi stanovski tovariš! Poleg vsega tega pa moraš še računiti. V vsaki kmetski hiši bi morala biti zapisna knjiga, v katero je zapisal vsak dinar, kate-erga dne in za kaj si ga izdal. Ravnotako na drugi strani vpisati vsak dinar, zakaj smo ga sprejeli, kateri dan in od koga. Ob koncu vsakega meseca pa je te račune skleniti, da imamo pregled, in vpisati v blagajniško knjigo. Ob koncu leta storimo isto in potem bomo lahko sklepali, ali smo kaj prigospoda-rili ali ne. Morda se ti tudi ta nasvet ne dopade. Tudi tukaj boš godrnjal in se jezil čez ta nasvet. Vsaj skozi eno leto skusi po novem kopitu ravnati svoje gospodarstvo in ob koncu leta se ne boš kesal. Ako bi bili storili vse to naši pradedje in očetje pred 50 ali vsaj 30 leti, bi bil naš kmetski stan gotovo na boljšem stališču kakor je danes. Zakaj so mi nesle kokoši pozimi. I. Stupica. Proti sredi marca sem vprašal neko gospodinjo, ki ima devet kokoši pasme Brama, koliko jajec dobi na dan. Odgovorila mi je, da že od novembra nobenega. Jaz imam tudi devet kur, pa so mi vso letošnjo strašno zimo toliko nesle, da sem jih imel dovolj za domačo porabo in da sem jih še par sto prodal. Ker je gotovo več takih gospodinj, ki jih kokoši pozimi, ko so jajca najdražja, puste na cedilu, jih bo gotovo zanimalo, zakaj meni nesejo. Opomnim naj, da nimam posebno primerne shrambe za kokoši. Ponoči in ob hudi zimi tudi podnevi so v kleti, ki je precej temna in je bila letos prav mrzla. Petelinu je celo namrznil greben. Da kokoši nesejo pozimi, morajo biti pravega plemena, ker nekatere vrste ne neso pozimi. Sicer je nesenje pozimi predvsem odvisno od oskrbovanja živali, vendar so' gotove vrste boljše kot druge. Tudi morajo biti primerno stare. Jaz imam pet po dve leti, štiri pa po eno leto stare kokoši. Paziti pa se mora, da jarčice niso bile ne prezgodaj in ne prepozno izvaljene. Že pozimi izvaljene so jeseni že kakor starke. Prično sicer zgodaj nesti, a potem se omavsajo kakor stare. Premlade pa niso še ob začetku zime zrele za nesenje. Najboljše so okoli aprila meseca izležene. Da kokoši neso, potrebujejo mnogo hrane. Kadar začne kokoš močno jesti, vem, da bo kmalu nesla. Pozimi pa se kokošim včasih ne ljubi jesti, so vse zaspane in kar čepe v kakem kotu. Moramo jih poživiti. Dobro je, če jim namešamo med steljo zrnja, da ga iščejo in se s tem kratkočasijo. Tudi v temnem prostoru ne jedo rade. Zato- sem jih spustil, če je bilo le mogoče, vsak dan, če ne več vsaj po kako uro na dvorišče. Vso dolgo zimo ni bilo deset dni, da bi ne bile prišle iz kleti. Ne smemo jim tudi dajati vedno enake hrane, ampak naj se večkrat premeni. Vodo sem jim dajal vedno gorko. Tudi mehko pičo: kuhan zmečkan krompir, zmešan z otrobi, kruhovimi ostanki in koruzno moko, sem jim pokladal gorko. Proti večeru so dobile zrnja, kolikor so ga hotele, včasih pa tudi podnevi nekoliko za iz-premembo. Dajal sem jim drobno zrezanih hrustancev, ostankov mesa ali stolčenih kosti. Zelo željne so bile jajčnih lupin, ki sem jih jim nadrobil vsak dan. Če mi jih je zmanjkalo, sem jim dal zdrobljenih polževih lupin. Predvsem pa morajo kokoši dobiti tudi pozimi sveže zelenjadi. Dal sem jim vsak dan, ko je niso zunaj več dobile, par endivij. navadno takrat, ko sem jih spustil na dvorišče. Obesil sem jih na vrvico poldrugi čevelj od tal. da so kokoši skakale vanje in jih treale ter se pri tem grele in gibale. Ko mi je zmanjkalo endivije. dajal sem jim cime od repe in kolerabe, in ko teh ni bilo, na prav drobne kocke zrezane kolerabe. Zavarovanje drevja Čez poletje.® Mlada drevesa so po saditvi in tudi v poznejših letih izpostavljena raznim poškodbam. Na travnikih in pašnikih, kjer se živina pase, poškoduje le- ta večkrat mlado drevje s tem, da se drgne ob debla ali pa da jih celo gloda. Za take primere je najbolje, da se napravi ograja okoli debla iz treh močnih kolov, ki jih zabi-jemo v trikotu okoli debla. Na kole nabijemo deščice nekoliko napošev in za dlan narazen. (Gl. si. 18.) Dobro je, če ovijemo oerajo še z bodečo žico, {n sicer v vijugah in da jo nabijemo na droge. Tako odvračamo živino, da se ne more drgniti ob ograjo. Nekateri zabijejo v droge na zunanji strani tudi dolge žeblje z okroglimi glavami, in sicer tako, in sicer tako, da gledajo še za % iz drogov. Tudi kokoši razgreba-jo in brskajo okoli mladih dreves in kopljejo jame v kolobarju včasih celo do korenin globoko. Proti kokošim se zavarujemo s tem, da napravimo okoli dreves ograjo iz mreže, ki je vsaj 1.20 m visoka. Zabijemo jc z lesenimi kavi ji v zemljo. Prav koristno je tudi, če mlada drevesa sedaj spomladi pobelimo z zmesjo apna, ki mu primešamo nekoliko ilovice, in sicer zaraditega, da se bolje prime. Ne belimo dreves zaradi zajcev, ker apneni belež jih ne zadržuje, da jih ne bi v jeseni oglodali, ampak zato, da obvarujemo debla naglih toplotnih izprememb, mraza pomladi in žgočega solnca poleti, ki povzročajo, da zadobi deblo hrapavo in raz-pokano skorjo. Lahko nastanejo na deblu tudi velike rane s tem, da odstopijo celi kosi skorje. Tako poškodovana drevesa zastanejo v rasti in sčasoma odmro. Bela barva apna pa ovira naglo ogrevanje debla in to ravno želimo z beljenjem doseči. Fr. Kafol. Najboljši kit za vinsko posodo. Zelo neprijetno je, če posoda iz lesa ne drži tekočine. V takem primeru se poslužujemo raznih maž. ki so čestokrat nezanesljive; te so: loj, vinski kamen, pomešan z apnom, i. t. d. Če hočemo kaj dobrega za zamazan je posode pri rokah imeti, naredimo mažo takole: Na 40 delov kuhinjske soli vzamemo 60 delov svinjske masti ter 33—35 delov čistega čebeluega voska. Vso to količino pustimo razgreti in prevreti v primerni posodi na lahkem ognju. Med vrenjem zmes pridno mešamo ter ji dodamo malce penela od bukovega kuriva. Ko se zmes ohladi, je že dobra, da ž njo zamažemo špranje oosode na mestih, kjer pušča. t. j., da ne drži tekočine. Take maže se tudi miši in oodsrane ne lotijo, kar se je že zgodilo zlasti nri Iojevi maži. da so jo nožrle in je v veliko škodo dragocena pijača iz posode iztekla. A. G(—k. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Na kmetijsko - sosoodarskn vprašanja odgovarja družba le svoiim udom. ki on^nisani s polnim imenom. Za odgovor je priložiti 3 Din (v znamkah) za stroške. Vprašanje 19. Nekateri sosedi so začeli v zadnjih letih voziti po moji poti (gonji), da varujejo svoja pota, meni pa delaio ob deževnem vremenu veliko škodo. Ali smem zabraniti vožnje gnoja in poljskih pridelkov vaščanom, ki imajo svoje poti in ki niso prej nikoli vozili, ne njih predniki niti sedanji lastniki? (A. O. v Z.) Odeovor: Voziti po tujem svetu sme razen lastnika le oni, ki ima takozvano služnostno (servitutno) pravico. Tako pravico se pridobi potom pogodbe ali dogovora, pa tudi potom priposestvovanja, za kar pa treba, da dotioni, ki se nanj sklicuje, dokaže, da vozi že 30 let in to javno, nemoteno in v dobri veri, t. j. v prepričanju, da mu gre ta pravica. Iz Vašega vprašanja pa sledi, da Vas ne veže nobena pogodba in da tudi priposestvovanje ni podano, ker dosedaj dotični va-ščani niso nikoli vozili. Zato iim te vožniie lahko ubranite. Pri tem ie čisto vseeno'. ali imaio svo>a nota aH ne. Seveda bi v sledniem primeru, t. i., da nimaio svojih potov, prišlo končno do sodne določitve zasilne noti oreko Vašega sveta: to pa le, če res nikakor ne morem drugače do svojih njiv. Zato onim vaščanom, ki nimajo drugih potov, ne bo kazalo braniti vožnip. Pač jih na bo opozoriti, da so dolžni Dovrniti vso škodo, ki in povzročijo s svojimi vožnjami. Drugim vaščanom pa prepo- Slika 18. Kako je zavarovati sadno drevo pred živino. vejte vožnje. Ce bi se pa ne pokorili in vkljub Vaši prepovedi vozili dalje, jih morate tekom ,30 dni tožiti na priznanje ne-obstoja servitutne pravice vožnje. Za ta slučaj pa bo najbolje, da se prej posvetujete s kakim odvetnikom. Dr. F. S. M. Vprašanje 21). V naši mlekarni se je to zimo izdelovalo manj vredno maslo. Pinjenec je bil grenak in maslo neprijetnega okusa. Kaj je krivo temu nedostatku in ali je res, da prenizko ohlajeno mleko kvari kakovost masla? (I. K. v Z.) Odgovor: Nizka toplota samanaseibi ne škoduje mleku. Škoduje mu pa, če se toplota preveč menjava in če mleko postaja. V Vašem primeru se je najbrže na ta način grešilo, da se mleko ni točno in redno oddajalo v mlekarno in da se je pri tem toplota preveč izmenila, namreč iz prenizke toplote (v letošnjem mrazu) prešla počasi in morda v premalo čistem (zračnem) prostoru na stopinjo, pri kateri se je vmedila. Kriva je temu letošnja zima s svojimi neugodnimi posledicami za dobavitelje in za mlekarne ozir. mlekarja. V ostalem lahko povzročajo take neprilike tudi staromolzne krave in slaba klaja. r. Vprašanje 21. Naša mlekarna je v hribih, tako da je otež-kočen vsled daljave in slabih poti donos mleka zlasti glede zamude časa. Izrekla se je želja, da bi se zaraditega posnemalo na treh mestih in smetano potem nosilo skupaj v glavno mlekarno, kjer bi se izdelavah maslo. Ali je res, da bi se s tem znižala količina in dobrota masla, če se posnema na več krajih? (I. K. v Z.) Odgovor: Če se povsod pravilno dela, ni vzroka, da bi bilo maslo iz skupaj znešene smetane slabš'e. Kaj malega manj bi ga pa utegnilo biti, ker je neizogibno, da povsod kaj malega odpade in se takih izgub na treh mestih nekoliko več nabere kakor na enem samem mestu. Zato so pa druge ugodnosti tukaj, ki izravnavalo razliko v teh izgubah. R. Vprašanje 22. Potreboval bi sveder za vrtanje zemlje, da bi napravil jame za sadno drevje z razstreljevanjem potom dinamona. Kako razstreljujem zemljo z dinamonom ozir. ka-mniktitom? (I. P. v S.) Odsovor: Najprej vas opozarjamo, da se v naši državi ne izdeluje več dinamon, ampak isto razstrel.iivo z imenom kainniktit. Dobite ga v vseh 'trgovinah, ki prodajajo razstrelji-va, užigalne oatrrne Da le potom dovoljenja od sreskega poglavarstva. - Posebnih svedrov za vrtanje lukeni za karrani-ktit nimamo. V to svrho nam zadostujejo železni drogovi, kakor jih imaio v kamnolomih. — Z drogovi se napraviio v zemlji primerno doboke luknje. 1—>1^ m globoke, v katere utak-neimo eno do dve patrom! kamniktita. ki smo jih preskrbeli s patrono in užigalno vrvico. Ko smo to užgali. se odstranimo dovolj daleč. Kamniktit navadno ne vrže preveč zemlje vun, ampak io zrahl;a bolj v globini. Potem moramo jamo za sadno drevje izkopati, kar storimo po možnosti že v jeseni in io pustimo čez zimo, da zeiml;a premrzne. L. Vprašanje 23. V zadnjem času -mi dajejo krave mleko, ki ie žaltaveea okusa in neprimerno za promet. Zakaj dajejo krave žaltavo mleko? (1. S. v B.) Odgovor: Staromolzne pa tudi visoko-breje krave dajo večkrat žaltavo mleko, kar je v zvezi z notranjim izločevanjem beljakovin. Pogosto je temu vzrok tudi bolno vime, pri čemer se mleko okuži po bakterijah, ki provzročajo žaltavost. Največkrat pa opazimo spomladi, da postaja mleko pri vseh kravah nekoliko žaltavo in dobi neprijeten duh in okus. Temu je pa vzrok slaba pokvarjena krma, na pr. gnil krompir, repa, pe t, nagnito repno listje, kisle pomije, žaltave tropine in ra-zn. druga nezdrava krma. Če doženemo pravi vzrok tega pojava in ga odstranimo, tedaj preneha tudi krava dajati žaltavo mleko. l. IZ DELOVANJA PODRUŽNIC. Kmetijska podružnica Mošnje je zborovala 17. marca t. 1. Od 109 udov je bilo 24 navzočih. Iz poročila povzamemo, da je imela podružnica N564 Din denarnega prometa. V odbor so bili izvoljeni: Ant. Glofooenik, načelnikom in za odbornike Iv, Rozman, Jož. Vovk, Jož. Černivc, Fr. Zupan, Fr. Knafelj, Ant. Prešern, Ant. Avsenek in Jož. Ažmam. Za delegate so bili izvoljeni: Ant. Avsenek, And. Frelih in Ant. Giobočnik. Pri slučajnostih se je rešila zadeva .glede okopalnika in nabave nove ■travniške brane. Kmetijska podružnica Trbovlje je zborovala 17. marca t. 1. Od 237 udov je bilo 75 navzočih. Iz poročila je povzeti, da se je odbor vestno trudil zastopati interese podružnice in da je podružnica po možnosti podpirala svoje članstvo. Izrekla se je zahvala občinskemu zastopu, ki podpira podružnično delovanje. Računski zaključek izkazuje 36.508 Din dohodkov in 36.406 stroškov, tako da je bilo vsega prometa 116.027 Dim. Za delegate so bili izvoljeni: Rud. Ahac, Fr. Brlel, Fel. Gričar, Gašp. Mrzel, Al. Cestnik in Fr. Zavrl. Članom pripade tudi letos ta ugodnost, da bo cepljenje prašičev zastonj; polovico stroškov prevzame okrajna blagajna, polovico pa podružnica. Navzoči člani se opozore na zalogo umetnih gnojil, ki je v Hrastniku pri g. Rošu. Obenem se ima županstvo naprositi za podporo in dodelitev prostora za napravo lastnega skladišča. Sledilo je potem predavanje g. nadučitelja Levstika o sadjarstvu. KMETIJSKO - ŠOLSKI VESTNIK. Kmetijska šola na Grmu sprejme s 1. majem 1929. 15 učencev (vajencev) v pripravljanj gospodarski tečaj. Ti učenci imajo dnevno po dve uri pouka v šoli, ostali čas se uporabljajo pri delih na šolskem posestvu, dobivajo vso oskrbo na zavodu brezplačno in so pod stalnim nadzorstvom, kot redni učenci. Tečaj je namenjen kot priprava za vstop v redno šolo predvsem onim kmetskim sinovom, ki imajo slabo predizobrazbo iz osnovne šole. Iz tega razloga se opozarjajo vsi kmetski gospodarji, ki žele poslati svoje sinove na kmetijsko šolo na Grm, da v redno šolo, ki se prične v začetku novembra 1929, ne bo sprejet noben prosilec, ki ni dovršil z dobrim uspehom vsaj štirih razredov osnovne šole, če ni prej obiskoval tega pripravljalnega tečaja. Skušnja namreč uči, da prosilci brez prejšnje temeljite priprave ne dosežejo povoljnih uspehov in je naš in njihov trud skoro zastonj. — Učenci pripravljalnega tečaja imajo po dovršenem tečaju tudi prednost pri sprejemu v redno šolo v šolskem letu 1929/30. pred vsemi drugimi prosilci, in sicer na brezplačno mesto v celoletni in zimski šoli. — Pogoji sprejema v tečaj so: 1. starost ne manj kot 16 in ne več kot 19 let, 2. dovršena osnovna šola (četudi le enoraz-redna), 3. telesna in duševna sposobnost. Prošnjam, kolko-vanim s 5 + 00 Din, je priložiti krstni list, domovnico in zadnje šolsko spričevalo ter jih poslati najpozneje do 20. aprila 1929. ravnateljstvu Kmetijske šole na Grmu, p. Novo mesto. — O sprejemu se obveste prosilci po 20. aprilu pismeno. Vsa potrebna pojasnila daje ravnateljstvo. NEDELJSKA PREDAVANJA IN TEČAJI. Vinogradniški in kletarski tečaj v Semiču. V nedeljo in ponedeljek, 24. in 25. marca t. 1., je priredila Kmetijska družba za Slovenijo na prošnjo tukajšnje podružnice dvodneven vi- nars-ki in kletarski tečaj. Tečaj je obiskovalo oba dneva do 100 kmetovalcev, ki so pa z no sledili izvajanjem obeh predavateljev gg. Gombača in Kafola. Govorila sta o ravnanju s p oz eb Krni trtami in zmrznjenimi vini, o izbiri ameriških podlag in žlahtnih trt in o uporabi umetnih gnojil. Na koncu tečaja je tukajšnja podružnica obdarovala vse svoje člane (66 po številu) z različnimi v vinogradništvu in kletarstvu potrebnimi predmeti in s strokovnimi knjigami. — S tečajem je bila združena tudi pokušnja tukajšnjih vin. Ugotovljena je bila njih razmeroma zelo .dobra kvaliteta. Povprečna jakost preizkušenih vin znaša 9—'10%. Podružnica se tem potom najlepše zahvaljuje prirediteljem in jih prosi še za nadaljnjo naklonjenost. Ljutomer. Kmetijsko predavanje, ki ga je priredila na Jožefovo tukajšnja kmetijska podružnica, je bilo izredno po-poučno in zanimivo. Predvajali so se filmi o pridelovanju krompirja, o pridelovanju pese in o kmetijski razstavi v Mo-nakovem (Munchen, Nemčija). Udeležba je bila prav obilna. Za prireditev gre hvala predvsem ravnatelju Kmetijske družbe g. inž. Lahu, ki je filme predvajal, in kmetijski podružnici, ki je vprizorila tO prireditev. Sadjarski odbor za okraj Radovljica priredi tekom meseca aprila in maja t. 1. pet celodnevnih poučnih tečajev za precepljanje in oskrbovanje sadnega drevja, in sicer: Dne 14. aprila v Gozdu pri Kranjski gori v hiši št. 14; — 21. aprila na Smokuču pri Breznici pri Janezu Zupanu št. 39; — 25. aprila v Nomenju v Bohinju v tamk. šoli; — 28. aprila na Češnjici v Bohinju v sirarni; 5. maja pri Sv. Križu nad Jesenicami v šoli. — Podajal se 'bo najpotrebnejši teoretični in praktični pouk iz sadjarstva. Vabijo se vsi interesentje, posebno pa mlajši posestniki in mladeniči k obilni udeležbi. Priporoča pa se, da prinese vsak udeleženec s seboj ccpilno orodje, oziroma vsaj oster nož. Vsak tečaj prične ob 8. uri zjutraj. — Sadjarski odbor za okraj Radovljica. GOSPODARSKE STVARI. Preložitev vinskega sejma v Ljutomeru. Za dan 10. aprila t. 1. določeni vinski sejm, in razstava vina v Ljutomeru se je moral iz tehtnih razlogov preložiti in se vrši dne 29. aprila t. 1. Kakor prejšnja leta, bo tudi ta prireditev dokazala, da se pristni ,JLjuito;merčan" dobi samo v Ljutomeru. Vkljub lanskemu deževju v Tani jeseni so vina prav prijetnega harmoničnega okusa. To je pripisovati predvsem pozni trgatvi, ki je v ljutomerskem okraju postala že običajna. Ker so vinske zaloge zadnjega letnika posebno obilne, bo tudi izbira vina prav lahka. Gostilničarjem, vinskim trgovcem in drugim ljubiteljem dobrega vina se bo nudila ta dan najlepša prilika za nakup prvovrstnega blaga po zmerno nizkih cenah. KMETIISKE NOVICE. Bosanski kmetje v Sloveniji Večja skupina bosanskih kmetov iz Bihača je koncem preteklega meseca obiskala Slovenijo. Pod vodstvom kmetijskega svetnika g. Tramipuža so si ogledali po Gorenjskem naše mlekarske in sirarske domove. V Hrašah jim je razkazal sirarno leski župan g. Iv. Ažman. Na njegovem domu so si ogledali tudi postajo plemenskih merjascev in državno žrebčarsko postajo. Živo so se zanimali Bosanci za našo živinorejo in kokošjerejo ter vse gospodarske naprave naših kmetov. Ogledali so si tudi tvornice pletenin, ki so po Gorenjskem zelo razširjene. Pregled plemenskih merjascev. Okrajna živinorejska odbora v radovljiškem okraju priredita tudi letos pregled vseh okrajnih plemenskih merjascev, in sicer o priliki licencovanj plemenskih bikov. Pregledi se vršijo na sejmiščih, in sicer v Lescah, v torek, 16. aprila ob osmih, na Jesenicah, v sredo, 17. aprila ob devetih, v Kranjski gori, v četrtek, 18. aprila ob enajstih in v Bohinjski Bistrici, v petek, 19. aprila t. 1. ob polu enajstih. Pregledovalo se bo starejše in mlade merjasce. Razdelitev subvencijskih merjascev v mariborski oblasti. Tekom leta 1929. bo komisar oblastne samouprave oblasti mariborske porazdelil dobre mlade plemenske merjaščke oplemenjane bele domače pasme po znižani ceni. Prijave se sprejemajo do 1. maja pri sreskih poglavarjih in okrajnih za-s topih, kjer se dobijo zavezna pisma in nadaljnja navodila. Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo. Popravek. V ..Kmetovalcu" z dne 31. III. je bilo sporočeno, da je bil g. inž. Franjo Lukman od oblastnega odbora mariborske oblasti honorarno nameščen. Pravilno se mora glasiti: „Prof. inž. Franjo Lukman na mariborski vinarski šoli je bil iz oblastne službe odpuščen. Bil je ponovno sprejet v državno službo na srednji kmetijski šoli v Bukovu pri Negotinu v Srbiji." — Razpis službe. Na veleposestvu v mariborski oblasti je zasesti mesto adjunkta. Mlajše moči. absolventi visoke ali srednje kmetijske šole, ki imajo nekaj prakse, naj se oglasijo pri tajništvu DKS. Rogoj: popolno znanje nemškega jezika. — Komisar oblastne samouprave mo-starske oblasti je razpisal tri mesta sreskih kmetijskih referentov. Pogoji: dovršena visoka ali srednja kmetijska šola in najmanj triletna praksa. Prednost imajo specialisti za vinogradništvo. Informacije pri tajništvu DKS. Iz delovanja odbora D. K. S. — 3. odborova seja se je vršila nde 23. februarja na vinarski šoli v Mariboru. Razpravljalo se je o nameravani ustanovitvi zveze vseh kmetijskih društev v državi in smo se pridružili stališču Kmetijske družbe. Glede zopetne zaposlitve odpuščenega uradništva smo prejeli od oblastnega odbora deloma ugodno rešitev. Mariborski oblastni odbor pa bo verjetno ugodil našemu predlogu za izplačilo primernih odpravnin. — 45 dosedanjih rednih članov ni plačalo članarine za leto 1928. in se izbrišejo iz seznama društvenikov. Žalosten dokaz naše stanovske nezavednosti! — Prihodnja odborova seja bo 20. aprila ob treh popoldne na vinarski šoli v Mariboru. — Iščemo ekonoma, ki je tudi izvežban v vinarstvu; nadalje iščemo kletarja. — Članarina za leto 1929. Vsi redni člani se vabijo, da plačajo v zmislu društvenih pravil predpisano članarino,, ki znaša za leto 1929 . 40 Din. — Kdor nima naše položnice, naj kupi golico. ki se dobi pri vsakem poštnem uradu za 25 par ter jo izpolni na naš ček. rač. št. 12.322. URADNE VESTI. Podružnični občni zbori. Na podružničnih občnih zborih smejo glasovati in voliti samo stari člani in tisti, ki so bili sprejeti na sejah glavnega odbora do 21. februarja t. 1. O sprejemu članov, priglašenih po tem roku, bo sklepal glavni odbor na prihodnji odborov! seji. Občni zbori podružnic, ki so se že vršili z novimi, še ne sprejetimi člani, so neveljavni in se bodo morali nanovo vršiti. Predsedstvo Kmetijske družbe za Slovenijo. ZAPISNIK SEJE GLAVNEGA ODBORA Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani v četrtek, 21. februarja 1929. (Dalje in konec.) 4. Obračun za leto 1928. Gg. odbornikom je bila predložena bilanca in račun izgube in dobička za leto 1928. G. predsednik je prečital .podrobno obračunsko poročilo, s katerim je bilo nakratko pojasnjeno delovanje blagovnega oddelka od 1. 1925—1928. Iz njega sledi, da je postajala bilanca in s tem tudli, gospodarstvo pri družbi od leta do leta ugodnejše. V letu 1928. je zaključila družba s čistim dobičkom od 31.034.08 Din. Pri podrobni obravnavi o obračunu so se od strani gg. odbornikov izrazile različne želje. Del dobička naj se uporabi za poglobijenje strokovnega delovanja pri družbi. V bodoče je stremeti za tem, da se znižajo cene blaga tako, da zaključi družba z obračunom brez dobička. Bilanca naj se v bodoče skupno z bilanco prejšnjega leta dopošlje gg. odbornikom nekoliko prej v proučevanje. Družba naj skuša od kmetijskega ministrstva dobiti primerne podpore, da bi lahko znižala cene blagu, ki ga oddaja svojim udom, kakor so umetna gnojila, semenle in stroji. G. predsednik je na razne želje in predloge podal potrebna pojasnila in poudarjal, da mora družba pri svojem blagovnem prometu stremeti za tem, da najprej pokrije svoje dolgove za nabavo hiše v Mariboru in za svoje druge obveznosti. Glavni odbor je nato sklenil, da izreče g. predsedniku kakor tudi vsemu uradnfištvu zahvalo in svoje zadovoljstvo za izvrstno vodstvo družbene uprave v I. 1.928. Obračun za leto 1928. se je nato soglasno potrdil. 5. Obnovitev perutninarskega odseka. Ravnatelj je poročal, da se je posebno v ljubljanski okolici v zadnjem času pričelo zanimanje za perutninarstvo in kunčjerejo. Pri družbi je bffl že pTed vojno samostojni perutninarski odsek, ki je v zmislu družbenih pravil -deloval za pospeševanje te panoge. Ker je potrebno-, da se tudi Kmetijska družba za to zanima In da pridobi osebe, ki imajo za te živali posebno veselje, je obnovitev tega odseka umestna. Po k-rajSi obravnavi o tem predmetu je glavni odbor potrdil obnovitev perutninarskega odseka. 6. Sprejem novih udov in potrditev noriružnie. Glavni odbor je sprejel 700 nanovo pristopivših pravih udov, kfl so se priglasili od zadnje odborove seje s pridržkom, kakor je bilo svojčas določeno. Nadalje je potrdil ustanovitev nove podružnice Oreho-vica pri St. Jerneju, Griže pri Žalcu in Zabukovie pri Sevnici. 7. Per=onalia. Sledi tajna seia, v kateri so se obravnavala nekatera uradniška vprašanja. 8. Slučajnosti. G. Petrvvar je predlagal, nai glavni odbor dovoli vdovi inž. Holza, bivšega tajnika štaierske kmetijske družbe, mesečno podporo od 300 Din od 1. januarja t. 1. na-dalie. in sicer tako dolgo, dokler se njeno materielno stanje ne izboljša oz. niena pok-oinina v ministrstvu ne uredi. Glavni odbor ie ta predlo« odobril. Nadalje je naklonil glavni odbor Jugoslovanski matici podporo v znesku 1000 Din kot prispevek za begunce, ki so bil! primnrani zapustiti svo-io rodno zemljo. G. Trček ie medla sal. nai se družba zavzame za to. da se rentni davek, 'kakor ie sedai določen, zni'ža. kaiti proti riiemu so vsp eospodarsiV<» kornoraciie. Ker je tozadevna konferenca že 28. t. m. r>ri finančnem- ministrstvu, ie treba čim-prei izdelati spomenico, v kateri je izraziti zahteve kmetijstva no z-nižarpu tecn davka. G. Ažman ip nredlaeal. nai Kmetijska družba ponovno zaprosi železniško ministrstvo, da dobijo njeni udje trikrat na leto polovično vožnjo po železnici. Nadalje' je nasvet-oval, naj Kmetijska družba na mero-dajnih mestih priporoča, da dobijo -okrajne blagajne za vodstvo kmetijskih agend v okraju strok-ovjnake, ki bodo to delo izvrševali. Živinorejski odseki so namreč razpuščeni. Ker ni drugih predlogov, je g. predsednik ob K na 6. uro zaključil sejo. VABILA k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1,—6. po § 31. družbenih pravil. '&. Slučajnosti. V nedeljo, 28. aprila 1929: Begunje pri Lescah, ob treh popoldne v šoli; Besnica. ob treh popoldne v župnišču v Zgor. Besnici; Breg pri Ptuju, ob enajstih dopoldne v gostilni Strašil na Bregu; Cerklje ob Krki. po prvi sv. maši v Društveni dvorani; Hotederšlca, ob enai-stih dopoldne pri g. Ivanu Petkovšku, 28; Dol pri Ljubljani, po prv-i sv. maši v občinski hiši; Koroška Bela, ob osmih zjutraj v stari šoli; Loški potok, ob treh- popoldne v Društvenem domu na Hribu; Sinkov turn, o-b devetih dopoldne v gradu; Unec pri Rakeku, po sv. maši v osnovni šoli; Vače, po prvi sv. maši v gostilni Barlič; V nedeljo, S. maja 1929: Celje, ob osmih zjutraj v Orlovskem domu; Gorje, ob treh popoldne v cerkveni dvorani; Iška Loka. ob treh popoldne pri Martinu Pircu v Mateni (istočasno predavanje o ravnanju z gnojem); Kranj, ob enajstih dopoldne pri načelniku ;Negova, po rani sv. maši -pni g. Beziaku; Skaručna, ob dveh popoldne pri načelniku; Sora, takoj po prvi sv. maši v šoli; Šenčur pri Kranju, ob -treh popoldne pri načelniku Matiji Gašperlin, Šenčur; Št. Lovrenc na Pohorju, ob desetih dopoldne v gostilni Jakob Osvald, na Spodnjem trgu; Ljubljana, v četrtek, 2. maja 1929. ob osmih zvečer v dvorani Kmetijske družbe, Turjaški trg 3./I.; Gameljni, na praznik, 9. maja 1929. ob dveh popoldne pri Urincu v Sred-niih G-ameljnih; Sovodenj, na Binkoštni ponedeljek, 20. maja 1929. o-b treh popoldne v Podjelovem Brdu, 5. Trzne cene. One s n v dinarjih. Ljubljana BI I3 V " f ® M — b e a S pšenica -s (s,i S 1 i ki: S, » \ sli lečmen ..... oves....... proso...... koruza (nova, sušena) ajda....... fižol, ribničan . . . fižol, prepeličar . . krompir..... sladko seno .... kislo seno .... slama...... 1 q 1 1 ., 1 .. 1 1 .. 1 ., 1 1 .. 300'-300'-315'-I 305'-280'-340'-275'--830--»850,-150' - do «« ? C li o IN >0 a a l a. .... i .. .... i Voli I.....žive teže 1 kg „11.........1 „111.........1 „ Krave, klobasarice „ „ 1 „ (Prigon v Li. 122, v Mar. 440 glav). Teleta .... žive teže 1 kg ■ (Prigon v Lj. 4, v Marib. 14 glav). 6—8 tednov stari .... kom. 3—4 mesece stari...... 5—7 mesecev stari .... „ debel.....žive teže 1 kg debel .... mrtve „ 1 (Prigon v Lj. 328, v Mar.32 glav). 305 -325 330 -330 do ''o do do do d V 2-«5 do — do — do 200 do - do 125 do 100 9-50 do '""tO 8'50,do — —•—Ho — IT 3"-Ido Maribor -. 350'-do 360'- — 350'— do _ »350*— do _ f300' - do _ 300'— do _ -"-do _ g50*— do — fi00'— do — _•_ do — 150"— do - 120'— do - do - 90'— do " 8'25 do 7-25 do do 3-50 do 350'— 350'— 350'— 300* — 700' — 200" — 180' — 120' -100'~ 8'50 7'75 50 10'—do f 12 — —• _ do —' do 300 —■— do -■:--•-d- — -■— do — 180'— do 250'— do 400'— do 10-- do 15'— do 200' — 350 — 500'-12'50 18' - i{ piščanec kokoš . kom. 15'—' to —. — 90'— do 25'— do 30' - 30-— do mleko . . . smetana . . čalno maslo surovo maslo bohinjski sir sirček . . . v jajce . . . 1 lit. 1 „ 1 kg 1 .. 1 .. 1 „ kom. 2'50 do 3'-—'— do —•■ 44'— do 48'- 40'— do —■-34'— do 8'- do —'- do 40'-10— 1'25 3'50 do 12'— do 5f — do AA-— do _-_do do i'25 do 45'- 4'— 14'— 60' -48' - 1'50 •i o f trda drva J * X i mehka drva 1 m» 180-— do —'— 125' do 150 — 1 „ 70'— do —'— 90'— do 100' - Priloga „ Kmetova le u " š t e v. T. _KMETOVALEC _ Razstava perutnine in kuncev. Pocjofi za razstavo.! Kdor se želi udeležiti perutninarske in kuncerejske razstave na Ljubljanskem ve-lesejmu v dneh 30. maja do 9. junija t. 1., se mora ravnati po naslednjih predpisih: 1. Razstava perutnine bo trajala od četrtka, 30. maja do ponedeljka, 3. junija, razstava kuncev pa od srede, 4. do nedelje, 9. junija. 2. Razstavne živali in drugi razstavni predmeti morajo dospeti na razstavišče pri perutnini najkesneje v sredo, 29. maja do opoldne, pri kuncih pa do torka, 4. junija do opoldne. 3. Perutnina je razstaviti v skupinah, in sicer en petelin in dve kokoši in slično 'tudi race, pure in gosi; golobe po parih; kunce pa posamezno ali z družino. Pri perutnini so izjemno dovoljene tudi večje skupine. Razstavljene živali morajo biti najmanj tri mesece stare. Pri perutnini in kuncih se dopustijo samice tudi s svojimi mladiči. 4. Kmetijska družba in Velesejmska uprava ne jamčita za morebitni pogin živali na razstavišču in pri prevozu1, če ga nista sama zakrivila. 5. Vsak razstavljalec kakoši dopošlje v poučne svrhe obenem z živalmi tudi 5 jajc istih kokoši, ki se po razstavi prodajo v korist perutninarskega odseka. 6. Vse razstavne živali se lahko prodajo na razstavi, morajo pa ostati tam ves čas razstave. 10% od izkupička gre v korist perutninarskega odseka. 7. Stroški za dostavo živali na razstavišče in za odvoz gredo na račun razstav-ljalca. Pošiljke po železnici je poslati franko kot razstavno blago, zato se pa vrnejo brezplačno. 8. Za prehrano živali mora vsak razstavljalec prispevati za vsako kletko po 5 Din za vso razstavno dobo. Za večje skupine se določi poseben znesek. To prehra-njevalnino mora nakazati po poštni položnici obenem z vrnitvijo prijavne pole. 9. Razstavljene živali se bodo ocenile po posebni komisiji in najboljše med njimi odlikovale. Pri ocenjevanju se bodo predvsem upoštevale živali članov perutninarsko-kuncerejskega odseka. Članarina za leto 1929. znaša 20 Din. 10. Na razstavo bodo pripuščeni tudi izdelovalci kurnikov, kletk, krmil, orodja in raznih priprav za perutninarstvo in kuncerejo. Ravnotako bo določen poseben prostor za izvoznike jajc in perutnine ter trgovce in strojarje kunčjih kož. Razstavni prispevek zanje bo posebej določen. 11. Kdor se prijavi za to razstavo, se mu dopošlje prijavna pola, ki jo mora izpolniti in vrniti družbi. Obenem se priloži položnica, po kateri nakaže prispevek za prehrano živali. Prijave brez vplačanega prispevka se ne bodo upoštevale. Prijave se sprejemajo najkesneje do 5. maja t. 1. Odbor perutninarsko-kuncerejske razstave v Ljubljani. Namen letošnje razstave. Pokazati moramo, kaj smo dosedaj dosegli pri perutninarstvu in pri kuncereji in kakšna pota moramo ubirati, da se ena in druga panoga dvigne do večje dobičkanosnosti. V zadnjem času se je ustanovil pri Kmetijski družbi poseben odsek, ki mu je naloga, pospeševati eno in drugo panogo-. To bo skušal doseči med drugim tudi s prirejanjem vsakoletnih razstav, s katerimi hoče vzbujati potrebno zanimanje za obe panogi, pridobivati s tem nove člane in ustvariti tudi ugodno priliko za medsebojno spoznavanje rejcev in ljubiteljev kakortudi za prodajo plemenskih živali. Obe stroki, ozir. panogi sta zmožni napredka in temu je treba dati poudarka tudi z letošnjo razstavo. Ni vseeno, ali nam znese kokoš po 70 jajc na leto ali pa 140 ali celo 210 in več. In to se da doseči, če se te reje prav poprimemo. In ravnotako je tudi pri kuncereji, ki je važna za malega človeka in posestnika, mogoče veliko več doseči kakor smo dosegli dosedaj. Na razstavi se bomo navduševali za eno in drugo rejo. Na lepih, uspešno razvitih in dobrih živalih ene in druge pasme bomo imeli zgled, kaj se da dobrega doseči s skrbno in smotrno rejo. Ureditev razstave. Perutninarska in kunčja razstava se priredi to leto za vse, ki si je žele udeležiti s svojimi živalimi. Za udeležbo se je treba pa pravočasno priglasiti, namreč do 5. maja t. 1. Plačati je razstavljalcem prav nizko pristojbino, ki se porabi za kletko in prehrano razstavljenih živali. Razstava se bo vršila na prostoru pred paviljonom E, in sicer posebej za perutnino in posebej za kunce. Za razstavo perutnine je določen čas od 30. maja do 3. junija. Za razstavo kuncev pa čas od 4. do vštetega 9. junija. Razstava se vrši v novih in prostornih kletkah. Za večje skupine se bo določil poseben prostor. Na kletkah bodo napisi, iz katerih bodo razvidni vsi potrebni podatki o razstavljenih živalih kakortudi cena za živali, ki bodo na prodaj. Za prehrano bo skrbel razstavni odbor. Vabilo k udeležbi. Vsi rejci in ljubitelji perutnine in kuncev so vabljeni, da se udeleže razstave s svojimi prirejki. Pokazati treba, kakšne živali redimo in s kakšnim uspehom jih gojimo. Razstava bo nudila najlepšo priliko, da se perutninarji in kuneerejci med seboj spoznamo in da se vzpodbujamo k nadaljnjemu napredku. Zato so vabljeni vsi, ki si želijo pomagati z vzajemnim delom do večjih uspehov. Na razstavi bo tudi najlepša prilika za ponudbo in prodajo plemenskih živali in njih proizvodov. Na ta način se bo najlažje in najhitreje širilo zanimanje in zmisel za eno in drugo vejico našega gospodarstva. Poklicane so zlasti tudi naše gospodinje, ki se s perutnino najbolj pečajo, da se v velikem številu udeleže te prireditve in da pokažejo s tem svojo zavednost. Poziv za pristop k odseku za perutninarstvo in kuncerejo. Vsak, kdor redi z veseljem perutnino in kunce, bi moral biti član tega odseka. Zanimanje, ki ga goji za eno ali drugo stroko, bo s članstvom rastlo. Po tej poti pridemo sčasoma dO' tega, da se bo ena in druga stroka na merodajnih mestih bolj uvaže-vala in da bo z naraščajočim svojim napredkom postala tudi bolj dobičkanosna. Čim več bo interesentov za racionelno rejo perutnine in kuncev, tem več bo uspeha pri reji in pri društvu. Zato vabimo vse rejce in ljubitelje perutnine in kuncev, da pristopijo k našemu odseku, čigar naloga je, pospeševati z vsemi močmi napredek ene in druge stroke. V družbi je moč in napredek! Na razstavo kuncev! Važnega pomena za razširjenje kuncereje so razstave kuncev, ki jih društva ali odseki priredijo skoro vsako leto. — Pomen razstave leži v tem, pokazati širši javnosti umno vzrejene živali različnih pasem, izdelke iz njih kožuhovine, volne, usnja in celo mesa. Razstave so tudi velikega pomena za pridobivanje novega članstva. Mnogo je tudi tako-zvanih »divjih rejcev", ki se sicer pečajo z kuncerejo, pa se ne zmenijo ali ne vedo, da obstoji v Ljubljani odsek Kmetijske družbe za rejo perutnine in kuncev, ki priredi letos začetkom junija na velesejm-skem prostoru razstavo kuncev in perutnine. Čim zvedo za razstavo, gotovo pobite tja, da si vso stvar vendar enkrat ogledajoi. Razstave se pa ne priredi samo zato, da se privabi nove člane itd., ampak tudi zato, da se rejce, ki razstavijo živali ali izdelke, nagradi za njihov trud z odlikovanji itd. S tem se jih vzpodbuja k nadaljnjemu, še uspešnejšemu delovanju. Tako tekmovanje med rejci je za naš pokret koristno in potrebno. Na razstavah se kupuje ali prodaja, oziroma zamenjava enakovredne plemenjake, se sestane z znanimi in neznanimi rejci, se govori o raznih rej-skih vprašanjih, dogovori se za obiske in sestanke, ogleda se eno ali drugo pasmo, ki' se rejcu morda bolj dopade kot njegova, ki jo je gojil dosedaj1; marsikateri se celo odloči pričeti rejo z novimi živalcami, itd. Vsekakor so dnevi razstave za rejca nekak praznik ter zanj istega pomena kakor društvena zborovanja. A. Inkret. Poučni zlet na kmetijsko razstavo v Monakovo od S. do lO. junija 1929. I. Načrt razstave. Celotna kmetijska razstava, ki jo bo priredila Nemška kmetijska družba v Monako vem, od 4. do 9. junija, bo razdeljena v tri velike skupine: 1. Razstava živine bo obsegala najlepšo živino, kar jo zmore Nemčija, in sicer konje, govejo živino, ovce, koze, prašiče, perutnino, kunce in ribe. Tudi čebelarstvo bo zastopano in prirejena bo posebna razstava ovčjih psov-črednikov. Živina — konji in goved — se bo predvajala vsak dan ob desetih dopoldne in ob dveh popoldne. 2. Oddelek za kmetijske pridelke in sredstva bo obsegal vse poljedelske rastline od žit, okopavin do krmskih rastlin in zelenjave, od sadja do grozdja in vina ter razna hranila in življenske potrebščine. Tvrdke za umetna gnojila bodo v posebnih paviljonih razstavile svoj propagandni material. Ravnotako tvrdke za nabavo krmil, za sredstva zoper rastlinske škodljivce itd. Tu bo zastopano tudi zadružništvo ter razne kmetijske organizacije in kmetijsko šolstvo. Mlekarstvo bo imelo svoj, posebni paviljon, v katerem bo posebna skrb posvečena sirarstvu, ki je posebno v južni Nemčiji zelo razvito. 3. Skupina kmetijskih strojev, orodja in stavb-ništva bo podala pregled celotne ogromne nemške industrije kmetijskih strojev in njen napredek v zadnji dobi. Ob tej priliki se vrše preizkušnje strojev in njih ocenitev. Posebno zanimiv bo „Elek-trodvor", v katerem bo videti vse priprave za elektrifikacijo kmetijskega obrata. Nemški kmet je vajen nakupiti potrebno orodje in stroje na tej svoji razstavi. [Kmetijsko stavbništvo bo častno zastopano s svojimi hlevi, svinjaki, silo, itd. Na razstavi bo poseben vaški kino, v katerem se bodo ob določenih urah predvajali filmi kmetijske vsebine. Posebna kina imajo tudi oddelek za umetna gnojila, „Elektrodvor" in nekatere druge velike tvrdke. Po razstavnem prostoru bo vozila posebna motorna železnica, da si ž njo obiskovalci ogledajo celotni obseg razstave in dobijo splošni vtis od nje. Ob tej priliki se bodo vršili vsak dan tudi razni zleti na kmetijska posestva, v razne tvornice, na kmetijske šole in v druge zavode, da se nudi obiskovalcem prilika, ogledati si znamenitosti v okolici Monakovega. II. Načrt zleta. V sredo, 5. junija: Ob 8.45 uri zjutraj odhod iz Ljubljane z brzovlakom čez Jesenice-Podrožco, čez Visoke Ture, sikozi krasni planinski svet — Solnograd-Miinchen, kamor dos.pemo okrog 21. ure (9. ure zvečer). S postaje gredo zletniki na skupna ali zasebna prenočišča. V četrtek, 6. junija: Ogledovanje mesta Monakovo in njegovih glavnih znamenitosti s posebnimi avtomobili. V petek, 7. junija: Ogled kmetijske razstave ves dan pod stro- kovnim vodstvom. V soboto, 8. junija: Skupni zlet na kmetije v okolici Monako- vega. V nedeljo, 9. junija: Ogled raznih prireditev na kmetijski raz- stavi. V ponedeljek, 10. junija: Ob 8.42 uri zjutraj odhod z brzovla- kom iz Monakovega po isti poti nazaj. Prihod v Ljubljano zvečer ob 19.38 (7.38 uri zvečer). III. Splošna navodila. Kdor se želi udeležiti zleta, mora izpolniti spodaj navedene pogoje in predvsem sporočiti glede prenočišča, če želi skupno prenočišče ali zasebno sobo. Ob času razstave je namreč izredno težko dobiti sobo, če se je ne naroči že prej. Kmetijska družba bo morala že do 5. maja zaarati stanovanja in prenočišča v Monakovem, da bo za vse zletnike poskrbljeno. Skupna prenočišča na slamnjačah z odejo v šolali ali telovadnicah, stanejo dnevno 1 do 2 nemški marki (1 nemška marka = 13.60 Din). Zasebna prenočišča v hotelih ali privatnih stanovanjih stanejo za noč po 4.50 do 6 mark. Za prenočišče je treba v naprej poslati za vsako osebo 7.50 M kot jamčevino (1.50 M znaša stanovanjska posredovalnina). Hrana. V navadnih gostilnah je nekoliko dražja nego pri nas ter stane preprost obed 1.50 do 3 M. Vstop na razstavo stane vsakokrat po 3 M in ni v tem pogledu nikakega popusta. Potni list v Nemčijo skozi Avstrijo bo za vse zletnike "skunen ter bo stal za vsako osebo le okrog 10 Din. Za tb se pa morajo vsi zletniki voziti skupno in ne bo posameznikom dovoljeno prekiniti vožnje. Če kdo želi izbrati si drugo pot ali ostati več časa v inozemstvu, si mora sam priskrbeti posebni potni list in plačati tudi celo voznino. Pooust do železnicah v naši državi, v Avstriji in na Nemškem bo družba skušala doseči za vse tiste zletnike, ki potujejo s skupnim potnim listom. Skuoni stroški za vožnjo, vstopnino na razstavo, zlet. orenočišče in hrano bodo znašali približno 1200 Din. Priporoča se pa zletnikom, da vzamejo nekaj več s seboj. Definitivna prijava. Kdor se želi udeležiti tega zleta, je potrebno, da izpolni naslednje pogoje: 1. Navede naj svoje ime. priimek, rojstno leto, bivališče in domovinsko pravico. 2. Sporoči, če želi skupno prenočišče ali privatno sobo za eno ali dve osebi (sobe za eno osebo je težko dobiti). 3. Za skupne potne stroške in vstopnino na raz- | t. I. Na poznejše prijave kakortudi na prijave brez stavo nakaže Kmetijski družbi najkesneje do 30. apri- ! nakazila 600 Din, se družba ne bo mogla ozirati. la 600 Din. , . Kmetijska družbe za Slovenijo. 4. Kdor zeli, da mu družba priskrbi nemške marke, naj priloži primerno vsoto. Marke se mu iz- Poučni zlet v Monakovo je namenjen predvsem roče na potovanju. slovenskim kmetovalcem in kmetijskim strokov- 5. Vse to je izpolniti najkesneje do 30. aprila njakom. Zanimivosti kmetijske razstave v Monakovem. Razstava živine. Nemška kmetijska družba posveča pri svojih vsakoletnih razstavah posebno skrb živini vseh vrst. Tudi na letošnji kmet. razstavi v Mopakovem bodo za njo postavljeni posebni zračni, prostorni šotori ali hlevi, v katerih se bo počutila kakor v domači oskrbi. Naši živinorejci se bodo ob tej priliki lahko poučili, kako morajo pripraviti živali za razstavo. Kar bo tu razstavljenega, bo res najboljše, kar zmore nemška država. Saj je navadno tudi odbira v ta namen izredno stroga, ker hočejo s tem nemški kmetovalci poudariti visoko stopnjo svoje vzreje in pokazati vsemu svetu, kaj v tem pogledu premore Nemčija. Izmed konj, ki jih bo razstavljenih okrog 300, bodo letos prevladovale južno nemške, bolj težke pasme in nekoliko lažji hribovski konji. V našem zmislu bo to tip belgijca in noričana. Vendar ne bo manjkalo niti srednjetežkih oldenburžanov in lahkih angleških jahalnih konj. Goveje živine bo največ bavarske, hribovske, težke simodolske; nadalje bodo zastopani monta-forici in švicarska rjava živina. Videle se bodo pa tudi nemške rdeče pasme in nižavska lisasta živina. Prašičev je v južni Nemčiji mnogo pasem, ki so vzrejene večinoma s prekrižanjem z angleškimi jork - in berkširci. Nemški požlahtnjeni prašič je znan tudi pri nas, ker smo te plemenjake ponovno uvažali za izboljšanje domače prašičereje. Da ne bodo manjkale ovce in koze, je umljivo, kajti tudi te igrajo tam važno vlogo. Perutnina in kunci bodo tvorili posebno pester oddelek, ki bo našim perutninarjem in kuncerejcem nudil mnogo poučnega. Kdor se zanima za katerokoli vrsto živali, bo prišel tu na svoj račun in se bo lahko poučil o raznih pasmah in o uspehih pravilne vzreje. Mlekarski paviljon. V tesni zvezi z živinorejo je mlekarstvo. Tej panogi posvečajo Nemci posebno skrb iz dveh razlogov: prvič hočejo s pravilno vzrejo na mlečnost doseči čim večjo dobičkanosnost govejih pasem, drugič pa dvigniti konsum mleka, masla in sira, ki so najnaravnejša, najbolj zdrava in najcenejša ljudska hrana. Zato bodo temu oddelku posvetili poseben prostor. V mlekarskem paviljonu bo razstavljeno mleko raznih živinorejcev in mlekarskih zadrug, ki bo tudi ocenjeno po svojem okusu. Ravnotako bo tu tudi maslo in sir najrazličnejših oblik in kakovosti. Nemci vedno in povsod poudarjajo, naj ljudstvo uživa samo nemški sir, nemško maslo in sploh samo nemške pridelke in izdelke, da s tem podprejo nemško kmetijstvo. V tem pogledu bi jih morali tudi mi posnemati. Poseben oddelek bo posvečen mlekarskim strojem, ki bo pokazal ogromno nemško industrijo v tem oziru. Tudi za propagando za uživanje mleka in mlečnih izdelkov bo tu v izdatni meri poskrbljeno. Razstava pridelkov. Zelo važna in zanimiva bo razstava pridelkov. Tu bodo razne semenogojske postaje pokazale svoje dolgoletne uspehe za vzgojo prvovrstnih žit, pese in drugih kulturnih rastlin; nastopili bodo dalje kmetovalci, ki bodo tekmovali z raznimi pridelki in izdelki kmetijske industrije. Zbrana bodo tu sredstva zoper rastlinske škodljivce, pripomočki za kmetijstvo, učni pripomočki, kmetijska književnost in časopisje, kmetijsko in gospodinjsko šolstvo itd. Ta oddelek bo posebno pester in v njem bo zbranega toliko poučnega gradiva, da bo obiskovalec potreboval mnogo ur, če si' bo hotel vse to natančno ogledati. Paviljon umetnih gnojil. Vsi proizvajalci umetnih gnojil bodo združeni v enem paviljonu. V njem bodo posebej nameščene tvornice dušičnatih, posebej one fosfatnih, kalijevih in apnenih gnojil. V pestrih slikah in z bujnim rastlinstvom bodo prikazovali uspehe gnojenja s posameznimi gnojili in poudarjali pomen teh sredstev za celotno kmetijsko gospodarstvo'. Da se obiskovalcem tudi v živih in zabavnih slikah pokaže delovanje umetnih gnojil, bo služil poseben kino, v katerem se bodo predvajali različni filmi. Vaški kino. Zelo zanimiv bo tudi vaški kino', v katerem se bodo brezplačno predvajali filmi iz kmetijskega življenja, iz pospeševanja kmetijstva pri raznih kmetijskih panogah itd. Nemci imajo že nad sto filmov kmetijske vsebine, ki jim služijo v učne svrhe. Zato bo tudi zelo zanimivo za obiskovalce kmetijske razstave, če si ogledajo en ali drugi film. Zlet v okolico. Udeležnikom iz Slovenije se bo nudila prilika ogledati si nekoliko kmetijskih posestev v okolici Monakovega, da na teh spoznajo prave kmetske razmere. Zaraditega bo en dan določen za zlet v okolico, pri čemer se bo izbralo predvsem posestva z vzorno živinorejo in primernim travniškim gospodarstvom. Plužne enokolesne po Din 150. Peresni poglablja č po Din 650. Plugi HSCS: znamke UP5 po Din 825.—, UP6 po Din 870.—, UP7 po Din 960.—. Glave URB4 za lesene pluge po Dn 175.—. Brane. Dvodelne njivske MI 780 Din, Mil 750 Din, MIVb 600 Din. Sackova 3 delna njivska brana ia po Din I60U.—. Sackova 3 delna njivska brana GE3 s premakljivimi s stami po Din 1150.—. Travniški skarifikator na visokih kolesih Darili* 14 C 14 premikalnimi travn. noži) po Din 2100 za komad. Skarifikator Ara 12 za globoke brazde, kompleten p Din 1280 za komad, Ara 16 po Din 1520.—. Travniške brane z zvezdnatimi členki 3 po Din 900.— 4 po Din 1050.—. Trijerji (originalni Heidovi) razr. II/2 po Din 3200.—, 11/1» po Din 2300,— komad. Trijer „Feniks" po Din 3500,— komad. Slamoreznice Kaub: VS10 brez sklopke po Din 2090.—, VFS12 s sklopko po Din 2450.—, VFS12 s sklopko in verigo po Din 2900.—, CCH12 za pogon z motorjem ali vitljom po Din 4050.—. Slamoreznice Borek: VS10 po Dta 1900.—, VFS12 po Din 2150.—, Alpina po Dta 2230.— ,HLC za ročni ali motorni pogon po Din 2800.—. Reporeznice EWAD po Din 630.—, EWO II po Din 780.—, EWB po Din 800.—, „Kremžar" po Din 350.—. Robkači za koruzo EMR po Din 1120.—, mali ročni Mignon po Din 110.—. Vitlji (gepelj) EGF za 1 ali 2 konja po Din 2680.—, EGB 24 za 2 konja po Din 3230.—. Planeti št. 8 — kot okopalnik, osipalnik in kultivator, globočina izpremenljiva, teža okoli 40 kg, Din 820. Drobljač (šrotar) MK 2 za ročni pogon, zmelje 50—601 na uro po Din 850.—. Mlatilnice ročne ERM po Din 2720, za pogon z motorjem ali v iti jem ZM18 2200 Dta. Bolniki! rr Izšla je pravkar razjasnitev ! V njej se pojasnjujejo dolgoletne izkušnje o vzrokih, postanku in zdrav-ljenjuživčnih bolezni. To zdravstveno blagovest pošljemo vsakomur, ki jo zahteva od spodaj naznačenega naslova. Tisočero zahval nenadkriljivo dokazuje edini uspeh neumornega in vestnega preiskovanja v dobrobit boleha-jočega človeštva. Kdor je v velikem številu živčno bolnih kogar muči raztresenost, tesnoba, oslabljenje spomina, razdražljiv glavobol, pomanjkljivo spanje, želodčne nerednosti, preobčutljivost, bolečine v členkih, splošna ali delna telesna slabost, ali drugi neštevilni pojavi. naj gotovo zahteva mojo utešljivo knjižico. Kdor jo pazno prečita, se sebi v tolažbo prepriča, da poznamo enostavno pot do zdravja in veselja do življenja. Ne odlašajte, temveč pišite še danes 1 Ernst Pasternak, Berlin 80. Michaelkirchplatz Nr. 13. Abt.356, Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine )e brezdvomno „MASTIN" ki pospešuje rast odebelitev in omastitev domače, posebno klavne Sivine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti „MA-STINA" so brezštevilna zahvalna pisma. Cena; 5 škat. 4« Din, 10 škat, SO Din. Lekarna TRHROCZV Ljubljana, Mastni trg 1 (Zraven Rotovža.) Vabilo na redni občni zbor Prve južnoštajerske vinarske zadruge v Celju, r. z. z o. z., ki se vrši v sredo 24. aprila 1929 ob 2. url popoldne v zadružni pisarni, Cankarjeva ulica št. 11 v Celju s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Poročilo in sklepanje o računskih zasljučkih za 1. 1925.-1928 . 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Razprava in event. sklepanje o zvišanju zadružnih deležev. 5. Sprememba pravil v paragrafu 27., točka 0 zadružnih pravil. 6. Dopolnilne volitve v nadzorstvo. 7. Slučajnosti. — Ako bi občni zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen, se vrši v smislu paragrafa 29. zadružnih pravil eno uro pozneje drugi občni zbor, ki je brezpogojno sklepčen. — V Celju, dne 6. aprila 1929. — Načelstvo. 112 Knjižica „VrboreJa". Praktičen pouk, kako gojiti pletarsko vrbo in kako uporabljati protje, spisal strok, učitelj Jos. Ba-ran, se naroči pri Kmetijski družbi v Ljubljani. (Cena Din 10.— v predplačilu'. Vabilo na XI. redni občni zbor Električne strojne zadruge v Poljanah nad Skoijo Loko, r. z. z. o. z., ki se bo vršil v nedeljo dne 28. aprila 1929. oh 15. url v osnovni šoli v Poljanah. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika X. rednega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila od 26. junija 1928. 3. Poročila in predlogi načelstva in nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1928,- 5. Volitev 1 člana načelstva. 6. Določitev cene toka. 7. Sprememba pravil. 8. Slučajnosti. Načelstvo. Računski zaključek, poročila in predlogi načelstva ter nadzorstva so na vpogled zadružnikom v občinski pisarni v Poljanah ob uradnih urah. 105 Diplome za Mane Kmetijske družbe za Slovenijo v velikosti 63/47 cm se izdajajo članom po 15 Din, le proti predplačilu. (Da bo besedilo pravilno tiskano, le ns-ssaniti natančen naslov in pristopno leto.) 140 KMETOVALCI UPORABLJAJTE PRI GNOJENJU VEDNO 40% KALIJEVO SOL ker le na ta način dosežete največje pridelke in izboljšate zemljo- Potrebno ie letno na oral: Za žita................. 80—120 kg detelje, travnike in pašnike . okopavine, koruzo in trto hmelj ....." . . 100—150 kg 120—200 kg 180-250 kg. Sedaj spomladi naj vsak gnoji krompir z 40°/0 kalijevo soljo. Vsa potrebna navodila o gnojenju z umetnimi gnojili Vam da brezplačno: AGRIKULTURNI KEMIČNI URAD 0 ZAGREBU, Hačhoga Ul. Z/11. 40% kalijevo sol si nabavite pri Kmetijski družbi za Slovenijo in njenih podružnicah. Jtfala naznanila. Le proti predplačilu, do 20 besed stane Din 20.—, vsaka nadaljna beseda po 1 Din. Vitkega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Unda - Radio v. 1 Radio - Aparate in sestavne dele nudi kmetovalcem tudi na obroke: Glavno zastopstvo za Jugo-iltvijo Teodor Drenlg, Ljubljana, Drenlkov vrb. 2 Letniki »Kmetovalca"! Prodam kompletne letnike ..Kmetovalca" od 1903 do 1928. Nekoliko letnikov je vezano. Cena letniku 12 Din. Naslov: R. Brovet v Trebnjem. 72 Lucerna detelja garantirano prava Francoska, ki je priznano najboljša za naše kraje, se prodaja v trgovini s semeni Josip Urbanič, Ljubljana, Miklošičeva cesta it. 8. Pišite po cenik, dobite ga brezplačno. 51 Več tisoč gabrovih sadik za živi plot za spomladansko sajenje, ima na prodaj: Ivan Gole, Zasip 44, p. Bled. 62 Najnovejše štedilnike. Kotle, peči, vrata, mreže, ventilacije, predpražnike, želez, korita za svinjake, okna in mlekarske potrebščine, izdeluje in razpošilja po nizkih cenah: Jakob Malenšek, žeiezo-konstrukciiska delavnica Bob. Bistrica. 17 Kupujemo zlato, srebro, platin, srebrne krone. Prevzamemo v pozlatenje in posrebrenje. Tovarna za ločenje dragih kovin, Sp. Šiška, Sv. Jerneja c. 8. 42 Fige, češplje in brinje ca žganjekuho ima v zalogi: Ivan Jelačln, L|ub-llana, Emonska cesta 2. Zahtevajte ponudbo! 252 Prodajalce posnemalnikov išče velika švedska tovarna v vsakem kraju proti dobri plači. Naslove sprejema: Tehna-družba v Ljubljani, Mestni trg 25./I. 24 Jajca za valenje od čistokrvnih kontroliranih štajerskih kokoši, komad po 3 Din oddaja: Oskrbnlštvo grajščlne na Pragerskem. Poštnina in omot se posebej zaračuna. — Povprečna nesnost kokoši v preteklem letu je znašala 162 jajc. 94 Jajca za valenje od rumenih plemenskih Orpington kokoši komad po Din 10 z zabojem in poštnino vred. Naslov: Herma Roesler, Laško. 97 Jajca za valenje od čistokrvnih „Orpington" kokoši po Din 6. Naslov: Josipina l.under, Ljubljana, Strma pot 4. 96 Jajca za valenje odčistokrvnih štajerskih kokoši prodaja komad po 2 Din Alfonz Inkret, Šenkovtiirn, p. Vodice. 113 Jajca za valenje od kokoši staroštajerske pasme (klopna gnezda), komad Din 3, skupno z zavoji na prodaj. Twi-ckelovo oskrbnlštvo, Maribor-Krčevina. 101 Jajiea za valenje od velikih plimontk kokoši komad po 2.50 Din in jajca od velikih gosi Touloške pasme po 5 Din razpošilja: Avgust Kuhar, posest. In gostil. Vevče, pošta Dev. Mar. v Polju. 123 Vrtnarja samskega, srednjih let, po možnosti vešč nemškega jezika, sprejme Oskrbništvo graščine Bo-genšperk, p. Šmartno pri Litiji. 121 Čebulo štajersko in fižol za seme nudi najcenc.e: Franc Majdič, Kranj. 120 Na prodaj je lepa starinska ura za na omaro (okras za vsako zbirko starinskih predmetov) in ena moška ura z zlato verižico, ena kompletna postelja in kuhinjska kredenca. — Več se izve pri upravi ,,Kmetovalca", Turjaški trg 3. Kosilni stroj malo rabljen, ima na prodaj Kmetijska podružnica v Sodražicl. (Dolenjsko). 117 Repo za krmo približno 1000 kg ima na prodaj: Mihael Štrukelj, Zapuže 4, p. St. Vid pri Ljubljani. 116 Sanske koze čistokrvne za pleme kupi: Milutin Cirič, učitelj Prvonek, p. Vranjska Banja (Srbija). 115 Tisoč komadov cepljenk od kraljevine, kavščine in veltltnca ima za oddati Kmetijska podružnica Mokronog, katere se dobijo pri načelniku Fr. Zupančiču v Rakovniku, p. Št. Rupert pri Mokronogu. 114 Brejo kobilo 5 iet staro, .15 pesti visoka, rujava z liso, sposobna za vsako vožnjo, ima na prodaj ali jo zamenja: M. Teršan, Ljubljana, Mirje 6. 95 Kupimo eno mlado brejo kravo ali telico montafonske pasme z rodovnikom. Cenjene ponudbe z navedbo cene je poslati na Oskrbnlštvo grada „2ovnek", Braslovče, Sav. dol. 111 Špargelnove sadike eno in dvoletne, močno ukoreninjene vseh boljših vrst ima večjo množino na prodaj: Mihael Kovačič, posestnik, Sv. Peter pri Mariboru. 110 Vabilo k rednemu občnemu zboru ,,Kmetske hranilnice in posojilnice" v Št. Janžu (Dolenjsko) r. z. z n. z., ki se vrši v nedeljo, 5. maja 1929 ob 8. uri dopoldne v prostorih g. načelnika Ignaca Majcna s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev račun, zaključka za 1. 1928. 5. Volitev načelstva. 6. Citanje revizijskega poročila. 7. Slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor pol ure pozneje, ne glede na število navzočih članov. Načelstvo. 109 I. JAX & SIN Ljubljana, Gosposvctska c. 2 priporoča bogato zalogo. Pisalni atroji Adler in iivalni »troji za rodbino in obrt. Vozna kolesa 8tyria Dflrkoop, Ceniki zastonj in franko. Zoper jalovost krov in telic ter pri sramničnem vnetju učinkujejo zanesljivo BOSUL1N SVECICE. Ne prodajajte v zgubo krav, ki se ne oteletijo! Škatija z 12 svečicami in živinozdravniškim navodilom 30 Din. Če se pošlje denar v pismu naprej poštnine prosto, sicer povzetje. Sadnikarjev zdravilni prašek zoper obolenje prašičev je sigurno zdravilo zoper bolezni na prebavilih, čisti in odvaja kužne bacile. Pospešuje tek in rejo živali ter zabrani izbruh rdečice. Zavo 12 Din, 10 zavojev 100 Din. Pro-tlkataraličen prah za konje: zoper kašelj, težko dihanje ter prehlajenje. Skatlja 20 Din. Konjski cvet: fluid za vse domače živali za mazanje, steklenica 20 Din. Razpošiljevalnlca vseh zdravil za živino! Edino: Lekarna pri „Angelu Varhu" na Vrhniki štev 96. 93 Zajce Angora, Dunaičane, Blackantan, mladiče in plemenske, ima na prodaj Josip Majhen, Podrečje pri Domžalah. 108 Nekaj tisoč trt prvovrstnih cepljenk, (laški rizling, burgundec, sauvignon i. dr. na Goethe, portalis) ima poceni na prodaj: Franc Frangež, Hoče 62 pri Mariboru. 106 Slama in seno! 1000 kg pšenične slame iti 2000 kg dobrega sladkega sena ima na prodaj: Peter Jenko, Lipica 2, p. Škofja Loka. 104 »Ekonom« poročen, star 28 let, verziran v vseh panogah kmetijstva, želi premeniti službo. — Ponudbe je nasloviti pod št. 103 na upravo ..Kmetovalca". 103 Kupim mlado kravo, ali brejo telico, čistokrvne montafonske pasme. Franc Dobovšek, Boštanj pri Sevnici. 102 Kravarja (Schweizer) četudi oženjen, ki je dober rnolzec in zna vsa tozadevna dela, se sprejme čim preje! Ponudbe je poslati n;i Oskrbništvo posestva Brandhof, Studenci pri Mariboru. 100 Kozolec (dvojni-toplar) dobro ohranjen se proda pri Andreju Pirnat, Dravlje št. 4, p. St. Vid pri Ljubljani. 99 Prodam 6 mrjaščkov 5 tedenske, črnopasastega plemena, (Heševe pasme). Priglase takoj na hotel Kramar, Logatec. 9? Dve kobili dvoletna fuksa in triletna brama sta naprodaj pri: Jekob Skok, Pristava 13, pošta Mengeš. 122 Pse volčje pasme 5 psov in eno psico, 2 meseca stare, po 100 Din, ima na prodaj Avgust Kuhar, Vevče p.: Dev. Mar. v Polju. 124 Semenskega krompirja več sto kg, izvrstnega, ima naprodaj dr. Josip Jenko, Cerklje pri Kranju. 107 Kupujte brusne kamne i Dobijo se v vseh večjih trgovinah z železnino. V Ljubljani, 15. aprila 1929. XLVI. Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Inserati se računajo po naslednjih cen ah: '/i stran...... . . Din 2400*— 400— '/s strani..... . . Din 1200-- 300*— '/s strani...... . . Din 800'- Via strani..... . Din 200"— 1/24 strani...... . Din 100-- Priloga listu Slane Din 1500 —. Mala naznanila do 20 besed stanejo Din 20-vsaka nadaljna beseda 1 Din. Kmetovalci — udje Kmetijske družbe! Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji, t. j. pri Kmetijski družbi za Slovenijo; edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstva glede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil, semen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanji' potrebščin, ne nasedite raznim „cenejšim" ponudbam. Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine. Zaloge se nahajajo: v Ljubljani, Turjaški trg 3; v Mariboru, Meljska cesta 12; v Celju pri kolodvoru; v Brežicah pri Zvezi kmetijskih podružnic; v Ivanjkovcih pri g. Lovro Petovarju; v Murski Soboti pri tvrdki Ceh & Gaspar; v Radincih pri kmetijski podružnici sv. Jurju ob Ščavnici; v Novem mestu pri kmetijski podružnici; na Rakeku pri g. Matevžu Stržaj; v Ptuju pri Kmet. društvu. Večje zaloge apnovega dušika so: pri kmetijski podružnicah v Novem mestu, Rovtah, Gor. Logatcu, Kostrivnici, Št. Jerneju, Železnikih, Frankolovem, Škofji vasi - Vojniku, Brežicah, Št. Ilju pri Velenju, v Velenju, Šmartnem ob Paki ter pri hmeljarni v Žalcu. Cena modri galici. Vsled ugodnega nakupa angleških funtov je Kmetijska družba znižala ceno modri galici za cele vagone na 8.30 Din za kg, za polvagonske dobave na 8.40 Din za kg franko vsaka postaja v Sloveniji; pri nadrobni prodaji pa 8.50 Din za kg, franko Ljubljana, Celje ali Maribor. Sackovi plugi brez carine so že prispeli in se jih lahko vsak čas ogleda v skladišču Kmetijske družbe v Ljubljani. Kmetijska družba za Slovenijo. Deteljna, travna In druga semena. Domača detelja, gorenjska . . 98% čis. 95% kal. 26.— Din švedska detelja (inkl. 3% bele) 96% „ 92% „ 38.— lucerna, pristna francoska . . 98% „ 95% „ 34.— luoeiraa italijanska.....98% „ 95% „ 22,— lucerna banaška......96% „ 95% „ 26 — hmeljna lucerna......98% „ 90% „ 24,— bela detelja (inkl. 3% švedske) 97% 95% „ 36,— mačji rep........ 98% 93% „ 14,— pasja trava........ 92% , 94% „ 28,— francoska pahovka..... 90% , 85% „ 36.— angleška ljulika...... 98% , 85% „ 14.— laška ljulika....... 99% , 95% „ 15,— travniška bilnica...... 99% , 95% „ 30,— travniška latovka..... 90% , 86% „ 54,— mehka stoklasa...... 80% , 80% „ 12.— navadna šopulja...... 92% , 95% „ 32.— 99% , 90% „ 54,— ovčja bilnica....... 90% , 90% „ 28.— Zmesi travnega in deteljnega semena, sestavljene po strokovnih navodilih z gori imenovanih vrst stanejo: I. za barski svet kg Din 28.—; II. za peščeno zemljo kg Din 28.—; III. za srednje težko zemljo kg Dn 26.—; IV. za težko zemljo kg Din 26.—. Korenjevo seme, Saalfetdsko po Din 50.—. Semenska pesa: Mamut, rdeča po Din 15.— za kg. Eckendorfska, rumena po Din 17.— za kg. Semenska grahora, (grašica) jara, po Din 6.50 za kg. Semenski oves po Din 3.75 za kg. Umetna gnojila. Cene veljajo za nadrobne poSIlJatve. Pri vagonsklh naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki |iai bo napravila po možnosti ugodnejše cene. Apneni dušik 16—19% v pločevinastih posodah po Din 275 za 100 kg. — Za 1 ha 200 do 300 kg. Apneni prah, rinfuza (prosto) naložen v Trboveljski ali Zagorski apnenici, po Din 13.— 100 kg, samo vagonske pošiljke. Čilski soliter, 15.5% dušika, v vrečah približno po 80 kg po Din 3.50 za kg. Pri vagonskem odjemu po Din 3.35 za kg franko vsaka postaja v Sloveniji. Kalijeva sol, 42% po Din 170.— za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo 90,— Din z vrečo vred. Za 1 ha 200^300 kg. Kajnit 12-15% po 86,— Din za 100kg. - Za 1 ha 400 do 000 kg. kostni superlosiat 18/20%. Cena Din 128,— za 100 kg Ljubljana-Maribur. Na hektar 300 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru. Nitroioskal - Ruše, mešano gnojilo, za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8% kalija, 4% dušika in »% losforove kisline po Din 180,— za 100 kg. Za 1 ha 500 kg. Razklejena kosma moka. Ju/« lusiurove Kisline, %% du šika po Din 120.— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 25i do 300 kg. Rudninski superlosiat 16% po Din 94,— za 100 kg, v vrečah pu luu kg, za 1 ha 300—500 kg. Pri pol ali vagonskem ou jemu cena po dogovoru. Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo za vinograde po Din 215,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg. Surova kostna moka z 10—12% fosforove kisline in 4% dušika po Din 115,— za 100 kg. — Za 1 ha 300—400 kg. Krmila: Klajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kilogramov po Din 3.60 za kg, na drobno Din 4.50 za kg, najmanj 5 kg. Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tolšče po Din 3.90 za 1 kg v vrečah pu oO kg. Orehove tropine 48% beljakovin in 8% maščobe po Din 3.80 za kg. Sezamove tropine 50% beljakovin in tolščobe po Din 3.80 za kg. Ribja moka v originalni vreči 50 kg po Din 7.— za kg, na drobno Din 7.50 za kg, najmanj 5 kg. Vinogradniške in vrtne potrebščine: Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po lH kg po Din 20, v ročkah po 3Y> kg Din 50.—. Tobačni izvleček v sodih po približno 200 kg po 5 Din kilogram na drobno v pločevnastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 40 Din, v steklenicah po 2 kg po 15 Din in po 1 kg po 8 Din-z amabalažo vred. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante. Azocst Clarit za čiščenje vina po Din 70 za kg. Cepiina smola v škatljicah po 1I? kg po Din 8.—; v škat ijicah po V*, kg po Din 15.—; Vi kg po Din 28.—. Gponit za čiščenje vina po Din 50.— za kg. Gumijeve cevi za škropilnice po Din 15.— za meter. Gumijeve vezi Continental, kg po 120.— Din. ..Jullien" za čiščenje vina, za belo in za rdeče K kg Din 50. % kg Din 50. i kg Din 90.—. Merilo za sode, novost patent Matievič, vštevši tabelo po 130— Din za 2 m zložljiv aparat. Natrij bisullit v tabletah, 1 kg Din 120.—. Ralijevo ličje, kg po 26.— Din. „Srgo" aparati za zatiranje poljskih miši po Din 200,— Srgo patroni po Din 7 za komad. ..Stopp" nastavke za škropilnice (hipni zatvor iz medenine^ sistem Fr. Nechvvile, po Din 140.—. Škropilnice franc. znamke „Automatique", nahrbtne Din 580.—. Škropilnice za sadno drevje in hmelj „Unikum" od tvrdke „Nechwile" ročno-prevozne z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daljševalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in patent, razpršilnikom Din 2900.—. škropilnice ročne, male po Din 80, srednje po Din 120, velike po Din 160. Škropilnice ročne, Ideal, bakrene po i lit. Din 205, po 2 lit. Din 210, ponikljane po 1 lit. Din 220, po 2 lit. 225 za komad. Trtne škropilnice, bakrene, original. Vermorel po Din 520, sistem Vermorel po Din 500, sistema Kmetijska družba po Din 450.—, prava francoska Superieur po Din 500.—, original. Austria po Din 500,— za komad. Škropilnice, Flickove nahrbtne po sistemu Jessernigg po Din 640.— komad, s pumpo na poteg po Din 640.— za komad. Potrebščine k škropilnicam: kolenca po Din 10, razpršil-nlk Duet po Din 130, navadni razpršllnik po Din 18, Fllckov razpršilnik za trte po Din 90,— za komad, za drevje in hmelj po Din 110 za komad. Vlnalkometer za določanje alkohola od tvrdke Theo Selti po Din 120.—. Vinometri „Weinlaube" inozemske tvrdke po Din 60.—. Žveplo dvojno ventlllrano 85/95% Chancel po Din 4.60 za 1 kg, z 3% galice po Din 4.90 za 1 kg. Žveplovi trakovi na azbestu po Din 16 za kg. Žveplalniki za sode po Din 60.— za komad. Žveplalniki ročni po Din 65— komad. Najboljši cepilni noži, pripravni za vse načine cepljenja sadnega drevja od Din 34.— do Din 150.—.. Prvovrstni vrtni noži, (obrezači) od Din 60 do Din 82.—. Navadne drevesne škarje za obrezovanje sadnega drevja in trt od Din 20 do Din 30. Drevesne škarje za obrezovanje vrhov, rezanje oepičev in gosenčnih gnezd Din 135.— do 150.—, peresa k škarjam po Din 1.—. Drevesne škarje Kunde od Din 40 do 190. Drevesne žage Din 40.— do 90.—. Drevesne ščeti (krtače), za čiščenje debel in vej na starem drevju od Din 22.— do Din 40.—. Lopate za štihanje nasajene po Din 64.— do Din 80.—. Strgule za drevje po Din 30. Brusni kamni za Kundejevo orodje 12 Din. Živinoreja in mlekarstvo. Brzoparilniki Alfa s pocinjenim kotlom 50 litrov Din 1250, 80 litrov Din 1625, 100 litrov Din 1725, 120 litrov Din 1850 Gumijevi seski za teleta po Din 30 komad. Gobčni odpirač „Ekspres", 150 Din komad. Laktodensimeter (za določanje gostote mleka) po prof. Gerbciju po 4u um. Mlečne cevi št. 3562 po Din 6.—; št. 3561 po Din 7.—. Posnemalniki: Domo H za 30 lit. po Din 875, AX zi 40 lit. po Din 1000, M za 70 lit. po Din 1055 komad. Posnemalnik Vega E za 75 lit. po Din 1050, E2 u 100 lit po Din 1250, F za 140 lit. po Din 1700, A za 200 lit. po Din 250t ..Baltic" posnemalnik H. F. za 35 lit. Din 700.—. M. O. zi 60 lit. Din 1350,— za 100 lit. KI. po 1850.— Din. za 130 lit. * podstavkom Din 2750. Hoybergov aparat za določanje tolščobe v mleku in smetani tip 33 Din 570.—, tip 25 Din 690.—. Sirišče „Kastel" se dobi v pločevinastih puščicah po 25 gr Din 10, 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40. Sirišče dansko originalno Hansenovo v prahu (iz Koda-nja) v škatljicah po 25 gramov po Din 15.—, 50 g po Din 25, 100 g po Din 45, 500 g po Din 200.—. Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 330 cm po Din 930 360 cm po Din 950, 390 cm ,po Din 975, 420 cm po Din 1000, 290/420 cm po Din 1150.—. Slkuro, hlevski odpenjač komad Din 26.—. Telečji napajalniki po Din 130 in gumijasti seski po Din 30 Razne kmetijske potrebščine: Grablje, železne z 10 zobmi po Din 12.50. Grablje, železne z 12 zobmi po Din 15.—. Grablje, železne z 14 zobmi po Din 17.50. Grablje, železne z 16 zobmi .po Din 20.—. Lopate za štihanje po Din 20.—. Lopate za nakladanje po Din 24.—. Vile, železne s 3 roglji po Din 13.—. Vile, železne s 4 roglji po Din 14.—. Vile s 3 roglji, garantirano po Din 23 za komad. Vile. s 4 roglji, garantirane po Din 25 za komad. Mortol aparat za uničevanje mrčesa (gl. spis v Kmetovalcu štev. 15), po Di n80.— za garnituro. Pasti za voluharje po 10 in po Din 6.—, klešče za pasti Din 5.—. Francoski ključi (francozi) Rapid, mali po Din 35.—, srednji po Din 62.—, velik po Din 100— za komad. Poljedelski strofl: Sackovi plugi in plužni deli: R14MN po Din 1600.—. D8MN po Din 990.— ; D7MN po Din 900.—, s plužno na vijake Din 1150.— ; D6MN po Din 750.—; D5MN po Din 700.—; obračalni NW7 po Din 1150.—; NW5 po Din 1130.— ; z obračalno iosjo po Din 1300.— ; dvojni obračalni plug BW5 po 1650,— Din; dvotorazdni plug ZH9 po Din 1520.—. Osipalnik BHR po Din 400 in po Din 700. Glave D9SS po Din 410.—, D8MN po Din 350, D7MN po Din 300.—; D6MN po Din 270.—; SUN na dve brazdi 420 Din, za izkopavanje krompirja po Din 280.—, za osipavanje 300,— Din. Lemeži za D8 po Din 35.—, za D7 po Din 30, za D6 po Din 25, za obračalne pluge po Din 35, 6R24 po Din 48. Črtala za D8 po Din 30, za D7 in D6 po Din 25. Prevozna priprava za D7, D6 in NW7 po Din 190. Kultivator FZBVR s 7 noži po Din 1780; z 9 peresnimi noži po Din 1890.