Leto V., štev. 32 Ltubllana, sreda, 6. februarja 1924 Cena 2 Din Tth''fa oh 4 zjutraf. Stane mesečno 20-— Din ja. inozemstvo 30-— » neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Uiklošičeva cesta št. 16/L T-jlefoo tit. 72- Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in Upravnistvo: Ljubljana. Prešernova ui. št 54. Telef. it 36. Podružnici: Maribor. Barvarska uL 1. Celje. Aleksandrova c. Uačun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.812. Ljubljana, 5. februarja. Odkar etno klerikalce zalotili na taj-eui sestanku z radikali, s katerega i prinesli zase odgoditev občnega bora »Kmetijske družbe*, so naSi rni prijatelji postali silno nervozni, icer nas vsak dan polivajo z gnojem i Maribora do Ljubljane, a to ni nič j katoliško moralo. Mi seveda pa ne i smeli odkriti skritih potov in ren-e-vuuz gg. od SLS i g- Trifkovičem aš v trenotku, ko so zatrjevali vda-ost gosp. Davidoviču. Že zadnjič smo rekli, da slovenski »mokratl nismo ni »Davidovičcvci*, i »Pribičevičevci*, amjiak smo do-ledni demokrati, ki so in ostanejo pri /ojih načelih na najtežjem bojišču, 'aravno je, ker jo naš protivnik glav-i soparatistlčna stranka, ki združuje onfesijonalni in plemenski partikula-izem, da moramo pozornost obračati ■mu nasprotniku. Njega poznamo iz-rstno in žonglerstvo njegovo mu ne omaga nič. Vsaj mu vidimo v diio Itramontanrke duše. Opozicijski blok snujejo demokrati, iiujejo ga iskreno in brez prikrivanja iljev. Klerikalcem se ja jasno povo-alo, da se sporna vprašanja odlagajo, osporna pa stavljajo na dnevni red. tanokrati, ki so bili za samoupravo a dekoncentracijo že, ko jo SLS šo ■ posesti moči v Beogradu tavala v ejssnosti, so izjavili, da neomajno •jtrajajo na svojem stališču narodne-a in državnega edinstva, a ne zalučajo, da ostali Člani bloka na to pripnejo. Gosp. Da vi d o vi d ni taji! gosp. iorošcu, da jc za demokratsko stran-:a »eden vladar, eden zakonodajni bor, ena odgovorna vlada* noli mo sngere. Ni nam razumljivo, da bi lilo nelojalno, če to ponavljamo v ,'iibljani. Nelojalen je le oni, ki v kal-lem ribari in skuša uporabiti treno-tk. da iz radikalov izbija čim več. Še| »Kmetijska družba*! Ce bi SLS ;aj izbila za slovenske volilce, mllej-k bi jo sodili, a ona je dala konce-šje samo, da se njena gotova blama-:a na občnem zboru »Kmetijske družici odloži. Krik glavnega glasila SLS je sum-jiv. Kadar taka gospoda kriči nad irugim radi nelojalnosti, jo običajno m delti, da v senci tega vpitja pripravlja lastno felonijo. Ali jo ros, kar poročajo radikali vsak dan iz vira, ki ie blizu gosp. Janjlču, da morejo SLS iobiti vsak dan? Ljudje, ki so zagrešili Markov protokol, nimajo pravice, da so preobčutljivi. Oni so spravili homogeno radikala na vlado: oentralisto čistega kova, i nečistih prstov, in to proti pogoju, ?ami pridejo na vlado na Bleiwei-sovi cesti. Ali nI gosp. Sporn imenovan na željo SLS? Vse izgleda po tem, da klerikalci pripravljajo nov Markov protokol. Kara bo ljubo, če temu ni tako. A kričanje na Pribičeviča in slovenske demokrate si je težko drugače razlagati. Nehote se Človeku vsiljuje utis, da si gospodje pripravlja,jo »izgovore« . . . Demokratska stranka je glede ustanovitve opozieijonalnega bloka po-rsem enotna. To bo imela tudi SLS kmalu priliko spoznati. Braniti pa nam klerikalni gospodje ne morejo in nam tadi ubranili ne bodo, da budno pa-timo na družbo, katere podpis na Markovem protokolu se je komaj že posušil in katerih glavni politični kon-iratri v Zagrebu po svojih oficijaJnih glasilih (vidi »Hrvat*) tako neženira-ao zastopajo politiko »kdo da več*. Burna seja v parlamentu Rumunsko-i KUMANUDIJEVA UNIČUJOČA KRITIKA PRORAČUNA. — AFtRA JUŽNE IN ORIJENTSKE ŽELEZNICE. - PRIZNANJE TRGOVINSKE- GA MINISTRA. vedel zakona o neposrednih davkih, še Beograd, 5. februarja, p. Danes dopoldne ob 9.30 so jo nadaljevala proračunska dobata. V imenu muslimai.skoga kluba je posl. dr. Behmen opozarjal na nedostutke v proračuuu in izjavil, da proračun ni zadovoljiv, zaradi česar 1)0 njegov klub glasoval proti Za. njim jo dobil besedo post dr. Kumanudl, ki je v obširnem govoru razpravljal o današnji finančni situa.ci.il v državi ln s temeljitimi argumenti tov dokazi pobijal ekspoze finančnega ministra, Konstatiral jo prodvsom, da predloženi budžet ni uravnotežen. Dokazoval je, da je povsem nepraktično, da se začenja proračunsko leto 1. aprila. Budžet tudi ni realen. To priznava sam finančni minister v predgovoru svojega pismenega ekspozeja, kjor izjavlja, da se bodo morali vstaviti naknadni krediti. Budžet predvideva nepotrebne Izdatke za fonde raznih rnini-ftrstev, ki jih je dr. Kumanudl nazval »kriotnčarske* fonde in ki znašajo skupno velikansko vsoto 95 milijonov Din. Dr. Kumauudl ostro kritizira trošenje denarja za investicijo za oboroževanje, kar je povsem proti principom zdravega državnega gospodarstva. Največje zanimanje je zavladalo v zbornici, ko jo ni uredil vprašanja carinskih tarif, izdelal zakona o upravi državnih monopolov in ki razsipa državni denar. Opozicija je govorniku burno pritrjevala. Afera orljcntske železnice. Za njim je dobil besedo minister Ko-jič, ki jo izjavil, da je v vprašanju odkupa orljentakc železnice Itak vložena interpelacija. Opozicija je med najhujšim NOVA ANTANTA POD VODSTVOM ITALIJE IN PROTEKTORATOM ANGLIJE? London, 5. februarja, i. Po vesteh, ki i Anglija na katerikoli način pridružila tel so dospele is rimskih diplomatskih kro-1 antanti ali sc ji približala, je predvsem «ov, se bo v kratkem sklenila italijansko■ | odvisno od Izida zborničnih volitev v rumunska pogodba, ki bo imela značaj i rancijl. Isti list meni, da ne gre samo za obi- cntanti! cordiale. ter bo slična italijansko-lugoslovcnski pogodbi London. 5. februarja, j. V tukajšnjih Informiranih krogih se sprejema z zadoščenjem vest Usta Manchester Guardian, da so odnošajl med Francijo in Romuni- jo v zadnjem času postali manj tesni, ta- godbo ko da bo mogla Rumunija dobiti proste čajno svežo Italije in Humanlje. ampak da bo s tem položen drugi kamen v zgradbi luinoevropskega bloka, kl ga ie zasnovala Italija ln kateri jc bil položen temelj z italijansko-jiigoslovensko po- uiierpemcija. i^.untiji. jo .u™ u>ji»i»»| , .. . . ltalilo. Govori se,' VLADARSKI OBISKI V LONDONU, hrušecra zahtevala, da minister tako, f-asklcp aan«M.Govrrf^ ^^ ? fd>rl|arJJ. , Po,cg Itall- nnd. Iv«.™ ;ft s to zadevo. Minister ™ Rumunj£ -e t0 sp0R,lad> ker bodo j lanske kraljevske dvojice, kl bo v maju pt kraljevski dvojici in ministrska predsednika obeh držav obenem posetila London kot gostjo angleškega kralja. Ali se bo poda izjavo, kaj je s to zadevo. Minister jo izjavil, da predloži konvencijo o odkupu to železnico Dajkasncjo za mesec dni. Opozicija ga je med govorom neprestano prekinjala z medklici: »Kje so pare? Pred sodišče!* Ko se jo hrup malo polegel, je minister Ko.iič. nadaljeval in priznal, da je šla vlada preko pooblaščcnja, Ul ga jc prejela od parlamenta. V svojem nadaljnjem govoru jc dr. Ko}!8 izrazil nado, da bo grška vlada zadovoljna s sporazumom "led našo vlado in družbo, ki jo lastnica orijontske železnice. Ako so to no zgodi, potem bomo morali progo pač. izročiti lastnikom. Besede ministra Koji-oa so izzvalo v skupščini pravcato burjo. Nastal je krik in vik, med katerim so govornik jel razpravljati o odkupu Južne , sc Culi In vzkliki: *Prod sodišče! Dajte žclcznlcc. Za eksploatacijo inora plačati država 6,800.000 zlatih frankov. Ta an-gažman jo bil prevzet broz zakonitega pooblaščenja. Kako bo vlada to vsoto izplačala, Uo dohodki železnic ns morejo doseči tega zneska, dalje, kako se bo doseglo ravnovesje v proračunu, ko ta vsota sploh ni sprejeta v budžet? Zatem jo prešel na odkup orljcntske železnice, o kateri zadevi jo demokratski klub že podal interpelacijo. Vlada o tem doslej nI hotela ničesar izjaviti, ker smatra kupčijo za tajno. Demokrati hočejo biti lojalni, zato naj se seja sknpščne pretvori v tajno. Vlada jo prekoračila pooblaščence, katero ji je bilo dano po členu 26. finančnega zakona. Ona je delala, ne da bi vprašala parlament Odku- setlla angleško prcstollco, prideta poleti v London tudi rumunska in jugoslovcn-ska kraljevska dvojica. Priprave za Wilsonov pogreb ČAS IN KRAJ SE NISTA DOLOČENA. - NADALJNJE ŽALNL MANI- FESTAC1JE. NcNV-Vork, 5. februarja, s. Truplo biv-1 nih poslopjih so izvešeno zastave na pol šega predsednika VVilsona so položili na .droga. mrtvaški oder v rotundi kapitola v Wa- ŽALNA SEJA ČEŠKE VLADE, shingtonu. De.n pogreba še nI določen, i»raga, 5. februarja, j. Takoj, ko je do-vršil pa *o bo nvjbrže v Arlinglonu. i fp(,ia vesl „ smrti bivšega ameriškega Predsednik \Vilson Je bil 13 ur v ueza-, pre<|.,eduika \Vilsona. so je sestala češko-vesti in Je umrl na srčni slabosti, ki jo j ,,iova|ska vlada t Izredni seji. Ministrski nastopila vsled povnpnenjenja žil. Zadnje j pri.,ipodnik Svelda ie Imel govor, v kate,-besede velikega državnika eo bile: iStrt' som, doktor, polomljen stroj. Pripravljen sem H NVushington. 5. februarja, r. Minister vojne jc službeno posetd vdovo bivšem ga predsednika \Vilsona in jo obvestil, da jc viadina želja, da sc VViLson po« kopije z državnimi častmi ob so delo paro! Kje so milioni?* Ko je nastal zo pot mir, jo Kojič izjavil, da no pristajo na predlog dr. Kumanndija, da bi bila seja tajna. Dr. Kumanudi je nato razpravljal o dogovoru, ki so nan-3a na odkup želez- niSke progo Gjevgjelijn-Solun, ki teče naj ^ Gospa NVilson je ponud. gršl.emozemju. Ta proga ,c pripadla ^ je NVilson želel. d„ se avstrijski družbi, a ,o od leta 1914. uprav-1 J bf£Z vsaklh svečanosti. \Yashinglon, 5. februarja, e. Dan Wiiso- pi rem je poudarjal p 'tura Wilsona za češko, slovaški narod in za češkoslovaško revo. ludjo. Slo let, je izvijal ministrski pred sednik Svebla, po lem, ko se je postavila Monroejeva doktrina, jo Wilson formuliral višje načelo: Ameriko človečanstvu, Amerika pravici. Predsednik Masarjk ja poslal ameriškemu predsedniku Coolldgeu in vdovi VVilsona sožilno brzojavko. ŽALNA MANIFESTACIJA ČEŠKEGA 11» POLJSKEGA PARLAMENTA. Prara, 5. februarja, J. S sodelovanje« novega pogreba še al določen In se tudi | uradnih priredi o tom predmetu čim so vlada izjavi za tajno aij javno razpravo. V ostrih besedah graja, govornik, da je vlada izpustila, odn. restringirala colo vrsto kreditov, med njimi kredit za državne uradnike iri upokojonco tor invalide, najbednejše mod vsemi. Daljo je v ostrem govoru očital finančnemu ministru, da je špekuliral na borzi. Na ta način je povijal število novčanic za 700 milijonov, država pa jo utrpela 400 milijonov izgubo. Ironično je govornik primerjal g. Stojadinoviča, ki vodi kot profesor boj proti inflaciji, katero kot. minister uvaja. Zgrešena finančna politika režima jo vzrok gospodarske krize v državi, ki je vedno večja. Finančni minister, namesto da bi narodno gospodarstvo podpiral, ga vodi v bankrot. Današnja gospodarska kriza jo posledica napak Finančnega ministra, ki šo ni iz- lja Grška. Ko se je naša vlada obrnila ; na družbo radi odkupa želcznice, je bila opozorjena, da Grška ne bo hotela odstopili prog. Družba je v pogodbi tudi izrec- ^^^ M7«n"B"e I narodna skupščina prihodnje dni soialno no odklonila obveznost izročitve. Navzlic •>? ve kraj, kJerbo^kopan.Mlslise ^^ ^ pred?cdnikoln wfl. sonom, na kateri bo imel glavni govor zunanji minister dr. Beneš. Varšava, 5. februarja, j. Sejni je Imol danes žalno sejo za predsednikom \Vil-sonom. Po daljšem govoru sejmskegi predsednika Rataja, ki Je poudarjal zasluge Wllsona za ves svet, zlasti za Poljsko, se je sklenilo prcki.iltl nojo v znak žalosti za deset minut. temu so je naša vlada obvezala, da 15 dni Pn' ^ » krs,a P°'t0P'iB » Wasblngtonu po podpisu dogovora izplača družbi 20 mi- i dolIC3 ' bomo dobili. Govornik hoče nadaljevati j Družba je torej dobila denar, n ne jamči, slavospeve wnsonu. nik, ki se zgradi v spomin bivšega predsednika. Ves amerikanski tisk nadaljuje svoje cWorld» pravi v da se nam proga izroči, al| vsaj, da se nam vrne denar, ako nam Grčija prog ne preda. Med Kumanudljevlm govorom je prišlo do novih ostrih izpadov opozicije proti dr. Stojadinoviču ln dr. Kojiču, nakar Je bila seja zaključena. Prihodnja Julrl • Beograd, 5. februarja, p. Danes dopoldne sc je vršila drasra seja šefov opozicijonalnih strank. Razgovori potekajo zelo poveljno. Opozicija upa, da te razgovori popolnoma dovrSe v treh tednih in da se tekom tega časa izdela natančen načrt programa za sodelovanje vse opozicije, št fj opozicijonalnih strank niso hoteli dajati podrobnejših obvestil. Izjavili pa so, da je obtožba proti Markovini povzročila v radikalskih vrstah velike nepriliko in težkoče. uvodniku, da je z VVUsonom izginil največji lik. kl se jo kdaj dvignil nad ame-riknnskimi Ul. pišejo, da Je ugasnila velika luč. Na vseh jav- Mučne afere radikalskega režima v italijanski Dvoboj generalnega fašlstovskcga tajnika Glunte. Rim, 5. februarja, e. Prometni minister bez Colonna di Cesaro je odstopil. Njc-?ov naslednik ,je dosedanji najvišji komisar za trgovinsko mornarico Costanzo '-'iino. Colonna di Cesaro, ki pripada tar koimenovanl socialni demokraciji (de-Mocrazla aociale), je odstopil, ker je ta Hranita sicer filofašlstovska, pa jo von-flar sklonila samostojen in potem takem lakorokoč opozieionalen nastop pri bodočih volitvah. Ostavka je bila tako i 'Prejeta. AVSTRIJSKI MINISTRI V RUMUNI.il. BukareSt, 5. februarja, g. Avstrijski *veznl kancelar dr. Seipcl In zunanji ml- I talij a in Rusija Resnica o odgoditvl podpisa italijansko* ruske pogodbe. — Blamaža Italije. Milan, 5. februarja, c. Glede odgodltvc Ucograd, 5. februarja, p. £a danes po* I žili dr. Kumanudija, dr. Vellkoviča, dr. noclP|sa itaHjansko.ruske pogodbc s ,, , ,, . , , ., , » • j v ■ j »/i j i -a strani ruske vade doznava «Lorricrc po dno ob 16. ur. je bila napovedana žerjava, dr. Kramerja, dr. Marinkovča , Moskve: Sovjetska vlada seja ministrskega sveta, ki pa )c bila in se celo vrsto drugih. Te ljutc grožnje OBTOŽBA PROTI L. MARKOVIČU. — RADIKALSKE GROŽNJE OPOZICIJI. - PROCES JANKOVIČ-IKONIČ. — STR\HOVAN.!E V RADI-KALSKEM KLUBU. — PRED BURNIMI DOGODKI V PARLAMENTU. Beograd, 3. februarja, p. Za danes po* | žili dr. Kumanudija, dr. Velikoviia, dr, Demisija grške vlade Atene, 5. februarja, s. Včeraj je kabinet podal svojo demisijo. Kaphandaris le bil poverjen, da sestavi novo vlado. Ve-nlzelos v novo vlado pod nobenim pogojem ne vstopi. Atene. 5. februarja. J. Kaphandaris, ki je prevzel sestavo kabineta, je izjavil, da bo mogel že Jutri predložiti popolno listo. On sam jc na strani zmerne stru-je. Tudi republikanca Russos in Daladis bosta prevzela portfelja v novem ministrstvu, v katerem ostanejo tudi nekateri vcnlzelistl. Radikalni republikanci pa ne bodo vstopili v kabinet. Tudi Avstrija bo priznala Rusijo Dunaj, o. febiuarjiu s. Današnji večerni listi se bavijo z vprašanjem p.iznaala sovjetske Rusi.c po avstrijski vladi. Od rusko strani sc izjavlja, da bo tudi A\ • trija v d oglednem času pravno priznala sovjetsko Rusijo. Avstrijski zunanji minister jo v svojih zadnjih izvajanjih v glavnem odboru narodne skupJ6.no izjavil, da bo avstrijska vlada sklonila trgovinsko pogodbo s sovjetsko Rusijo. Za "laka pogajanja pa je glavni pogoj priznanje sovjetsko vlado. Avstrijska vlada jo čakala le na priznanje od stran1 Anglijo in Francijo. Inozemske borze 5. Icb-iiarja; ČUR1H: New-York 574.50, Londoo 24.73, Pariz 213.00, Milan 25.15, Praga 10.6050, Budimpešta 0.0201, Bukarešta 2.07, Beograd 6.75, Sofija 4.15, Duuaj . .-„... , , . , | . . uru!?"- 11>>ULK B™r .J označuje svoj sklep s trditvijo, da Je, ,VQ(OK odložena, ker je Pusič šc vedno »bolan«, j seveda niso napravile nobenega učinka J zadnicm trenutku predložila 0.0081, avstrijske krone 0.00«12fi. ter delujejo le kot provokacije. Opozl. J „ katcrc pooblastilo ru« I TIttST: Beograd 20.75 do 26.05, Dunij cija pripravlja oster nastop ln prihodnje dc] ]jc nj zadosto'„!o, Da 60 iz. ' 0.0820 do 0.0825, Praga 00 do 66.50, Lon- seje narodne skupšč.nc obetajo biti pre., ^ ponovitvi onega, kar se je don 93 do 98.25, Nevv-Vork 22.75 do '22.85, b......— ■ ■ •• • ■ ■ -i- ">" dinar 26.75 do 26.95, Vladni krogi zatrjujejo, da jc vlada od> ločena voditi najostrejšo borbo proti opoziciji in nastopiti najcncrgičnejSe tudi v radikalskcm klubu samem. Vlada sc bo izjavila solidarno z Lazo Marko« čem kot svojim bivšim članom in bo zahtevala, da njena večina zavrne pred« log obtožbe proti njemu. V radikalskcm klubu hoče vlada uvesti najstrožjo di« sciplino in prepovedati vsem čianom kluba, da bi karkoli govorili proti Mar« koviču. Proti Mlhajlu Rankovlču, ki je dal opoziciji del dokazov proti drju Markoviču na razpolago, sc vodi ljuta kampanja. Govori sc, da bo pozvan pred klub na zagovor ter se mu bo oficijelno zaprctilo, da bo Izkliučcn iz stranke ako takoj ne preneha. Ostre pretnje stran« kinega vodstva so oplašile večino po« slancev radikalne stranke, med njimi tudi mnogo onih, ki so dosodaj izjavljali da bodo v skupščini sami nastopili proti drju Markoviču. Ministri so danes iz. "Ister dr. Griinbergcr sta prispela včeraj JavlJa,i- da. b'11 doslej tolerantni na« s svojim spremstvom semkaj. Na kolo- l'"mr opoziciji, da pa bodo proti obtoz« dvoru so ju sprejeli člani vlade, rumun- nic> Lazo nastopili z vso od« ski poslanik na Dunaju, Mltlllneu, kakor ločnostio. Radikali grozijo opoziciji, da tudi člani avstrijskega poslaništva v Bu- bodo sedaj oni sestavili obtožnice proti kareg(l [celi vrsti bivših ministrov iz opozicijo« t ilnih strank ter nraviio da bodo obto» cej burne. I zgodilo 1. 1922, ko ic svet" ljudskih ko« ! Curih 397 do 400, dinar 26.75 do 20 Solidarnost vlado z drjem Markovi« | ^ v Rapallu po Krasinu dolar 22.70 do 22.90, carinski franki (21, čem je huda obremenitev za vlado, ker > podpisano konvencijo, hoče zlatih) 88.20 do 8875, uradni tečaj zla«. jc znano, da sc je za odstranitev korup« F" i . . ......... cijskega režima, ki se je bil razpascl v Markovičcvcm resortu, angažiral naj« višji faktor v državi. ruska vlada sedaj popolne jasnosti. «Iz« Ure 441.785. vestja* pišejo, da je Italija siccr prva I DUNAJ: Dovize: Beograd 838 do 84-', med velesilami juridično priznala sov« Berlin 15.70 do 16.30, Budimpešta 2.43 do Jetsko vlado, toda zavlačevanja in orna« ! 2.53. Bukarešta 359 do 861, London 305 ti-Zelo porazno jc vplival tudi izid pro« hovanja pa postajajo škodljiva. Musso« soft do 806.000, Milan 3104 do 8116, Nevr-ccsa bivšega ministra Jankoviča proti „nj se jc oh vscj svoj| dr!m0stl dal pre« York 70.935 do 71.185, Pariz 3252 do uredniku »Republike« Ikoniču. «R.» je |;ositi po Macdonaldu. List meni, da 32G8, Praga 2053 do 2(«3, Sofija 513 do je drja Jankoviča obtožila, da Jo postal ! Italija no pridobi s tem ničesar in da bo« 517, Curlh 12.355 do 12.405; valute: do-na nepošten način mnogokratni milijo« | <]o tudi j^g,. vin(]Ci ki odlaša jo imc'e larji 70.860 do 71.260, angleški funli nar, ki poseduje, danes krasne palače ]c vc]jko jkodo. Prihod laburistov na 3O3.2C0 do 804.800, lire 8100 do 3120, di- ter je navedla celo vrsto konkretnih slu« inicijativi, postavil na glavo. čajev. Včeraj jc dr. Jankovič osebno skusil doseči poravnavo, kl pa jo jc dr. Ikonič odklonil. Danes jc sodišče lz« reklo sodbo. Ikonič jc bil glede večine _ ......... očitkov oproščen, obsojen pa radi ob« kVrektiire šebl v korist, dolžitve, da je dr. Jonkovlč kot minister 1 Jemal mleko iz Topčidera brezplačno, na mcscc dni zapora, kor sa je izkazalo, da Je plačeval polovično ccno. vlado jo dal povod za bojazen, da sc j narji 837 do 848; clikti (v Usočih): Wie je položaj, ki je nastal po Mussolinijevi | ner Bankveroln. 190, Ur atska eshomptua 138, LUnderbank 801, Zivnoslenska 900 Rimski »Messagero* jc mnenja, ds bo ! Jugoslavenska 122, Južna železnica 580, ruska vlada predlagala v pogodbi kake jsarnlevska pivovarnn 1440, Jesenice 2200, l Alpine 700, Dušik Huše 480. Trbovlje 1670, Zenica 1800, fiulinann 1870, Slavo- RAZVRSTITEV URADNIŠTVA. Bergrad. 5. februarja, p. Danes so zaključile delo komisije za razvrščanje uradnikov v ministrstvu prosvete, narodnega zdravstva, poljonrivrede In spcllal-nc nolitikc. nija 150, Slnveks 670, Šečerana Osijek 1260, Hipotekama 71. PIIACiA: Dunaj 4.80, Berlin 8.14, Rim 152.125, Budimpešta 11.80, Pariz 161.50., London 150.1750, New-York 31.90 CuriH 002.50. Beourad iMOSO- Seja Ravniharjevih odbornikov MUČNO RAZPOLOŽENJE IN PRAZNE TOLA2DE. Ljubljana, 5. februarja. Nocoj ob 8. je biJa »klicana seja ta-kozv. odbora zaupnikov Ravniharjeve jrupe. Seja je bila sklicana v pisarno 1 rja. Ravnibarja, ker se je iz zadnjega sestanka, ki se jo vršil pri »Šosti-ci», še isto noč vse izvedelo. Število »odbornikov« se jo v toku zadnjih 8 dni Se bolj skrčilo in danes so je zbralo lo Se 13 (!) gospodov, ki pa so prišli tako pozno, da je mogol poslevo-deči podpredsednik Ravnihar (predsedniško mesto je, kakor znano, va-kantno) šele ob %9. otvoriti zborovanje ob zelo deprimiranem razpoloženju Članov odbora, ki so pustili drja. Rav-niharja skoraj vos čas samega govoriti. Začetek je bil prav mučen. Izpolnjen je bil z debato, kdo izmed navzočih informira o vseh sklepih NNS In.evno časopisje ter zlasti »Jutro«. Dr. Ravnihar je izrazil mišljenje, da ^e v odboru nahaja »izdajalec«, ter poudarjal, da so mu nekateri gospodje žo odrekli sodelovanje, ker se za vsako njihovo besedo izv6. Nato je dr. Ravnihar poudarjal, da mora NNS po sedaj žo več kot enoletnem obstanku pristopiti končno organizaciji vsaj v Ljubljani, da na-protniki ne bodo imeli več razloga negirati, da ona sploh ne obstoja. Or-,'iuiizacija je važna tudi radi tega, da bo mogla NNS pri vršečih se podajanjih za najožjo kooperacijo z NRS in NSS še kaj veljati. Zato predlaga, da naj predvsem prevzamejo nekateri najbolj sposobni gospodjo organizacijo posameznih okrajev pod vodstvom ravnatelja mestnega pogrebnega zavoda g. Šaplje. V to svrho je določil g. Škulja za dvorski okraj, g. Drola za Poljane, drja. Romana Ravnibarja (organiziranega, radikala) za Mestni trg, za Šiško pa gg. učitelja Petriča, Herbsta in Minkuša, ki jo obljubil, da pripelje v stranko najmanj 50 pristašev. Naznačcnl gospodje so poverjeno Jim nalogo prevzeli, g. ravnatelj Saplja pa se Je branil, češ da Je sicer z dušo in srcem vedno poleg in tudi z nasveti rad pomaga, toda sicer ga vežejo nekateri obzlrl na njegov delikaten položaj. Zelo zanimivo Je bt'o vprašanje sredstev. Na tozadevno Interpelacijo Je dr. Ravnihar Izjavil, da se bo treba obrniti na banke in trgovcc. V ostalem je navzoče tolažil s pričakovano «ožjo zvezo« med NNS In NRS, pod katerim plaščem se še vedno skriva fuzlia njegove grupe z radikali. Pogajanja se vrše tajno. V tej ožji zvezi je spas NNS. Tudi ta Izvajanja gospoda Ravnlharja niso mogla dvigniti razpoloženja In seja se Je ob pol 10. url žc razšla. Poslevo-deči podpredsednik Jc šc odbornike pozval, da naj prihodnjič pripeljejo po več .zaupnikov« seboj. Izgleda pa, da bo go-spodov prihodnjič še manj... T'Jova boJjševiška vlada Iz življenja novega predsednika Rvkova. — Nadaljevanje Leninove politike. Novi predsednik ruske sovjetske republike A. Rykov je rojen v Saratovu 1881. ven 1'alatlnata; med njimi je mnogo zlikovskih tipov, avanturistov, zlasti v upravnih zadevah večina povsem nciz« kušcaa. Kar pa se tiče separatističnega giba« nja samega, pa pravi Clive, da je du« hovščina, katoliška kot protestantska, delavstvo In večina prebivalstva po ve« likih mestih zoper ločitev od Bavarske. Velik del prebivalstva pa je indiferen« ten kar se tiče ločitve od Bavarske, toda nasprotuje popolni ločitvi od Nemčije. Vendar pa obstoja v gotovih slojih osobito med kmeti in delavcbsocljalisti, z strahu pred berlinskim militarizmom, razpoloženje za Porensko državo, ki hi obsegala tudi Palacijo, neodvisna od Rajha. Pri kmetih in delavcih vlada namreč silen odpor proti vojni in želja po miru — za vsako ceno. Kmetje so povsem Indifcrcntnl, njim jo vseeno, katera vlada ali država zmaga, oni ho« čejo lc, da žc enkrat pridejo v miren položaj in se posvetijo svojemu delu. Taka jc v glavnem presoja položaja po Clivc«ju, ki je preiskava! stvari — lo pet dni. Ker je znano separatistično stališčo angleško vlade, jc mogoče, da je poročilo nekoliko pristransko pobar« dn je bil lelinilt. Vsekakor že dolgo vrsto let ni izvrševal svojega meščanskega poklica, marveč se je bnvil izključno le s politiko. Napisal je vrsto političnih in go-1 spodarsko-poliličnih del, ki siccr nimajo večje znanstvene vrednosti, poč pa kažejo,1 da se je nekdanji agitator dobro vživel v 2e od svoje dijaške dobe je član boljše- gospodarske organizatorne naloge in da viške komunistične stranke. Ko se je Le- s'me danes veljati za dobrega poznavalca uin nahajal z mnogimi drugimi somišljo- ruskega narodnega gospodarstva. Separatizem v Palaciji Angleška, francoska in nemška jav« uiki v emigraciji, je Rykov veljal za vodjo onih boljševikov, ki so ostali doma v Rusiji. Bil je rndl svojeg« problemom,, ki jc nastal s politič« ruske revolucije, je član Osrednjega odbo-; nim nastopom separatizma v Palaciji ra komunistične stranke. Po oktobrskem (Rhelnpfalz). prevratu 1917. je postni ljudski komisar! Separatizem v Talacljl, ki predstavlja za notranje zadeve, pozneje pn tri leia ''oslej del Bavarske, sc jc pojavil z več« predsednik Vserosijskega nnrodno-gospo-1 sil° v dohi- ko sc j® nahajala bavnr« darskega sovjetn in namestnik predsed nika v Sovjetu za delo in obran. Pri nje- ska vlada v konfliktu z berlinsko in ko bila podoba, da postane Bavarska povi Izvolitvi se je zlasti naglnšalo, da fi'»vnl tahor in akcijsko izhodišče mo« u,i.. rndhinn 1 narhistične rcakcijc v Nemčiji. Takrat izvira Rjrkov iz čistokrvne ruske rodbine. To je tudi odločalo. Njegovi protikandidati so se je pojavil med prvimi palatinatskimi vzclo vcčjc dimenzije. Po vzgledu sc« n..i„... ;„ ' n - -•■ ., r . paratlstične akcije v sosednem Porcnju njrkov je od očen ozn somišljenik Leni- ■ . . . . . , . , , , , . se jc naposled prokle.mirala nova vlada aov, velja za izvedenca v stvareh s rokov- „ , i i j „,. ' . .... , , ,.,.. za Palacijo,, popolnoma neodvisna od nih organ,«,cij in.Je eden glavnih inicijn-1 Bavarskc. Nekateri separatisti so hoteli tar e« NEP-a (Movnje Ivkonomlčeskaje , ,oaitcv od Bavarske ,n U3tanovttev Pol t ke), katero r, Sovjeti nn njegov na- Pa,acije kot samostojnc zvc2nc ncm8kc Hrt ln na Leninov ukaz uvedi . Izprvn je M vcCina pa Je hotela popolno lo« obstojala namera, naj L. Leninu sledila £ltcv tudi od Nemčlic same. Stara zako« -roka*, to je trlunilirnt. Razni razlogi,' nita palaciiska vl,dl je moraIa pobcg, zlast mednarodne politiko so to misel niti Izven dežele v Ilcidclbcrg, ln v Spe ovrgli. Glavni protikandidat ie bil Rvkovu ■ i • i ,, ° . ., ' , .... -L »yhu*u vcr=iu sc je konstituirala nova separa« Kamenjev. V Rvkovu vidijo Leninovi pri- tistična vlada !'oM. Poverjenika in zvestega izvrševalca! Prcd par t;dn! pa so mladl ncznani Leninovega političnega testamenta. Kerj nflcijonalisti v nekem hotelu nenadoma ie ■znova izvoljen tudi ves stari izvršilni nap:ld!i sUupino vodilnih separatistov [I sr,,!ll,'n- da 08lane <1ose-:tcr predsednika in več uglednih članov danja pomična smer Sovjetov neizpre- i kratkomalo postreliali ter utekli. Ta po« men jena. Rusi sami označnjo politični no- HtiCnl umor jc učinkoval močno tudi ložaj z značniro: ncralni angleški konzul v Monakovcm Ciivc jc po nalogu angleške vlade in v sporazumu s Francijo prfisknl politično stanje ln podal nato referat v Londonu. Rezultat tc raziskave sc jc objavil v in v sledečem navajamo poglavitne Cli« vove ugotovitve. Clive pravi, da jc masa prebivalstva v Palaciji po ogromni večini nasprotna takoimenovani avtonomni, to jo scPara Politične beležke + Bojkot vserfi demokratom! Glasilo četverobarvne kameleonske družbe Je obupano radi sijajnega poteka velikega zbora JDS. Sedaj kliče prokletstvo na vso zborovalce In Jih žali. Ljudje, kl so v 10 mesecih spremenili barvo iz demokratskih levičarjev v radikale, ne vidijo tega bruna v lastnem očesu. Ne vidijo, da so oni s tem izigrali vso pogodbo In Izgubili vsako pravico, da sc jih upošteva. O. Ravnihar očlvldno nima občutka za to, sicer bl nc priznaval tako naivno, da bi on kot poslancc vedno bil pri oni stranki, ki je ravno na vladi. On pač inl-sll, da je to »sokolsko«. Ml pa mislimo, da je to načelo poosebljena politična prostitucija. In ker pllpogačarstva nc priznavamo in trdimo, da je sokolska dolžnost, da se ga kaznuje, zato nas vse demokrate hočejo bojkotirati gg. advokati dr. Ravnihar, dr. Hacin, tajnik CM. družbe Škulj, tovarnar Bonač in vrtnar Pcrant. Gospodje so očlvidno popolnoma izgubili | duševno ravnovesje! + Kdo hcio vse bojkotirati demokrate? K tcinu našemu poročilu v včerajšnjem »Jutru« sc nas obvešča, da se g. Viktor Meden, predsednik Trgovske banke, ne želi udeleževati političnih bojev ter Jc vsled tega izstopil Iz tkzv. od- | bora zaupnikov Ravniliarjeve skupine, kar s tem lojalno objavljamo. + Resno svarimo. Glasilo SKS, NSS ln NNS objavlja članek v proslavo svoje lastnice Jadranske banke s falslllclranlm podpisom »Priinorcc«. Članek, kl Je poln strastnih napadov, jc spisan seveda doma. Mi bi sc s tem izbruhom nc bavili. Menili smo, da bo ta družba sedaj, ko vstopajo v zavod novi gospodarji, dala mir. Gospode od Hrv. Iilpotckarne banke in Srbske banke cenimo kot trezne gospodarske politike, ki nimajo po našem prepričanju nobenega povoda puščati zavod, katerega linčejo sanirati, v politični areni. Od 1. 1922 je Jadranska banka prava politična Institucija z lastnim političnim oddelkom, dnevnikom, tiskarno, stranko, agitatorji In agenti. Kn so se pokazale žalostne posledice tega brezumnega, dosedaj nezaslišanega kon-(undlranja gospodarskih interesov lil političnih strasti, so tepeni zdražbarj! milo jokali in tovarlll krivico na rame Javnosti, ki jc Izgubila zaupanje. V zadnjem času je Izgledalo, da se bodo, če ne oo lastni prevdarnostl, pa po ukazu novih pametnih mož, vcndar-le Iztreznlli. Vendar vse kaže, da še nimajo bridkih Izkušenj dovolj. Zopet hodijo z mečem r.kol!. Ranili bodo lc sebe, če sc takoj ne vrnejo k svojim pultom ln blagajnam. + Nehvaležnost jo plačilo sveta. To rcsnico sedaj ckušajo tudi Letncže-vl komunisti. Cez eno leto so delali ku-luk klerikalcem, kl so postrgali vso smetano na magistratu zase. Zdaj ko so nc-. koliko odnehali, nanje rjovejo kakor po- divjani. Pobili bl Jih radi In med delavstvom likvidirali. Za sklepčnost prihodnje seje občinskega sveta, če bo sploh še katera, sc vrši lov na občinske svetnike drugih grup. Demokratom se nobeden nc upa blizu, zato pa pridno lazijo krog tkzv. »zajednlčarjcv., ki so Jin v »Slovencu« silno pohvalili In proslačljo za udeležbo na seji. Stvar pa ne stoji dobro za g. Pcrlča In Stanovnika. Zalo pa ta poslednji, dasi nima nobene pravice se utlkatl v poslovanje magistralnih uradov, toliko bolj skrbi za volilne imenike. Klerikalci na prste štejejo volllcc, kl bl sedli na lim pod Imenom »Zveza delovnega ljudstva«. SLS namreč namerava zopet zatajiti svoje Ime in loviti kaline med delavci. Ce le že ta lim ni izgubil svojo moč. + »Itnllja Jo premagala Jugoslavl-jo!» Znani italijanski novinar in publicist Attliio Tamaro, zaupnik fašistov na Dunaju In sotrudnik »Secola«, vcllča Mus-sollnljcv uspeh kot popolni poraz Jugoslavije. Pakt, kl ga Je Mussollnl sklenil z Beogradom, Je — pravi — tako genl-jaino sestavljen, da nudi Italiji največ mogočih koristi; dobila le Reko, politična jamstva Jugoslaviji pa so odvisna od »prijateljskih« odnošajev. Jugoslavije ne more napasti nihče razen Madžarov ali Bolgarije, kl pa brez sporazuma z Italijo Itak nc moreta ukreniti ničesar. Pač pa Je sporazum zadal najtežji udarec Mali antantl, kl se nc mara priključiti Italiji, pa če bi sc tudi odrekla Franciji, hI njen obstoj bil zapečaten. Tamaro nc dvomi, da bo antagonlzcm navzlic sporazumu obstojal še nadalje, in poskuša v prvi vrsti knr sam skrbeti za to ter obeta Madžarom, da bodo dosegli svoboden Izhod na Reko, Hrvate pa tolaži naj se ničesar ne boje, ker Italija da bo že znala dovršiti svojo veliko-»zgodovinsko misijo« .... + »Politični računi v neogradiu. Z ozirom na množino raznolikih vesti, ki sc zadnje čase kolportlrajo o Radlčevlh ukrepih, prinaša včerajšnji zajednlčarskl In obenem poloflcljclnl radičcvskl »Hrvat« članek pod gornjim naslovom. Razpravlja o ustvarjanju opozicljonalnega bloka In pravi, da se poleg načelnih zaprek, kl po naravi same ovirajo naglo od ločitev za tako dalekosežno akcijo, nahajajo glavne zapreke v sami strukturi demokratske stranke. Največja spotika )c Priblčevlč, ki Je po »Hrvatovi« domisli pokrcnll vse svoje »podzemske sile«, da sc blok onemogoči. »Hrvat« izjavlja, da so resne kombinacije z demokrati nemo-goče, dokler Pribičevlč v stranki Igra količkaj važno vlogo, zato se mora DS čimprej odločiti, potem bo blok ne lc mogoč temveč tudi verjeten. Odločitev Je nujna, ker radikali žc itak Innslrajo vesti o ponudbah Radičevl stranki, da jo odvrnejo od rušenja vlade. Tc vesti, pravi »Hrvat«, imajo zaenkrat le to svrho, da prctlpljcjo teren, kajti konkretnih predlogov šc niso postavili In tudi ne še stopili v kontakt s hrvatsko opozicijo. Toda radikali so »odločni in korajžni. In bodo brez oklevanja podvzcll vse, kar bl jih moglo rešiti. Ako sc primerja s to »muziko« še pisanje »Slovcnca« Je slika radičcvsko-klerikalnc iskrenosti in opo-zlcljonalne vneme precej kompletna... Iz demokratske stranke JDS v celjskem okraj«. V nedeljo, 3. t. m. se je vršil v St. Jurju ob južni železnici lepo obiskan zaupni sestanek pristašev demokratske stranko, na katerem je poročal o političnem položaju ln o' organizatoričnem delu stranko odposlanec mariborskega oblastnega načelstva prof. Mravljah. Krajevna organizacija si jc izvolila sledeči odbor: predsednik Kovačič. oiihoniiki: Savclli, Liška. Hajnšck. Sini l in Recelj. zaupniki iz sosednih občin pa Kurbtis, KoSutnik in Salobir. Zborovanji v mariborski oblasti. Minulo nedeljo so so vršili demokratski shodi in sestanki na Pragerskem, kjer se je ustanovila krajevna organizacija. Govoril jo gosp. Kejž.ar iz Maribora; nadalje v St. Jurju ob juž. žel., kjer je govoril prof. Mravljak, v Kri-Zevciii, " kjer jo govoril oblastni taj- nik Spindler >pred veliko ndeležho okrog sto oseb. Po javnem shodu imela krajevna organizacija občnj zbor, na katerem je bil izvoljen proj. sodnikom zopet gosp. Igo Ilauntnian, v odbor so prišli vsi prejšnji odborniki in pritegnili so se še zastopniki rit. lavstva iz vseh treh opekarn ln za. stopnikl invalidov. Shod se je vrSil tudi na Stari cesti pri Ljutomeru, kj« jo govoril urednik Spindler. Reorganizacija demokratskih orga, nlzaclj v Mariboru. Ker so se to zimo ustanovila v Mariboru tri demokratska gospodarsko - politična društva, se je vršilo v pondeljek zvečer /boro-vanje dosedanjo krajevno organizaci. jo, kl se je spremenila v srezko s pred. sodnikom dr. BoStjančičem in pod. predsednikom dr. Kacem. V odboru pa so še predsedniki, podpredsedniki in tajniki vseh treh gospodarsko po. litičnih društev v Mariboru, dalje člani oblastnega odbora stranke in vsi funkč.i.ionnrji stranke v obfi. odboru. Politična šola JDS v Mariboru pr!. čne v pondeljek 11. t. m. v strankinem tajništvu. Z dpžele je priglašenih 16 mladili kmetiških fantov in delavcev, trh toga se udeleži tečaja še nekaj Ma, riborčanov. Predavat prideta iz Ljubljane tudi predsednik demokratske stran, ko dr. Žerjav in tajnik dr. Rape. Oj Mariborčanov sodelujejo i referati In predavanji pg. dr. Kukovee, dr. Li-pold, urednik Borko, dr. Kodcrmnn, nadupravitelj v p. Meglič, dr. Reis-man, urednik Spindler, dr. Pivko in drugi. Predavali bodo o strankinem programu, o delu v organizacijah, davčnih zadevah, zemljiški knjigi, zgodovini Jugoslavije, naši ustavi, književnosti, kulturnih organizacijah, o govorništvu s praktičnimi vajami Udeleženci si bodo tudi ogledali raj. ne mariborske zanimivosti kot muzej, tiskarno, knjižnico in drugo. Po svetu — Poboji v Bolgariji. Pred par dnevi so kmeti ubili v Custcndllu znanega ko. mitaškega vodjo Josipa Ivanova, kl Je !o 3 leta četoval po Južni Srbiji. Ubili so ga v trenotku, ko Je s svojo četo napade1 nekega odličnega člana zemljoradnlškr stranke, — Nemiri na Japonskem. V Tokiju so Izbruhnili politični nemiri. Ministrski predsednik, kl sc Je bal, da ga bodo : nezaupnico zrušili. Je razpustil parla. ment ter razpisal nove volitve. Neznani zločinci so na progi napadli železniški vlak, v katerem se jc vozilo domov 21 parlamentarcev, med njimi voditelji opozicije. Na progo so položili kamenje In droge. Zaradi tega atentata na vlak vlada v Tokiju veliko razburjenje, kar st spravlja v zvezo z razpustom zbornice. — Snežni plaz podsul vlak. V pondeljek jc podsul snežni plaz osebni vlak na marlazellskl lokalni prugl. Plaz je nad polovico vagonov prcvrgcl, vendar pa kakor po čudežu ni prišel ob življenje noben potnik. Le lahko poškodovanih je nekaj. Pač pa je proga precej pokvarjena, tako da morajo potniki prestopati Ostanki kulture v Sahari Znano je, kako usodne poslcdice je ime-To grabežno Izsekavanje nekdaj krasnih kraških gozdov po Rimljanih in lieneča-aih. Obsežno kraško ozemlje je poslalo šrtev romanske grabežljivosti in gola gmajna se še danes širi lam, kjer so nekdaj bujni gozdovi dičili naše kraje. Podobno puslošenje z dnleko slrašnejšimi posledicami pa je človeška blaznost povzročila v severni Afriki, kjer se danes jiizproslira neskončna puščava Suliarn. Sahara nI bila vedno mrtva puščava. To ogromno ozemlje, ki so razteza nad 3t)C0 kilometrov od vzhoda do zahoda, nad 1C00 kilometrov od severa proti jugu, lil je večje od Evrope, živi v naših mislih kol žareča, žalostna puščava, kot nepregledna planjavo vročega peska. A la ngromna puščava, ki nnm kaže puslo Itršje bi gole skalnate gore, je bila nekoč rodovitna kulturna dežela. Našli so se ve-rodoslojnl sledovi, ki to neoporečno do-l.uzujejo. Znanstveniki, kl so raziskovali Saharo, med drugimi zlnsll nemški geogrnf Itolilfs, ■ o nnšll v sknlnh izdolbene podobe rib lu rastlin, p!u~ov in drugega poljedelskega orodja — refi. ki so danes tnmkn.l neznane in knterlh bi ludl pred tisočletji he bili poznali, če bi jih v tej deželi sami ne bili rnhilL V sorovlu Air ali Asben. ki so dviga do 2800 metrov visoko, je na-1 šel Itohlts v nekem jezeru ribe. ki se na-1 hajnjo sicer le v rekah Nil ln Niger. Bila je torej nekdaj brezdvomno ueka zveza med tem jezerom tn med porečjem teh več tisoč milj oddaljenih afriških velo-tokov. i Žive priče za to domnevo pa so zlasti J ogromne razvaline mest, ki so bila odko-pann v severni Sahari. Te razvaline pričajo o izredni krasoti arhitekture ter da-! leko prekašajo lepoto in obsežnost oslan-j kov rimskega mesta Pompeji, ki je 1. 79. j po Kr. postalo žrtev groznega izbruha ! ognjenika Vesuva. Najznamenitejše razva-! lino tvorijo ostanki mesta Damugndis, ki je bilo ustanovljeno v dobi rimskih cesarjev. Ostanki nain omogočajo vpogled v visoko razvito starodavno kulluro. V Damugndisu, ki leži južno od Tripolisa v severni Salinri, so izkopali iz pusllnjske-] i;a peska belo mramorno mesto čudovito lepote s stebričl, okrašenimi s korlnlskim nndglnvjem; s širokimi cestnini, ki bl lahko krasile vsako moderno mesto; z vodovodi, kanali in vsemi onimi tehničnimi nnprnvnml, s knlerimi je razpolagala poznejša rimska kulturn. Nnšll so mesta, ki so bita nekoč židovske naselbine. Eno leh mrši se je imenovalo Juhudia. j Z začudenjem se vprršujemo, knko so mogla mps'n popolnnmn Izginili s površja zemlje. A lo visoko razvite človeške nn-! selbino so bile nosvečenc cmrli, ko Je Ia nekdaj cvetoča dežela postala puščava, i Morebiti nikjer na svelu niso Vandali in Saraceni divjali bolj surovo in brezumno/ kakor v severni Afriki. Ko so prešli Sre-1 dozemsko morje, so ropali, morili in po-žigali, rušili mesta in naselbine. Porušili | so prekrasne palr.če; zagrešili pa so še večje zločine, ko so požignli gozdove in 1 nepregledne dobrave krasnih palm, ki so i nekdaj difilo obsežno ozemlje Sn'iare. Ko [ so izginili gozdovi, je izginila iz dežele tudi vlaga. Rodovitna zemlja se je posu-; šila pod žarečimi žarki tropičnega solnca; j postala je trda kol kamen, pozneje pa se | je rezdrobila v prah. S tem prahom so se igrali pnsntnl vetrovi, ki so v prah zdrob- ljeno zemljo dvignili v zrak- Naposled so j ostale le še gole skale in pesek in v pesku se je za večne Ča9e pogreznila čudovlla kullura davnih časov. Danes Je Sahara neskončna pokrajina j brez žive novršine, dežela, kl ima kakor Evropa doline In gorovja, reke In jezera. A gore kipe gole in strme proti nebu, v | rečnih strujah pa se nabira sviž. Za ne-sp.-.metno divjanje Vnndnlov so pokori ' človeštvo z Izgubo ene najlepših dežela sveln in skornj brezupno Je stremljenje, d - se nedosledna nuščnvn Izpremenl zopet j v rodovitno zemljo.' Snhnra ie danes po-dnhnn colim pustlnj.im nn mesecu; vlnrte nI in vetrelnclja je jTnožn-> samo v re'1' ih ! oazah, kl se nnmnkmlo le z velikimi leža-, I vami. Komai 200.&v0 ljudi prebiva dane« I na tem ogromnem ozemlju, med njimi živi pleme Tibu, ki šteej približno 30.000 duš lil živi v pokrajini gorovja Tibeti. V raztresenih oazah žive zlasti Arabci, Berberl in Zidl. TI polomci egiplskih in starorimskih naseljenikov so preko libijske puščave dospeli sem do zapadnega dela Saharo. 2e koncem 15. slolelja so prestopili k mohamedanskemu veroizpo-vedanju, po svojih šegah in po svoji vna-njosli pa ne morejo prikrili svojega židovskega pokoljenja. Kakih 00(10 do 7000 leh ljudi prebiva v podzemeljskih jamah, kjer jo polet I hladneje, pozimi pa gorkeje. Napravili so si celo podzemske vrtove, ker je le v globljih tleh dovolj vlage za razvoj vegetacijo. Kot trgovci z vodo vrše važno gospodarsko nalogo. Oni skrbe za to, da se lahko zaliva daleljeva palma, najkoristnejše drevo v Sahari. Danes so razen Italijanov v Trlpoliln-nlji, gospodarji Sahare Francozi. Zasedli so vse oaze ler rrcdill etape po celem ozemlju, ki meri nad šest milijonov kvadratnih kilometrov. Maroko je pri osvajanju Sahare v kulturnem oziru neprecenljiva opora. Smolreno poslopnnje Frnncozov v severni Afriki dokazuje, dn imajo Irdno voljo, to največjo puščavo sveln Izpremenltl v kolonijo, ki bo morebiti pozneje enkrat zi človeštvo mnogo večje važnosti kakor si utegnemo predstavljali dandanes. § Izredna prisotnost dulia. Trije go- spodjo, ona gospa in ena gospodična so se prijateljski Sctali po lepi Rožni dolini in jo zavili proti domu na Tržaško cesto. Na ovinku so sc šo malo vstavili in pokramljali. Bil jo siccr deževen večer, ampak vseeno lepo^.Vsi so bili docela trezni, »saj pa tudi ne gre več, da b| si človek kaj privoščil«. Ko so tako brez vsih zlih slulenj poklepetali na oglu in se baš hoteli posloviti, jo nafiD-kr.it brez vsakega predidočega naznanila. pridrvel osoben avtomobil in — zgodila bi se noereča, zanesljivo, o tem ni dvoma — da ni edon obtoiiteljev imel nenavadno in neprecenljivo prisotnost duha, da je svojega najbližjega soseda i vso silo treščil ob lesen plot in v kava-lirski skrbi potisnil gospodično v bližnji kanal, kamor se je v svrho urnejšo re šitve pogreznila do pasu — mogoče še za. spoznanje višje ali nižje. Po prcpo-trebnom prerekanju s šoferjem jo romala stvar pred sodišče, ki pa je obtoženega šoferja oprostilo, ker ni vozil prehitro ter ni bilo vzroka za »razmet«, kot ga ji1 uprizoril oprezni gospod. § Korajžcn fant. V krasni mesečni noči bo je na PSatl vračat vesel mladenič domov iz gostilno; mogočo je parkrat za korajžo zatikal — ampak tega ne vcffl zagotovo. Ko jc tako šetal po vasi, ga jo privabil žarek svetlobe iz bližnjega okna in vstavil se je ter pogledal, n kaj gre. Ni dolgo stal pred napol zastrtim oknom in se divil tor radoval nad prizorom v nežno - opojni deviški solil, kjor se jo lepa Frančiška baš odpravljala spat. Kajti naonkrat jo njeno bistro oko zapazilo n;cgovo senco pod oknom In je bilo ogorčeno. Mladenka fo je hitro odola v nekakšen plašč (vsaj upam da je bilo tako) in je stekla pred hiM ter preplašenemu mladeniču zakričala: »Kar s sekiro le bom, če boš posluh pod oknomU Pretnja je učinkovala proti vsemu pričakovanju tako izredno, da jo prestrašeni junak prihežal domu In ss po kratkem obotavljanju vsled neugna' nca strahu In silne bojazni obrnil "J sodišče. Pil prvi razsodbi jo bila bojevita nmaconka ohsojena na 24 ur zapora, vzkllcno sodišče v Ljubljani pa jo j' oprostilo. Korajžni fant pa sedaj niti f ur no bo brez strahu In so bo njene hi'4 v bodoče ogibal v velikom loku. Naši Krati in. Iradie $trossmayerjeva pro-slava v Zagreba Zagreb, 4. februarja. Danes dopoldne ob 10. je bilo na lagrebškl univerzi živo življenje. Ves vestibul je bil že poln dtjažtva, a Se »o prihajale eele vrste. Dijaki so se zbirali, da odidejo na Strossmayerjevo proslavo, ki jo je danes, na rojstni dan vel i k etra naoijonalncga dobrotnika, priredilo vseučilišče v veliki čitalnici jrsenčiliSke biblioteke. Kras poslopij je zagrebška vseučili-gka biblioteka. Stoji kakega pol kilometra od vseučlliJča samega na Mažu-raničevem trgu. Skozi sijajen, Inksu-rijozen vestibul vstopiš v veliko diia- j Iko čitalnico. Danes je nekaj dolgih i miz odstranjenih, da se dobi prostor j za odlično publiko, kl prihaja na svo-i žanost. Enajsta ura je. Generalske nnifor- • me, škofovske Kepice. Novo odliko va- j Hi profesorji z ordenl; pradonnčelnik j Heinzpl; poljski konzul. Okcvll »ndeSer j >a globok in dolg venec diiaStva. Na •' ribuno stopajo oficljelni reprezontan-' i; rektor zagrebškega vseučilišča C!-j mer man, beograjski rektor Oavrilovič,j ljubljanski rektor Kidrič. Otvori svečanost rektor Clmerman;: govori o hrvatskem narodu. njim i govori Gavrtlovid o celem *>nS<>m na-' rodu od Triglava do Vanlnrta, na.?!«-fa dolo Ptrosr.mayerjevo, ki je merilo na to, da zberemo svoje raztresene ude. in poudarja, da v tem smislu delujejo sedaj vse na5o univerz«. Burno ploskanje je bilo rvderovor t>«b'lVo na njecrove besede. Linbljanskl rektor Kidrič izvaja, da jo Strossmayer razumel težki položaj slovenskih znanstvenikov, ki so morali delati z tujo znanost. in izraža potrebo en«-a jugoslo-venskegn univerzitetnega lin«. (Ploskanje.') Sla vnostni govornik dekan filozofske fakultete Manojlovl6 je s Strossmavorjevo proslavo zvezal nro-slavo glsvnc^a njegove?« sotrudnika pokomenra Pafikega, od Cigar smrti poteka SO '<•< in ki je bil v saboru referent o ustanovitvi vseučilišča v Zagrebu. V smislu Strossmayerja, ki ni razločeval Zaereba od Beograda, govori Slano ilovid o »našem narodu, spo-ciialno hrvatskem«, o srbskem delu nngega naroda in o »«".žnih Sloven-cih». V 'menu dijaštva jo govoril predsednik Akad. podpornega društva Jo-van >'!-Vovi4 (obenem predsednik de-mokrat^kara društva »Jugoslavije«): njegov od »io dijaki I. 1848. Sli v boj proti Madžarom in 1895. demonstrirali proti K Imenu in Francu Jožefu, ki jo ie zato Khuen ukazal sežtrati. a jo je Krnski svetnik Smrekar (razun deta droga) rešil in skril v svoiem stanovala. Njegova vdova jo je 1. 1918. izročila Narodnemu Voču. Govorila sta Se prezident. Akademije Janeček in zastopnica ženstva Zlata LopaSič - Kovačevih naglaSujoč, da nam je treba delati po besedah Stros«-mayerjcvili: »VoliCanstvo, moja vest je čista.* Zadoneli so zvoki »Tz bratskog za-Srrljaia« in trokitna himna; «T.opa na-?a, Naproj« in »Aleksandra Bože brati« .. . Vsa slavn ost je Izzvenela v močne Jbgoslovenske akorde. Letos se je proslavil rojstni dan 6trossmayerjev svečaneje, ker je letos obenem SOletnica ustanovitve zagrebškega vseučilišča. Aleksa Santič V soboto, 2. t m. umrli srbski pesnik Aleksa Snctič spada po Skerličevi opredelitvi srbske književnosti med realiste, lo je med predhodnike književnih struj, katere je Škerlič navedel pod sodobno srbijo literaturo. Pod tem znglavjem vidimo Santiča uvrščenega med srbske pisce Matavulje-vegs, Srcmčovegn, Corovičevega, Iličeve-ga kova. Ob strani mu stoje Mileta Jak-Sič, Branislav Nušič, Milorad Petrovič. Vendar je Santič imenovane svojo tovariše z malimi izjemami preživel, s svojim pesniškim delom pa segel v dobo, ko so zavladali Jovan Dučič, Mina Rakič, Sima Pandurovič in drugi. Njegove pesmi so izSle za širok krog srbske književne publike v založbi Srbske Književne Zadrugo v istih letih kakor Dučičeva zbirka, v istih letih, ko je Cvijanovič v Beogradu založil Milana Rakiča. Pesmi je Sanlič začel pisati zelo zgodaj. Prvi stihi so se rodili pod vplivom Zmaja Jovana Jovanoviča (Cike Jove). Po njem je pesnik podedoval nagnjenje do rodoljubnih motivov, katere je obdeloval do smrti. Ko se je razmahnil, je prišel pod vpliv Vojlslava Iliča, Izredno iin-pulzivnega pesnika, reformatorja srbske lirike pred nastopom moderne. Polagoma je dozorel in postal z leti samosvoj. Vo-jislav llič ln Jovan Jovanovič pa sta ostala v njem, čeprav indireklno; iz prvega sc je izcimilo Santičevo nagnenje k melanholiji, iz drugega ljubezen do doma in roda. V teh dveh idejnih krogih 6e je Santič izživljal do konca. Za časa balkanskih vojn leta 1912. ln 1913. je dobil pesnik nove Impulze od dogodkov na bojišču. Osvežil je svojo pesem z novim zanosom i.i je postal vrhovni nacijonalni pesnik srbskega naroda, seveda neodrešenega, ki je pisal svoje pesmi tako, da jim stroga literarna kritika nI mogla odreči prave veljave. Na daljavo so da v rodoljubnih motivih primerjati z nršim Gregorčičem. Zbirke je šantič izdal v letih: 1891., 1895., 1901., 1908. Izdanje Srbske Književne zadruga datira iz leta 1911. To je gotovo najboljša kolekcijo Santiča. Sledila je knjiga stihov v latinici po osvoboje- Povojna doba jo bila Širjenju ljudsko prosvete zolo nenaklonjena. Drujtva, kl med vojno niso mogla delovati ali so vsled pomanjkanja aktivnih članov zaspala, so so po vojni lo polagoma prebujala in zanimanja za kulturno delovanje ined Širokimi sloji ni bilo ne med inteligenco in ne med ljudstvom samim, šele preteklo leto se jo začelo obračati na bolje, dasi tudi sedaj So ni bilo obnovljeno vse. kar jo popreje prenehalo. Mod one činitelje, ki so se na tem polju najbolj trudili, moramo predvsem prištevati Zvezo kulturnih društev, kl jo Imela v nedeljo svoj redni občni zhor. Občni zbor je otvoril predsednik ravn. Anton Jug, ki jo v pozdravnem govoru na kratko orisal cilje in nameno Zveze ter zlasti poudarjal nujno potrebo najin-tenzivncjSega kulturnega delovanja inte-ligerco med Širokimi sloji naroda. O delovanju Zveze v preteklem letu je poročal njen tajnik prof. R. Pavlič. Iz podrobnega in jako skrbno sestavljenega poročila posnemamo, da je imela Zvoza 209 članov, od teh 131 ustanovnih in 84 rednih. Od teh jo v smislu Zvezo intenzivno delovalo in z Zvezo stalo v ozkih stikih 230 društev. Podpornih članov šteje Zvoza 291. Od delujočih članov je 140 prosvetnih odsekov sokolskih društev, 23 čitalnic, 9 bralnih dniStev, 15 ljudskih knjižnic, 33 učiteljskih društev, 5 dijaških, 6 pevskih. Svojim članicam jo pomagala Zveza s predavanji, z izposojevanjom igrer, s sno vanjera in spopoltijovanjcm ljudskih knjiž nic in z raznimi nasveti in posredovanji. Zveza sama jo priredila 35 predavanj, izposodila 541 iger ter ustanovila, oziroma izpopolnila 18 javnih ljudskih knjižnic. — Zveza izdaja za ljudsko knjižnice leposlovno zbirko »Prosveti in zabavi«, v kateri so izišll dosodaj 4 zvezki, 7 so jih pa tiska, oziroma pripravlja. Istot-ako izdaja Zvoza zbirko dramatičnih spisov »Oder«. Dosedaj jo izišlo v tiskn G zvezkov, v tisku, oziroma v pripravi jih je 5. Poleg tega šteje društven ni hi v še 06 iger v prepisu. Poročilo o dolova- Kulturni Gledališki repetoarji Ljubljanska drama. Sreda, 6.: »Beneški trgovec«. E. Četrtek, 7.: »Hamlet«. A. Petek, 8.: »Tri maske«, »Smešne prccljo-ze«, »Priljudni komisar«. (Pretnlicra). Izv. Sobota, 9.: »Otlicllo«. C. Nedelja, 10.: ob 15.: »Mogočni prstan«. (Znižane cene.) Izv. Ob 20. »Hamlet«. Izv. Pondeljek, II.: »Tri maske«, »Smešne precijoze«, »Priljudni komisar«. F. Ljubljanska opera. "reda, 6.: »Tosca«. C. Četrtek, 7.: »Aida«. B. Petek 8.: »Suzanina tajnost«, »Mozart in SallerU, »Zapečatene!«. F. Sobota, 9.: Koncert Pavla Holodkova, prvega barltonista Moskovske opere. Izv. Nedelja, 10.: »Nižava«. Izv. ■„ Pondeljek, U.: Zaprto. \ « Mariborsko gledališče. Sreda, 6.: Zaprto. Četrtek, 7.: »Onstran življenja«. D. Petek, 8.: »Mercadct«. E. Celjsko gledališče, V soboto dne 9. fkbruarja ob 16. uri se ponovi mladinska Igra »Zakleti princ«, ki se jo tudi zadnjo toboto Igrala s popolnim moralnim in Cffiotnim usnehom. To not. ie uprizoritev pregled namenjena za ccl.isko šolsko mladino pri zelo znižanih cenah. Sloveči zagrebški balet, kojemu na čelu stojita slavna plesalca Margcrita in Max Froman, gostujo v narodnem gledališču ljubljanskem v torek dno 12. februarja. Natančnejši spored objavimo prihodnje dni, vstopnice pa se že dobe pri dnevni blagajni. Koncert gospe Thierry-Kavčnikove Gospo Vilmo do Tliierry - Kavčniko-vo pozna vsa ljubljanska gledališka publika. Njeno kreacije — Carmen, Mignon, Azucena in zlasti nenadomestna Jenufa — kar nočejo izginiti iz spomina. In poleg tega:- na kolikih koncertih nam jo pevka nudila rosnifino umetniške užitke s svojim globoko občutenim petjem! Kdor jo je poslušal v pondoljek zvečer, je znova obžaloval, da je zapustila naš oder S temi čustvi smo poslušali go. Thier-ry-Kavčnikovo na koncertni produkciji v Unionu. Pčla nam je izmed Jugoslovon-skih skladateljev Skerjanca, Adamiča in Konjoviča, od tujcev Marsa, Pfitznerja, Strattssa in operno arije S. Sacnsa, Mu-sorgskega, Wagnerja ter Mnseagnija. No vost za nas sta bili Massenotova »Elegija« in Gounndova »Ave Marin«, solospo-va s spremljevaniora violo. nju leta 1018. Ostala njegova dela 6o: Na starim ognjištima. Pod maglom (drama), Hasanaginica, Angjelija (tudi drami v verzih). Santič je tudi mnogo prevajal iz nemščine in češčine. Ileineja jo krasuo prelil v srbščino, istotako je oskrbel prevod Svatopluk Cecliove prišel pred vojno sodišče. Radi pomanjkljivih dokazov pa Je bil sicer oproSčen, toda ostal je pod nadzorstvom policijskih oblastL Opasno Je Santič obolel proSlo leto. Ležal je sprva v sarajevski bolniSnici, kasneje Je odšel domov v Mostnr. Do zadnjega pa se je moral boriti s težkimi gmotnimi razmerami. Radikalska vlada mu je oblju-bovala podporo, izplačanje pa je zavlačevala. Srpska književnost Je izgubila s S.intl čem vnetega In zvestobi sotrudnika, ki je bil svoji stvari vedno Iskreno na uslugo. Bodi mu ohranjen Časten spomini Občni zbor Zveze kul-kulturnih društev Glas ge. Thierry - Kavčnikove je obsežen in močan, v dramatičnem Izrazu silen in zopet mil v kantileni. Očaral jo poslušalstvo brez izjemo. Največ razmaha so pevki nudilo operno aiije. Prekrasen je bil spov iz Saensove opore »Samson in Dalila« ter iz Musorgskega »Ko-vanščinc«. Domačih samospovov pa bl si želeli več, 6aj jo naloga vseh naših pevk in pevcev, da nogujojo v prvi vrsti domačo glasbeno literaturo. Noviteta za koneortno dvorano jo bila Adamičeva »Sotlandska peseip«, komponirana v balad nem tonu. Vzoren, nežno čuteč spremljevalce na klavirju je bil povki skladatelj g. L. M. Skerjanc, part viole pa jo fino absolvi-ral g. prof. Jeraj. Prireditev je posetila izbrana publika, kl je skoraj napolnila veliko dvorano ter dokazovala ge. povki svojo simpatije z navdušenim ploskanjem in evotjem. B g v opereto (Iz dnnalsltega gledališkega in glasbenega živllenla.) Dunai. 4. februarja. Avstrijska gledališča so vedno v velikanskem defiv-lltt In prehajajo Iz ene krize v drugo. Pred kratkim le pozval prosvetni minister finančne mogočnlke k seji In jim razložil, da stavi edino v njih darežljlvost vse svoje nade, da rešijo dva glavna kulturna zavoda (državno opero In Burgtheater) pred polomom. Nemški umetniki so preplavili Dunai, pevci in Igralci. Tudi. Rusov se pojavlja mnoeo. zlasti plesalk (:arske opere v Pe- nju včlanjenih društev, o njihovih prireditvah, knjižnicah, predavanjih, društvenih domovih se objavi za leto 1923. pozneje, ko podajo So zaostala društva svoja poročila. Iz blagajniškega poročila, ki ga jo podal istotako prof. Pavlič, posnemamo, da je imela Zveza v proteklom letu 40.120 Din dohodkov in 37.884.S9 Din izdatkov. Posebno zahvalo izreka g. dr. Zorjavu, ki jo proskrbcl društvu 15.000 Din podpore. Inipnom preglednikov jo poročal prof. Ir. Lah ter predlagal celokupnemu odboru absolutorlj, predvsom pa posehno '»hvalo prof, Pavliču za njegovo nesebično jmirtvovalno delovanje. Sledile so volitve novega odbora ln so blJl Izvoljeni: za predsednika ravnatelj Jug, za tajnika prof. Pavlič; v odbor pa prof. Breznik, g. Bintor, g. Sila, g. BorStn',k, zastopr.ik naprednega dijaštva ln učiteljstva. Za revizorje so bili izvoljeni dr. Pe-stotnlk. dr. Lah (obenem urednik »Odra«) in prof. Jeran. Med zborovanjem sta prispela k zborovanju tudi dr. Gregor Žerjav in dr. Li-pold iz Maribora, kl sta bila od navzočih prisrčno pozdravljona. Po volitvah so se pri slučajnostih raz-motrivala razna aktualna vprašanja. Pri -lnčhjnostih je prof. Breznik poudarjal važnost ustanavljanja javnih knjižnic, kar naj hi Zveza v največji meri gojila. Skrbela pa tudi zato, da se obstoječe knjižnice spopolnjujojo ter objavljajo poročila o njihovem delovanju. Iz tozadevnih njegovih resolucij poudarjamo zlasti ono, ki zahteva, naj sporoča Zveza vsem svojim članicam seznam novo iz-iSlih knjig, ter ono po ustanovitvi centralne knjižnico v Ljubljani. O. Bintor je poudarjal važnost gloda-HSkih predstav ter stavil resolucijo da ee priredijo poučni točajl za podoželsko režiserje. V nadaljnji debati so še govorili prof. dr. Lah ter razni delegati, kot lz Krškega, Višnjo gore, Zirov itd. Po dveurnem zborovanju je bil občni zbor zaključen. x Toaletne skrivnosti Llubllana, 5. februarja. Zgodilo se je na nedeljo po Blažcvem žegnu. Tipičen penzlonistovskl parček lz starih, boljših časov seveda. Pa to bl človek samo menil, če jih pogleda In se spomni na srečne stare čase. Sedaj pa dobivata iste »soldke« kakor vsi drugI upokojcnci In predla bl jima gotovo silno slabo, ako nc bi ona med vojno začutila v sebi trgovske žilice. Pričela je namreč kupovati na drobno in debelo, in si spravila skupaj lepo premoženje. Sedaj sta spravljena oba skupaj v lični hišici v predmestju, ona s svojo tigrasto muco, on pa s svojo papigo. To je sedaj po vojni pri nas zelo redek ptič, a on si ga je nabavil ali ohranil šc Iz boljših časov z ogromnimi žrtvami. Otrok jima bog ni dal in živita oba v prelepi harmoniji. Tako se je vsaj zdelo. Ljudje okrog njiju so ju zavidali, ko sta odšla včasih dopoldne k' deseti maši v cerkev, popoldne pa, držeč se pod pazduho, v gostllnico. Ona je bila lepa okrogla in se je zdela skoro da mlada. On jc bil malo d robne j šl, a jc imel lepe črne In goste lase, kl so mu silili izpod klobuka, da jc Izgledal poleg nje, kakor kak podjeten in navihan lant. No, in kakor že neštetokrat, sta poiskala tudi preteklo nedeljo v nekem kraju nad Šiško prijetno domačo gostllnico. Ona sl jc naročila okusen kos pečenke in ic zadovoljno, skoro Izzivajoče, ugriznila v kos domačega kruha. Da, njeni zobje, ti so bil! tako srebrno čisti ln lepi. On pa ie dvignil kozarček, potresel s svojo lepo črno frizuro. In sam bog vedi, da ic takrat samo nesreča hotela, da jc ravno v tem trenotku opazil na drugem koncu sobe sen svojih mladih dni. Tako ponižno jc sedela med ostalo skraj- trogradu. Med njimi par krasnih ruskih tipov. V jeseni je bil profesor Dolinov s svojim teatrom tu; v njegovi trupi je bila hudi hčerka svetovnoznanega basista Saljapina. Vsi ti tujci tvorijo domačinom prcccjšnjo konkurenco. Toda brez gostov pač na Dunaju nc gre. Ce nimajo gosta, teater ne «vlcčc». Tako gostuje znani igralce Alcks. Molssl žc drugič v tej sezoni v »Volkstheatru«; nastopa večinoma v ruskih dramah, zlasti v »Zivcm mrliču« kot Fcdja. Molssl je zlasti ljubljence mladine. Pred kratkim sem ca videl v glavni vlogi v »Casanova In Wicn» kjer ml nikakor ni ugajal. Mlslhn, da sc le lotil ulogc, ki njegovi naravi ne odgovarja. Pred božičem je prispel po dve aH triletnem odmoru tudi tenorist Tino Pat-tlera zopet na Dunaj. Opera ga le angažirala za dva mcscca kot gosta, ker se mudi baš ta čas prvi dunajski tenor Plccaver v svoji domovini, Ameriki. Toda, glej, kritika je Patticro po prvem nastopu pobožala na način, ki mu pač nI bil ljub. »Tagblatt. jc pisal, da je »njegov glas gotovo trpel, odkar smo ga slišali zadnjič, ker kaže polltura glasu očlvldnc praske ln razpoke.« Medtem ic nastopil Plccaver v Chlcagu, odkoder prihajalo vesti, da sl je osvojil kot vojvoda man-tovskl v Rlgolettu tamkajšnio publiko, kl ga časti In slavi kot naslednika Carusa. Ocstwlg, kl je na Dunaju zaslovel kot pevec Wagncrljancc. jc prestopil Iz opere k opereti In nastopil 1. icbruarla prvič v Carlthcnfru v Blttncrlcvl opereti »Srebrna plesalka«. Tudi znani tenorist Rikard Taubor fz no veselo družbo In ga gledala s hrepe- ncčiml očmi. Naenkrat se mu je zazdelo, da ga Izziva, zato je ponovno dvignil kozarček, še večkrat pa pomežlknil. Očl-vldno jc hotel pokazati, da šo ilve v nJem stari spomini... Preteklost ga ie tako objela, da je postal končno že melanholičen In ni opazil, da jc njegova boljša polovica popustila svolo pečenko In ga opazovala kakor ris od strani.'Vsak še tako jezen pogled njene tigraste mačke bl se šel lahko solit napram pogledu ljubosumne žcnlce. S* enkraten dvig kozarčka In padla ie njena tolsta roka na njegovo kodrasto glavo. Kipeča frizura se je zmaknlla nekam čez možlčkovo teme in kot bl trenil, se Je zasvetila glava v bllščečl goloti. Posledica preodločne geste razjarjene žc-nlcc jc bil seveda glušeč krohot gostilne Takrat pa se je možlčck dvignil V vznešcnlh besedah, prepojenih s cvičkom Je izpovedal vse toaletne skrvnostl svoje debeluške, za končni efekt pa jc porabil še konstatacljo, da nI pojedla pečenke z lastninil zobmi... Tako je bila v eni sapi razkrinkana tajnost možlčku in njegove žcnice. Sledil je seveda liurcu protest od strani ženc, dokler se til pojavil patruljirajočl stražnik. Poskušal jc pomiriti razborlto zakonsko dvojko, kar pa se mu nI posrečilo. Ve sc namreč samo to, da je nastal tekom noči pondeljek In da le ubogi skalpiranl možiiek vložil tožbo za ločitev zakona. Uboga dcbclu-ška, uboga muca In papiga, uboga nesrečna nekdanja ljubezen... Dopisi HOTEDRJilCA. Gospodar hišo, v kateri so jo volitev vršila, jo stokal par dni pred volltvijo: »Zakaj ta prepir, ti plakati in vse to?! Mar bi so z lepa zmenili, pa bi imeli ini 5 vi pa -1 odbornike«. — Najbolj delaven agitator za Skrinjico propadlega župana (mislimo namreč pri volitvah), ima doma hišno številko 53. Ko so bile prešteto kroglice klerikalske Skrinjice, jih jo bilo točno 5.1. Ljudje so so smejali In so rekli, da jo to kazen božja. Klerikalci so namreč padli od 76 na 53 glasov. — Kaj pomeni zavednost so pokazali stari in mladi volilci, kl »<• oni težko bolni, drugi pa od starosti 2» oslabeli, vseeno prišli na volišče in oddali glasove za napredno listo. Gospod Franc Plečnik mL, težko bolan, jo prišel daleč na volišče. Gospod Janez Trpin ravno tako teiko bolan, so jo tudi potrudil volit napredno tnožo. Gospod Janez Plečnik, 8-1 let star, jo komaj čakal, da so so volitve začele in Jc žo med prvimi priSel, da odda svoj glas in pomaga zrušiti klerikalno vlado v UotederSl-cl. — Eden najbolj gorečih klerikalnih voditeljev jo bil eilno razžaljen, da i/ njegove hiš«, ki jo bila zastopana v občinskem odhoru colih 20 let, ni bil postavljen noben kandidat o a klerikalni listi. Prišel jn nekaj minut pred 5. uro na volišče. Ko jo dobil kroglico ln prišel pred klerikalno Skrinjico, ga jo predstavnik klerikalno listo opozoril: »Ta jo SLS>. On pa so mu je rezko odrezali »Naj lo bo», io pravijo, da jo baje glasoval za napredno listo. KRŠKO. Ciril in Metodova podrnžnles jo priredila v zvozi s Kolom jn^rosl. sester ljudsko igre »Deseti brati-, ki je bila pod spretno režijo Riharda Engolsber-gerja podana izborno. Naslovna vloga, katero je igral c. Ančik. jo bila dobro naštudirana in bolje Igrana, kakor rmr pričakovali. Višek vsega je bil seveda Dolcf g. Levstika, ki jo bil kot tak vriv den vsakega odra. Dovolj jn pohvale, it povemo, da so vso njegovo kreaeiio prve vrstno. S tem seveda ni rečeno, da nit-r bili tudi drugi dobri: Krjnvelj, Mitnica Lovro, Marjan itd. Vsak eo jo potrudil storiti svojo dolžnost. Igra jo dvakrat napolnila prostrano sokolsko dvorano in čo bi jo So ponovili, vom, da no bi bilo odvoč. Monakovcga, ki je pogosto gostoval na dunajski operi, so jo bil po-votil preteklo loto opereti in je nastop«! v njej neštetokrat. («Die Perlon rler Cleopatra« lu »Eino Naebt in Vencdig« v Thoator an der Wion). Sedaj jo pa zopet presedlal k opori: državna opera ga j« angažirala za tri leta. Tudi prvemu igralcu Rurgtheatra Rani Aslanu (prodstavitelju Hamlota) ne da opereta mirni To dni nastopi v glavni vlogi opereto »FDrstor - Christl«. Ta opereta jo doživela dno 2. febr. evojo 700. uprizoritev na Dunaju. Naj navedem tudi tragedinjo Eriko \Vagncr (Dcutschcs Volkstheater), ki jc lani storila velikanski skok k opereti. Pela je glavno vlogo v oporetl «Die Sle-gerln« po muziki 'Cajkovskega. Seveda jo drlo vse, kar leze ino gre, da vidi priljubljeno heroino v opereti v kratkih krilcih! In tako ima pač vsak tedon, kaj teden, vsak dan svojo senzacijo. Minuli tedon (od 28. jan. do 2. febr.) ni bilo nn Dunaju ni* manj kot 11 pre-nnior, mod drugim Molnarjev »Rdeči mili' in Arcvbaševa »Ljubosumnost«. Načelnik madžarsko gla.shone akademije, komponist pred kratkim uprizorjeno opero »Ano Karcnino«, JeuB Hubav ir. Budimpešte, je to dni dirigiral pred dunajsko publiko svojo sinfonijo »Vita nuova« po Dantejevi pesnitvi. V tej kompoziciji stopa v Lisztovih stopinjah; kritika hvali njegovo delo. Mcscca februarja bo tkzv. »ruski teden« na Dunaju. Proizvajalo so bodo najnovejšo rnsko kompozicije, med dnj-rrim tudi Strawlnskega »Pravljica o vo- ace RADIO. I kultcti 230 rednih in 45 izrednih sluša- Radio! Radio! Manija velikega svc- le|iev- med lcmi 31 rednih in 20 Izrednih ta, novo orožje tehnike, ki osvaja sluSnteljic; skupaj 275 akademikov; na zemeljsko oblo, nov moderni šport in JurhllJni takultetl: 843 rednih in 0 itred- igračka civilizirancev. V evropskih nih slušateljev, med temi Sjednih in 1 mestih, predvsem na Angleškem, je bilo o Božiču pokupljenih na tisoče priročnih aparatov, da kot božična darila posluŽijo domači zabavi: prisluše-vanju koncertov, govorov, parliimen-tarnih debat in vsakodnevnih senzacij. V Ameriki se široka publika na stoki-lometrske razdalje udeležuje boksor-tskili matehev in s strastnim interesom uživa kakor omamljena od šuma. prerivanja. gonga, žvižgov in udarcev. izredna slušaleljica; skupaj 352 akadeinl kov; na medicinski fakulteti: 84 rednih slušateljev, med temi 7 rednih slušateljic; skupaj 84 akademikov; nn tehniški lakul-teli: 472 rednih in 9 izrednih slušateljev, med temi 8 rednih in 1 izredna 6lušato-Ijica; skupaj 4S1 akademikov; na tenloški takulloli: 103 redni in 0 izrednih slušateljev; skupaj 100. nN vseh potili fakultetah je bilo vpisanih 1301 slušateljev in sicer 1232 red.iib ter G5 Izrednih in med Ameriške novine uvajajo nove nazive: |PluSntelJIc. »radiošportaši«, predplačniki z lastnim aparatom, ki lahko akustično potujejo po vsej Uniji, in prisostvujejo vsakemu športnemu matehu; »radiopirati«, ki skrivaj «Šmarocajo», po našo tiho-tapci radio-valov; »nuliozloBlnci«, ki širijo lažniive vesti in lahko potegne- nimen. Poročil »o jo dno 3. t. m. v Kranju v gimnazijski kapeli g. Adolf Po-nikiar, carinik v Zagrebu, z gdč. Tonči Vertovšekovo, Ičerko p. Alojzija Verlov-ška iz Kranja. Bilo srečno! * Razpisi sinih. Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani razplsulo službo jo vso Unijo za nos . . ti so najbolj' okrn*nf'-n »'ravnika za Grosuplje z letno . . ...............t..*., onnrt .1:.-----.4__ zanimivi. Karkoli hndomušnežu plačo 2000 dinarjev in pripadajočimi dra- Ameriki pade v slane možgane, brenk- Rin'skl,ni ^'»dumi. Prošnje je vposlnti ne v aparat in ljudje verjamejo, kaj M0 2a m- nn Zllnlvslveni ort9ek zn s'°- ne bi, ko pa radio pove same novice, in te so v Ameriki lahko še prav po. sebno budalaste. venljo. — Dalje so razpisana sledeča iz-praznjenn službena mesta: upravitelja v splošni bolnici v Mariboru, upravitelja v Radio! Pri nas se šele pripravlja, i™"' bo,ni!,l v Hrežlcnh, uprnvitelja v Neverjetno dobro dene radovednemu j fnvn.i blrnlnici. ! Ph,i.u ln v Vojnlkii tor ušesu, če lovi čmrlj.sko brnenje visokih sfer. Včasi zazvonijo vmes melodije: sinoči smo poslušali konccrt iz Pariza, da. z Eifflovega stolpa . . . Kdaj bodo Parižani poslušali Ljubljančane? Čudna stvar to, mi se jagmimo ia vsem, kar je v zunanjem svetu dobrega, kar slabega. Ko se v Ljubljani strojnika v splošni bolnici v Ljubljani. • Protestna akcija vinogradnikov in go-»tilnlfarjov proli povišanju trošarine nn vino v Ljubljani. Včeraj se je oglasila pod vodstvom g. Martina Colarifa, pri velikem županu g. Špornu ter pri delegatu g. dr. Šavniku depulacija vinogradnikov iu gostilničarjev, ki jo vložila odločen ;i še ponekod na Slovenskem in v juž- Prolest proti nameravnnemu povišanju nih krajih postavlja radio, kake nove trošarine, 1:1 jo namerava uvesti Ijubljan-riazive bo uvedlo jngoslovensko no- S'!B mestna občina. G. Colarič je zlasti vinslvo? »Hadiocvičkarji«? »Radio-1 poudarjal, da je Ljubljana po Irlčelrtlne ] ;jaruge«? »Radioradikali«? V tem bi odjemalec dolenjskih vin, da že danes nemara zaenkrat bila obsežena obe-j zastaja vinska kupčija, če bo pa trošarina j ležja sodobništva našega. Ssa. i še b^lj povišana, bodo primorani vino-# | gradniki vinograde popolnoma opustili. — * Odlikovanje. Z redom sv. Save V.' Zaslol'nil(i gostilničarjev so opozarjali, vrsle je bil odlikovan zaslužni organiza-!da Pomeni novo povišanje trošarine nn tor naših obrtnikov, svetnik Trgovako-obrtniške zbornice g. Jakob Zadravec, industrijalec v Središču. * (Uradni list* prinaša v 0. številki nredbo o razvrstitvi in porazdelitvi uslužbencev prometnih naprav. Odločbo o dravinjskih dokladali častnikov iu podčastnikov, odločbo o izvozu detajlnega semeua •=T razglase raznih uradov in oblaslev. * Predavanja na jiirblifni takultc'i v letnem semestru. Na ljubljanski juridični fakulteti bodo v letnem semestru preda-vnli: dr. Gregor Krek o pandoktnem pravu in o obveznem pravu po s. d. z.; doktor Itailo K u še j o cerkvenem pravu; doktor Jtiliajlo Jasinski o pravni zgodovini iužnih Slovanov in o ruski pravni zgodovini; dr. Janko Polee o zgodovinskem razvoju sedanjega javnega in zasebnega pravu; dr. Metod Dolenc o kazenskem pra-vu;, dr. Anton SkumoviC o civilno pravdnem postopanju in dr. Stanko Upajno u |>osebnem delu obveznega prava in o i leddržavni in medpokrajinski pravni pomoči in dr. Milan škfr'j o trgovinskem in meničnem pravu. Dr. Ivan Zolier bo ladaljeval svoja predavanja o sistemu n 'dnnrodnepa prava in o društvu narodov. dr. Leonid Pramic o ustavnem pravu kraljevine S1IS., dr. Gjorgje Tosič o pravni filozofiji, ustnvopravni ve.li in rpravnem pravu; dr. A leli-andcr Bilimo-'0 narodnem gospodarstvu: dr. Franc '■ller o finančni vedi; dr. Mirko Kosi' 1 statistiki in narodnem gospodarstvu; !r. Karol Savnik o budžetnem pravu iii lr. A. Rant o državnem rečunoslovju. * Frekvenca za zimski semester na ljubljanski tinin-rzl. Zimski semester je bil na ljubljanski univerzi zaključen s svelosavsko proslavo dne 27. januarja, fnskrlprijn za letni semester traja od is. rti 10. februarja, letni semester pa od 13. februarja do 28. junija. V zimskem se-irestru je bilo vpisanih na filozofski fa- vlno v LJubljani ruin vseh malih in srednjih gostilničarjev. Depulacija je bila sicer povsod prav prijazno sprejeta, ni pa dobila nobenih zagotovil, da bo vlnda SfiMla i zastopane Interesente pred izkoriščanjem ■ ljubljansko črno-rdeče koalicije. Kakor i čujemo. nameravajo klerikalci v občin- j skem svetu ljubljanskem sklenili, da se poviša trošarina ua vino od 0.00 K na 17.40 K. * Revija cPokrelv V Beogradu je Izšla prva številka revije . V svoji prvi številki priobčuje večji prikaz o ju-goslovenstvu luieza Aleksandra Karadjor-ujeviča. * Neoddatne poštne pošiljke. Izšel jo seznam neoddatnih poštnih pošiljk za mesec december ter je v prostoru za stranko občinstvu v pogled pri vseh poštah v področju pošineja in brzojavne--,'a ravnateljstva v Ljubljani. * Korporarijske volitve v Kamniku. — Dvor. svet. g. dr. Ivo Subelj nas prosi z ozirom na našo notico o volitvah v meščansko korporarijo v Kamniku za objavo 8'edeče izjave: »Stranki ne pripadam nobeni. Pospešujem, kar more koristiti narodu, prihajaj pobuda odkoderkolt. Razum me vodi v mišljenju, v dejanju srce.> * študije v Nemčiji. Prosvetno ministrstvo v Nemčiji je obvestilo našo vlado, da smejo v bodoče študirali nn nemških univerzah le tisti akademiki iz Jugoslavije, ki popolnoma obvladajo nemški jezik. * Smrt najstarejšega človeka v Jugoslaviji. V Djakovici jo te dni umrl Ju-suf Mača najstarejši človek v naši drža vi. Dosegel je starost preko 120 let. Pokojni Jusuf nikdar ni pil alkohola, celo kadil ni. Ampak veren je bil zolo in vod no se jo držal samo korana in kavo, one pravo turške kave, ki so ne dobi v ljub- ljanskih kavarnah. Oženjen je bil trikrat In je 6cdaj njegov najmlajši sin 17 let star. Videl je zelo dobro do zadnjega ln po bradi jo bil procoj podoben Pašiču. * Vojaški transport v snegu. Nn dolu proge Pletvar • Peštorica je dno 80. januarja vlak, k! je bil določen za prevoz novih rekrutov, obtičal v snegu. Sneg je bil visok 2 in pol .metra. Proga je bila šele zjutraj očiščena, nakar je mogel vlak nadaljevati vožnjo. * Poštni urad Beograd 7. V olajšavo in izboljšanje poštnega prometa v Boo-gradu je bil konec lanskega leta otvor-jen poštni, brzojavni in telefonski urad Beograd 7. * Pomožna pošta Razbor, Pomožna pošta (nabiralnica) v Razlioru pri Loki poleg Zidanega mosta je začasno zatvor-jena. ' * Volilta ljubezen Jone. V Veliki Kikin-di Jo umrl to dni železniški uradnik Josip Silagjr. Njegova smrt je ženo Inko rnzžalosliln, da so sa nn njej pričeli kazati znaki blaznosti. Stalno je govorila, da je moža treba izkopati, češ da je bil živ pokopan. Neko noč Je odšla nn pokopališče in pričela izkopavati grob nepozabnega moža. Nato se je vrnila domov in se obesila. * Požar v Ditnjem. V nedeljo okoli 7. uro zvečer ie izbruhnil v Spodnjem Bit-nju pr! Kranju požar, ki je vpepelil leseno trgovsko poslopje trgovko Ivanke Mtillor, p. d. Ccpunko. niša je zgorela do tal in sta ostala samo klot in ozko zidana prodajalna. Rešili so samo šivalni stroj domače hčerke, odoje in nekaj perila. Takoj po izbruhu ognja so jo vdrl strop, na katerem sta bila dva soda špirita in potroleja, kar je reševalno delo le šo bolj otežkočilo. Požarni hrambi h I Zabnico in Stražišča sta po hudem napo- j ru prepročili, da so ni ogonj razširil še na drugo hišo. Kako jo nastal požar, še vodno ni ugotovljeno. Skoda jo znatna. * Mrtvo dete. Z Joscnic nam pijejo: Dno 2. februarja je neki uslužbenec Kranjske industrijske družbo našel v tovarniških rakah mrtvo deto. Zdravnik dr. Kogoj je ugotovil, da je dote inoške-pra spola in staro približno štiri mosece. Dolgo je 21 cm. Orožniki so uvedli obširno preiskavo, vendar pa dotomorilko dosedaj še niso izsledili. * Priporočamo vsem rodbinam KO. LINSKO C1KORIJO izvrsten pridatek za kavo. Mleko. Zdrn'.eno mlekarne, Vojaška ulic«, nasproti liclgijiike vojafiuice, sprejemajo zopet iu to do 15. fchruurja novo aboueiito za mivko, ki se dostuvlia i vo/nd dnevun na dom iu to v poljubni množini. Garuutira «« za popolnoma svežo, iislo, pssicriziiauo mleko a približno 115% tol&Ce. Naro H so labko tudi teli funiino, Jt. 410. 129 Iz Ljubljane u— Saje so se vnele v torek 5. t. m. ob 11. uri v hiši Bcrtc Emih na Vidov« danski cesti št. 1. Pozvana jc bila po. žarnn brumba, ki je odposlala v hišo dva gasilca, ki sta pogasila ogenj. u— Umrli v Ljubljani Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Fran Marjan Koprivcc, monterjev sin, pol le> ta. — Ivan KoIcšj, višji nadzornik po> klicnih gasilccv, 32 let. — Magdalena Kocjančič, žena ključavničarja, 65 let. u— Zdravstveno stanje v Ljubljani. V tednu od 27. jan. do 2. febr. sc jc rodilo v Ljubljani 32 otrok, med temi 5 mrtvih, umrlo pa jc 20 oseb in siccr 13 domn< činov in 7 tujccv. Od nalezljivih bo« lezni sta bila prijavljena po cn slučaj škrlaticc in trebušnega lega rja. u— Predavanje v društvu «Pravnik». Danes ob pol 5. uri popoldne sc vrši predavanje univ. prof. drja Aleksandra Bilimoviča o predmetu: »Družba, drža* va in gospodarstvo® v dvorani št. 7'J v sodni palači. Društvcniki vabljeni, gostje dobrodošli! u— Prevejan goljuf. Natakarskemu vajencu v kavarni «Evropa» Koncilji 1'. je izročil v pondeljek na glavnem kolo> dvoru neki stalni gost omot s perilom in drugimi stvarmi v vrednosti 500 Din, da ga spravi. Na Dunajski ccsti pa jc prihitel za dečkom okrog 24 letni moški i;'.ku». Tudi naš rojak pianist Trost priredi te dni svoj koncert. Nova zvezda se je pojavila na klavirskem svetu. Petletni Pictro Maz/ini jo ivnokar doživel velikanske triumfe v Parizu. Di.e 10. febr. bo igral v veliki ivoranl dunajskega Koncerthausa. Ob-;nem bo spremljal na glasovirju pevko Oarlo Benassi, ki jo njegova matil O uspehu poročam prihodnjič. M. M. Slikar Matija Jama, ki so je oktobra lanskega leta preselil v Beograd, je te lini otvoril v državni prostolici kolektivno razstavo svojih slik. Pomanjkanje primernih razstavnih prostorov, ki so ie prav neljubo občuti v tem mestu, je prisililo umetnika, da je priredil razstavo v dvorani »Polet« (Skopljanaka 5). Razstava obsega večji del Jamovo lansko kolektivne razstave v Ljubljani, prirastek tvorita dve novi sliki, nastali v no-vom miljeju. Ena predstavlja kulo «N'c-:>ojša» v spodnji kalomogdnnski trdnjavi Iruga je pogled na Beograd iz Jamovega stanovanja. Ker jo Jama kot prvi Slovenec samostojno razstavil v lioogra-du, mu želimo pri tamkajšnji publiki, ki le redko vidi kvalitativno dobro razstave, zasluženo zanimanj* in dober uspeli. Koncert Pavla Holotkova. Bivši pr-■i baritonist moskovske opore g. Pavel iJolotkov priredi v soboto dno 0. fobr. w liublianskem ooernom eledališču kon- cert. Začetek koncerta je izjemoma ob pol 9. uri zvečer. G. llolotkov jo bil angažiran štiri leta v velikem moskovskem gledališču »Zimina« kot prvi bari ton ist ter je pel v tej dobi glavno partijo v 24 oporah ruskega in ostalega Bvetovnega reportoarja. Bil je ljubljenec moskovske publike. Po svojem odhodu iz Moskve je bil angažiran poldrugo loto na operi v Odesi, kjor so nastopali največji italijanski pevci in igralci. Leta 1920. jo odšel v Carigrad, pe! na narodnem pozorištu v Beogradu tor nato odšel v Italijo, kjor je bil angažiran na gledališču v Parmi in na Tcatro dal Vernie v Milanu. Z največjim uspehom je pel tu »Othella«, ♦ Viljema Telia« in drugo vloge. Mimogrede koncertlra v Jugoslaviji, odkoder se pa poda v angažma na Portugalsko. Vstopnice za koncert v Ljubljani so že v prodprodaji pri gledališki blagajni. Jugoslovansko - češki literarni od-nošnji. V »Coskosl. Republiki« je napisal dr. Jovan Kršič članek o jugoslov,-čoškili literarnih odnošajih. Sestavek poudarja, da so jc češka literatura med Jugoslovani dosedaj gojila premalo sistematično, in svetuje, naj sežejo naši prevajalci v prihodnje po Brežinl, Sovi. Capok - Chodu., Srnmokti in drugih. Med tem ko so jugoslovanski dramatiki Voj-novič, Petrovič, Kosor in Bogovič uprizarjajo v Pragi, se še ni posiečilo, da bi se češki avtorii udomačili na jueoslo- vanskih odrih. V svrho goienja tesnejših stikov mod Jugoslovani iu Cehi pred laga pisce, naj bi se osnovala posebna loviia pod naslovom ni mate/ijal. Razpadanje se vr-1 pologa mladeniča v cerkvi In je takoj jji polagoma in jo dostopno samo oče-i spoznal, da je o*lepeIo«t hipnotičnega tu znanstvenika. Najpoprej razpoka izvora. Začel se ie bavitl 1. njim ln ie Binterijal v zunanjih plasteh, temu sle-1 po par hipnotističnlh poizkusili oslo-rli propadanje notranjih delov. Moder- pelega R. ozdravil. Sedaj mladi mož na tehnika lahko prepreči nastajanja zopet vidi. Roditelji pa so slučaj priznanjih razpokih) s tem, da razpusti javili policiji, ki so je takoj spravila snov ali jo ogreje do gotove mere. j na pojasnjevanje to r.ažtrenjcno za-l'raksn je pokazala, da se gradbeni deve. uiiiterljal pod gotovimi pogoji izpre-1 Kar se tiče oslepolosti na hipnotič-Bieni v tekoče -tanje, ne da bi |>ozneje | ni podlagi, je to povsem razumljivo, ta Sol razpada! Razpadanje gradhe-1 Medlcineem so znani primeri čisto psi-nega materij. se prične navadno lilčne oslepelosti Oko kot tako je Bifeje pod pritiskom moči, katere pre- j cer popolnoma zdravo ln tudi možga-:,'U-:ijo odporno moč materljala več-: ni niso poškodovani. Oslepelnst jo kritno. Kamena sol n. pr. razpado1 samo posledica podzavedne predstave. tovo nekaj Izbornega! Prvi Indijanec jc Izrabil trenutek, ko nI nihče gledal, si zajel Iz posodice polno žlico ln brž v usta ž njol Takoj so se mu oči zalile s solzami, kajti to je bila angleška gorčica. Drugi Indijanec ga vpraša: .Zakaj Jokaš, brat?. Indijanci pa so prckanjencl, zuto odgovori prvi: »Zato, ker je danes baš obletnica, kar sta moj oče In brat utonila v NlagarU Med tem si je drugI Indijanec tudi že nabral polna usta gorčice. Tudi nJemu so se ulile solze po licu ln vprašal jc tudi' njega prvi Indijanec: »Brat, zakaj jokaš?. — <;Zato, ker ie danes obletnica, kar sta tvoj oče In brat utonila v Niagarl, a ti ne z njima, lopovi. X Cirkus Barnum pogorel. Iz Nov Yorka poročajo, da jo v nedeljo, 3. t. m. v Bridgcportu v državi Conncctlcnt začelo goreti zimsko taborišče slovitega svetovnega cirkusa Barnum. Na gašenje ni misliti, ker so vse stavbe lesene, zato so prepustili cirkus njegovi usodi. Pač pa so obkolili pogorišče krog ln krog z vojaštvom, ker se boje, da bl vdrle v mesto razne zverine, ki so bile v taborišču : In ki se utegnejo rešiti Iz ognja. Cirkus ; Barnum Jc znan tudi pri nas, ker je svoj i čas, ko Je bil na turneji po Evropi, na-, stopil z enim oddelkom tudi v Ljubljani. X Kmalu Jo Je popihal dunajski bankir Feliks Wasscrberger, ki je odprl svoj bančni lokal na Dunaju pred šestimi tedni, nato poldrugi mesec razkošno živel, delal dolgove ter si, ko je neki Interesent proti njemu vložil ovadbo, na podlogi katere bl Wasserbcrga zadela sigurna kazen. Izposodil pri enem Izmed svojih uslužbencev samokres, k čemer je hotel zbuditi sum, da se ustreli. Ker pa o ustre-lltvi ni bilo nc duha ne sluha In je mož vendarle Izginil brez sledu, Je odredila pristojna oblast preiskavo v banki. V bla-, gajnl sta se našla dva zavojčka avstrlj-i skih bankovcev — skupaj 1 milijon kron. ■ Za koliko vsoto je Wasserberger oško-j doval svoje klijente, sc še ne more ugo-; tovitl, gotovo pa Je škoda znatna. Za I sleparjem je Izdana tiralica. Wooctrow Wi!son vsled nastalih razpoklln v normalnem stanju pod težo pol kilograma ia kva-dratni milimeter prostora. Strokovnja-•ko preparirana sni po novi metodi i a toliko vzdrži 150 kilogramov, t. j. tri-•tokrat večio težo. Ramo čo prei>reči-mo razpokline. Hipnotična oslenelost se da vzporediti s histerično mntavostjo ali nn<*!uhost-jo. Izza vojne jo znano neštevilno takih slučajev. Stanje je ozdravljivo, in sicer se doseže ozdravllenic "deloma potom avtosusrestije, deloma potom dragih zdravniških spretnosti, ki pa Profesor ,Wfe lahko zviša odporno se v prvi vT«tl naslanjajo, poslužujejo fioč snovi za sto in stokrat. Po receptu profesorja postane sol trfa in odpornejša od jekla v sedanji obliki. psihičnih vplivov. Berlinsko časopisje se radi to zadeve izreka proti bipnotističnlm prodnk- Preljkttšnje z vsemi kovinami fe niso cijam 0d strani brezvestnih špekulan-končane. Ce pa se obnesejo »rečno, tov in zahteva, dn sc uporabljanje hip-doživi tehnika nedvomno napredek. \ nozo dovoli samo preizkušenim strn-Drage snovi se bodo lahko nadome-; kovnjakom. Samo na ta način so je 7 \ ™ni vrednimi, vsled Cesar po-1 mogoče izogniti slučajem zlorabe, ki Mane Industrijska tehnika mnogo eno-: S0 tako gtevilno množo v zadnjem lin° Posodico, Iz katere si leinljc vsak kateremu je izvabljal denar za svojo!gost £am0 majčkeno porcijo. To bo go- izdatke. ---- _ Zgodovina tega velezanimivega slu- R "aja je sledeča: admiralov sin R. je ! •poznal filologa dr. R. v nekem majh-nem gnezdu ter se ž njim »prijatelju. Kmalu je zadohil nad njim toliko moč, 'Ia je mladenič pod njegovim vplivom začel živeti lahkomiselno Življenje. Vr-se je na vsakovrstne prepovedane Špekulacije. Ko je bila mera pustolovščin polna, jo admiralov sin nenadoma — osleprd. Starši so se tega hudo prestrašili Peljali so sina k specija-iiatn za očesne bolezni. Zdravnik je ugotovil, da so očesne punčice zaupanega mu paeijenta popolnoma normalne in nepoškodovane. Ugotovil je tudi. da oslepelost ni posledica nobene fizične izpremembe in da izguba vida Mjbrže temelji na kaki živčni motnji. Starši ao nato konzoltirali zdravnika p živčne bolezni. Ta je skušal paci-ienta zdraviti potom avtosugestijo, toda ni uspel. »Nehvalcžnost Jc plačilo sveta.. Ta picgovor bl sc smel napisati na nagrobni spomenik \Voodrowa VVilsona. ! Napisati bl se sincl tudi v slovenskem I jeziku. Pozabili smo, da nam je bil bud-' nik in glasnik v najhujši dobi, in ko nam | ni mogel na ranjenih dlaneh prožiti rešenega Prhnorja v dar, smo pozabili, na brezupno borbo, katero jc bojeval za svoje in naše najlepše idealo največji ln naj-plemcuitejšl Idealist zapada In eden največjih mož naše dobe. Woodrow VVilson je rojen 28. decembra 1856 v Stauntonu v Virgiuljl. Predniki njegovi so bili Irci. Ko jc mali Woo-drow VVilson imel dve leti, so se njegovi stariši preselili v Avgusto, v državi Oc-orgla. Tudi poznejšo svojo mladost jc Wilson preživel na Jugu Zcdinjcnlh držav, tako zlasti dobo državljanske vojne 1800 — 1865. L. 1870 se rodbina preseli v Kolumbijo v Južni KarolinL Tu pohaja VVilson osnovno šolo, s sedemnajstim letom pa vstopi v Davidson Collcge. Opaža sc njegov literarni talent In krepka individualnost v debatah. Kot študent Izdaja mlado revijo I.e Prlncetonlan. L. 1881. postane »graduat. univerze v Vlrglnijl ln odpre nato odvetniško pisarno v Atlanti. Osemnajst mcscccv jc čakal na klijente in se bavll s svojimi študijami. Na to se Jc ponovno lotil vscučillškcga študija, sc vpisal na univerzo John Hopkins In položil nadaljnje tam predpisano stroge izpite, objavil 1885. studijo o ameriški politiki »Congresslonal Oovernmcnt. (kongresova vlada) ter postal s tcin spisom znan. Tri leta je odslej podučeval na kolegiju v Brin Mawr, potem od 1888 — 1890. na \Vcsleyjcvi univerzi v Mid-dlctownu, ConnccticnL Končno ga je pozvala univerza v Priucctonu, kier jc postal profesor 1890 in njen predsednik leta 1892. Tu jc prebil dolga leta ln postal znan po svojih strogo demokratičnih načelih. L. 1910 Jc odstopil od svojega mesta In bil Izvoljen za guvernerja zvezne države Ncw-Jcrscy. S svojo krepko osebnostjo In čistostjo demokratskega programa je zmagal pri ostrih volitvah v državi, katero je dotlej ves čas držala v rokah republikanska (t. j. velekonscr-vativna stranka). Dve leti pozneje ga velika skupščina demokratske stranke v Baltlmoru nominlra za svojega predsed-j nlškcga kandidata, in I. 1912. zmagajo demokrati z VVilsonom proti republikancem. Večina volilnih mož je demokratska. Od 531 dobi VVilson 436 glasov, 88 j jih odpade na Roosevclta in 8 na Tatta. Od 1912 do 1916 traja prva doba pred-scdnl.štva. L. 1916 je Izvoljen drugič z 1 ogromno večino. L. 1920. pa propade, — , fizično strt od ogromnega napora, politično pa, ker ameriški velekapitalizem nI Imel zaupanja do idealnega demokrata in moža načel. VVoodrovv VVilson Je bil torej nekaj ča- sa odvetnik, mnogo časa profesor, mnogo Je deloval žurnallstlčno, mnogo znanstveno, mnogo politično. Izvrševal je torej vseh pet sorodnih si umstvcnlh poklicev. Znani so njegovi članki, napisani za revijo Atlantic Monthly za North American Rcvlcw, glavna njegova knjižna dela pa so 1883 Congresslonal Oovernmcnt, 1839 The State, Elcmcnts of Hlstory and Practlcal Polltlcs, 1893 Dl-vlslon and Reunlon, Istega leta An Dld Master and other Polltlcal Essays, 1896 Mere Literaturo in pa Ocorge VVashlng-ton, dalje veliko njegovo zgodovinsko delo Hlstory ol tlie American Pcople 1901, Constltutlonal Oovernmcnt In the United States 1908, 1. 1923 The Ne\v 1'rccdom lil 1923 njegovi Spomini In Dokumenti. Zbrani so dalje njegovi Izreki, poslanice In govori (med vojno). Napisanih |c o nJem že za živa vrsta biografij, večjih del, spisov, knjig, brošur Itd. Ce tudi odštejemo vso vojno propagandno literaturo o VVIlsonu In proti njemu, ostane šc znatna resna In trajna literatura o njem. »Nova svoboda, je prevedena tudi na srbohrvaščino In čcščlno, ostali spisi se dobe v originalu in francoščini, nekateri v nemščini. »The N'ew Precdom. (Nova svoboda) je prevedena v cclo vrsto drugih jezikov. Leta 1919 sc Je ustanovila Zveza narodov, sicer nc v obliki, kakor jo Je zamislil VVilson, vendar pa kot posledica njegovih zahtev. Istega leta jc VVlUon dobil Nohlovo priznanje za mirovna prizadevanja (mirovno nagrado). Iz »Zgodovine amer. naroda, v Ilustracijo VVilsonovega mišljenja Ic naslovi Slavnih delov: »Naseljenie. — Kolonija ali narod? — Kako si narod organizira vlado in državo. — Separatizem? — Sporazum in narodno jcdlnstvo«. Kdaj bo jugoslovcnskl VVilson pisal našemu narodu zgodovino pod temi naslovi? V 'Novi svobotll» jc razpravljal VVilson o sledečih vprašanjih: Kaj Je napredek? Svobodni nared nc potrebuje varuštva. Življenje klijc iz grude. Ljudski parlament. Več luči! Tarifi. Trustl in svobodna konkurcnca. Pravica ali milost? Osvobojenje poslovnega življenja In narodovih moči. Izredno poučno jc, če zasleduješ ob roki VVilsonovih govorov, spomenic in poslanic, kako jo od koraka do koraka branil nevtralnost in kako je končno moral poseči v svetovno vojno, ker ja smatral, da mora on Imenom ameriškega naroda poseči v to klanje imenom božje previdnosti In najsvetejše pravice, da reši svet pred pruskim mololiom. Zato tudi nckrologi nemškega časopisja s odkloni v nič devajo to največjo pojavo svetovne vojne, večjo od vseh generalov iu diplomatov od Tlicmsc do Urala. Večjo. Močnejšo — žal ne. Nikdar pa ne bo svet pozabil na VI-sonov govor v Kongresu, 8. januarja 1913 i mrnati. ko Je označil bistvene točke, načela, pod katerimi bl Zedinlcne države sprejele mir. To je onih slavnih »14 toik.: 1.) Mirovne Javne pogodbe vseh z vsemi, brez separatnih tajnih dogovorov. 2.) Absolutna svoboda vseh morij. 3.) Odprava gospodarskih mej ln splošna poslovna enakopravnost. 4.) Oboroževanje le za notranjo varnost. 5.) Nepristranska In v dogovoru vseh sklenjena ureditev kolonij. 6.) Rusija se ne sme zasesti. 7.) Osvoboditev in obnova Belgije. 8.) isto za severno Francijo. 9.) Poprava Italijanskih mej po jasno spoznavnih narodnostnih mejah. 10.) Narodi Avstro-Ogr-ske morajo dobiti svoje mesto med narodi (državami) In najširšo moJnost samouprave. 11.) Izpraznitev, obnova In mednarodne garancije za svobodo Ru-munlje, Srbije, Črne gore. 12.) Garantirana sigurnost I Turkom I drugim netur-šklm narodom Turčije. 13.) Neodvisna Poljska. 14.) Zveza narodov. Zopet je VVilson ponavljal svoja načela v 5. točkah (27. septembra 1918, govor v Metropolltan-Operahouse v Ncvf Yorku, •— nikdar pa mi Jugoslovani nže in bogatejšo. Tudi nje ne bo mogel niličo kupiti, a moj mojster bo prišel In plačal, kar boš zahteval. Ali glej, ila mu ne daš ključev v roko, ampak ko primeš denar, udari 8 ključi ob zemljo.* Tako jo tudi bilo: ko so on spremeni v lepo kramarijo, Be vso na sejmu začno čuditi. Ali glej, zopet Je tu mojster. Zopet se je spremenil v Turčina. kakor prej. in vpraša starca: »Za koliko?* Kar starec zahteva, toliko Turčin takoj plača: starce pa, ko primo denar, udari s ključi ob zemljo. V tistem hipu izgineta kramarlja in kuoo.o. ali od kramarilc Dosta.no" go- lob, od Turčina pa skobec in hajd za golobom' Ko se tako sukata nekaj časa, rrido kraljičina pred dvor in ju gloda, a gclob zleti deklici na roko in se sprem *ni v prstan na roki. Tedaj pade skobec na zemljo in se spremeni v človeka, stopi h kralju in so mu ponudi, naj ga sprejme v službo: služ.U mu bo tri leta in dan, in ničesar no zahteva, ne hrane, ne pijače, ne obleke. če mu da kralj oni prstan na hčerkini roki. Kralj ga sprejme in mu obljubi. Tako jn on služil, a deklica je nosila prstan in zelo ji je bil ljub, ker jc čez dan bil prstan, ponoči pa lep fant, in ji jo rekel: »Ko pride čas, da mc vzamejo od tebe, no daj me nikomur v roke, ampak udari z menoj ob zemljo.* Ko so bila tri leta pri kraju, pride kralj k svo.ii hčerki in jo začno prositi, da mu dA prstan. Tedaj vrže ona kakor jezna prstan na zemljo, prstan prsne, a od njega se razprši drobna pouača in ena mrvi- a ao zako-tali pod kraljev čevelj; sluga pa se naenkrat spremeni v vrabca in n" vrat na nos začne zobati pogačo in ko vso mrvice pozobljo, priskoči da kavsne tudi ono poslednjo pod kraljevim čevljem, ali od mrvice postane naenkrat maček in zgrabi vrabca zavra t. pram Nemčiji za 1578 milijonov Kč, na. prana Nizozemski za 183 milijonov Kč, napram Zcdinjenim državam za 157 mi« lijonov Kč, napram Franciji za 52 mili« __jonov Kč, napram Poljski za 20 milijo« poslednjem"času mnogo" razpravlja o"po-!nov Kč. V prometu z Italijo sta si uvoz Čebelarska zadruga v Sloveniji V čebelarskih krogih Slovenijo se v trebi ustanovitve Čebelarsko zadruge. Dolgo let obstoji že Čebelarsko društvo, ki se bavi i interesnim zastopstvom čebelarstva, s propagando za strokovno pospeševanje to gospodarske panoge in s ukupnim nabavljanjem raznih čebelarskih potrebščin. Po vojni se je začutila potreba, da se organizira tudi zadružna prodaja čebelarskih proizvodov. Pred vojno so slovenski čebelarski proizvodi našli kupce pri vseh kulturnih narodih celega sveta, vendar se jo prodajalo v prvi vrsti v onih delih bivše monarhije, ki spadajo pod avstrijsko republiko. Sedaj po vojni je večina izven slovenskih odjemalcev izostala, medtem ko le je doma produkcija baje celo znatno povečala. Povpraševanje jo muogo manj in izvoz skoro držala ravnotežje, Naša država jc, kakor omenjeno, v ttgovini s Češkoslovaško pasivna za 270 milijonov Kč. Kljub danim temeljnim pogojem za razvoj najživnhnejše trgo« vine med pretežno agrarno Jugoslavijo In pretežno industrijsko Češkoslovaško ter kljub vsem prizadevanjem z obeh strani predvcem pa s strani Češkoslo« veške niso biie tudi v prošlem letu šte« vilke trgovinskega prometa med obema državama v pravem razmerju z danimi trgovinskimi možnostmi. Za nas je bilo češkoslovaško blago često predrago, na drugi strani pa so bili istotako tudi naši izvozni produkti predragi za Češkoslo« vaško. Take in podrobno pritožbe so se tekom prešlega leta pogostokrat čitale v našem in češkoslovaškem časopisju. 66, ponudba mnogo večja a posledica te-; podraževala zlasti šc predolga qa je skoro popotni zastoj v trgovini s j t'med ohcma državama, radi česar so ■ •^hAlapal/im, nrAvmnHi I * .... čebelarskimi proizvodi. se naši trgovci kljub priznano dobri ka« Čebelarji mislijo polom zadružne 1 kovo,ti ,*delkov češkoslovaške industrl- fomob najti novo odjemalce in . tem za-; j(J raj() obr(lča|i predvsem v Avstrijo in , Italijo. »Igurati obstoj slovenskega čebelarstva v sedanjem obsegu ter Sloveniji stalno lepe ____ dohodke. Vrednost sedanje produkcije! r»»_v »•, maša letno mnogo milijonov dinarjev. j i Tina poročila V razpravah o nameravani ustanovitvi j Norosadslta blagovna borza (5. t. m.): čebelarsko zadruge so Js pokazalo, da jo Pšenica: baška, 2 odst., 7 vagonov 8-12.5. treba računati s prejšnjimi ovirami, tako v pogledu financiranja, v pogledu strokovnega osobja za vodstvo podjetja, v pogledu lokalov, v pogledu carinske politike poedinih držav, v katerih bi se iskali odjemalci, morda tudi v pogledu kakovosti našega pridelka, oziroma okusa konzumentov v poedinih državah. Vendar so teh in stičnih ovir ne smemo strašiti. Sistematično treba iti na delo, da se •>vlre odstranijo in da se doseže, kar se *eli. Voditelji pokreta uaj no omagajo, ker bi bila to nedvomno velika gospodarska škoda. J—n. Češkoslovaška trgovinska bilanca za 1923 Češkoslovaški statistični državni urad ie pravkar objavil podatke čcškos'ova« vaSke zunanje trgovine v 1. 1923. Cclo« kupni uvoz v prošlem lotu je znašal okroglo 42 milijonov q in 812.729 koma« madov v skupni vrednosti 10„129,589.020 Kč (napram okroglo 32 milijonom q in <"88.794 komadom v skupni vrednosti od 12.695 milijonov Kč v letu 1922.). Izvoz pa Je znašal v lanskem letu okroglo 113 milijonov q in 4,748,515 komadov v »kupni vrednosti 12..5I8,613.927 Kč (na« prani 95 milijonom q in 4,119.526 koma« dom v skupni vrednosti 18.086 milijo« nov Kč v letu 1922.). Aktivum trgovin« ske bilance, ki je znašal v letu 1922. okroglo 5391 milijonov Kč, ie v prošlem letu dosegel le okroglo 2389 milijonov Kč. Zanimivo je, dn jc aktivum izza leta 1920 stalno močno naraščal, dočim je lani padel za več nego polovico na« pram letu 1922. Osiabljenje trgovinske bilance izvira, kakor vidimo iz razmerja gornjih številk bolj iz zmanjšanega Izvoza kakor iz po« večanega uvoza. Izvoz je pač padel naj« več radi visokih ccn češkoslovaških pro« duktov. Glavni uvozni predmeti, označeni po tarifnih razredih, so bili v prošlem letu ipo vrednosti v milijonih Kč): bombaž itd. 1764, volna itd. 1269, žito, moka 870, masti 858, živina 646, sadje, sočivjs 335. tobak 302. mineralije 302, nežlahtno kovine 296, železo 294, les, premog 250, kemične pomožne snovi 238, lan, konop« Ija 213. svila in svileno blago 201, stroji, aparati 191, električni stroji itd. 105, fir« neži, laki 121, živalski produkti 168, je. dila 173, mineralna olja 182, usnje 135, kavčuk, gutaperča 96, instrumenti 97 in rlrugo. Uvažala je Češkoslovaška iz nastopnih držav (vrednost v milijonih Kč.; v okle« pajih odstotki od celokupnega uvoza): Nemčija 4132 (40.82%), Zedinjenc dr« ?ave 714 (7.05%). Avstrija 665 (6.57%), Jtalija 463 (4.57%), Nizozemska 415 (4.10%), Poljska 378 (3.73%), Francija 354 (3.49%), Madžarska 353 (3.49%). Anglijo 337 (3.32%), Jugoslavija 278 (2.75%), Švica 215 (2.12%), Rumunija 186 (1.84%), Belgija 80 (0.79%), ostale države L558 (15.38%). Izvažaia pa je v nastopne države (v milijonih Kč; v oklepajih odstotki od celokupnega izvoza): Avstrija 2639 (21.08%), Nemčija 2554 (20.40%), An« Bilja 1216 (9.72%), Madžarska 714 (5.70%), Zedinjcno države 557 (4.45%), Jugoslavija 548 (4.38%), Švica 487 (3.89 odst), Italija 464 (3.71%), Kumunija 405 (3.24%), Poljska 358 (2.86%), Fran« cija 302 (2.41%), Nizozemska 232 (1.85%), Belgija 96 (0.77%), druge države 1945 (15.54%). Iz gornjih številk se vidi, da je bila češkoslovaška zunanja trgovina najbolj aktivna z Avstrijo, in sicer v znesku 1974 milijonov Kč, to je preko 80% od celokupnega previška trgovinske bilan« cc. DrugI največji aktivum z 879 milijo« ni Kč Izkazuje trgovina z Anglijo. Na. daljnje aktivne postavke češkoslovaške zun. trgovine so: Madžarska s 361 mi. Iljoni Kč, Švica z 272 milijoni Kč, Jugo« slavlja z 270 milijoni Kč, Rumunija z 220 milijoni K«, Belgiji s 16 milijoni Kč. Pasivna oa le bila Češkoslovaška na« Ječmen: baški, <55 do 60 kg, 2 vagona C00 do 800; C4 do 05 kg. 1 vagon 290. Tur-ščira: bel«, 1 vagon 807.5; okrogla, 7.5 vagona 255; stara, 1 vagon 260; duplikat kasa, D vagonov 202.5 do 207.5; sremska, 1 vagon 240; sremska, duplikat kasa, 5 vagonov 255 do 265; banatska, Smede-revo, duplikat kasa, 5 vagonov 262.5. Fitol: beli, baški, 1 vagon 685. Moka: c0ss», 1 vagon 545; <2», 1 vagon 450; «5», 1 vagon 425; f(h, 1 vagon 825; ttiSt, 1 vagon 805. Otrobi: baški, debeli, 1 vagon 200; v jutinih vrečah, 1 vagon 172.5. Mariborski trg (1. t. m.): Goveje meso I. 25 do 27, IL 22 do 24, III. 19 do 20, jezik 24, vampi 7 do 10, pljuča 0, vime 10, teletina I. 26 do 80, II. 24 do 25, prašičje meso 80 do 40, salo 38 do 40, črevna mast 32, 6lanina 85 do 89, preknjena 41, mast 40, prekajeno meso 40 do 50, košlru-novo meso 17.5 do 20, kranjske klobase (kg) 52, koinnd konjske koze 150 do 200, kg goveje kože 175 do 22.5, kg telečje kožo 80, kg svinjske kožo 115, gornje usnjo 129, podplati 80 do 125, piščanec, majhen, komad 31, večji 40, kokoš 50 do 62, raca 75, gos 100 do 112, puran 125 do 150, zajeo, domač, majhen 10, večji 45, kg krapov 85, beli 80, ščuk 30, liter rileka 3.50 do 4, smetane 15 do 18, kg surovega masla 50, inasla 60, kg jabolk II. 10, III. 6, moka 6.5, ^2» 6, «4> 5.75, <6» 5, <7» 4.25, prosena kaša 7.5, ješprenj 6.25, koruzna moka 4, koruzni zdrob 5 do 6, pšeničui 7, ajdova moka 7 do 8, sladko seno (q) 100 do 125, ovsena slama (q) 65 do 75, trda drva (kubični meter) 200, mehka (kubični meter) 175, premog trboveljski (q) 42 do 45, velenjski (q) 27 do-30, kg endivije 1 do 1.25, komad karfijole 6.25, kg čebule 2.50 do 3, česna 10, krompirja poznega 1 do 1.25, kislega zelja 2.5 do 3.5, kisle repe 2 Din. Celjski tTg (1. t. m.): Goveje meso v mesnicah I. 26, II. 23 do 25, na trgu I. 24 do 25, II. 20 do 22, teletina I. 32 do 35, II. 30, svinjina I. 85, II. 80, slanina T. 43, II. 41, mast domača 44, ameriška 39, šumska -15, prekajeno meso I. 45, 11. 40, mleko 4, surovo maslo 60, čajno 88, jajce 2.25, vino staro 12 do 15, novo 9 do 12, kava Portoriko 68, Santos 50, Rio 40, kristalni sladkor 21.5, v kockah 23.50, riž I. 11, II. 9.50 dc 10, namizno olje 32, bučno 40, testenine 14, milo 17 do 20, moka <00» 6.20, «0» 6, <2» 5.60, <4> 5.30, koruzna moka 8.50, zdrob 4.70, pšenica 380, rž 830, oves 280, lurščica 300, fižol 600 do 700, grah 800, krompir 1.25 do 1.50 Din Vinska tržišča (5. t. m.): Vinska kupčija 08 razvija Ie v ozkih mejah domačega kouzuma. Izmed domačih tržišč jo bilo v zadnjem času najživnhnejše vršaško. Zato 60 cene vršaškim vinom prilično čvrste; 3 do 5 Din za liter po kakovosti. Hrvatska vina se gibljejo med 8.5 do 5 Din za liter po kakovosti. Srbska vina so se v zadnjem času posebno slabo tržila. — Isto velja za Dalmacijo, kjer so cene nespremenjene. V Sloveniji je položaj nespremenjen in le tu in tam ss proda nekaj več vina. Cene se gibljejo v Sloveniji povprečno med 5 do 8 Din za liter po kakovosti. Kupčijo ovira zlasti pomanjkanje denarja. Podoben je položni skoro na vseh tujih evropskih trdščih. Zlasti Italijn ne dobi zunanjih kupci v. Zaradi tega cene v Italiji slabijo. Čvrste so cene le v Mnd-žarsla in Franciji. To pa zbog padanja madžarsko krone, odnosno francoskega franka. Blagovni oddelek Izvozne banke lje lani na račun komitentov izvozi! in prodal 5030 vagonov žita in dragih poljskih pridelkov. Polog tega je Izvozil in prodal okrog 3500 suhih čošpelj. Čisti dobiček za razdolitev med delničarje znaša 5 milijonov Din. = Koulcurz za gradnjo železnice. Okr. odbor niškega okruga razpisuje konkurz za gradnjo železniško proge (0.76 m tirne širine) Niš-Niška Banja - Kutinska reka-Donji Dušnik - Pusta roka - Vlasina reka. Delo na terenu ee ima začeti najda-lje v početku januarja 1925. ter končati v roku treh let. Kcmeosija so odstopa za 45 lot od dneva zaključitve pogodbe in prenosa koncosijo. Po tem času preide železnica z vsemi poslopji, z vso upravo in voznim parkom v last okruga, ako se z novo pogodbo no sklene kaj drugega. Prenos koncesijo in znključltev pogodbe o prenosu med okrugom in ponudnikom stopi v veljavo, čim bo pogodbo odobril ministrski svet. Pozivajo so domače in tuj« družbe, ki bl se hotelo lotiti tega posla, da dostavijo ponudbe omenjenemu odboru do 1. aprila 1924. Kavcija znaša 3 milijona Din v gotovem denarju ali v državnih papirjih in se vrne. čim bo dograjena polovica proge. Natančnejšo so dobi v pisarn! okružnega odbora, niškega okruga v Ni.šu vsak delovni dan od 8. do 12. in od 15. do 17. ure. — «Meja* 8t 2 ima nastopno vsebino: prof. inž. S. Jurič — A. P. Jacobsoo, Dan sita poljoprivroda — M. li.: Smernice na-šog vinogradarstva. — Dr. Fran Spiller-Muys: Agrarna politika i agrarna opo-racije u Slovenačkoj. — Ilija Bošnjak: cTežačka hemija». — Na koji so način možo kod kukitruza dobiti bolji I veči prirod? — Agricola: Narodno more. — Bilješke. — Razno vijesti. — Književnost — Za celo leto stane 120 Din. Ured ništvo in uprava: Zagreb, Sudnička ulica 9. Toplo priporočamo. = S. H. Gutmann, d. d. v Bcllšču je imela dne 1. febr. redno glavuo skupščino, na kateri se je sklenilo, da se izplača 40-odstotna dividenda (20 Din) na delnico. Na skupščini 6C je sklenilo tudi povišanje delniške glavnice od 10 na -10 milijonov Din. 0= Dobave. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se vrši dne 25. februarja ofortalna licitacija glodo dobav« -80.000 metrov belega platna za obloke. 0500 m blaga «tAmerican» za podlogo, 2000 ducatov malih gumbov iz medi s sidrom, 8000 tucatov malih gumbov iz aluminija in večje količino belega sukanca št. 40, pri upravi državnih monopolov v Boogradu istega dne ofortalna licitacija gledo dobavo 105.000 komadov bobin cigaretnega papirja in pri intendanturl Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se sklene dne 13. fobr. ob 11. uri dopoldne direktna pogodita za dobavo mesa za garnlzijo Ljubljana. Natančnejše v Trgov ski in obrtniški zbornici v Ljubljani. = Stanje u Rusiji u početku 1924. Iz-dar,je Saveza ruskih trgovaca, industrl-jalaca i finansijera u kraljevini SIIS. štamparija i litografija Savo Radenko-viča i brata u Beogradu. Knjiga obravnava rusko gospodarsko stanje: privatno industrijo, nacionalizirano industrijo, pri vatno trgovino, zunanjo trgovino, državne finance, poljedelstvo in drugo. Posamezni članki so podprti s tabelami. Sokol U Soškega Snkolstva. COS. razpisuje mesto konccptnega uradnika pri tajniškem uradu COS. s plačo državnih uradnikov X. ali IX. plačilnega razreda. ProBilci morajo bili dobri organizatorji in izvežbani v pisarniških poslih, poznali morajo Sokolstvo. Juristi s prakso Imajo prednost. — Orgnnizačnemu odseku za spremembo pravil ČUS. je bil predložen predlog, da se predsedstvo COS. voli na tri leta, tako da bi se vsako loto volilo tretjino novih članov. Predpogoj za izvolitev naj bi bilo pet- ali iriielno delovanje v župi in nnjmnnj dve leti redne telovadbe v društvu. — Br. Madera, ki Jo dobil prvi dobitek loterije Tjiševega doma, je podaril 5000 Kč za 6tavbo Tyrševega doma, vrhu tega namerava kupiti svojemu društvu v Svratoucli lastni Sokolski dom. Sokolsko društvo na Jeserlrah je Imelo dne 13. januarja lepo uspeli XVII. redni letni občni zbor v telovadnici osnovne šole na Jesenicah. Starosta brat Rudolf Oswnld se je v svojem govoru spominjal umrlega ustanovnika br. Alojzija ftrajs in podpornega člana br. Josipa Korošca, omenil med drugim ustanovitev lastne sokolslte godbe hi nabavo Instrumentov ter stavbenega materijaln za stavbo lastnega doma. Društvo praznuje letos 201et-n'co svojega obstoja. Župni zlet Gorenjske župo se vrši dne 13. julija na Jeseni-ca h. — Društvo šteje J 58 članov in 85 članic. Telovadno gibanje v minulem letu nj bilo baš razveseljivo in je načelnik br. Buh bodril navzoče, naj bolj postajo telovadbo, kajli sokolska pot vodi snino ffcozi telovadnico. Društvo je imelo 68 tisoč Din dohodkov in 64.000 Din stroškov. Poročevalec kulturno-prosvetnega odseka br. Maks Obersnel je omenil delo na prosvetnem polju, zlasti delovanje društveno knjižnice, delo dramatičnega in glasbenega odseka in pozval članstvo na riarofltev sokolsklh listov. V novi odbor so bili iz- Pri smuškl tekmi na 18 km je zmagaj med 64 tekmeci Norvežan Haug, ki je bil tudi na 50 km prvi. Dosegel je čai 1:14:09.2. Nadulje so bili: 2. Grottlumv bratter (Norveška) 1:15:00.6, 3. Miku (Finska), 4. Vlmbcrg (Švedska), 5. Stroru stad (Norveška), 6. I,andwick (Norvc. ška). Pri tej tekmi so tekmovali tudi vsi štirje Jugoslovani (Kajzelj, dr. Pandako, vič, Svigelj in Zinaja); kako so odre. zali nam šc ni znano. Uradni izidi v smuških skokih so: 1, Thaas (Norveška), 2. Bannar (Norvei ška), 3. Haugcn (Amerika). V smuški tekmi, kombinirani skoki, so Norvežani zasedli vsa tri prva mesta, Smuške tekme ni 50 km, o kateri snu že poročali, so se od Jugoslovanov ude. ležili dr. Pandakovič, Svigelj in Zinaja. Tekma se je vršila ob silno neugodnem vremenu: temperatura na startu 12 sto, pinj pod ničlo, poleg tega hud veter i snežnim metežem. Proga pa sc je dvi, gala 1800 m visoko, kjer je bila tempe, ratura nad 20 stopinj pod ničlo in baje še mnogo hujša. Mnogo tekmovalcev je zato odreklo že na startu, mnogi pa tudi med potom, med njimi Svigelj in dr, Pandakovič. Svigelj je v dobri tonrii prevozil kakih 18 km in prehitel pri tem 6 tekmovalcev, ki so startali pred njim. Prišel je do višine 1600 m, pa so mu za> čele zmrzovati roke in noge. Zato je odstopil, kakor malo pred njim dva Švicarja, od katerih je eden ohležal ob progi brez zavesti. Tudi Pandakovič jc odstopil, tako da je vzdržal do konca le Zinaja, ki pa je vozil skoro 9 ur in se ni mogel plasirati. Vsa boljša mosta so zasedli severnjaki (Norvežani in p» Finci). Nedeliski nogomet Zagreb: Beograjski Sportskl klub i« v soboto In nedeljo gostoval v Zagrebu proti Oradjanskcmu. Za Oradjanskcea sta bili ti tekmi posebno velike važnosti ker ie kakor znano nri svoji zadnji tek. ml v Beogradu podlegel Istemu klubu voljeni sledeči hralje ia sestre: starost« ! .3 : 4. V Zagrehu pa Je sedaj Oradjansk' Rudolf Osvvald, podstarosta Janko Ravnik,! oba dni zasluženo zmagal s 6 ; 0 (3 : 0) načelnik Anton Ituh, tajulk Josip Truh-1 in 5 : 2 (4 : 0). Inr, blagajnik Srečko top, vodja glasbene- Dunaj: Dež In sneg sta onemogočili ga odseka inž. Zelenko, dramatičnega tu pevskega Inž. Leskovšek, prosvetnega odseka dr. Maks Obersnel, poverjenik zn sokolski tisk Lojze Božič, matrikar Rudolf Ogrin in odberniki: Franc Bobine, Franc Hlebanja. Riko Mežik, Jože Ravnik, Matija Sušuik, Ivan Sega, Ivanka Čopova. Pep-ca Ravnikov« in Božena Šega, nnmestn!!.-;'* I-oo Pibrovec, Jože Božič in Erna Kra-mnršičeva. Šport Zimska olimpijada v Chamonixu V odločilni tekmi v bobslcighu je zmagal Švicar Lcvsin, ki je z eno minuto 25 sek. postavil nov olimpijski rekord, j tek 7. t. m. ob 18. url v lokal Športne V hockcvu na ledu jc Kanada prema« I zveze, Narodni dom. — Potrebna je pol- večino za nedeljo napovedanih tokem, Tudi prvenstvena tekma Sportkiub : Wa-oker je bila odpovedma. Slnimerlng se ie v borbi za pokal kvallliciral za prihodnje kolo, ker se je njegov Izžrebani nasprotnik, Etadb-ter Sportkiub, odrektl nadaljnega tekmovanja za pokal. Imenovana kluba sta Igrala le prijateljsko tekmo, pri kateri le zmagal Simmerlng s 6 : 0. Tudi Sportkiub pride v prihodnji kolo, ker njegov nasprotnik S. K. Ma-ria Hilf ni nastopil. Ostmark le z lahkoto premagala z 7 : 2 (3 : 0) Rudolfs-hugcl. ^ Se*linrk smaSkc sekcija S. K. Iliri!! Je danes ob osmi uri v kavarni Evropa. Radi nedeljske tekme se prosi polnoštc-vllne udeležbe. — Načelnik. Seja upravnega odbora Llublj. no-gnniefr.jsa podsaveza se sklicuje za čclr- gala Ameriko s 6:1. noštevilna udeležba. — Tajnik. Tujci -v LjutoSjani Od pondeljka na torek je prenočilo v |Hcr'>crt, trgovec. Zagreb; Svarc Velimit Zagreb; Adlcr Manfred, trgovcc, Gr.n dec; Arnold Gustav, kemikar, Berlin; = Madžarska znižuje tarife za Trst in i Amcnt Maks, trgovec. Dunaj; Best Oto, Reko. Iz Budimpešte poročajo: Madžar- profesor, Praga; Barratt Kncvett James Ljubljani skupno 150 tujccv. Od teh se trgovec. Sušak; Smid Slavko, pivar, Za. je nastanilo 118 v sledečih hotelih: • j ječar; Trošt Avgust, novinar. Knezak; UNION: Arko Vladimlr, industrijalec K^iTtlna^k^orlstlnja^G^' ska vlada je izdala naredbo, po kateri se zniža tarifa za blago, ki gre proti Trstu in Reki, za 85 odst. = Izvozna banka v Beogradu Ima 17. febr. 18. redno skupščino delničarjev. V svojem letnem poročilu razpravlja uprav ni odbor banko o najvažnejših in najak-tuolnejših gospodarskih vprašanjih, tako o proizvodnji v državi, o naši zunanji trgovini, o trgovini z devizami in valutami, o dinarju, o krizi kredita i»d. ln končno o delu in uspehu Izvozne banke. Zlasti obširno govori o krizi kredita. V razpravi se poudarja, da je kreditno krizo t riba zdraviti s popravkom dinnria. Domače borze 5. februarja! ZAGREB. Na elektnom tržišču je bilo precej prometa v delnicah Jugoslovensko, nekaj več tudi v Hipotekami. Arbitražni papirji so radi oslabljenja na dunajski borzi oslabeli tudi pri nas, zlasti Trbovlje, šečerana Osijek in Gutmann. Od Industrijskih papirjev se Je tržila največ j eksploatacija. — Na doriinem tržišču so se tečaji deviz nekoliko učvrstili. Oslabela sta za malenkost le London in Pariz. Promet Je bil majhen. Nekoliko več se je trgovala Italija. Notirals so devize: Dunaj 0.11975 do 0.12175, Budimpešta 0.2875 do 0.3175, Bukarešta 41.875 do 44.875, Italija 370.75 do 373.75, London 3(38.15 do 371.15, ček 368 do 371, New-York 85 do 86, Pariz 395 do 400, Praga 246.65 do 249.65, Švica 1485 do 1495; valute: dolar 83.7 do 84.7, aK 0 do 0.120715, lire 361.5 do 367.5; efekti: Eskomptna 167 do 168, Hipotekama 88 do 00, Kreditna Zagreb 161.5 do 163, Jugoslovensko 150 do 152, Ljubljanska kreditna 215 do 217.5, Slaven-ska 105 do 107, Praštcdlona 995 do 1000, Eksploatacija 132.5 do 135, Sečerana Osi-Jek 1600 do 1610, Narodna šumska 125 do 180, Nihag 170 do 175, Gutmann 1700 do 1710, Slavonija 205 do 207, Strojne tovarne in livarne 150 do 0, Trbovlje 830 do 840, Slaveks 860 do 890, Vevče 170 do 180, 7 odst. investicijsko 65 do 05.5, profesor, Praga; Curčič Dragutin, direk« tor, Zagreb; Czarnikau Sicgbcrt, trgovec Ženeva; Zorn Franc, trgovcc, Dunaj; Červar Spiro, trgovec, Laško; Dardič Ljubomir, trgovec, Suhopolje; Emcr Iv., car. uradnik. Planina; Eisner Danijel, uradnik, Zagreb; Fischc! Franc, trgovce, Praga; IIyndman Evgen, trgovec, Za« gieb; Hcin Josip, trgovec, Parschnitz, ČSR.; Hellcr Artur, ravnatelj, Kranj; Kaič Antc, ravnateli, Zagreb; Kicincr Edvard, prokurlst, Maribor; Kranjc An« ton, zasebnik. Sv. Peter pri Mariboru; Koster Ebcrhard, inženier, Frankfurt; Lobl Alfons, trgovec, Čakovcc; Leitz« marin Viljem, potnik, Dunaj; Mandi L., trgovec, Novi Sad; Nachbar Artur, trg., Sevnica; Paschkun Evgen, trgovcc, Du« naj; Sponda Karol, prtnik, Dunaj; dr. Sajovic Ivan, pose«?rik, Kočevje; Rud. j- = ■ , , , ti„ Stopar, posestnik, Mežica; Stadler Mih„'*«P. trgovec, Maribor; Slak Valentin direktor Salzburg; Sckwarz Oto, trgo« : vet mojster. Logatec; Usemk van, W vcc, Zagreb; SchBnhaut Natalc, trgovec j T^loke; W.caer Ivan, poseshuk S oven Trst; Tachtler Oskar, trgovcc Zagreb; I * Wciss David, direktor, Osijek; Valcnt dcc; Vilar Zdravko, trgovcc, Pudob; F. \Vinzig, ravnatelj, Mojstrana; Zameri Teodor, trgovcc, Berlin; Žirovnik Josip, natakar. Bled. JUŽNI KOLODVOR: Baje Neža, za. sebnica, Ptuj; Demšar Jakob, posestnik Volčje; Jakonstič Josip, posestnik, Ko zani pri Gorici; Kbnig Ivan, trgovec, Kočevje; Markovič Evgen, sodnik. Po žega; Patroncini Ivan, trgovec, Udine Schubitz Emil, uradnik, Kočevje; Torob Josip, trgovcc, Straža; Tišlar Jakob, mehanik, Slov. Gradec; Vesel Zofija, po sestnica, Stari trg; Vilar Franc, trgovec Rakek. LLOYD: Ban Franc, delavec, SkocjM Kavčič Martin, posestnik in mizar, Hit više, St; Lovrič Ante, zasebni uradnik Split. SOČA: Krajcer Anton, zas. uradnik Maribor; Klcinlcrchcr Jur., potnik, Doa žalc; Kruljc Mihael, trgovec, Maribor Maglica Ivan, tehnik, Maribor; Rudoi Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru! J Anton, potnik, Vcnzone; NVambold Fi« lip Hugo, veleposestnik, Hmelnik. SLON: Anderle Oskar, uradnik, Su« Sak; Abrahamsohn Iso, trgovec, Osijek; Berkopcc Ivan, uradnik, Trebnje; Bor« sič Josip, potnik, Zg. Polskavn; Bloch Ivan, trgovcc, Dunaj; Detoni Alcibiade, lesotržcc, Trst; Dobrota Spiro, zas. urad« nik, Trst; Gcrgolct Josip, posestnik, Doberdob; Hary Herman, trgovec, Va« raždin; Hary Lavoslav, trgovec, Varaž« din; dr. Ivanovskv Alcks, šef odd. drž. k., Zagreb; Kovač Karol, trgovec, Stari trg; Konforti Mavrici i, trjj. potn., Trav« nik, Bosna; Kopčin Marcel, bančni ur., Zagreb; Levi Ugo, trgovcc, Trst; Mrak Ivan, brivcc, Radovljica; Mcncin Adolf, kavarnar, Celje; Mozetič Franc, posest« nik. Renče; dr. Ncumann \Valtcr, pri« marlj, Dunaj; Noumann Oto, trgovec, Varaždin: Novak Mavricij, trg. p >tnlk, Zagreb; Nikollč Nikola, trgovce, Zaje čar; Perko Viljem, trgovcc, Celje; Stic. eelbauer Ferdo. truoveo. Dunai: Spitzcr Slov. Pliberk; Zemunich Dvijo, trgov« Jcscnicc. Dalmacija. TRATNIK: Mulič Jos., trgovec. Trst \Vcllcr Emil, trgovec, Čcljc; Zdravič M posestnik, Sp. \Vctzenbach. ŠTRUKELJ: Ivanlšcvič Julija, zaaet niča, Kostanjevica; Jescnšck Vekoslat trgovcc, Dovjo, Mojstrana; Kambič Iv zasebnik, Amorika; Kralj Hugo, trge vcc, Zagreb; Kessler Lavra, zasebnici Gaschurn, Avstr.: Nedeljkovič Kost' trgovski potnik, Klcnak, Srem; Ogoli Josip, zasebnik, Amerika; Remec Angc soclnl ksncllst, Podgrad; Rožič Filip, sebnik, Amerika; Rošck Rihard, trgove Draga; NVintcr Viktor, inženjer, Most£ Znidaršlč Josip, zasebnik, Amerika; 2n daršič Alojzij, trgovec, Kržiščc. Poleg tega jc prenočilo 32 tujccv naslednjih gostilnah: De Schlava 5, St' ri tišlar 9, Ravnik 3, Amerikancc 4, k< vač 5, Lozar, Možina in Turk po 2. Lastnik In Izdalatell Konzorcll »Jutra Odgovorni urednik P r. Brozovl Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Mubllat Hamlet v ljubljanski drami C Tlnmletu Je napisano toliko knjig, da fe teiko poveduli kaj novega. V pudrub-na razaiolrivanja se torej ne bom podajal. Uobra razprava v tem saiislu pa bl nam ne Škodila ln bi bila dobrodošla, lo bi jo aapisul strokovnjak. Uaj se omejim samo na nekaj vtisov, fei sein jib dobil pri naši uprizoritvi in i pa ua nekaj malenkosti, ki so mi pri srcu. I Vsa zasedba jo stara, le vlogo kraljice jo prevzela po g. Medvedovi g. Marija Vera in vlogo Otelijo po g. Saričovl gospa Nablacka. , ne napravlja kar nič vtisn tistega pečasnega, hote komičnega starca, lil smo gn bili vajeni doslej. Njegova dialektika Je ostra ln preudarjena, In nI brezsmiselno premetavanje nerazumljenih besed. Prizor, ko gn Hamlet vleče (II. pr. III. dej.), je zadet. O. Ltpa-hov Tolonij nI bebast in, če Hamletu pri- trjuje, si misli: no, če hočeš tako, pa bo-] .hvaležna. vloga to ni — toda zvest iu 'si radi napisanega ne bom nakopal sov« dl; meni je prav. Tako, da sta vsak po iskren in edini prijatelj Hamletov je, ražnikov.) svoje potegnjena. | edini poštenjak razen njega. j Zahteva po našem ženskem (tudi mo* Pri' g. Lipahu je Inloligenca razvita j G. Marija Vera (Gcrtrud) — krasna škem) igralskem naraščaju so pojavlja plat. Pa jo tič la si prikroji vsako vlogo1 ln dostojanstvena po zunanjosti — je z vedno groznejšlin liccm. Kje je na.3 po svojo. Vzame jo la si Jo napiše ua! povdarjala bolj materinsko stran, kot pa naraščaj? hi bet — pa je zanimiv bi svojevrsten. S soprogo Klaudija. V njeni kraljici jc Ali Slovenci res nimamo igralskih da« pisateljevimi zahtevami pa se — po mo- toliko dobre In ljubeče matere, da jI jc rov? — Ali pa vladajo pri mamicah in jem mnenju ne ujema vedno. V Poloniju težko verjeti grozno dejanje, ki bi ga ntkih še vedno puhli predsodki napram sa ml zdi predomač. Distanca do kralja naj s prešuštvom in morda celo s so« igralskemu poklicu? je vendar druga kot do sina ali hčere, krivdo pri umoru Hamletovega očeta i Povsod drugod bi so temu vprašanju kraljico pa sploh neka i zanemarja. Naj- zagrešila nad svojim sinom. Kraljico g. smejali, pri nas Slovencih pa ic v 20. brž ima za lo svoje razloge; toda če so Marije Vere začne človek nehote opra« ..toletju šc vedno na mestu! Vsi narodi o vedenju na dvoru upravičeni, ne vem.' vičevati: morda je postala Klaudijeva imajo žc davno državne šole ki skrbe G. Kralj Igra vitenberSkega Študenta i Jcni1 Se '« P° 5mrtl s"P;°S» In niti ni -■ vedela, da ga je umoril Klaudlj — torej ni zavedno kriva umora in tudi ni za, ' vedno poročila morivca itd. Skratka, i težko ji verjameš, da bi bila zmožna \ vzeti zločinca. Njena kraljica o zločinu I nc ve ničesar. Te kraljice edina krivda I tiči v prehitri poroki. To je nelepa po« I teza v njenem značaju. G. M. Vera še Laerta z vestnostjo, brez ozira na to, ril bo počuti v vlogi dobro aH ne. Prisrčen v prizoru z Otelijo, poslušen sin napram svojemu očetu, ne dosežo (vedoina ali ne-vedoma) patetičnega zanosa razburjenega in neizprosnega tirjavca v V. prizoru IV. dejanja. Laertes je podžgan od kričečih množic, ki ga Izklicuje -.a kralja In vidi v 1.1 .. i , —i „ -i,,™ 1 t0 močno oiruli. Zave sc svojega dejanja hipu, ko stopi pred Claudija v njem mo- , , .... ... ,, , . i ■ xii n...« i..i i,! .. šele, ko vidi njega učinek na Hamletu, rlvca svojega očeta I Bej ve, kaj bl se zgo- , . . , . . , . ., m i u i.i . rušili, i: Hamletova trpkost in znaki resnično dilo, da ne pride blazna Olelija, ki obrne ^ zmeJe Pvzbudij<> v njej bl)lj5o stran, in vest jo sedaj grize in žgc. Vse Laertovo občutjo čisto v drugo smer. Laertes so umiri in pod vplivom kraljevih premišljenih besed obrni ost proti Hamletu. Ta preokret Lae.rtovega značaja — II jo po izgubi očeta in sestre motiviran, mi Jo pri g. Kralju premalo jasen. Vse to pa ne spremeni dejstva, da je g. Kralj dober Igralce. On je eden Izmed tistih, ki obvladajo pozoruiško slo« venščino, čeprav mu šo uideio besede, ki zadiše po zasedenem ozemlju. Duh Hamletovega očeta je sila težka vloga. Omejen na brezgibnost in vrhu« tega Se na predstavo zagrohne prikazni, mu ostano edino sredstvo za izražanje: beseda. V varljacljl tona ne razsipen, mu je edino orodje za smiselno in glo« i boko učinkujočo besedo poudarek, di« nnmika, pnvzo itd. To jo težko. G. Terčlč, k! ima gorak , In sočen glas, ic govoril razločno, (več« ' krat mu uide še primorščina!) in storil, kar je v njegovih močeh. Horatio je že a priori po Shakespe« arju zanemarjena oseba. Tembolj bl se moral Igralec potrudit!, da mu pomaga do veljave. Horatio to zasluži. Res, za vzgojo igralskega naraščaja, mi Jugo« slovani pa se gremo v prosvetnih zadc« vah višnjegorske polžel Ima vremciul Bo žc bolje I Manjše vloge so bile več ali manj po« vršno izvedeno (z izjemo grobaricv in dvojicc Gildensterna „1,5, ...k. b.a.d. so par Z, ,nopi*o.,nj.- m .».ei.M.e- m račun. »»k. besed. 1 ma. - Prlobčuj.jo s. I. ».II o»l..i, kl .» piataol v u.pr.J Plač. M lubko ludl . »umikal. N. vprašanja ndgovar). uprav. I., t. Jo vpruS-nju prlloteu. znamk, aa odgovor in manipul.cljsk. prlaiojblna (2 l>lo|. Posojilo 3000 Din Maribor, Aleksandrov. reata I llčem In vrnem B000 Dln v ft. S7, prodaja: Moko I. I S meacclh. Ponudbo pod Slfro bcnaslio, lepa namizna J a- ,.Zelo nujno" nu upravnlStvo bo I k a od 50 k0 naprej po ,.Jutra", 2841 najnltjlb dnevnih cenab. — lalotain ae kupuje f l * o l po najvišjih dnevnih cenah. 2363 Pohištvo. dobičkonosno transakcijo. Kapitala »e ne potrebuje no-Vsakovrstue upamo oprave ' benega. ponudbe pod ,,Amerl-uudlm po telo utfoUiiib cenah Kanec 6iev. 2800" na upravo Kalija Andlovlc, mizarstvo ia „jutra". 2800 •aloga polt.šiva, LJubljana, Vlduvdan*ka ccala 0. 2461 Amcrikanco | Izurjena stenografinja | Eska kolo atnerlfiki državljan, kl Ima slovcnako-uiinSka, »trojeplaka dobro ohranjeno, se proda, veljaven potni list, ne Iste za L£Ce meata. Ponudbe pod llfro Polzve be ▼ Knafljevl ulhi 7, cTribuna* B. L. Tovarna dvokole« ln otroftkih vozičkov v LJublJnui, Karloviika cesta 6t. 4, Zvo-naiska ulica 6t. 1. - Velika izbira otrofekih vozičkov, dvo-kolcs, malih pomolulh mo-orčkov In šivalnih sirojev. rreito tirno be ubranijo ln iprejemnjo v popolno poj invo ra cmajliranje In ponlklanju (iščejo) Kontoristinja veS5n strojepisja, nemSClne In italijanščine e prakso, ISče mesto. Ponudbe pod „TakoJ 11*24" na upravo „Jutra". 2011 ,,Izurjena" na upiavo .Jutra" 2831 JrT-rSr^^l"^ Mlad mizar, pomočnik Stare slamnike tpr^jcmain v preoblikovanje, «lrn>e in barvanje, po novo-iošlib leto&njib vzorcih. Uto-vsa v mod lato vsko siroto spadajoča dela. Priporoča J. ~ 2204 ISče službe, bodisi v LJublJa _, ol aH na delcll. Cenjene ponudbe na: KlarlC Lojze, Po- Kot učenka Zeli TBtopIti v trgovino, najraje tnc&aue stroke — zdia-vo. po&leno 17letno deklo Is boljfie kmetako rodbine. — Pouudbe pod ..Hraua io stanovanje" na upravo „J utra". 2871 Prodajalka Izurjena t galanterijski stroki, Iftče službe; gre tudi v manufaktumo trgovino 1-2 mcaeca brezplačno. — Naslov v upravi „Jutra". 2005 Izurjen knjigovodja (bilanclst) In korespondent z večletuo prakso, zmožen per- vsak dan od 3.- ure pop 2836 tok, p. Faru pri Kočovju. feklno fraucoSčIne, anglefetlno 2010 Mehke ovratnike „ - — gospode In vsakovrstno Steraberger, Dunajska peri,0 6Jva gospa> _ Nfl(,ioy ;eeta 9, II. dvori&če. 2802 II Vezenjo (stikan^e) O', etroju, ae poučuje v In Iz-vjd hlSe. — Naslov pustili ▼ upravi „ J utra". 2830 Pouk iz nemščino Instrukcljo Uudskofeolcem fina gospodična. L'ra 8 '•'a. Cenjene dopise na upra-„Jutra" pod ..Uncrgli na" 2800 (dobe) Gospodična (gospod) • j igra U 1 a v I r , se išče. — vprašati Je v kavarni .,Na-ic- , rev star, se poceni proda na Selu 38/11. 2006 , Tovarna za točenje dragih kovin I. Augustln. Ljubljana. Sv. Jer-neja resta At. 231, prevzame vsakovrstno zlato In arebro v predelavo In prodajo. — Pozlačenje, poarebrenje, po-nlklanje In pobakrenje. 2713 Cenik semen Prerokovano ml Je. da me bo za poija jn Vrt Je IzSel In osrečila »amo vdova. Kater. ,,p gg breapla^no dobi. Viktor teli neanonlmnrga Idealtiet a prljateljatva naj ae « allko oataal pod lltro ..Trgovec" ua upravo „Jutra". 2S94 K o r a I k a, trgovina aeroen, I Ljubljana, Kongresni trg. 2Ui Toplo priporočamo knjigi A. Novačan Snniosilnih Vei iS TOn, brol. 10 Dln, pošt. t to Dln I. Lah iingeim Hidar V.Z.S2 Din, poil.r&O Din Naročite pri Tiakovni zadrugi v Ljubljani Slovenka moli lnleltgentnog Srhtn. *a kmverzaciju Jedamput no-deljno. — Odgovor na upravo ..Jutra" pod ..Setnja". 2U00 Sobo prazno alt opremljeno, IWe takoj ali najkuantjo a 1. mar- I icm mlad Jullden samec. —I TllCU Snmotarl ?0^4"n nabavo i kl ^ ob Novem ^^ 1024 na upravo "Julra2g20 ' proall odgovora pod ..Tudi i samotar", Daj blagovoli dvig- t niti pismo v upravi ..Jutra" pod „MoJ brat Ives". 2018 Stanovanje opremljeno, 2 parkptlranl ao. bi, kuhinja z balkonom, veranda ln prltikllne, se takoj odda celotno ali za letovl-čarje v Medvodah, 5 minut i od postaje. Ponudbe -pod ftlfro ,,Vlla Turk, Preaka Medvode" — Proda so tudi vila. 2704 Petrova ulica 35. 2885 Deklo tosteno In pridno, kl Je lo * a Jen a nekoliko blftnoga dela ,D kl ae razume nekoliko na (^delovanje vrta, *so 16če. — • aelov po.va uprava „Jutra". 2850 Priučenega laboranta Je zmožen samostojnega igče kemični laboratorij ]«rJfga industrijskega pod-»efJa. Ponudbe Je vposlatl na ^Pfavo ,,Jutra" pod „8omo- Absolvent alov. trgovske Šole s prnkso, voJaSčlue prost, želi nun eS. e-nja. Dopise na upravo .Jutra' pod ..Točnost". 2847 J Abs. eksp. akadom k i lsčo mesta t kakem večjem j podjetju. Cro tudi brezplačno. Ponudbe na poStnl predal 1G7 i nofiena, se prodasia po ugod Suho Sunke In soljeuo planino. domaČo mast I. kranjske klobase, samo dobro blago. Dalje prodam lepega mesarskega psa, Izvrstnega gonjača telet, po nizki ceni. — Obenem kupim dobro ohranjeno lahko ntoSko kolo. Josip Kozlevčar, imsnr, SuStanJ. 2001 Žolozen štedilnik malo rabljen, so proda. — Poljanski nasip 40, pri vratarju. 2915 Furnirana miza In nioSka svetloslva obleka, Halo! Plačam dobro stare obleke, perilo, čevlje In pohlfttvo. — Pridem na dom; dopisnica zadostuje. A. Jurečlč, IJ b-IJana, Sv. Jakoba nabtefcle St. 31. 2020 Opremljena soba a e odda solidni gospodični »lovom, takoj nl| 15. februarja. — Naslov pove uprava ..Jutra". 2870 Dopisovati želim radi pomanjkanja znanja s plemenitim, zdravim akade-mlčno Izobraženim gospodom v stalr.l. dobri poziciji, 40 do 50 let storim. Kdor hrepeni po udobnem domu. IJu-beznjlvl, skromni, vsestransko izobraženi ženici, naj so blagovoli javiti « polnim na-I>opls| so na željo vrnejo. Na upravo ,.Jutra" pod „Fortc» fortuna adjuvat" 2080 Znanja želi 401etna dama s prcmoZnlm gospodom od 45—60 let. — Opremljena soba t uporabo kuhinje In Če mo- geče uporabo klavirja, ae ISče „ , d fl|fro DolgPaB' v LJubljani za mater In hčer na,upraJ'0 „jutra»M Vn proti dobremu plačilu. — 1 Naslov pove uprava ,.Jutra". 2860 Izšel jo v knjigi Taksni in pristojbinski pravilnik Kdor plačuje takso /n pristojbine potrebujo poleg zakona tudi pravilnik, ki zakon razlaga in pojas-nujo. Knjiga ki obsega 240 strani, velja s poštnino vred Din 43*60 in so naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani | Prešernova ul. « Naročajte „Jutro"! 2810 . Tračnico — kretn'ca. Kupim v di.brem Htnnjtl: 2?0 flo 7R0 nt tračnic, po tu 2S do 32 kr} te*!i. vaalio obrt. se slnnovanlem. vporobo vrta IM. katcrin.l--.il " ."oTov gi^ande In druge proda zn 75.000 Dln. - Cd. v prometnem mestu. - l/ i u u n r.i. iu.> "« ..... . - ,, .lutU Ponudbe pod ..Pomoč" lep. ukr.«ke' po najniajl cent Ponudbo nn upravo „Julrn'J jSaslov novo uprava ..Jufrn^ ..Jutr»" 2S97 i Društvom Donustt 311 oed ..Dremenonroat" «77» ll ppomln. se nnproga poštenega najditelja, da Jo odda proti dobri nagradi v upravpistvu ,,Jutra". 2017 Posclska knjiJica (me Ana Kodeh. se J« Izgubila. Najditelj nsj Jo ndil. pri g. Orčar, Spodul. 6l5ka. Zbirka političnih, gospodarskih lil socialnih spisov. Dr. Bogdan Dcrč: Drjcnček. Uroš. 7 Din, po poŠti 50 p več. Št. Saga din: Niiš sailaštijl ustavni položaj. DroS. 7 Dir., po poŠti 1 Dln 25 p vc5. Lcotiid Pitamic: Pravo Iu revolucija. Uroš. 5 Dln, po pošti 50 p več. Dokumenti o Jadranskem vprašanju. Uroš. 7 Dln, po pošti 1 Din 25 p več. Alb. Ogris: Borba za Jugoslovansko državo. Uroš. 15 Dln, po pošti 1 Din 25 p več. VI. Čorovič: Rasa ln vera v srbski protesti. Broš. Dln 7, po pošti 50 p več. Fr.Ooršič: Soeijalna zašClta dc;e tn mladine. 15 Dln, po pošti 1 Dln 50 p več. Dr. J. Tičar: Bel nalezljivim boleznim. 18 Din, po pošti 1 Dln 50 p vci. Hobhouse: l.locrallzem. 30 Din, po pošti 1 Dln 50 p vc£. Naročila na TISKOVNO ZADRUGO v Ljubljani, Ptcšcnova ulica 54. s! S B J2S3 . Knezova ulica 2007 | 111 Nortmundi, Sainclair :n Lou-mel ee tnova za pro v delovni kabinet; tudi Corsata in Pilouja pokliče Sainclair k . posvetovanju, kajti moža sta bila razumna in bi utegnila kaj pametnega povedati. Ob osmih zvečer ležejo spat kajti fluli je potreboval počitka, So bolj kakor telo, za težke naloge bodočih dni. Drugi dan je 30. maj. »Le deset dni £e!» pravi hladno fvyctalope, ko se zbudi. Vso noč si je v spanju ponavljal te usodne Štiri besede. In v toh desetih dneh se mora vrniti v Pariz, pripraviti tam ekspedicijo, od-liiteti na severni tečaj, poiskati Luciferja. ga napasti in zmagati!... «Ti si blazen! Nikdar se ti to ne posreči!* ugovarja Sainclairu - don Qui-chottu Sancho Pansa, ki živi v vsakem človeku. »Zakaj ne? Razloži mi!» odgovarja Sainclair - doti Qulcbott& O, Sanchu Pansi to ni težko, in t zadovoljstvom našteva tcžkoče, ovire, npasnosti in nemoZnost. uspeha spričo /družitve treh sovražnikov: pomanjkanje časa, velika oddaljenost in temna tajinstvemost, s katero obdaja Lncifer sebe in vsa svoja dejanja. A Sainclair le Nyc.ta!ope odgovori, fci ves se kar treso od silne volje do ?mage: »Jloje oči razkrajajo temo in brzina bo zmagala nad časom in oddaljenostjo. * In glas Don Quichotta je bil tako glasen in močan, da je Sancho Pansa strahopetno umolknil. Zgodaj zjutraj odhiti ta torpedo in limuzina proti Parizu, vozeč s seboj ljudi, ki sta jih Štiri dni prej pripeljala c u&az&i- -afaMii v vilo Sanic« ln profesorja Lourmela. Gospod Aleksander Prillant, kl so ga brezžičnim potom obvestili, je pričakoval Nyotalopa v njegovi hl«j v ulici Nansouty. A minister ni bil snm; z njim so bili general Renoit, kapetan Cirard in še tretji vojaški letalec, poročnik Romski, [jo rodu Poljak. Toda še pred Sainclairovim prihodom je prispel velik turistovski automobll s kolodvora Saint-Lazare, kjer so vanj vstopili iz vlaka, vozečega naravnoet iz Havra: Jacques Saincer, Rupert VI., »Grottenmeister«, Grisylin oče, mati in oba brata ter štirje policijski nadzorniki. ki jih je prejšnji dan odposlal gospod Prillant v le Havre. Vsi ti ljudje so so razdelili v sobah Sainclairove hiše in sosednjega paviljona. Choiffour, Sidonija in Rozina so imeli nalogo, da so preskrbeli potrebnih postelj, da so nekatero sobe pretvorili v spalnice iu da so si priskrbeli živeža, potrebnega za toliko ljudi. Kajti Wartecki in policijski uradniki bi utegnili ostati tn do ... Do? fiogrne, volik poznavalec bodočnosti bi moral biti. kdor bi vedel povedati, do katerega dne bodo War-tecki prisiljeni ostati goeti Jeana Saitf-clalra Nyctalopa!... So isti večer, 30. maja, ob desetih zvečer je z letališča v Bourgetu odletelo četvero letal: bila so vsa štiri letala vrsto R.-C.-8. n. Na tečaj Otočje Sulem na Norveškem, ležeče na 61° soveme Širine, tvori najzapad-nejSo točko Skandinavije. Ladja, ki prihaja iz Havra, ne potrebuje do Sulernskih otokov nič več kakor iz Gdanska; kajti iz Havra jc vožnja skoraj premočrtna, dočim mora ladja, ki potuje iz Gdanska, obiti najprej dolgo severovzhodno pomernsko predgorje, potem se obrne na zapad tja do otoka Bornholraa, odkoder zavije v Sundski preliv in naprej gor v Knttegat, tu se vnovič obrne proti za-padu in mora obkrožiti južni konec Norveško v večjih ali manjših ovinkih. Nyctalopo in ]>oročnik Saincer sta torej pravilno računala, meneč, da bo 0 bera I les, ki odhaja lz Havra pet dn! pozneje kakor Luciferjeva podmornica iz Gdanska, dospel v sulern-ske vode tudi nekako pet dni pozneje kakor Lucifer. Od otočja Sulem pa do Spitzbergov je vožnja zopet premočrtna. Rupert VI., ki ga je Lourmel uspaval, je izdal, da jc Luciferjeva podmornica v vsem: v jakosti, v tona&i, velikosti in opremi popolnoma enaka Oberallesu, to-rej tudi njena hitrost ne bo večja kakor Oberallesova. »Dovolite,* meni Saincer. »ali bi ne bilo prav, da prekrstimo C b e r a 11 e s s kakim našim imenom?® »Ne!» odvrne živahno Sainclair. »To ime naj nam bo kot geslo, in ladja, ki ga nosi, naj na« vodi k zmagi!* Štirje aeroplani so pristali v Havru, kjer jih je že čakala četa mehanikov in več tovornih automobilov. Dva izmed aeroplanov, R.-C.-l in R.-C-2, razstavijo takoj v kose, in v par urah 6ta že vara« spravljena v Oberallesu, ki je v svojem trupu imel ogromno prostora in bi z lahkoto sprejel vase še dve taki letali. Razen Saincera so je v 0 b e r a 11 e s vkrcalo šo osem pilotov letal R.-C.-l in R.-C.-2, dalje profesor Lourmel z Rupertom VI., ki ga je za vsak slučaj sklenil vzeti s seboj, in končno še Lau-renče in Grisyl, ki sta te tudi želeli udeležiti strašne ekspedieije. Aeroplana R.-C.-3 in R.-0.-4 pa sta znova odletela istočasno, ko je U b e r-alles odplul iz Havra. V prvem, so bili: poročnik Romski iu seržan Berge kot drugi pilot, narednik Dopp kot mehanik, in Wo!f; v drugem letaln pa je bil Sainclair, ka petan Girard, Corsat in Piloti. Od Havra do Krietijanije 1300 kilometrov; od Kristijani je do VardO 1500 kilometrov. Vso to dolgo vožnjo prevozita mogočna aeroplana v dvajsetih urah, v čomer jo vštet tudi čas počitka. In ko pristaneta na najskrajnejši severovzhodni točki Norveške, pri Vardfl, je ura že devet zjutraj — 1. junija. A letalci bo izmučeni. Zato prepuste v Vardfl letali v varstvo domačinom, ki so silno navdušeni nad novodošleci in skrbno pazijo nad zaupanimi jim aparati, naši prijatelji pa so dodobra najedo in ležejo spat. Zbude se šele ob sedmih zjutraj naslednjega dne — 2. junija. Takoj zlet« zopet v zrak. 1200 km nad ledenim arktičnim oceanom . . . Pod njimi ledene gore, nepregledne ledene ploskve . . . Ob eni popoldne pristanejo na angleški postaji rta Flore, na jugozahodu I''ram:-Jožefov o deželo, na 80. vzporedniku . . . Franc-Jožefovo deželo, ki šo tli povsem natančno ograničena in Be razprostira na obeh straneh 80. poldnevnika vzhodne dolžine, med 80. in R5. vzporednikom, je v letih 1805. in 189G. raziskoval Fridtiof Nansen. Slavni raziskovalec. polarnih krajev je tu prezimil z onim tovarišem s F r a m a, s poroc-1 nikom Hjalmarom Johansenom. Zima jo bila izredno ostra, in čuditi se moram/) izredni vztrajnosti in samozataje-vanju teh dveh mož, ki se nista strašila tvegati tudi svojega življenja, da obogatita znanost. Leta 1894. je od]>otovala angleška ekspedicija pod vodstvom g. Jaeksona v znanstvene svrhe na Frano-Jožefovo deželo. Ob vznožju bazaltskih skal rtiča Flore jo gospod Jackson zgrabi majhno leseno hišico, okrog nje pa po. stavil malo kočo za pso in za sklad', šča. Glavni člani to angleške ekspedicija so poleg Jaeksona bili: drugi častnik Armitage, fotograf Child, zdravnik Koetlitz, botanik Fisher in gospoda Burgess in Blomqvi,st. Pri teh ljudeh sta se 17. junija 1896. oglasila Nanser, in Johansen, Od takrat se je osobje ekspediciju večkrat izpremenilo, in angleška pu. staja na rtiču Flori je dobila celo s«>. je ime — Elmwood. 2. junija torej, ob eni popoldno, (tj pristali letali R.-C.-3 ln R.-C.-4 na sne. ženi poljani, dvesto metrov od one le. seno hišo, ki jo je zgradil gospod Jackson. Prvega človeka, ki mn pribit! na. sproti, nagovori Nyctalope v angle, Sčini: »Sir Patrick Swire?» «Yes, sir!* Sainclair nadaljuje francosko: »Gospod, izvolite prečitati to-le pt?. mo njegove ekscelence poslanika Ve. like Britanije pri vladi francoske republike.* »Z največjim veseljem, gospod!* od. govori sir Patrick Swire in se naklon!, Temperatura ni bila več kakor tri do štiri stoipnje pod ničlo: v teh krajih uprav poletna toplotal Nyctalopi< si sleče rokavico In odpre jopič ter vzame iz žepa veliko zapečateno pismo. Poveljnik E!mwoodske postajo vza-rne pismo, ga odpro in začne važni čltati. Ko ga prečita, proži desnico Sainclairu in z navdušenim glasom, v katerem zveni občudovanje in prisrčnost, pravi: Prvorazredni moderni brzopisalni stroj :KvSTOEWER - RECORD LJUBLJANA., Šelenburgova ul, 6/1. Im. BARAGA, Razpis službe. Oakpbovalno sestro la svoj ambulatorij lilo Protltnberknlozna liga v Maribora. Mesečna plača Din 1400 — in eveutu-rlne stanovanjske ugodnosti. — Prošnje ■ priloženim krstnim listom, domotoico in izpričevali o nsobrszbi kakor tndl o morebitnem dosedanjem službovanju je lioslati do 15. tabrnar ja t, 1. na naslov arobulatorija ProUtnberknlosn« lige v Maribora, Stolna nlloa. 540 Manufakturist kot vodja detajlnega oddelka, samo s prvovrstnimi referencami, se takoj sprejme. Ponudbe z natančno navedbo dosedanjega službovanja, zahtevane plače in možnost nastopa na tvrdko 560 R. STERMECKI, CELJE. JLi. MIEUS LJUBLJANA, Mestni trg 15 izdelovatelj dežnikov. Na drobno I Na debelo I Zaloga sprehajalnih palic. Stari dežniki it nanovo prcobteCeJa Zahvala. 564 6191 „KRXNUS" I. jugoslovanska izdelovalnica in barvarna krzna v Ljutomeru najmodernejše urejeno, jako dobro vpeljano krznarsko podjetje z vsem inventarjem, siro-vinami in izdelki vred se ppoda na prostovoljni javni dražbi v moji notarski pisarni dne 16. februarja 1924 ob 13. uri. Natančnejša pojasnila se izvedo v moji pisarni. Dr. Ivan Stojan, notar v Ljutomeru. Mizarski pomočnik k strojem se sprejme. Ravootako se sprejme neizvežban delaveo, ki bi imel veselje k etroiom. — Andrej Kregar, strojno mizarstvo, t. Vid, p. Vlimtrjo. PRIJATELJ ? Da ne zamudim ugodnega nakupa pri večlotna dobro vpeljana tnoč v alkoholni stroki se išče za takojfen nastop. — Reflektira se samo ua prvovrstno moč. Samo pismene ponudbe z navedbo referenc pod .Veletrgovina žganja1- na npravo »Jutra«. 656 Bukovo oglje I Popolna suho,dobre kvalitete, vil.no,1 danskih klobukov, slamnikov, nakita, baržuna, svil«, za eksport zmožno blago, trakov, cvetk, paj&olana ln modlstovskega blaga po tvor- nUkih cenah. MINKA HORVAT) mod isti nja Ljubljana, Stari trg ž t. 2L sss kupuje vedno 5H5 Bnerrlno Hlarcon, Trst, Via Ban Auastasio 10. Obve7.no oferte z najnižjo ceno franko Postojna naj se pošlje na gorenji naslov ali pa na Olov. JS&roon, Btrata (Dolenjsko). Vsem, ki so nas tolažili in spremili našo preljnbo mamico, staro mamico in taščo, gospo k zadnjemu počitku, se najiskrcncjo zahvaljujemo. Ilirska Bistrica-Ljubljana, dne 8. februarja 1924. Žalujoči rodbini: M 3 Jiadis, Angelo Saviiik. •g£ HJ883 VJ10J "Ig •apodsoS d) amsp ti josuj 'MHsrvunaod 'iai qn»j«q i|inpoai i ipni 'onojj isaj0,'[» z 80[ quisafasucq VI (pil) JO)|ai| «|0p «!1SE| «8a «z os amjojod|jj '()!>{) jpeidi «JQ4>1 «J|i|9A onpo^ oquodn z ojojod onenuo n{ onjopom a(aj)iqt*n aa se vwva Zahtevajte v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah „IUTHO" r rTm r prodaja 127 slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za Industrijska podjetja ln razpečava na debelo vsake vrste In vsakega Izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški ln angleški koks za livarno in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog In brikete PROMiini zpod zn premog, d. d., ii imuni - HikloSICeva ctsli Stev. 15/11, - lniiinrTnuniiniminitmiii rrmTrrrn jc Povelj na nakupna prilika za vse stroke Najbolpa izbera — Čvrsto !!! konkurenčne cene ! 15 Velik uspeh dunajskega jesenskega velesejma -100.000 kupcev od katerih je 20.000 inozem-cev iz 72 držav vsega sveta izvršilo velika naroČila. — Pojasnila: Wiener Messe, Wien VII lfakor tudi potom zaffssnega zastopstva v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Ljubljana, Turjaški trg 4. (stanovanje s hrano) tor inštruktor v Ljubljani se iščeta za takoj za odraslega dečka (realne gimnazijo) pri zanesljivi inteligentui rodbini. Prednost: pouk v hiši. Potrebno i« najstrožje nadzorstvo. Nudijo se ugodni pogoji, Dopisi na upravo „Jutra" pod , Stalno" podrobnostmi. M Ali ste že poslali ^ S naročnino za „Mro S« «51 i9s