Naročnina mesečno 25 Din, zu inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996, 2994 in 2050 2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« m Ček račun. Ljubljana št. 10.650 in i0.341! za inserute; .Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv 39.011. Pragu-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dau ziuiruj, razen pondeljka in dneva po prazniku Naše stališče Konferenca Male antante je po besedici uradnega komunikeja ugotovila, da imajo Čeho-slovaška, Romunija in Jugoslavija sicer vsaka svojo različno razgledno točko, raz katero motri vrvenje v Evropi, da pa vlada med njimi najlepša slogu in harmonično soglasje in nabiranje v vseli vprašanjih, katera stavlja na dnevni red mednarodna |K>litiika. Do sedaj ni obstojal nikak resen dvom o tem, da veže vse tri države-članice male trozveae iskreno prijateljsko razpoloženje druge napram drugi. Tudi kar se tiče strogo določenega delokroga, ki si ga je dala Mala antanta pred 11 leti, ko se je ustanovila, ni nikdar prišlo do prepira, ker so vse tri kot en mož hranile položaj, ki ga je ustvaril mir 1. 1919. Dne 17. marca pn sta Avstrija in Nemčija objavili namero, da ustanovita skupno cnrinsiko ozemlje. Od tistih dob se glasovi iz treh držav zaveznic niso povsem ujemali in nekateri nepoučeni inozemci so celo na-migavali, dn je izbruhnilo odprto nesoglasje. Bukaroška konferenca jc odstranila tudi dvome na tem polju ter poudarila, dn se jc dosegel sporazum tudi glede novih, v starih pravilih Male antante nepredvidenih nalogah, katere Im treba uvrstiti med skupen program pomlajene Male antante. Vtem ravno je težišče uspeha sestanka v romunski prcstolici. Evropsko Javnost, da ne govorimo o naši, češkoslovaški in romun-siki, bi bilo zelo zanimalo izvedeti, kako se je glede carinske unije mod Avstrijo in Nemčijo dosegel sporazum in nn kakšni podlagi ter s katerimi koncesijami. Mi smo v imenu Slovencev in tudi iz dr-žnvnopravnegn stališča znv/.eli jasno in dosledno stališče o neniško-avstrijski carinski zvezi. Nam ne kaže rnzmotrivati o pravnih zaprekah, ki nasprotujejo imenovani carinski zvezi; to vprašanje IhkIo rešili mednarodnopravni izvedenci. Mi moramo samo z odprtimi očmi beležiti jasno izraženo voljo Nemcev v Evropi, du sc združijo, dn se zbirajo in da razširjajo svoj vpliv v smeri, ki nudi najmanj odpora, /ato se nismo postavili proti nameravanemu bloku v tem smislu, du se mora nn vsak način preprečiti, ker hi utegnil škodovati našemu mirnemu razvoju, ampak da se mora vsaj nekoliko ovirati. dokler dn sc nismo tudi mi gospodarsko organizirali in Ustvarili gosfiodnrsJvc enote, ki bo lahko brc/, strahu in tudi brez vsake tt ni možnosti napram nemštvu. enakovredna z enakovrednim, razmotrivala in se iiogajnla o najboljši ureditvi evropskega gos^iodarstvn. To stališče jc Jugoslavija zastopala /c Irta 1927. ko jc na konfcrcnci Male antante v St. Jo-achimsthnlu urgirala. dn morn vzeti v resen pretres možnost razširitve obveznosti Male an-tante. od izključno političnih tudi na gospodarske. Takrat .sc je ustanovil celo študijski odlnir. ki pa ni izdelal nikakih predlogov. Naslednje leto 1928 ao se zunanji ministri Male antante sestali v Bukarešti in naša kraljevina jc zopet ponovila željo po Ik>Ij intenzivnem sodelovanju nn gospodarskem polju. Studijska komisija sini mogla niti sestati vsled bojazni, katero so izražali češkoslovaški poljedelski krogi. Vse ■-kozi leto 1929 -rta Jugoslavija in Romunija pod pritiskom grozečih znakov bližajoče se gospodarske krize skušali priti do konkretnega predlogu o preosnovi politične Mnlc antante v gospodur-sko, toda rnzun nekaterih nasvetov o olajšanju tranzitnih železniških in direktnih podonavskih zve/, med severom in jugom so vsa prizadevunja bila neuspešna. šele 1930 na konferenci v Strb-skem Plesu je dr. Marinkovič. naš zunanji minister predlagal, du se nuj izvnši Obdelovanje med državami na temelju načela: kolikor ti meni. toliko jaz tebi. dn si poljedelske in industrijske države r enakih količinah izmenjajo svoje blago. Kasneje, meseca julija je konfe-Tcrtea na Sinaju izdelala konkreten načrt, ki predvideva neke vrste carinsko zvezo med Jugoslavijo, Romunijo in Madjursko. s skupnimi prodajnimi organizacijami zn žito. Njim nasproti je sinajsika konferenca predlagala istotako go-siiodarsko skupnost industrijskih držav Nemčije. Avstrije in Čehoslovnške. Obe skupini bi druga od druge jemali na podlagi preferenčnih carin odvečno blago nnmcnjeno za izvoz. To ni obveljalo in kakor hitro so septembra 193() za-grehli sinajski načrt v ženevi, sc jc opogumil dr. Scbober ter tnikoj napovedal, dn Avstrija ne more več čakati nn pomoč in da si jo bo snmn poisikuln v regijonalnih pogodbah z. drugimi državami. Grožnja, katero ni sprva nihče vzel resno, je postala dejstvo dne 17. marca 1931. ko je bila Evropa postavljena pred izvršen fakt. Kakšno stališče jc zavzela bukarešku konferenca napram temu za Malo antanto novemu vprašanju, ali ga jc kratkomalo odklonila, ali pa mu postuvila nasproti kak drugi konkreten načrt? Kateri je ta načrt in kako se je dosegel sporazum, da so nanj pristale vse članice Male antante? To je skupino vprašanj, ki nas zanimajo. na katera pa nimamo odgovora. Ali sta Romunija in Jugoslavija morali definitivno pokopati zamisel cnrinsike zveze za žitne pridelke, zveze, kateri bi sc pridružila tudi Madjarska in sta se morali zadovoljiti z obljubo preferenčnih carinskih ugodnosti. Kn.ko naj delujejo te carinske ugodnosti, ko Čchoslovašika izvaža iz Romunije in Jugoslavije za 1 milijardo 600.000 Din, uvaža pa v obe deželi za 3 milijarde Din svojega blaga. Ali je Bukarešta sprejela nadelo u ravno vešenosti izvoza z uvozom? Brez dvoma bo prihodnje zasedanje Sveta Druš-tva narodov ali morebiti celo žc debata v Med tem, ko državniki govore. • • se Evropa mrzlično oborožuje do zob London. 7. maja. Pr. Veliko pozornost je vzbudilo tu oficijelno pojasnilo italijanskega generala Baistrocchija k vojnemu proračunu za leto 1931/32, ki je te dui bil predložen italijanskemu parlamentu. Pojasnilo dokazuje polno vojaško pripravljenost Italije in neprestano povečevanje ter izpopolnjevanje njenih vojnih sredstev. Vse sile naroda so usmerjene na ta cilj. Prizadevanje duceja, kakor ugotavlja general Baistrocchi, gre vse za tem, da italijanska vojska ne bi zaostajala za najboljšo vojsko na svetu. Za najširše občinstvo zanimivo, čeprav vse kaj drugega nego tolažljivo je, kar oficijelni poročevalec za italijanski parlament v svojem pojasnilu izvaja o tem, kako bo izgledala bodoča vojna. ^Vse države, izvaja Baistrocchi, -so danes nazimnja, da se je treba pripraviti za .letečo in drvefo vojsko' v nasprotju z ,vojsko na mestu', kakršna je bila I. 1914—1918. Dočim so takrat ar-mnde bile prisiljene, da se z.akopajo. kar je počasi uničevalo živce vojakov, ho zdaj vsaka država in armada gledala, da Im nasprotnika bliskovito napadla z ogromno maso letni. bomb ter strupenih plinov. To bo strahovit zračen iu kemičen napad, razvitek tehničnih sredstev v največji množini, tako da bo nasprotnik žc v prvem hipu presenečen po naletu tisočer in tlsočev aparatov, ki bodo zavrnili deželo v ogromen in neprekinjen oblak vse življenje uničujočih plinov. Materialen in moralen učinek takega napada bo lahko že oh izbruhu sovražnosti imel odločilen pomen. Zračiti napad, navdihnjen od duha brezobzirne, naglo in na najvažnejše objekt* neprijateljeve moči naperjene ofenzive, je danes nnjpoglnviln«'i»e sredstvo vojne. V moderni državi mora iti voja-ka pripravljenost v starem sini-lii roko v roki t najveJlo inanstveno-induslrijskn priprav ljeiio>ljo.< Kar se tiče stroškov zn vojno, trdi |voročova-Ice za italijanski parlament, da znašajo 2.S00(100.000 lir letno: za hudžetno leto 193! 32 pa je predvidenih 500.000 000 lir izrednih rtdatkov za vojno, tako dn bi Kn»o (>o trditvi ofirijelnih mest po dveh tretjinah pokril iz vsot. ki sc bodo pri-fttedile pri drugih poglavjih proračuna. Baistroerhi trdi. dn v italijanskem budželu nobeni stroški zu armado niso skriti pod drugimi proračunskimi poglavji. Geueral Baistrocchi pa je pozabil omeniti, da hode slroški za italijansko armado v najkrajšem času še bolj narastli, ker se že zdaj čuti živa potreba po povečanju preliminiranega kadra, dalje po oborožitvi iu vojaški pripravi fašistične omladino. koje številčno 'tre ho 1. 1932. znašalo okoli pol milijona, in pa po v, iašnieah, tako da ho italijanski vojaški proračun leta 1932 38 gotovo znašal okoli 4 milijarde. General so je obširno bavil tudi z armadami drugih evropskih držav. Jako pohvalno se je izrazil o jugoslovanski vojski. 0 francoskem vojnem hud-želu trdi. dn znaša 4.900.000.000 lir. priznal pa je, da je mirovno stanje italijanske armade nekoliko višje od francoskega, ker je všteti vanj karabinje-re, milico in fašistični naraščaj, v kolikor je vojaško izvežban. O vojnem stanju francoske armade pa pravi, da je najvišje v Evropi, tehnična pripravljenost je spričo bogastva naroda ua višku. Meje se neprestano utrjujejo. Kriza naraščaja francoskega prebivalstva je izravnana |>o moči, pripravljenosti in možnosti nagle mobilizacije črnih čet. (llcde nemške armade, ki jo poročevalec tudi jemlje v račun, pravi, da se sicer ne rekrutira več obvezno iz. prebivalstva, da pa je zato poklicno na višku in sposobna, da se v slučaju vojske takoj izpopolni z vsem narodom, ki se vojaško pripravlja po prostovoljnih patriotičnih. telovadnih, športnih in podobnih organizacijah. Zadnje vojaške vaje Reichsvvehra so pokazale sijajno pripravljenost teh kadrov. Industrijalno-kemična pripravljenost nemške poklicne armade je mogoče najboljša na svetu. Končno je gen. Baistrocchi dejal, da »italijanska armada dela tiho. intenzivno in čisto v duhu režima, da se pripravi za vsako eventualnost. Zaveda se. da ne zaostaja v ničemer za najboljšo vojsko sveta. Zvesta duceju. ga smatra zn vrednega eksponenta nove velike Italije, katero duce. vodi k sijajni bodočnosti. Vse dela na to, da se premagajo predvsem finančne težkoče, ki z.akasnjujejo uresničenje našega vojaškega programa, kojega edini namen je: braniti se pred vsakomur, kdor bi si upal napasti našo pravico do življenja.« Žalostne perspektive, ki jih tu riše bodočnosti človeštva oficijelni vojni |K>ročevalec za italijanski parlament, so hvalabogu precej omiljene po dejstvu, da gospodarska kriz« ludi v Italiji slej-koprej lako narašča, da hodo finančne težkoče, ki stoje na poti realizaciji vojnega programa duceja. vedno večje. Zadostuje ena sama številka: V prvem tromesečju leta 1931 je znašal italijanski uvoz 3.089 milijonov lir. izvoz 2.370 milijonov. V istem razdobju leta 1930 je znašal uvoz 4.508 milijonov, izvoz 3.090 milijonov. Enak padec pa je konstati-rati na vseli poljih produkcijo, dela in trgovine. Kje ho torej Italija vzela še vsote, potrebne /.a povečanje brodovja. ki bo postalo nujno potrebno. ako se brodovni sporazum s Francijo definitivno razbije? Kako pojmuje Itališa nar Utrjevanje Zadra — Zakaj ? Proti komu ? Dunaj. 7. maja. ž. Današnji »Ahendc prinaša dolgo poročilo pod naslovom »Veliko Mus-olinije-vo obe rojevanje proti Jugoslaviji.« V tem poročilu -r govori, da Mu»sulini govori o miru takrat, ko o>lro pripravlja napad proti Jugo-lav iji. (''e Francija da Mu-soliniju posojilo, potem bo Mussolini friia'«l| Francije in seveda tudi Jugoslavije. Ce 1 pa Francija ne du poi>ojilu. potem ho začni ponovno i raznim pretnjaini in sovražnimi akcijami proti Jugoslaviji. Dalje piše list o oboroževanju, ki ga Mussolini ie od znčetka lela pripravljn na jugoslovanski meji in ki služi kot nekaka oceni-1 lev. Cela meja okrog Zadra je zaprla z italijansko žiro. Na stotine delavcev prihaja ii Vnknne r /.n-dar, po večini elektrotehnifarji. ker Italija želi napraviti zapreke z visoko napetostjo. Mreža je visoka 1.60 m in napravljeni! iz treh vrst. v dolžini okrog I km. Tretja črta jr oddaljena le tiOO m od Jugoslovanske meje. Stare vojašnice se podirajo in grade se nove trdnjave i izilalki I. milj. lir. Poulnvljnjo se posebni kalil ji za telefone. Neprestan« davnin Italija preko morjn materijah Od drugo polovice meseca januarja pa do sedaj je bilo pripeljanih r te kraje veliko število topov in druge itiunicije. Ljudstvu je prosto krelunje prepovedano. M „Jaz poznam Jorgo' Nemci bodo šli z vlado — „Ce me bo Jorga le vzel' Budimpešta, 7. maja. ž. liane Otto Rotil, Sef nemške stranke v Romuniji je imel včeraj razgovor s predsednikom vlade prof. Jorgom rndi volit venegn |x>krcta. V slučaju, du pride do s|h>-razuma, bi dobila nemška stranka namesto sedanjih 15. 17 mandatov. Predsednik vlade prof. Jorga je sklepal dalje tudi zu volitvcni sporazum s strankami Lupuu in Filipescua. Suhoticn, 7. maju. ž. Danes opoldne sc jc peljal skozi Suhotico dr. Nikola Vladcacu. bivši romunski minister za času Karla I. iu Ferdinandu. Vruča se i/ francoske rivijerc. dn prisostvuje volitvum v domovini. Vlndescu jc bil svoj ea<-vodja konservativcev in jo bil kot tak minister prosveto iu vere, a |>ozncjc poljedelski minister. Sedaj pripada stranki dr. Maniuu. Vlude-scu je sprejel v Subotici dopisnika >Jutranjega Lista« in mu dal nekatere izjave o sedanjem predsedniku vlade prof. Jorgi. Rekel je. du je tudi 011 kot Jorgu. profesor univerze. Rekel jc, dn jc bila stara želja Jorgina, dn postane predsednik vlade in se mu jc ta želja sedaj izpolnila. Jorgo mnogi slabo razumejo. On jc star častilec: kralja kurolu. katerega jc v mladosti |»učcval zgodovino in jc popolnoma pravilno, da stopi danes t:a čelo v lailc. Jorgn ni imel -voje stranke, ali on sc bo |>otom gospodarskih in drugih korporacij v parlamentu udcjstvoval v javnem delu. Na vprašanje, če misli Jot vlado faši- stičnega sistema v Romuniji, ji -scu odgo- voril: >.luz poznam Jorgo in lahko lečciil, dn on nima teh pomislekov. Prijatelj diktature je Arge-toanu. Zn Jorgo se ne more reči niti tn, da je človek močne roke Lahko trdim, dn mnoge niso ii-nenndili dogodki preteklosti. Jaz sem snm imel v preteklem letu v decembru govor v parlamentu iu izjavil, dn je nevidriljivo strnnknrskn življenje v Romuniji. Jnr. sem član stranke M.mina in eden najvažnejših zastopnikov kraljevine, ali se nisem mogel zediniti s politiko Mnnina. in zato pozdravljam vlado Jorge. Časnikar je vprašal, če bo lahko delal s profesorjem Jorgo, nakar mu je Vla-descu odgovoril, da zelo lahko, če en bo Jorgn pozval v kabinet, ker bo v tem slučaju njegov poziv sprejel. Politični položaj v Bolgariji Sofija. 7. maja. A A. Listi obširno komenti-! rajo politično situacijo. -Poslednja pošta« pravi, da je bila kriza otvorjena v cilju dosege zbližanja i lued strankami. Toda kriza jc prinesla ravno nasproten rezultat, ker sta se ustvarili dve protivni skupini. List »Sofija piše, da se je s krizo ustvaril opozicijonalni blok, za katerega so se dozdaj izjavili zemljoradniki. »Prazniški vestnik« pravi, da kriza nikakor ni zaključena. Ni izključena revizija sedanjega stanja. »Pravda« nastopa proti vmešavanju imena kralja Borisa v krizo. Priporoča, naj se prizanaša državnemu poglavarju pri strankarskih prepirih. Isti list ugotavlja, da se slavnosti o priliki proslave sofijske garnizije vodje opozicije niso udeležili. Zagrebška vremenska napoved: spremenljiva oblačnost, toplo, stalno. Delovanje bolgarskih fašistov Solija. 7. maja. AA. Bolgarski fašisti so delili po Sofiji letake, na katerih pravijo med drugim: Bolgarija se nahaja pred usodnimi trenutki. Položaj postaja brezizhoden. Usoda domovine ne sme več ostati samo v rokah strankarskih štabov, v katerih so se vgnezdili politiki po poklicu. To so ljudje, ki so rinilf in še rinejo državo v katastrofo. Ljudje, ki se tepo za službe in ugodne položaje in žive na rovaš naroda. V tem pogledu, pravijo letaki, so si vsi enaki: socijnlisti, meščanske stranke in komunisti. i Sofija, 7. maja. AA. Okrožno sodišče je obsodilo na 10 let temnice kmeta Vasilija Bithovskega iz vasi Kravene, ker je zadavil svojo novorojeno hčerko. Kmet je na sodišču priznal, da je otroka zadavil iz jeze nad tem, da. se mu ni rodil sin. pariškem parlamentu prinesla nekoliko več luči v to poltemo, v kateri sc razpravlja o nenvško-avstrijski zvezi. Brin udov načrt se bo po vsej priliki ujemal z načrtom, ki ga je razvil dr. Beneš v svojem ekspoze.ju. dne 23. aprila 1931 in ki je ležal na mizi na hukarcšiki konferenci. V kolikor sc suie soditi po pičlih informacijah o tem važnem vprašanju, ki je v stanju spremeniti gospodarsko obliko Evrope, se ni mogoče izogniti vtisu, da zelo konkreten avstro-nemški načrt ni našel enukovrednegu konkretnega pro- tiuteža. Zato se ponekod |>otn.ja bojazen, da sc bodo politiki samo trudili Avstrijo in Nemčijo s koncesijami pregovarjati in privabljati, naj vsled ljubega miru v Evropi odstopita od svojega namena, mesto, da hi sc položaju pogledalo v oči. brez strahu in brez nervoznosti. Položaj pa zahteva gospodarsko solidarnost evropskega vzhoda, ki mora najti izraza v konkretni obliki. Samo tako organiziran vzhod bo odbil politično ostrino nemški carinski zvezi. Saj druzega pa nc zahtevamo. A tudi inunj ue. Dr. Niaradi v Belgradu Belgrad. 7. maja. ž. Danes zjutraj je prispel v Zagreb kriievskl škof dr. Dionizije Njarady. Haiduk se vrnil domov Split. 7. maja. ž. Moštvo Hajduka se vrača z uspele turneje po južni Ameriki preko Ženeve. Iz ženeve gredo v nedeljo z vlakom v Trst, od koder se odpeljejo s pnrnikont »Kiimniiovo« v Split. V Split prispo ob 3 zjutraj. Člani Hajduka | iz Splita jim prirede prisrčen sprejem. Mesto rešitve kompromis Varšava. 7. maja. tg. Opozicijski listi pn go-j vorijo <> kompromisu med Jugoslavijo in Koniu-j nijo, ki se v gospodarskem pogledu lnilj naslanjala na Dunaj in Berlin, in med Češkoslovaško, ki do sedaj ni bila tcimu naklonjena, pa so se na zadnjem zasedanju Male antante v Bukarešti! I začeli uspešni razgovori za taik kompromis. Poročilo Narodne banke Belgrad, 7. maja. AA. Po poročilu Narodne banke kraljevine Jugoslavije so znašale vloge v naših bankah in v drugih denarnih zavodih dne L marca t. I.: 1. Na vložnc knjižice 10.474 milijonov Din, 2. na tekoče račune '5696 milijonov Din. Skupno 14.170 milijonov Din. Ker so 31. decembra 1930 te vloge znašale 12.888 milijonov Din, izhaja, da so te vloge v prvih dveh mesecih tekočega leta narasle za 290 milijonov. Revizije reparacij ne bo Berlin, 7. inajn. A A. V zadnjem času sr bile v inozemstvu razširjene vesti, da bo državna v luda zaradi katastrofalnega padca donosa davkov in zaradi naraščanja socijalnih bremen podvzela korake za odložitev plačil po Youn-govem načrtu. Te vesti so zbudile v nemških gospodarskih krogih precejšnje začudenje. Poučeni krogi sodijo, dn so te vesti preuranjene in da ni računati z inicijntivo nemške vlade v rcparacijskem vprašanju pred |xdekom konference v Ženevi in sestanka v Chcquersu. Nemška vlada bo morala po mnenju gospodarskih krogov še to poletje načeti vprašanje gospodarskega položaju, ki postaja v zadnjem času neznosen, pač pa še ni gotovo ali ho vlnda pokre-nila vprašanje reparacij in zahtevala odložitev reparacijskih plačil ali pa bo njena intervencije imela drugi pravcc. „Do X" nad oceanrm Lizbona, 7. maja. AA. Nemško letalo Do X« je davi startalo iz Bolame za polet proti otoku Fernando de Noronha. Ko jo bilo v Bolami, so morali častniki in moštvo letala iskati zavetja v i guvernerjevi palači, ker je bilo mesto v rokah upornikov. Končno so oblasti vendarle premagale ' vstaše. Njihovi voditelji so zbežali v Senegal. t*****************************»»»tMMmtmM.MMm^MmMmM i Zanatska Danko kraljevine Jugoslavije a o. podružnica Ijubijana Telefon štev. 30-20. DlUSftiSlfa StCV. 31 (Iti&t ZitiaHCVih d€venca«! ko, Pobre/je pri Ptuju. »SI Pozor ! Naznanjam, da »e olvori v nedeljo dne 10. maja 1031 Kopališče ob Savi na Jezici Kopališče ho dogolovljeno in bo imelo skupaj 450 kabin in omaric; poleg je za solnčenje na mljivki, deskah, pričnah in na novo dogotovljeni strehi prostora za lOOO ljudi. Pripravljeno je tudi vse za vsakovrstna igrišča. Točila se bodo vsakovrstna vina iz domačih goric in vsak dan sveže nastavljeno »Union-iko pivo . Dobijo se tudi goika iu mrzla jedila. Sprejemajo se abonenti na celodnevno hrano. Pri otvoritvi sodeluje delavska godba ZARJA . — Skrbel bodem na vso moč. da bode (»strežba točna in solidna, ter se priporočam za obilni obisk! Anton Stirn Dnevnik Slovenec naibolje informirani list! Prodam preprogo 2.60X2.80, pisalno mizo, flobert puške. Naslov v upravi pod št. 5152. ************************ Lepe atikvitete ; prodam poceni v Ljubljani. - Naslov v upravi pod štev. 5153. Motorno kolo Indian Scaut compt. z razsvetljavo radi bolezni prodam. Naslov v upravi pod št. 5154. Kočija dobro ohranjena poceni naprodaj. - Naslov pod št. 5155. Otvoritveno naznanilo. Olvorilu sc je dne 5. maja 1031, v hiši g. Hladnika v Novem mrslu. Kapiteljska ulica . podružnica zadružnih osrednšilt mlekarn v mM ccrhvi. Mlekarna, zajutrkovalnica in prodaja vseh mlečnih izdelkov. Tovarniško zastopstvo domače industrije za Zagreb in celo Hrvatsko in Slavonijo iščeta dva izkušena inteligentna trgovca s komercijelno in tehnično izobrazbo in prakso. Prima reference. Pisarna s telefonom na razpolago. Na zahtevo se more dati jamstvo. — Ponudbo pod šifro Železničarske čepice »Zagreb na upravo »Slovenca*. perutke in ostali pribor —^—-— ima po najnižjih cenah —^ „ ■ ■ ■ ® SSaLlt^rf:: Drz. razredna loterija »Javor« lesna industrija v Logatcu ima svoi lokal za pohištvo tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice. Deliele Poročilo iz kolekture Ant. Golež. Maribor :: Aleksandrova cesta štev. 42. Dne 5. maja 1931 so bi izžrebani naslednji večji dobitki {za tiskovne pogreš'e se ne odgovarja): Din 20.000.—: 23586 Din 4.000.— : 9698 15296 24518 32651 42645 j 56302 56771 78678 79568 91630 Din 2.000.—: 2848 9898 11128 11381 11983 20253 21101 25093 27558 29527 29615 31136 35064 36«38 40261 42598 44646 46242 46426 17295 18269 52264 55115 63273 63815 65060 65243 73856 4020-1 83150 81508 92511 93706 94815. Prihodnje žrebanje bo 7. maja 1931. l/.pudniijc las i bolečine lasišča, temena, prhl|ai. srbež in drugo j preneha hitro in zanesljivo, lasje se zopet rara-l stejo, prhljaj in srbež izgineta, če uporabljal« I RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV. Steklcničica 20 Din Proizvaia in razpošilja stara, 11. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, ■ »■»■■■■■■■■■■a lekarnar Vlatko Bartulič. Zagreb, Jelačičev trg 20. Iuskinačinc dobile v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Zahtevajte ceniki j* w v — — ~ 5 >£. -r S® .— o O ^ Earl Derr Biggers: - -t-o s -g-052 «8 ** "»"i "o 3ca = cc c "T =~» E ..S >:/>?»<£ SO * ■ ri .. £ -j ^ iS N S S. " — S ■ ' ■-i -"s? —» fl/ > CO = s , i o > m O « . i , b |;s_-je ' « o oi -S m ® b n •N S N » ~ <" = > d > B - S*" " fs) CC ' o -a I * 1 i . C ■= -C a = — — ci S 1. c 'O i ~ as 5 it) — fS N J^O B E - > * C j cc i Kiiaičeva papiga 54 Pisalno mizo torej črtajmo iz spiska,« je godrnjal Holley, in nadaljujmo!« Z vašim dovoljenjem, je omenil Chan. razdelimo si delo! Gospoda prevzameta notranjost hiše, mene i>a bolj vleče ven.; Holley in Bob sta po vrsti pregledala vse sobe. V tajnikovi spalnici sla si ogledala luknjo v steni. Samokresa, ki ga je bil našel Chan v pisalni mizi. ni bilo več tam. To je bila edina važnejša ugotovitev. »Težaven odpravek imamo, se je jezil Holley. Madden je zvit in je previdno zabrisal vse sledove. Toda nekako, nek je ...« Vrnila sla se v izbo. Med vrata je stopil Chan, razgret in sopihajoč. Vam je uspelo, Charlie?« >Niti najmanj ne.: je mrko odvrnil Kitajec, Težko razočaranje stiska moje srce. Nikdar 110 igram, iotla tokrat bi visoko stavit, da je na farmi nekaj zakopanega. Kje je mrlič? Vsako ped zemlje sem pre-iskal z največjim upanjem. Brez uspeha. Ce so ga zagrebli, ga niso tukaj. Na obrazih poznam, da mi tudi vidva nimata nič sporočiti. Nerad rečem — toda sedaj gledam v skalno steno.« Sedeli so. ne da bi vedeli, česa bj se lotili, Ne izgubimo poguma!« Bob je puhnil oblaček dima v opaženi strop. Ste I i pomislili, da mora uaju-naške dobe« našega gibanja. Še v ponedeljek zvečer smo sedeli s hotelirjem Mikličem v unionski kavarni. Ta je pripovedoval svoje robinzonade iz Rusije, Kregar pa, poln mladostnega ognja, doživljaje iz ponosnih predvojnih let: kako so vodili prva leta barko nekdanje SKSZ, kako je vodil obrtniške doputacije k tedanjemu .škofu Jegliču za delo pri njegovih monumentalnili zavodih in k Supanu Hribarju za delo pri stavbi teluiiške srednje šole, kako je sedel pred celjsko poroto, kako redko je bilo najti »Slovenca« v ljubljanskih javnih lokalih, a še na te redke izvode kako so vpri-zarjali politični nasprotniki prave pogrome in ga javno zažigali, kako ga je slučajno srečal na Dunaju dr. Krek, ko je ravno odhajal na kolodvor, da se odpelje v Ljubljano, a ga je kar na cesti obrnil in ga poslal zastopat slovenske katoliške obrtnike na neko zborovanje v Prago, itd. itd. Polno je bilo tega, govoril bi lahko jutra in še dlje, pa bi mu jih ne zmanjkalo, saj je pa tudi doživljal, kaj pravim doživljal, soustvarjal je na Slovenskem ono mogočno gibanje, ki se je strnilo v »Slovensko ljudsko stranko« in ki ostane za večne čase neizbrisno začrtano v zgodovini našega naroda. Kaj ve današnja mladina o teb časih? Ta ali oni je morda bral Erjavčevo »Zgodovino katoliškega gibanja na Slovenskem.;, kjer je pogosto naletel tudi na Kregarjevo ime, toda večina ve o njih tako malo. Se srečava tega nI i onega po ljubljanskih ulicah, večina ne pozna več ne po imenu in ne po obrazu, toda vedno redkejši postajajo junaki iz junaških let slovenskega katoliškega gibanja, možje, ki so zasramovani in opljuvani, s svojim znojem in neprecenljivimi žrtvami ustvarjali sedeže, na katere sedaj komodno seda novi rod. palače, v katere se vseljuje mladina. Da, eden izmed te tolikokrat opljuvane, a vedno neustrašene, požrtvovalne in idealne garde je bil mož. ki leži danes na mrtvaškem odru. Pojavil -e je bil v naši javnosti še pred I. katoliškim shodom. tedaj, ko je še komaj dr. Mahnič oral svoje :loboke brazde v slovensko zemljo, ko se je po Sloveniji še bahato Šopirilo frazasto in leno slo-4'aštvo, ko so zabrstele še komaj prve mladike pozneje tako mogočnega katoliškega gibanja, ko je tipal dr. Krek šele s prvimi koraki med naše ljudstvo. Prav tedaj je bil namreč začel dr. Žitnik prvič poudarjati v »Slovencu« važnost politične, kulturne in gospodarske organizacije. Seme je padalo na rodovitna tla in mizarski mojster Begali ler naš Ivan Kregar sta že jeseni 1891 sklicevala ljubljanske katoliške obrtnike iu ustanovila z njimi »Konservativno obrtno društvo«, s čimer sta položila prvi temelj katoliške stanovske organizacije. To društvo jo delovalo potem več '"t. iz njegovega semenja se je rodila poznejša -Obrtna zve-za<. Kregar je bil v vsej tej dobi glavni prvobori-tplj in organizator katoliških obrtnikov, ki je na katoliških shodih referiral o obrtniških vprašanjih, vodil njih zastopnike po intervencijah od Policija do Pilata, budil obrtniško stanovsko zavest in organiziral njih gospodarsko samopomoč. Kdo bi mogel pregledali in po znsluženju očrniti to neizmerno množino tihega in drobnega dela, za kate- rega je žrtvoval ves svoj čas in ves svoj zaslužek! Priboril mu je ugled in veljavo v javnosti in bil prvi. ki je naskočil tudi njegovo uradno reprezentanco. dotlej nezmasljivo trdnjavo gospode — tedanjo --Trgovsko in obrtno zbornico«, v katero je zanesel mnogo novega in svežega duha. Enako požrtvovalen in neustrašen ie bil Kregar ludi v politični areni. Ko je bila že vsa Slovenija skoraj kompaktno v taboru nekdanje SLS. jp pa kljuboval še vedno ljubljanski mestni magistrat, opirajoč se na zastareli, nedemokratični vo-livni red in na razna drugo dvomljiva sredstva. In to trdnjavo ie naskočil Kregar z vso svojo nepremagljivo voljo. Hudi in strastni so bili ti boji. a kronani z uspehom. Ko je bil proti volti vladajoče magistralne gospode še izpremenjen volivni red v zinislu demokratičnih zahtev, jc vkorakal leta 1012 Kregar na čelu še ta svojih tovarišev v ljubljansko občinsko dvorano, kjer bi bil kmalu celo izvoljen za župana. Istočasno se je z vso energijo lotil tudi ljubljanskega državnozborskega mandata, ki je j bil dotlej desetletja tradicijonalna liberalna posest. : in je pognal svojega liberalnega nasprotnika v ožjo volitev. Po vojni se jo Kregar skoraj popolnoma umaknil iz javnega življenja in se posvetil tla eni strani svojemu renomiranemu obrtnemu podjetju, na drugi strani pa -Ljudski posojilnici?, katere predsednik ie bil in kjer je lahko še nadalje v polni meri uveljavljal svoj plemeniti katoliški značaj. Zadnje čase je bil imenovan vnovič ludi v ljubljanski občinski in banski svet. kjer je takoj zavzel prav vidni mesti. Po več kot štiridesetih letih dela je legel sedaj k zasluženemu počitku tudi ta mož. vsi pa. ki so ga poznali, mu ohranijo časten in trajen spomin. Historirus. Slo venski rudar umrl na Liparih Nova žrtev fašizma - Strašna smrt goriškega Slovenca Te dni je prispela v Idrijo vest, da je umrl v pregnanstvu idrijski rudar Repttlus, ki je bil konfiniran pred enim letom. Nesrečnež je na Liparih podlegel jetiki. Prav te dni bi se moral vrniti domov, ker je prestal enoletno konfinacijo. Lansko leto na prvega majnika je Repulus pomotoma potegnil eno uro prej za sireno v rudniku in s lem dal znamenje, da se delo konča. Lela in leta ie Repulus vestno opravljal to delo in nikdar se ni pomolil. Tudi rudniški ravnatelj se je zanj zavzel, a vse ui nič pomagalo. Policijski komisar ga je dal takoj zapreti. Nato so ga peljali v Gorico. Tam mu je konfinacijska komisija, ki zaseda pod prefektovim predsedstvom, prisodila eno leto konfinacije. Repulusovo zdravje je bilo že takrat zrahljano in zdravniki so odsvetovali konfinacijo. Policijski ravnatelj Modesti pa je vztrajal pri zahtevi, da se rudar konfinira. Pokojnik zapušča družino. Naj počiva v miru v litji zemlji! Čezsoški fantje, ki so bili aretirani po požigu osnovne šole, se nahajajo v tržaških zaporih. Orožniki so pograbili osem fantov, in sicer prav tiste, ki so ogenj pridno gasili in so jim oblastva tedaj za plačilo naročila tudi vina, ter jih peljali v Tolmin. Tu so dva izpustili, drugih šest pa so odpeljali v Gorico. Iz Gorice so štiri spremili v tržaško zapore, medtem ko so druga dva izpustili. Josip K oder m ac, star 48 let. se je zgla-sil v goriški kavarni »Teatru«, da kot nameščenec pivovarne Dreher odpelje izpraznjene sodčke zn pivo. Ti so se nahajali v prvem nadstropju nad kavarno. Prav le dni obnavljajo prostore nad kavarno in pod je bil nn nekaterih mestih odtrgan. Koderniac je napačno stopil, pod njim se je vdrl strop in ubogi delavec je padel s sodčkom sedem : metrov globoko v kavarno, kjer so sedeli gostje. | Strmoglavil je na stol. ki se mu je zapičil v prša. Kodermac je takoj izdihnil. Razlastitev brez odškodnine Cesta med Prvačino in Volčjo drago, ki so jo pričeli graditi to zimo in teče na levi strani železniške proge, je dograjena. Cesto so zgradili zato, da se izločita dva železniška prehoda. Tudi železniška podvoza med Prvačino in Riheuberkom, to je v Dragi in Steskah pri Dornbergu bosta v kratkem dovršena. Domače ljudstvo je imelo pri tem res nekaj zaslužka. Zemljo pa je država vzela kmetom. ue da bi jim bila pini-ala niti stotinke odškodnine. Država ni še danes plačala odškodnine za ogromne površine zemlje, ki jo ,|e zasegla za | vojaška letališča v Mirnu, Ajdovščini. Šempasu, \ Bovcu in v Divači. Ne samo lo, kmetje plačujejo še danes za ta svet davke in vsi rekurzi so bili , doslej zaman. Kaj čuda, ako je ljudstvo zgubilo zadnjo trohico zaupanja v takšno državo. 78 letna ženica umorjena Žužemberk. 7. maja. Suho krajino je razburil strašen zločin, kakršnega nc pomnijo ljudje v teh ubožnih, a poštenih krajih. Nocojšnjo noč je bila v križki vasi pri Šinihelu umorjena 78 let stara ženica Marija Boker ter oropana. Njeno truplo so našli davi v vinogradu, kamor ga je zločinec vrgel. Ropar jc nesrečni starki prerezal vrat, pobral ves denar ter nato truplo zavlekel v vinograd, kjer so ga našli. O tem groznem zločinu vse govori. Orož-ništvo z vso vnemo išče sledi za zverinskim roparskim morilcem. Regulacija Ljubljanice Ljubljana. 7. maja. No da bi kdo opazil, so uied drugimi deli na Ljubljanici ob Frančiškanskem mostu in ob zatvor-nicah v Trnovem in pri Sv. Petru začeli turli z regulacijo obrežja Ljubljanice na Bregu od Šentjakobskega mostu proti Čevljarskemu mostu. Nekako v sredi je odsek v dolžini 8 metrov že betoniran. Sedaj betonirajo prav tako dolg od- izkopa pritiska peska in mivke in bi se zlomili. Hkrati tako lažje odteka talna voda, ki bi sicer pritiskala z mnogo večjo silo nn lesene konstrukcije in še mnogo bolj izpodjedala teren. Beton za obrežni nasip mešajo v uti ob novem trgu, v katerem stoji star mešalni stroj za beton še iz predvojnih časov, ko so regulirali Ljubljanico. Pripravljeni beton vozijo po tiru z majhnimi vozički do , mesta, kjer ga rabijo. Tir je tako dolg, da je v sek tik ob Šentjakobskem moslu, malo nižjo pa izkopavajo z velikimi težavami osein metrov dolg pas. Obrežje Ljubljanice je tu, zlasti pa še v Večjih globinah iz same drobne mivke pomešane z redko ilovico, lako da izkopani pesek razteka kakor maslo. Zato morajo delavci v pasu, v katerem hočejo izkopati pesek, za temelj najprej zabiti krog in krog deske, da se ne podsipa. Pesek je v večjih globinah lako gibljiv, da ga pritisk gornjih plasti potiska za deskami okrog in nato v prostor, ki ga izkopavajo. Pri izkopavanju izborno služi stari stroj z žerjavi, ki so ga rabili pri prvih regulacijskih delih na Ljubljanici. Elektromotor žene centrifugalno črpalko, s katero črpajo iz jame, ki jo izkopavajo, dotekajočo vodo, hkrati pa še dva žerjava, ki nosita na škripcih vsak po veliko posodo, v katero mečejo delavci nakopani pesek. Na jekleni vrvi spusti žerjav obe posodi v jamo. Ko sta polni, jih dvigne in prenese na drugo stran, kjer se odpre dno posode in izsuje pesek. Dela na tem obrežju se ne vrfte postopoma, začenši od enega konca proti drugemu, ampak raztreseno in samo v odsekih po 8 m. To pn zalo, ker bi plohi, ki jih zabijajo v zemljo, radi gibljivega tfiieua ne mogli preuesli v večji razsežnosti sredi napravljeno celo izogibališče, tako da se prazni in polni voziček na sredi pola lahko srečata, kar seveda močno pospešuje hitrost dovaža-ltja betona. Motorni žerjav je postavljen na širokem tiru; kljub temu, da so tračnice pritrjene na močnih pragovih, se. ves tir polagoma ugreza prav radi tega, ker je teren tako gibljiv. Podjetje Dukič, ki gradi nasip, ima sicer moderne bagerje, vendar jih ni mogoče uporabljati, ker so pretežki in bi se mnogo preveč pogrezali, hkrati pa delajo s lako silo, ila bi bile radi tresenja zemlje starejše hiše ob Bregu v nevarnosti, da ne poči tu ali tam kak zid. Nasip bodo gradili nekako do polovice višine obrežja in bo segal nekaj nad 6 m globoko. Temelj nasipa jc širok 2 m, visok pa 1.20 in. Izkopani materija), ki ga prenaša žerjav in odlaga v strugo Ljubljanice, Ivori velikanske kupe. Ob prvem dežju se bodo ti kupi seveda občutno pogrez-nili, ker je ves izkopani materija! iz najfinejše mivke. Najprej bodo zregulirali, oziroma zgradili nasip nn ievetn bregu od Šentjakobskega mostu, nato pa bodo začeli z deli nn desnem bregu. Če bo šlo vse lako po sreči, bodo tudi ta dela letos do jeseni končana. Veličasten pogreb Fr. Savnska Kranj. 7. maja 1031. Od blizu in otl daleč so se v sredo pop. zgrinjale množice ljudstva k pogrebu lekarnarja g. Franca šavnika, od vsepovsod so prihajali znanci iu prijatelji, da ga spremijo na njegovi zadnji poti, katero je prej skoro dnevno zdrav in čil ubiral prostovoljno, ko je hodil na pokopališče obiskovat sebi drage osebe. Na čelu sprevoda je šla kranjska godba, kateri je sledila četa Sokolov. Za njo so se uvrstili številni gasilci iz Kranja in bližnjih vasi. Dalje so bili v sprevodu občinski odborniki, člani Narodne čitalnice, zastopniki raznih oblasti in kranjskih zavodov, kol orožniško poveljstvo, okrajno načelstvo. gimnazijski profesorski zbor in učitelj-stvo. Pred krsto so nesli pokojnikova odlikovanja in ogromno število vencev. Za krsto je stopalo številno sorodstvo, meščani iz Kranja in vsi številni pokojnikovi znanci in prijatelji. Cerkvenih obredov se je udeležila vsa kranjska duhovščina. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnega Šavnika v imenu občinskega odbora župan g. Ciril Pire, ki je v svojem pretresljivem govoru očrtal delo in značaj blagega pokojnika skozi vso njegovo življenjsko dobo, in je ganil množico do solz. V imenu lekarnarske zbornice je govoril lekarnar g. Sušnik iz Ljubljane, ki je pokojnikov sošolec. Pevci so še zapeli žalostinko »Vigred se povrne« iu množice, ki so napolnile pokopališče, so se začele razhajati na vse strani. S koH in noži! Treba kazen vsakemu po 25! Slov. krajina, 5. maja. V nedeljo je bilo v Črcnsovcih križevo proščeuje, ki je privabilo od vseli strani na tisoče vernikov. Zbralo se je tudi mnogo mladine. Kakor navadno, so se fantje tudi sedaj podali v gostilne. Steklenice so se praznile in kri je vzkipela. V neki gostilni so se skreguli fantje iz Črensovec in Bistrice. Ker so posegli vmes pametni ljudje, pretepa v gostilni ni bilo. Proti večeru so se podali Bistričanci domov. Ko so bili že med polji, so pridrveli za njimi črensovčnrji, oboroženi s koli in noži. \ vsej besn so se navalili na Bistričance. Najprej je dobil neki mož s kolom po glavi. Udarec je bil tako silen, da se je mož zgrudil in je nezavesten obležal na tleh. Napadalci mu tudi seda j niso prizanesli, marveč so ga še dalje tolkli in brcali. Prijatelji so ga začeli braniti. Sedaj je prišlo do krvave bitke. Dva fanta sta bila kmalu ranjena. Drugi so dobili s koli po hrbtu in glavi. Boj se je končal šele takrat, ko so drugi posegli vmes. Žalostni dogodek je vzbudil v vsej okolioi veliko ogorčenje. Obsoja ga vsa javnost. Splošna želja je, da se teh par razgrajačev, ki so si ob vsaki priliki v laseh, eksemplarično kaznuje. Zaporna kazen jc za njih premila. Več bo zaleglo, če dobi vsak 20 do 50 vročih. Z nožem po dekletu Brežice, 5. maja. Vsled splošne vinske krize letos naletiš povsod na razne vinotoče, kjer sc posebno ob nedeljah zbira pisan cvet mladine. Tako je bilo tudi preteklo nedeljo pri posestniku • Štihu v Dobrovi pri Sv. Križu zbranih precej domačih funtov. Zgodilo se je pa tole: Preteklo nedeljo je prišel 22 letni I. Š., je gledal za 19 letno Š„ ki služi pri Štihu, s svojim tovarišem žc zgodaj popoldne. Bili so fin tu tudi domači fantje, s katerimi se je dekle, ki je nosila vino. šalila. Mladi fant pa je postal radi tega ljubosumen nn dekle in je kmalu nato odšel. Očividno pn ni našel miru in se je ztvečer zopet vrnil. Ko so pa domači fantje okrog 10 odšli, se je tudi G. s svojim tovarišem odpravil, da gresta domov. Ko jima je pa š. v veži odpirala vrata, jo je G. povabil naj gre z njim. česar pa dekle ni hotelo storiti, četš dn je pozno in da gre spat. To je pa G. še -bolj ujezilo. V trenutku je potegnil nož in zadal dekletu več težkih ran po desni roki, hrbtu in glavi, da se je nezavestna zgrudila na tla. Ko je fant videl, kaj je naredil, je zbežal. Ranjeno š. so za silo obvezali in prepeljali takoj v bolnišnico v Brežice. G. je prišel drugi dan prosit naj ga ne ovadijo. Seveda po toči zvoniti, je prepozno. Končno besedo bo izreklo sodišče. Alkohol! Zopet eden Črna. 5. maja. Dan za dnevom čitamo, da jc bil tukaj pretep ali celo uboj, tam umor, kjer drugje saniounior. Iz dneva v dan se vleče ta veriga in naiša želja, da bi lega že vendar bilo koncc, se menda ne bo nikdar izpolnila. Vsega tega smo že tako navajeni kakor kruha; le če se zgodi kaj čisto posebnega, se za trenotek »pogledamo; a ko mrtvaški zvon umolkne, kaj kmalu pozabimo, da jc človek, ki je še včeraj živel med nami, sploh kdaj živel. Kakor so različni človeški značaji, tako različni so tudi vzroki nasilne smrti človekove. Človek zadene v življenju nn vsakovrstne težkoče, iz katerih si pomaga kakor kdo more; nekateri častno, drugi nečastno, kolikor pač ima knteri srčne kulture. Značajni se bore r. vsem, kar jim kali kratko in navidezno srečo življenja, slabiči pa omagajo. Tudi A. S. s Sv. Helene jo bil med temi zadnjimi. Mnogo je trnkih slučajev, da je žena moževa mučenica, a tudi takih slučajev ni malo, da žena sama razdira svojo družinsko srečo ali s svojim obnašanjem nli pn s svojim jezikom. Nesrečni A. S. ni imel odločnosti. Duvi so ga našli obešonoga. Viharni iinevi v Franciji Parlament pripravljen na oster boj proti ztmanjentu ministru — Odločitev, kdo bo predsednik republike Pariz, 7. maja Ig. Vse javno 'mnenje Francije je obrnilo pozornost na današnjo zbornično debato, ki se je pričela ob 3 in nn kateri so razpravlja o Briandovi zunanji politiki. Od te debate zavisi, ali bo Briand sprejel kandidaturo za predsednika republike ali ne. Predloženih je 10 interpelacij o avstrijsko-nemški carinski uniji, o Anschlussu in pomorskem sporazumu. Govorili bodo najproje Briandovi nasprotniki. Debata bo trajala polna dva Ineva. In šele ua koncu ho Briand zvečer dal svojo izjavo o zunanji politiki, na katero nestrpno čakajo vsi politični krogi. Verjetno je, da bo sam predsednik vlade Lava I povzel besedo, da izjavi, ilu je ves kabinet solidaren z uspešno Briandovo zunanjo poliliko. Večina govori, tla bo glasovanje v zbornici imelo izreden značnj. Ne gre samo za Briandovo politiko, temveč za to. če lahko sedanji zunanji minister sploh kandidira za predsednika republike. Pariz, 7. maja. Ig. Boj za nasledstvo Boumer-gua se je začel danes v poslanski zbornici tako strastuo, kakor ga do sedaj v francoski politiki niso poznali. Pereči problemi francoske zunanje politike. finsko v hrodimiih pogajanjih, razmerje med Nemčijo iu Italijo iu celo tako zt-lo napadam nem-škoavstrijski cariniki dogovor -o v po lanski zbornici danes samo pretveze v debati. Ne gre za stvur samo, temveč za osebo. Franklin-Bouillon. ki spa-" da med najhujše nacionaliste, zahteva v svoji interpelaciji, da se takoj spremenijo politične metode zunanjega ministra, ki so že pet let v presoji zunanjepolitičnega položaja povzročale samo napake in s tem najhuje ogrožale svetovni mir. Drugi interpelauti sicor niso lako odkritosrčni, strinjajo se z malimi izjemami - Franklin-Boiilllonoui, ki hoče preprečiti, da v stopi v Klizej mož. ki je v Franciji in na vsem svetu postal personifikacija politike miru in meiliiaruduega sodelovanja. Pred poslansko zbornico je vse popolnoma mirno, ker je zbrana številna policijska moč v uniformi in v clvilu, da prepreči vsak |>osktis demonstracij. Tem hujši pa je pritisk na tribune, zn katere ie pred enim tednom ni hilo nobenih vstopnic več. Atmosfera v razprnvni dvorani je zelo napeta. Slučaj je povzročil, da sla kol prva dva interpe-lantu prišla nn vrsto dva Briandova pristaša: radikal Nogam in levi republikanec Fougere. Nogaro, ki je profesor nu narodnogospodarski v Kaki šuli v Parim, ie skušal dokazati, tla je nemško-avstrijski carinski načrt ua -koti« donavske republike, ki bo i gospmlursku pridružitvijo k Nemčiji uničena in tunrH njena industrija v hudem konkurenčnem boju z Nemčijo brez pomoči podleči. Ce so Francija postavi proti uresničenju toga carinskega načrta, ne dela lo iz egoizma, temveč v interesu Evrope in miru, ki je po nemško-avstrijski združitvi najhuje ogrožen. Debata v parlamentu Pariz, 7. maju. A A. V razpravi o zunanji politiki je imel rudikalno-socijulislični poslance Nogaro govor, v katerem je dejal, da nem-ško-avstrijske carinske zveze ni mogoče hraniti / nobenega stališča. \vstiij-La trgovina jo namreč usmerjena napram vzhodu, (ločim jo trgovina z Nemčijo pasivna. Inku zveza lii znatno povečala brezposelno-t na Dunaju. Pariz, r. maja. AA. Nu današnji seji parlamentarnega odbora za carine jc član republikanske levico Fougcros imel govor, v tekli katerega jc stavil nu mini-.trn za zunanje zu-tlove Brianda zahtevo, nuj pokrono energično borbo proli načrtu o carinski zvozi me I Avstrijo in Nemčijo. Taka /veza l>i nnič.lu ev rensko gospodursko sodelovanje. Govornik je pri-s ta vil, da je Francija od nekdaj vodilu velikodušno gospodarsko politiko. .Njena trgovinska bilancu jc čedalje bolj delicitna. dočim so nem- Kulturni boj v Litvi Kovno. 7. maja. tg. tukajšnji politični krogi so pripravljeni na to. du bo prišjo do prckilijetij« iliplomntičnih stikov incil litovsko v bulo in Vatikanom. Letala, hi vozijo navpično London, 7. maja. AA. V kratkem bodo puška bilanca od lota 1925 neprestano poprav lju. | izkušali avtogiro-letala, ki se dvigajo navpično in Ncmško-tiv stri jska carinska zvozit bi imt Iti tudi ....... fo posledico, dn bi morala Nemčija odpovedati vse svoje carinske pi,-godbi*. Kviopa l>i na ta način postala plen |>opolncgu gospodarskega nereda. Puri/.. milja. tg. Radikalni socialist Mur-jjaine jc izjavil, da uganja Nemčija politiko produkcije, proti kateri se moru Francija boriti. Nacionalistični poslu licc M)nrncguray se ic pritoževal, da preti nevarnost ustanovitve nemški* Srednjo I .v rope. To jc nagnilo Briundu. du jc nnstu|4l s(- izjavil, du jo Francija bila ruz-oČnrunn radi zadržanju Anglijo in Italijo. Skliceval se jo tla to, da jc ravno llcudcrson spravil /iidevo prod Društvo narodov in du je Italija predlagala slično proceduro. Francija v tej resni situaci 1 i nikakor ne bo ostala osamljena. Nato pa sc je nadaljnja debata od god ilu nu -uiti popoldne. Proti koncu soje je prišlo do demonstracij proti poslopjem poslanske zbornice, kjer «c jo zbralo 500—600 rojulistov. kateri so demonstrirali proti Briundti. Skušali so prodreti policijski ktiitlon, tla bi ilemontrirali pred bourbtinsko palačo. Policiji se jo Ic s težavo posrečilo razpršiti ileinoiistranto. Naval na Brianda ,Briand je Francijo izoliral od njenih prijateVev* Pariz, 7. maja. Na sinočnein protestnem shodu je očital poslanec Reibel Briandu, da je povzročil sedanjo izolacijo Francije, ker je bil premulonuiren glede obnove Avstrije in zapostavljal naravne zaveznike Francije: Italijo, Anglijo, Poljsko in Malo nntanto, katere je po vrsti in sistematično žalil v interesu svoje locarnske politiko. Franklin-Bouillon je izjavil na istem shodu še ostreje, da je llriniid zakrivil baiikerol zmage, da vodi Francijo naravnost v novo vojno in da zlorablja miroljubnost Francije. Tudi Malin« pravi: Briand je odvrnil od Francije vse njeno prijatelje. Njegov,vstop v Klizej bi liilo škandalozno opravičenje njegove usodne politike in bi pomenilo samo konec spoštovanja pogodb in vzpodbuda onim, ki imajo požc-ljenje po reviziji in revanši. Neki govornik je pozval narod, da 13. maja pride pred Klizej na zborovanje in če bo Briand izbran za predsednika, da ga enostavno vržejo iz elizejske palače. Publika je govor navdušeno sprejela in klicala: »Dol Briand!« Zborovanje je hilo zaključen« s hrupnimi sra- motilnimi vzkliki proti Briandu ter je bila sprejeta resolucija, s katero se zahteva, da se Briand takoj oilstruui iz zunanjega ministrstva. V »Ere Nouvelle« pa označuje llerriot dunajsko carinsko zvezo kot konec vsake pacifistične politike. Ta pogodba nc odgovarja gospodarskim potrebam. Razen tega hi hilo Franciji popolnoma lahko, preprečiti jo. Lahke hi se dalo Avstriji sredstva, da bi živela častno, ker priključek k Nemčiji jc samo njen obupni korak. Francija je žo odvrnila udarec, ki bi bil lahko prišel s straui Romunije. Herriotje vprašal, zakaj ne bi moglu Evropa ludi Dunaja izvolili za središče svoje federacijske politike. Potem bi Avstrija lahko pokazala, kaj hoče, in mi bi jo lahko skušali zadovoljiti. Tudi z Italijo bi lahko prišli do takih rešitev, da bi mogla nadaljevati svoje nacionalno delo, ne da bi se nadaljevala trenja s Francijo. Celo z Rusijo bi bli mogoč modus vivendi, tako tla bi iniolii Francija v rokah vse, kar bi ji omogočilo nadaljevati politiko miru in sprave. Italija propada gospodarsko in socialno Tudi rojstva nazadujejo — Nemiri na jugu Pariz, 7. maja. Italla prinaša zanimive podatke o socialnem iu gospodarskem položaju v Italiji. Značilno jc. du nt li v Italiji naglo pailn število rojstev. \ teku prvih treh mesecev 1931 je bilo \ Italiji (>7.374 |xirok, medlem ko si jc hi u sko leto v istem času priseglo zvestobo 8I.7IK) parov. V teku prvih treh mesecev t. I. sc jc ro-lilo v Italiji 287.675 otrok, lansko leto v istem času pu 293.775. Umrlo jc od januarja do marcu t. I. 17U.5(>9 ljudi, luni v istem času I4S.SI4. V teku prvih dveh mesecev I. 1951 je znu-fnlu proizvodnja pločevine 1*1".454 ton, lansko leto v istem čusti 264.689 tu. Litega železu je Itiilijti produclrula v prvih treh mesecih tega leta 121.520 ton (lansko leto I2(>.6I7 ton), jekla pa 550.7-14 ton (450.002 ton v istem času lanskega leta), ludi proizvodnja električnega toku je pudlu. V prvih treh incsccili I. 1951 so italijanske železnicu prevozile 10,580.716 ton (Umsko leto 15,242.J65 ton). \ italijanskih pristaniščih jc znašal promet v pivih treh mesecih tega Ii tu 7,(»41.115 ton (lansko leto 8,971.992 ton). Stečajev je bilo priglašenih v marcu I9"l f029 (v februarju 914). Protestirnnih je bilo v marcu 1951. 100.250 menic (lansko loto S0.250). Iz Neaplju poročujo. ilu sc .slcčajl v NVn-ilju in \ Kampanji čedalje množijo. Ugledne vrdke so prisiljeno, prositi za predhodno po- Kaj pravi Beneš Pragu, 7. maja. tg. (5!) zaključku današnje seji* zunanjega senatovogu odbora jc imel govor zu na 11' t minister ilr. Bcncš. ki jc nagltišul potrebo, da jo trebil najti sporazum z Nemčijo in Avstrijo. On ni kriv. da so sc prekinila trgovinska pogajanju z Nemi i to, kakor sc niti očita z raznih strani. Naglušni jc pomen liuka-re-ke konference glede prihodnjega zasedanja Društva narodov v ženevi. Glede nameravane carinske unije med Nemčijo in Avstrijo jo želel mirno razpravo v tem vprašanju in izrekel tipanje, da bo prišlo do končnega sporazumu. Sadjarski kongres Belgrad. 7. maja. AA. Danes popoldne jc bila v prostorih poljedelskega društva konferenca, na kateri so razpravljali o določitvi dola in programa sadjarskega kongresa, ki bo lotos v enem izmed sadjarskih središč državo. Na razstavi bodo zastopani sadjarski pridelki i-z. vseli krajev tuiše d rila ve, zlasti pa vzorci sadju, ki ga ju Ireba pri nas gojiti, in način cepljenja sadik, posebno sliv. Na kongresu bodo inzpruvljali tudi o uspešnih sredstvih za proučevanji pobijanji! sadnih škodljivcev ler o ukrepih, ki jih je treba storiti, la sc tudi pri nas poveča izvoz sadja v Inozemstvo. Davek na samce Dunaj, 7. maja. AA. Avstrijska vlada namerava uvesti davek na samce in samice. Ta načrt je naletel na viharne proteste prizadetih, posebno pa pri dekletih, ki si same služijo kruh. Ženske organizacije pripravljajo proli temu davku velike demonstracije. ravnavo. V najbolj obljudenih ulicah so gotovo nu 5 trgovin 5 zaprto. V zadnjem času jb šla v stečaj znana tvrdka Dclsu iu tudi Grund Hotel Berlolini- ni mogel več plačevati davkov ter je moral v stečaj. Lnstuik Bcrtolini je izvršil snmo-umor. Samo dne 12. aprilu jc sodišče proglasilo "5(> stečajev proti trgovcem i/, ulice Tolcilo. Predsednik tribiinalu sc jc iz strahu, da bi to nc imelo težkih posledic /u vso trgovino, čutil prisiljenega. du razveljavi razsodbe in jc vprašal Rim za nadaljnja navodila. Znano gledališče Sun Curto sc. nahaja v hudi krizi. Zadnja glasbena sezona jc popolnoma odpovedala. Gledališče je bilo skoro vsak večer lia |>ol prazno. Uprava ni v stanu več plačevati svojih obvez. Nekateri upniki že sodnijsko postopajo proti njej. Južne železniško tovarno so zaključilo bilanco s primanjkljajem 8 milijonov. 1'vrdku Ansuldo jo sklenila znižali mezde. V (ovurni ;>llve« so se brezposelni delavci uprli. Nastopiti jc morala oborožena sila. Bilo je več ranjenih. Do težkih nemirov je prišlo v mestecu 5occavo, kjer jc prebivalstvo navalila na občinski dom. Demonstranti so prinesli Mussoiinijevo si tke v.; trg iu pljuvali nanjo ter ju nazadnje zužg&ii. Prav lilrt,} jc prišlo do nemirov v Corutu v Apuli.ji. Va-ščnni so oblegali občinski tlom ter davčno iz ter-jevalnlco. Tudi v Cotronc \ Kulabriji so kiucljc demonstrirali. Pred vutttvaml v Romuniji Bilka š(, 7. maju. tg. Poli t i ■•'•e. i položaj v liiituiiniji se je razčistil - tem. iln se jo mod vlado in liberalno .-Iriiii!. > sklonil volivni k urici. Madii pii bodočih volitvah Jahko računa na cofov o večino, celo v primeru, da nu vladnih listah izvoljeni libertiiui i- slutiti no lii podpirali politiku vlade. Dalji je viuda sklenila volimo dogovore s silili, is. > :: . l.llpllil, Z. ilelllško stranko in z ligo 'Gregorja I ilini-s. u ja. Z lastnimi listami pa Bodo 5li \ voFviio borbo nil-roilnu kmečka slrankn. sii'nnki Aro 1■< -sena in Juriju Bratianun, socialni deniokraii iu gospodarska st rn nki. Drobne ves li Rim, 7. maja. AA. Arnaldo .Mussolini je predsedoval prvi seji rt;:rodnega odbora za poljedelsko propagando in poljedelski tisk.. London. 7. maja. A A. Minister za zunanje zadeve llenderson je izjavil, da so bila pogajanja /:i carinsko zvezo med Avstrijo in Nemčijo odgodena. Dunaj, 7 mujn. A A. Od 22. do 26. I. in. bodo na pobudo ministra Vaugoina muiuurodiUi k-.iiij-sko dirke v 1 a,\enburgti pri Dunaju. Do sedaj jo prijavljenih 200 konj. Udeležbo so prijavili jahači iz Nemčije, Madjarske, Jugoslavije, Švice in cvško-slovajkc. Moskva, 7. maja. AA. Objavljeni so končni |vodatki o škodi, ki jo je povzročil potres v Anno-nni. Potres jc uničil >1 vasi. .Mrtvili je 490, ranjenih 7420. Vsled potresa je poginilo mnogo živine. Pariz, 7, maja. AA, Gostovanje berlinskih Filharmonistov je bilo kronano z ogromnim uspehom. Koncert je dirigiral NVilhelm Furlvvengler v veliki operi. Vstopnice so bile razprodane žc pred 4 tedni. Ploskanje po zadnji točki jc trajalo I uro, Jugoslavija - ugodno polje za investiranje Od našega dopisnika. London, 4. maja 1031. Uprava :.The Manehester Guardian e. o tn -m e r c i u k ju bila priredila posebno iu obširno izdajo o poljedelskih, trgovinskih, industrijskih ter finančnih prilikah v kraljevini Jugoslaviji. Namen, ki se zasleduje s to publikacijo, je predvsem ta, opozoriti tukajšnje finančne in trgovske kroge na ugodno polje, ki se nudi angleškemu kapitalu za investiranje v Jugoslaviji. »Izrabljanje naravnih bogastev, rudnikov, mineralij, gozdov iu vodnih sil odpira široko polje r,a investiranj« in tudi poljedelstvo ilaje tozadevne možnosti.« Str. 30. Clnnkurji — v pretežni večini jugoslovanski javni delavci — obravnavajo: Jugoslavija in svetovni mir (dr. Marinkovič); Jugoslovanska gospodarska politiku (dr. Sečerov); Dve leti državnega ilehi (dr. Jovnnovič); Živinoreja iu kmetijstvo (dr. Prohnska); Standardizacija agrarnih produktov (Obradovič); o lesni industriji (Balon); o remontni industriji (NVindiš); o celulozni industriji (Pobreznik): Kultlviranjc sviloprejke (Briwn); Železnice (Avramovič); o zrakoplov-tvu (Sonder-rnajer); o pristaniščih (Siriščovič): o vodni sili (speč. koresp.); Radio v Jugoslaviji (dr. Stojadi-iiovič); o hankarstvu (dr. Pliverič); o stabilizaciji dinarju (speč. koresp.); Ugodno polje za kapital (prof. Nodeljkovic); o udeležili brit. kapitala (Ko-zomarič); Jugoslovanska zunanja trgovina (Mu-rodič); o privatni izvozni druihi (Gotlieb); o zavodu zn pospeševanje zunanje trgovine (spec. koresp.); o rudarstvu (spec. koresp.); Stik nri-jentn z okeidcnlniii (spor. koresp.) ter nadalje o srednjeveških .jugoslovanskih samostanih (ilr. Sti-botič) in o Ivanu Meštroviču (Collings). Izdaja je bogato opremljena s pokrajinskimi slikami iz vsoli delov državo, nadalje s fotografijami iz poljedelstva, živinorejo. gozdarstva ild. Nti čelu jo slika Nj. Vol. kralja z njegovo poslanico: Kraljevina Jugoslavija vidi v sodelovanju s prijateljskimi narodi spodbudo opreti so na : lastne moči pri gospodarskem razvoju. Uverjen i sem, iln bo ta priloga Muncli. Guurd. conmiercijil veliko pripomogla k gospodarski poživitvi in napredku mojo kraljevine« — ter slika g. ministrskega predsednika z njegovo poslanico. Izdajatelji sami se med drugim prav laskavo izražajo, ko pravijo: Jugoslovanska vlada je usla-novilu v uoljedolntvu zelo pameten način kontroliranja kakovosti produktov, ki so namenjeni za eksport; dokler so no predložijo tozadevni certifikati, železnico kratkomalo ne smejo sprejeti blagu za lriuiz.il." Da-li in v koliko je posrečen namen, ki se zasleduje, jo vprašanje zase. Nu koncu poslednjega članka preoplimistič-iiemu glodanju: da nI niti tiajniah]še"(|a dvoma, du bo vso prizadevanje doseglo prav kmalu svoj lili nu : os podu rs kom polju, kakor jo bil mirijo nalni cilj do oži n s historičnim dekretom Ni. Vel. kralja Aleksandra — se pridružujemo - z željo i veda, da bi lomu v resnici bilo tnkiil pristajajo na strehah velikih poslopij. Strokovnjaki so prepričani, da bodo le vrste letala lahko star-laia in pristajala navpično in brez težav vozila ljudi v osrčje mest. Za pristajanje potrebujejo prav malo proj(ora, tako da se bo lahko našel na strehah velikih hiš. Letala so zelo lahka, tipa Puss-moth« in razvijajo 120 milj hitrosti na uro. Prostora imajo za 6 oseb. Občni zbor rezervnih oficirjev pododbor Ljubljana. Po več ko dveletni razcepljenosti se jc snoči, v četrtek, vršil občni zbor rezervnih oficirjev v enotni organizaciji Lldružcnja rezervnih oficirjev v zeleni dvornni hotela »Union«. Občni zbor je otvoril predsednik Udruženja, ljubljanskega pododbora, Stane Velkavrh. Udeležba je bila častna. Udeležili so se občnega zbora gg.: ban dr. Marušič Drago, divizijski general Ilič in župan dr. Dinko Puc. Po otvoritvi in pozdravu navzočih visokih predstavnikov oblasli je predsednik gosp. Velkavrh prečital pozdrave Nj. Vel. kralju, gosp. min. preds. gen. Živkoviču, vojnemu ministru Stojano-viču in Središnji upravi Udruženja rez. oficira v Belgradu. O delovanju je poročal obširno. Nato je blagajnik g. Tone Kos podal blagajniško poročilo, nakar jc g. Fran Iiadešček v imenu nadzornega odbora predlagal odvezo staremu odboru. Na predlog g. dr. Janko Zirovnika je bila soglasno izvoljena sledeča uprava, in sicer gg.-dr. Dinko Puc, odvetnik in župan; Vargazon Ernest nač. žel. v p.; Lovšin Kvgen. trgovec; Pavlin Rajko bančni uradnik; dr. Albin Kardare, odvetnik; I.or-ger Alfonz, upr. Standard Oil Co.; dr. Orel Filip šef lin. odd. ban. upr.; inž. Nace Perko, inž. mestnega gradb. urada; 1. Stojičevič, univ. profesor; Pavlič Rado, profesor. Za namestnike gg.: Biber Jožko, bančni uradnik; mgr. ph. Borčič Jak.; Turel Vekoslav, priv. uradn. V nadzorni odbor gg.-. Bulajič L, direktor po-družn. Drž. hip. banke; Košir Josip, blagajnik glavne carinarnice; Kramar Rud., bančni uradnik. Za namestnike gg.: Inž. Ah tik Ivan in inž. Dimnik Stanko, profesor tehnike. Nato so z lepimi govori pozdravili složnost rezervnih oficirjev v enotni organizaciji gg. župan dr. Dinko Puc, ban dr. Marušič, div. gen. Ilič ter zastopnik Srcdišnjc uprave, predsednik mariborskega pododbora Jakob Pcrhavc. V razpravo so posegli šc gg. Lorger, dr. Ži-rovnik.Sterlckar in Kalokira, nakar se je občni zbor zaključil v najlepši slogi in v cplošno zadovoljstvo. Razprava o vrhpoljskem umoru Belgrad, 7. maja. 1. Na današnji obravnav.' proti atentatorjem na železniško progo Vrhpolje-Slriživojna, jc bil zaslišan obtoženi Luka Stijovič. Na vprašanje, čc se je s Scletkovičem razgovarjal o Tilmanu in njegovem delu, je on to odločno zanikal in poudaril, da s Seletkovičem sploh ni govoril. Stijevič jo izjavil, da je od Tilmaua sprejel cn zaboj časopisov. Obtoženi trdi, da je te časopise vzel radi lega, ker je rabil papir. Zaslišan je bil ponovno odvetniški pisar Franjo Carevič. Predsednik: »V koliko se sploh čutite krivega?« Carevič: :>Samo v toliko kolikor sem prejel letake od Tilmana in jih nisem prijavil oblasti.« V to je predsednik državnega sodišča vprašal Careviča, v kakšni zvezi je bil s StijeVičcm, nakar mu je obloženec odgovoril, da ga je sicer poznal, da pa o kakšni teroristični akciji nista se nikdar razgovarjala. Razprava sc nadaljuje jutri ob pol 9. Razprav a o umoru Sle gla Zagreb. 7. maja. ž. Včeraj popoldne jc pred« sodnik sodišča pozval zagovornike Pcrnarn, Min-tasu in Kuniičiču. dn so odstranijo ml razprave. Nato je bil prečitati predlog, ki so ga zagovorniki dali sodišču, nakar jc sodišče dovolilo omenjenim zagovornikom, da sc jim dovoli nadaljnji: vršenje dolžnosti, uli da se kuznujejo vsled incidenta s takso po 100 Din iu da sc uvede proti njim disciplinsko postopanje. Razvcn tega jo prcdt-eiluik predlagal, ilu sc dr. Pcrnur zaradi slabega obnašanja preda državnemu tožilstvu. Današnja ru/.pruva so je pričela ob četri na devet. Najprej je bil zaslišan Luka Markuliu 26-Ietni kiuet iz. Hrošču, ki jc obtožen, da je skril Bubiču in Pospišilu, in jimu pomagal, da slu pobegla preko Sušaka v Italijo. Gornja dva obtoženca stn umorila detektivu Čeču in Trenskc-gu, ter sc nato skrila pri Luki Markulinu. Luka Markuliu sc /.ugovarja, ilu mu amen.jenu nista povedala resnice. On jih jc moral vzeti pod streho, ker bi drugače bilo v nevarnosti njegovo življenje. Oba ubežnika sla se inu prcrls tu vila pod krivini imenom, šele v Zagrebu jc slišal rc-nico, in sicer šele |>o par dneh, odkar slu odšla od njega. Predsednik sodišča odredi odmor. Po odmoru je bila zaslištinu Marija llranilovič, sestra Marka llranilovič-a, ki jo obtoženu, da je služila kot zveza ined bratom, 1'oičeccin in drugimi teroristi. Obložonki so predložena tudi nc-kutera pisina, ki jo obremenjujejo. Preklicu je resničnost izjav, ki jih je dala nu policiji, ker je tu in govorila na pritisk drugih, Opoldne je razprava bila prekinjena in se bo nadaljevala jutri. Belgraiske vesti Belgrad, 7. maja. AA. Jutri ob 12.05 odpotu-jejo iz Belgrada jugoslovanski udeleženci na mednarodni pomladanski vclesejetn v Budimpešti, ki bc olvorjen 9. maja iu zaključen 18. maja. Belgrad, 7. maja. A A. V sobolo dne 9. maja ob 10 dopoldne bo ">. seja opijskega odbora. Na tej ; cji bodo določili, kakšno stališče naj zavzame naša država napram konvenciji o omejitvi proizvodnih mamil v Ženevi. London, 7. lntia. AA. Letošnje ljudsko štetje ic naleklo na velike tezkoče. kakor se ni zgo-itilo od leta 1801, ko sc jc vršilo v Angliji prvo ljudsko štetje. Mnogo popisovalcev ie izgubilo h-sline ali pa jih ie izpolnilo s tako levilnimi napakami, da so morali iletic ponovili. Tiguvsko dobrodelno (IrilšDo Pomoč ja imelo včeraj svoj občni /bor v Trgovskem do-, intl pod predsedstvom načelniku g. k. A, kre-| ((urja. Iz, tajniškega poročila g. Smuča je ruz-i vidno, ilii šlcje društvo 940 elnnov. večinoma trgovcev, uradnikov, trgovskih sol rudnikov ju potnikov. Večina članov je iz Ljubljano. Od ustanovitvi; društvu pa do konca 1950 je bilo izplačanih nad 0.4 milijonu Din posmrtnin. Od-. buril j.s bil podeljen .iboolutori j in Mm*ict io bil ludi prulitčtlll društvu za I. I95ic Dnevna kronika Varujte srce in iivce! * Koledar Petek, 8. maja: Prikazen Mihaela arhangela. Novi grobovi ■f" V Krškem jo po Večletnem bolelianju, prikovana na bolniško posteljo, nenadoma umrla — zadeta od kapi — gospa Irina roj. Kon-valinka, soproga uglednega g. notarja Huberta Završnika. Blaga gospa je imela v dolgotrajni bolezni poleg svojega ljubeznivega soproga edino tolažilo v glasbi in veri v Boga. Svetila ji večna luč! Žalujočim iiu"2 iskreno sožalje! Osebne vesli = Diplomski izpit so včeraj napravili na elektrotehničnem oddelku ljubljanske univerze gg.: ■nž. Armič Stojan, inž. Koplcvskij Edvard in inž. Mihelčič Maks. Čestitamo! Nedeljsho delo v celjskih trgovinah Celjski gremij na svoji zadnji seji ni sklepal o kakem zapiralnem času, ampak je samo na prošnjo pomočniškega zbora sklenil istemu poslati prepis dopisa, katerega je na tozadevno zahtevo žc pred časom poslal Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. To je bil prepis sklepa na zadnjem izrednem občnem zboru lanskega leta, na katerem se je sklenilo, da so začasno in do preklica trgovine ob nedeljah in praznikih zaprte, stalno in obvezno pa le tedaj, ako bodo ludi v 15 kilometerskem pasu v okolici trgovine zaprte. Na razna izvajanja celjskih trgovskih sotrud-nikov bi bilo še pripomniti, da je zahteva po 15 kilometerskem pasu popolnoma upravičena in zaščita neobhodno potrebna, ker je jasno, da 300 trgovskih obratov z nad 600 trgovskih nameščencev ne more od samega mesta Celja ki ima komaj okoli 7000 prebivalcev, živeti posebno še, ker režija mestnega trgovca daleko in neprimerno presega režijo podeželskega trgovca. Zahteva po 15 kilometerskem pasu ni nikaka naivnost, temveč nujna potreba, kajti za eksistenco takega števila trgovin in njih nameščencev so potrebni odjemalci ne samo 15 kilometerskega okoliša ampak še veliko daljše okolice. Kar se pa tiče nesocijalnega čuta, ponovno povdarjamo, da smo celjski trgovci že često in na raznih zborovanjih vedno zagovarjali stališče popolnega nedeljskega počitka za vso državo. Mi bi samo želeli da bi se dnevno časopisje in tudi celjski trgovski sotrudniki boli zavzemali za splošni nedeljski počitek, da hi bili tega tudi deležni njihovi tovariši na deželi, katerih priliko daleč niso tako urejene in ugoanfe, kakor one celjskih trgovskih sotrudnikov. V splošnem pa moramo omeniti, da so zakoni veljavni za vse državljane in med le spadajo tudi celjski trgovski sotrudniki. Glede povišanja plač pa naj se gospod dopisnik dotičnega članka obrne na svojega gospoda šefa, kateri mu bo oziraje so na njegovo vročo ljubezen do celjskega trgovstva plačo sigurno zvišal. — Gremij trgovcev. Celje, dne 6. maja 1931. Predsednik: Stermecki. Pri reumaf&mh bolečinah vseh vrst so pomagale edino Togal tablete. Brezštevilna so priznanja tudi za zastarele slučaje, kjer so bila druga sredstva brezuspešna. En poizkus Vas bo prepričal. Togal tablete se dobe v vseh lekarnah. Ostale vesti — Pohitite o Binkoatik tudi vi k morju! Če sc niste mbgli prijaviti za izlet Jadranske straže, imate zdaj še zadnjo priliko, da se prijavite Brezalkoholni produkciji v Ljubljani, Kolodvorska ul. 3 (nasproti Mestnega kopališča), ki sprejema prijave še nekaj časa. Vožnja iz Ljubljane do Sušaka in nazaj stane samo 117 Din 50 par. Udeležili se bodo brezplačno izleta na otok Krk (Omišalj). Obširne informacije dobite brezplačno. Samo nikar ne odlašajte, sicer boste o praznikih morali ostati doma! — Zdravniške ordinacije v Zdravstvenem domu v Medvodah pričnejo v ponedeljek, dne 18. maja ob 14 popoldne, a ne na dan praznika dne 14. maja. ■— Udeležniki vinarske razstave v< Mariboru dne 11. maja in zborovanja gostilničarstva, ki se vrši isti dan ob 10 dopoldne v hotelu Orel v Mariboru dobijo legitimacije za polovično vožnjo po železnici v zvezini pisarni v Ljubljani za ceno 2 Din. — Kolonija borcev v Martuljeku od 12. julija do 2. avgusta 1931, Planinski zrak je potreben bo-lehnim na pljučih in sploh fizično slabotnim. Martuljek leži 1000 m nad morjem. To je krasna gorska dolina v bližini postaje Gozd-Martuljek, zavarovana od treh strani od gora. Sprejemamo fante v starosti od 6. do 14. leta. Otroci v koloniji so vedno, ponoči in podnevi pod strokovnim nadzorstvom voditeljev (prdfesorja, zdravnika, duhovnika) in so vedno okupirani z delom, igro, športnimi vajami, izvidništvom itd. Kolonisti se bodo v krajših in daljših izletih povzpeli na razne vrhove Karavank in Julijskih alp na stroške uprave kolonije. Nameščeni bodo kolonisti po vseh higienskih predpisih oo šotorih (zrak, gibanje, solnce), ki jih preskrbi uprava kolonije. Teren je peščen, zato se ni bati bolezni, ki izhajajo iz mokrotnega ležišča. Prispevek za eno osebo znaša za ves čas 330 Din, Všteta i« hrana štirikrat na dan, izleti, nadzorstvo, event. zdravila, stanovanje itd. brez potnih stroškov do postaje Gozd-Martuljek. Prvo polovico prispevka je treba plačati do 20. maja, drugo polovico pa do t. julija po položnicah, ki vam jih pošljemo potem, ko nam pošljete svojo prijavo. Pri večjem številu prijavljenih smo pripravljeni dati poseben popust. Vsa nadaljna navodila za koloniste dopošljcmo po prijavljenju. — Zveza borcev in stražark. — Davčna uprava Ljubljana-okolica razglaša, da so seznami oseb, zavezanih pridobnini, ki vsebujejo predloge davčne uprave za odmero pridob-nine za davčno leto 1931 in dnevi razprav, razposlani pristojnim županstvom tukajšnjega upravnega področja v razgrnitev ;;a dobo 8 dni, kjer jih interesenti lahko vpogledajo. — ltlbarski sestanek, za katerega je d do iniciativo Ribarsko društvo v Ljubljani, se bo vršil v Bohinjski Bistrici in sicer '.'i. in 24. t, m. Na ta sestanek so povabljeni člani vseh ribarskih organizacij v državi, predvsem pa oni iz Dravske banovine. Ljubljansko ribarsko društvo preskrbi pravočasno vse potrebne vozne olajšave. Na dnevnem redu sestanka bodo predavanja uglednih ribarskih strokovnjakov in razprava o važnih, ribarslva se tičočih vprašanjih. Po zborovanju bo skupen ogled banovinskega ribarskega zavoda v Bohinjski Bi-sarici, za kar je dal blagohotno dovoljenje g. ban dr. Drago Marušič. Naprave bo razkazoval in pojasnjeval po odredbi g. bana vodja zavoda g. inž. Rejic. Podroben program prireditve objavimo pravočasno. Prijave za kongres sprejema do 20. t. m. Ribarsko društvo v Ljubljani. Celjsko učiteljsko društvo bo zborovalo v soboto 0. maja dopoldne na mestni osnovni šoli v Celju. Predaval bo pisatelj g. župnik 1''. S. Pinž-gar o slovenskem kmetu. Š pevskimi točkami nastopi pevski zbor mestne dekliške osnovne šole. <1 pedagoškem tečaju v Ljubljani bo poročata gdčna prof. A. Cernejeva. Zborovanja se udeleži nad 150 učiteljev in učiteljic. — Prve čcSnje na zagrebškem trgu. Predvčerajšnjim so se pojavile na zagrebškem trgu prve češnje v letošnjem letu. Prinesla jih je vsega skupaj osem kilogramov neka kmelica. Razumljivo je, da so bile kljub visoki ceni takoj razprodane. Tri kilograme jih je kupil nek restavrater, da bi z njimi postregel svojim stalnim gostom, ostale na so v hipu pobrale zagrebške gospodinje. — Avlo povozil dekle. Ko jc predvčerajšnjim opoldne v bližini Maksimirskc mitnice v Zagrebu stopila s tramvaja 25 letna Fera Nečak, je od druge strani privozil avto in jo podrl na tU. Dobila je poškodbe na glavi. — Otrok utonil. V torek, dne 5. t m. se ie pripetila v.mlinu Janeza Robeka, vas Sela v občini Šmarjeta, že drugič ena in ista resreča. Mlinar sc je s svojo ženo nahajal pri delu, mala Vi leta stara deklica pa se je igrala okrog hiše. Šla ie k vodi, gledala vanjo, zgubila ravnotežje in utonila. Čez nekaj časa so starši zapazili da je otrok zginil in žc jih je navdajala težka slutnja, če bi bil otrok morda v vodi. Res so ga našli že mrtvega okrog pol 6 zvečer. Pred kakimi 3 leti se jim je že tudi utopil en otrok v isti vodi pri hiši. — Koaj ga je brcnil. Hujša nesreča se je pripetila predsinočnjim pred Alešovo gostilno na Ježici. 22 letnega Tomaža Žagarja, poljskega dninarja iz 1'odgorice pri Domžalah, je konj brcnil v trebuh s tako silo, da je Žagar obležal nezavesten na tleh. Dobil je hude notranje poškodbe. Sedaj se zdravi v ljubljanski bolnišnici. Zvočni velefilm zračnih herojev kofeina prosto zrnato kavo Zato uiivajto od jutri naprej KAVO HAG Bohinj - kaj ho s teboj? pride v Kino D. M. v Polju. Predstave: v soboto ob 8 zvečer; v nedeljo ob 4 popoldne in 8 zvečer; v ponedeljek ob 8 zv. Cene: 10, 8, 6, 4 Din, otroci Din 2. Ta prekrasni film naj si vsakdo ogleda. — Skočil 30 metrov globoko na tračnice pod vlsk. Na Sušaku se jc te dni pripetil strahovit slučaj samoumora. 19 letni Oskar Weiss iz Karlovca se je vrgel z mosta sv. Ane trideset metrov globoko doli na tračnice, baš v trenutku, ko je imel privoziti brzovlak. Radi velike višine, s katere je padel, si je zlomil nogo in mu je počila glavna žila, tako da je smrt nastopita že radi padca. Padel je ravno na sredo proge, tako da sc ga kolesa vlaka, ki je v naslednjem trenutku zdrvel čezenj,, niso niti malo dotaknila. — Trije pijani fantje utonili. Pred■ iiočnjim se je na Tisi v bližini Sente pripetila težka nesreča, pri kateri so izgubili življenje trije kmečki fantje. Bili so .štirje, ki so se zvečer precej opili in nato stopili v čoln, da bi se prepeljali čez Tiso. Takoj pa, ko so sedli v čoln, so se začeli med seboj prepirati. Pri tem seveda niso bili pri miru in so čoln toliko časa gugali semintja, da se je prevrnil. Vsi štirje so padli v vodo. Sicer so se streznili, toda plavati ni znal nihče od njih. Trije so po kratki borbi z valovi utonili, četrti pa sc je po golem naključju rešil na breg in šel takoj obvestit pristojne oblasti. Takoj so se podali na lice mesta reševalci, vendar trupel utopljencev niso mogli dobiti. — Bik ga je usmrtil. Iz Vršca poročajo: V vasi Miletičevo se je te dni pripetila strašna nesreča, ki jo je povzročil podivjan bik. Tamkajšnji kmet Kija Janjič je s svojo ženo in petimi malimi otroci pasel svojo kravo na nekem travniku. Naenkrat pa sta navalila nanje dva podivjana bika. Fden izmed njiju je navalil na Janjiča, ga podrl na tla in mu s svojimi rogovi tako razmcsaril trebuh, da je bil takoj mrtev. — Pri ljudeh, ki so pobiti, utrujeni, nesposobni za delo, povzroči naravna »Franz-Josef < grenčica prosto kroženje krvi in zviša zmožnost za misli in delo. Vodilni kliniki dokazujejo, da je »Franz-.Tosef« voda odlične vrednosti kot sredstvo za odprtje črev pri duševnih delavcih, slaboživčnih in ženskah. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Šmuriiično berilo: Pozdravljena Kraljica, šmarniee za leto 1931, spisal dr. Josip jer-še, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, cena 45 Din, priporočamo vsem onim, ki radi bolezni nli kateregakoli vzroka ne morejo posečati šmnrnične pobožnost dnevno v cerkvi. Knjižica obsega za vsaki dan meseca majnika primerno berilo s kratkim zgledom. ki vsi poveličujejo in izpričujejo veliko ljubezen naše Matere Mari je. Tako bodo tudi oni v krogu Marijinih častilcev, ki se zbirajo dnevno okoli okrašenega oltarja majniške Kraljice. — List »Zdravie« je izšel za mesec, apri (4. štev.) Opozarjamo cenjene naročnike, da pravočasno urgirnjo, ako niso prejeli vseh številk. z navedbo pogrešane številke. Isloluko prosimo za naznanilo vsake spremembe naslova. V mnogih slučajih pošta ne more dostaviti lista, ker se je naslovnik izselil neznano kam. List je zdravstveno poučen za vse sloje, želimo, du bi se odzvalo čimveč novih naročnikov. Letna naročnina je 30 Din. Naslov: Uprava lista »Zdravje« — Drž. higijenski zavod v Ljubljani. — Bluze, v krasni izbiri in solidni ceni, Šterk nasi. Karničnik, Stari trg 18. — Oglejte si izložbe v Ljubljani v Prešernovi 1 urarske tvrdke F. čuden. 1 I Trbovlje Društvo za varstvo otrok in mladinsko skrb je imelo v četrtek svojo sejo, na kateri jc razdelilo zadnji ostanek vsote, katero je podelili banska uprava. Za revne rudarske šoloobvezne otroke se je nakazala podpora s tem, da dobo opoldan kosilo pri kuhinji Kola jugoslovanskih sester, in to mesec dni, ker Io tako pride podpora v resnici otrokom-šolarjem v korist. Pride pa v poštev največ le. eden od družine, ker za več ni denarja. Podporno gasilno društvo Dobovec so je ustanovilo leta 1929. V tem kratkem času si jc nabavilo žo motorno brizgalno. katera bo blatroslov-ljona 21. junija. Ker je Bohinj najlepši naravni biser Slovenije, je prav, da ostane ta biser ohranjen v svoji naravni krasoti tudi poznejšim rodovom. Bohinjsko jezero 7. dolino je ostalo do danes v zatišju, dočim se je Bleda polastila špekulacija. Kljub temu, pa moremo opažati, da se vedno bolj veča interes za romantično okolico Bohinjskega jezera in s tem raste tudi nevarnost, da dobimo iz Bohinjskega jezera in okolice drugi Bled, ki bo enkrat, skažen in neprimerno zazidan, delal priglavice tistim, ki bi ga hoteli vsaj deloma ohraniti in primerno regulirati. Zato moramo pozdraviti odlok kraljevske banske uprave Dravske banovine iz septembra meseca lanskega leta, ki ie v zaščito naravnih krasot Bohinjskega jezera in okolice odločil, da je treba odslej predložiti vse prošnje za gradbeno dovoljenje ob jezeru in okolici tehničnemu oddelku banske uprave, ki bo za vsak slučaj posebej odločila, kako in v katerem obsegu naj se dovoli graditev. Hkrati nalaga odlok županstvom zainteresiranih občin ob Bohinjskem jezeru, naj predlože regularični načrt zemlje ob Bohinjskem jezeru. Bohinjsko jezero z okolico v resnici nujno potrebuje regulacijski načrt, ki bo zasigural, da ostane bohinjski biser tak, kot ga jc ustvarila narava. Do sedaj se je zidalo vsevprek. Vsak posestnik, ali podjetnik je lahko postavil, kar je hotel. In lako stoji že danes tik ob jezeru neokusna betonska točilnica, brez vsake primerne arhitekto-nike. Poleg lesenih senikov zidajo betonske stavbe. Ob lepem hotelu Zlatorog je postavljena preprosta mlekarna, ob krajevno kulturno zgodovinski znameniti cerkvioi ob jezeru, hoče postaviti nekdo vilo. Lepe in solidne skodljaste strehe se nadomeščajo z estetsko in praktično manjvrednimi cemetnimi. Pristne bohinjske hišice z lesenimi hodniki in z deščicami pokritimi strehami, izpodrivajo vile, ki se niti najmanj ne prilagode pri-rodno uglašeni lepoti pokrajine in so celo v splošnem v estetskem oziru nezadovoljive. Vsaka graditev se mora ozirati v prvi vrsti na krajevne potrebe in razmere, hkrati pa sc morajo ščitili interesi najširše javnosti Slovenije, ki upravičeno vidi v Bohinjskem jezeru in njega okolici zadnji, doslej še skoro nedotaknjeni biser Gorenjske, Prizadete občine so predložile banski upravi regulacijski načrt in ta načrt je žc delj časa razstavljen na županstvu občine Srednja vas ob Bohinju. Načrt v glavnem obsega regulacijo ozemlja, ki spada pod občino Srednja vas. Nikakor se nam ne zdi pravilno, da se ta načrt danes pušča v odobritev izključno občanom prizadete vasi, ko je vendar jasno, da je regulacija bohinjske kotanje vprašanje, ki zanima vso Slovenijo, neglede neštetih privatnih interesentov, ki so pokupili že veliko zemljišč v teh predelih z namenom, da si postavijo na njih vile ali podobna letoviška poslopja. Načrt, ki je razstavljen, je izdelal 1. 1906. arhitekt Ciril Koch. Že prvi pogled na načrt nas naravnost žalostno preseneti. Kotanja, ki se razteza od vasi Stara Fužina proti zahodu v dolžini 800 m in katero delno krije griček Vrtovim ob spodnjem delu Bohinjskega jezera, je po tem načrtu razdeljena v pravo mrežo velikomestnih parcel. Po tem svetu se križajo ceste pravokotno druge na drugo, njih projektirana širina pa znaša 12, 14 in 16 m. Ko gleda človek načrt, dobi vtis, da je v Kaliforniji, kjer parcelirajo par kvadratnih kilometrov zemljišč, zgrade cesle in potem čakajo, da zraste v 50 letih velemesto bodočnosti. Regulacijski načrt sega celo v vas Stara Fužina. Projektiranim cestam se bi moralo umakniti, nc malo pristnih bohinjskih domačij z gospodarskimi poslopji vred. Kako si je projektant zamislil izvedbo takega načrta, po katerem bi mnogo domačinov prišlo naenkrat ob streho, ni znano. V današnjih razmerah je pa še bolj nemogoče misliti na uresničenje takega projekta. Kdo bo kril ogromne stroške, ki bi nastali s postavitvijo toliko novih kmetskih domačij domačemu prebivalstvu? Nadalje je mišljen na gričku Vrtovinu in ozkem pasu za njim park. Ta ozki pas, na katerem naj bi bil po novi regulaciji park, pa jezero vsako leto redno poplavlja, ko nastopi pomladansko oziroma jesensko deževje. Znani so celo neredki slučaji, da prodre jezerska voda za Vrtovinam, tako da preplavi cesto ter se izliva v potok Ribnico, ki teče na spodnji strani Vrtovinc. Po načrtu naj bi stale ob spodnjem delu jezera pred Vrtovinom na severovzhodni obali jezera same vile, tako da bi bilo vse obrežje jezera, do katerega postopoma pada ozemlje od vasi Stara Fužina, zazidano. Če se to res kdaj zgodi, imamo zopet novo blejsko vprašanje in z njim iste težave, ne glede na silno škodo, ki bi jo utrpelo zazidano obrežje jezera v estetskem oziru. Brez dvoma najhujše pri tem načrtu jc pa to, da niti najmanj ne odgovarja principom, po katerih se rešujejo regulacije podobnih krajev. Projektirano cestno omrežje ustvarja izrazito mestno parcelacijo, ki zahteva kompletno zazidavo. S tem pa bi se resnično pokvarila romantika in bistvo Bohinjskega jezera. Nadalje se projektiranee ceste prav nič ne ozirajo na terenske razmere. Povečini gredo vse v ravni črti po terenu, ki pada v terasah proti jezeru. Ravna cesta bi pa po takem terenu zahtevala ali strmih klancev ali pa nasipa in izkope. To pa vendar v lej kotanji, ki naj bi poslala mala Švica, ne gre. Pač pa spominja ta projekt na stari regulacijski načrt Ljubljane, ki je imel v svetokrižkem okraju projektirane največje ceste naravnost čez ogromne gramozne jame, tako da jc bil sploh iluzoren. Iz te zagate je rešil sveto-križki okraj šele Plečnik s svojim idealno zasnovanim novim regulacijskim načrtom. Odobritev tega nesrečnega načrta pa bi imela za Bohinjsko jezero in okolico naravnost tragične posledice. Ker je z novim načrtom dana nova parcelacija, se bo moral pogajati vsak kupec, ki bo hotel graditi na tem ozemlju, z najmanj dvema ali tremi gospodarji. Ceste namreč staro parcelacijo popolnoma raztrgajo, tako da na vsem ozemlju ni mogoče dobiti tako velike parcele in nepretrgane parcele, da bi bila možna graditev vile s količkaj primernim vrtom. Zasebna gradbena iniciativa bo radi tega morala odpasti, ker bo le malokdo imel toliko denarja, da bo nakupil Štiri, pet ali še več parcel od raznih gospodarjev iu bo pri tem vedel, da bo šla čez parcele ena ali dve ccsti. Ozemlje bo na la način naravnost vrženo v špekulacijo tujim ljudem, ki bodo kupovali zemljišča in jih potem prodajali na drobno naprej. Bohinjski kmet od tega ne bo imel ničesar, pač pa bo zavrta gradbena delavnost in bohinjski kotel bo ostal še naprej za tiliski nromet to. kar ip M. namreč spe- cialiteta, ki si jo tujec ogleda v pol ure, ko se je pripeljal z avtobusom z Bleda. Po odloku banske uprave jc predložiti odslej vse prošnje za gradbena dovoljenja v jezerski kotanji zapadno od črte, ki veže vzhodni rob vasi Laški rovt s Studor vrhom, ter v spodnjem delu doline Voje, kraljevski banski upravi, ki bo v vsakem posameznem slučaju odločila, če in v katerem obsegu se sme graditi. Če sc bo banska uprava pri gradbenih dovoljenjih ozirala na ta nesrečni regulacijski načrt, ki jo sicer ni stal nič, saj so ga plačale občine pred že 24 leti, Bohinj.še zlepa nc bo zazidan, da ne govorimo o nadaljnji posledici, kako bo zazidan. Radovedni smo, kaj bi rekel k takemu načrtu naš mojster Plečnik, in radovedni smo, zakaj mu ni o njem še ničesar znanega. Brez dvoma bi bilo povsem zadosti, da se najprej pazi na neposredno bližino jezera, torej obrežje in hkrati izdela nov načrt, ki se bo oziral na terenske razmere kotanje, parcelacije in že stoječe vasi in poslopja. Posebno pažnjo pa naj bi polagali na to, da bodo tvorila poslopja zaokroženo celoto z okolico, da bodo grajena brez šablone in v stilu naših gorenjskih hiš. Kotanja mora biti in ostati vsa naravni park; stavbe, ki bodo pa stale v njej, pa naj dokazujejo, da je pri vsaki sodelovala roka in oko, ki ima smisla za ta največji biser Slovenije. FOTOPOTREBSCINE: aparate od najdražjega do najcenejšega, plošče, kopirni papir kemikalije itd. itd,, dobile v JUGOSLOVANSKI KNJIGARNI V LJUBLJANI. — Zahtevajte cenik. Celje ■& Pevski zbor KPD opozarja občinstvo, du si preskrbi vstopnice za sobotni koncert pravočasno, najboljše že v predprodaji. ker bo začetek, ki je itak že pozno nastavljen, točno ob pol 9. Obenem se vsi naprošajo, da ne hodijo, ako bi slučajno zamudili začetek, med izvajanjem posameznih točk nu svoje prostore, ker je tako motenje koncerta skrajno brezobzirno. j& Prosvetni dan na Frankolovem. Prcnsv. društva iz Celja priredi v nedeljo, dne 10. t. m. prosvetni dan v društvenem domu na Frankolovem. Po sveti maši predavata prosv. tajnik g. Ivo Pcršuh in kmetijski strokovnjak inž. Doli-nar; po večernicali pa prednva umetnostni kon-servutor g. Marijan Marolt. Nato se pa vrši predstava Finžgarjeve ljudske igre »Razvaline življenja«, ki jo predvaja Gledališka družina KPD v Celju. Pri popoldanski prireditvi se pobira za kritje režijskih stroškov majhna vstopnina. Nočno lekarniško službo ima od sobote, dne 9. maja do petka 15. maja lekarna »pri Križu« v palači Ljudske posojilnice. .©r Spored proslave (>0-le0% prispevke vplačalo le 19 občin v znesku Din 18.884.39 (Litija '20.090 Din, Aržiče 15.000 Din), 23 občin pa še ni ničesar plačalo in dolgujejo na teli prispevkih za l. 1980 Din 46.627.50 (Zagorje 15.000 Din, Šmartno 8804 Din, Kotredež 7500 Din, št. Vid 2666 Din). Ce bi še te občine plačale svoje prispevke, bi znašal proračun za I. 1931 95.000 Din, s katero vsoto bi se golovo precej pomagalo našemu ogroženemu kmečkemu stanu. Soglasno se je sklenilo, da občine, katere niso ničesar prispevale v okrajni kmetijski sklad, 110 prejemajo iz tega sklada nikakih podpor, če pa plačajo svoje prispevke do 15. t. m., oz se zave-šejo v roku 2 mesecev celotne zneske vplačati, so deležni kmetovalci istih ugodnosti kakor kmetovalci občin, ki so svoje prispevke že vplačale. Ker preskrbi država brezplačno cepivo, se sprejme od okrajnega veterinarja določena temeljna cena za cepljenju prešičev v litijskem okraju, iu sicer 8 Din od komadu. K tej ceni prispeva 5 Din okrajni kmetijski odbor, 3 Diu pa plača dotični živinorejec. —■ V okraju se bo cepilo okrog 7000 prešičev ter se slavi tozadevno vsota v proračun. — Za premije licenciranih bikov (v okraju 90 bikov) se določi 20.000 Din. Razdelile so se 4 sadne škropilnice, katere je okrajni kmetijski odbor prejel od kr. banske uprave. i'ri tej priliki se je ugotovila velika potreba za nahrbtne škropilnice, katerih v naših občinah sploh primanjkuje, vsled česar se je sklenilo, da se v slučaju preostanka v proračunu nabavijo še nahrbtne škropilnice in odstopijo v prvi vrsti revnejšim občinam. — Nato se je še soglasno sklenila resolucija, da se zajec označi kot škodljivec. Načelnik Lebinger je še omenil, da jc kr. banska uprava potom okrajnega glavarstva nakazala 17.080 Din kot podporo za bikorejstvo in rejo merjascev, katera podpora oziroma nagrada je bila živinorejcem priznana v 1. 1929, pa je okrajna blagajna med tem likvidirala. Županstva so med tem !a denar že prejela in ga morajo živinorejcem izplačali. Nato je predsednik to zanimivo in vseskozi stvarno proračunsko sejo po Surnem trajanju zaključil z zahvalo na vseh sodelujočih. KAJ BI DAL M A M I C S ZA MATERINSKI DAN? Oglejte si v soboto ljubka darilca v cvetličarni F. Heizmansky, Stari trg štev. 3. Poskušnja moderne gradbe cest Ljubljana, 7. maja. Američani gradijo svoje ceste mnogo bolj hitro, trdno in ekonomično. To pu seveda zato, ker uporabljajo najmodernejše stroje. Da se vpelje tudi pri nas ta način gradnje cest, bo jutri ob 9 družba llaTle.v Davidson Motor Import, Miklošičeva 17, predvajala na Vilharjevi cesti dva traktorja, od katerih je eden jako velik ter dela s 00 konjskimi silami. Za poskušajo bodo z. njima napravili 500 metrov ceste. S traktorjema je mogoče napraviti, torej izkopati, zn i ve lira t i in urediti na dan približno 1 km cesle. Poi>oldiie ob 3 pa bodo na zemljišču, kjer bo stala carinarnica, razorali kos terena. Teren bo oral manjši traktor, ki dela lahko hkrati z desetimi plugi. Poskusno oranje se bo vršilo sicer le s petimi plugi, vendar bo zadostno ilustriralo ekonomičnost uporabe traktorjev. V soboto ob 9 dopoldne pa bodo zopot z večjim traktorjem raztrgali kes Maistrove ulice za belgijsko vojašnico. Nato jo bedo znivelirali in uredili, da bo lahko izročena promel u. Produkcija bo prvič pri nas pokazala praktičen način gradbe cest iu nive-liranja terena. Zato vabi družba Harley Davidson Motor Import vso interesente, tako iužeuerje, arhitekte, stavbenike, trgovce in druge, da si ogledajo produkcijo. Razumljivo je, da bodo produkciji prisostvovali tudi zastopniki ljubljanske občine in drugih javnih uradov. Delo traktorjev pa bosia nadzorovala dva ameriška inženerja, ki bo>sta vsakemu interesentu lahko razložila slro.ja do zadnje potankosti, oziroma patente, katerih je na teh modernih traktorjih baje izredno veliko. Kai bo danes Drama: »Slehernik«. Predstava v operi. Red A. Mineraloški institut. Botanično predavanje asistenta g. Tomažiča. Ob 6. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, KOkS za kovsce in cerirehe Kurjave iz angleškega premoga 75 Din za 100 kg pri večjem odjemu popust franko plinarna nudi LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA O Seja župnijskega odbora katol. akcije danes zvečer po šmarnicah v Jugoslov. tiskarni pritličje. O Dijaški koncert humanistične gimnazije bo pokazal strnjeno tlelo navdušenih pevcev in goslačev tega zavoda, šolski orkester bo imel kaj prida delu. Zaigral bo samostojno 5 ko- madov skladateljev Bizet-ju, Bachu, I Koraka, Parme in 1'etrasa. Poleg tega bo spremljal mladinski zbor v venčku pesmi, mešani zbor pa v treh. Gotovo dovolj opravka za mlade godce, ki so se šele letos strnili v ubrano celoto. Mešani zbor bo zapel poleg 4 samostojnih (vokalnih) pesmi še zbor ciganov iz Jenkove opere ; Vručara« ob spremijevanju orkestra. Naj se nikomur ne /tli ta spored drzen korak, kajti navdušena mladina se je z velikim pogumom in izredno ljubeznijo podvrgla vešči roki svojega vodje in — sam pogum je žc pol uspeha. 0 Na krsto -j- Ivana Kregarjn sta darovala mesto venca Karitativni zvezi v Ljubljani Kari in Ela Derinastijn 500 Din. O Ustanovni občni zbor k Društva za pravno iilozoiijo in socijologijo v Ljubljani« se vrši dne 8. maja 1931 ob 18 na Univerzi Kralja Aleksandra I. v Ljubljani, v seminarski dvorani (I. nadstropje). 0 Ljubljanski vrtnarji za materinski dan. Poročajo nam: Za materinski dan, v nedeljo, dne 10. maja so sklenili ljubljanski vrtnarji Bajtova, Bizovičar, Ilerzmansky, Keše, Šimenc Ivan, Pavel Šimcnc, Pavlin in Vatovac, da pošljejo ko lansko leto tudi letos vsem osnovnim šolam in vricem v Ljubljani cvetja za revne šolske otroke, ki naj to cvetje ponesejo svojim mamicam, Pozdravljamo ta sklep, ki naj se mu pridružijo ludi še drugi meščani, ki prav lahko pogrešajo na svojih vrtovih nekoliko pomladanskega cvetja v to lepo svrho. Tudi revni dcci naj bo niateiiuski dan praznik, ko more pokazati svojim ljubečim materam zahvalo in spoštovanje s tem, da jim pokloni v dar svežega cvetja. Šolska vodstva pa naprošamo, naj razdele cvetje po svoji uvidevnosti mod revno deco. © Dirigent Vaclav Talicb bo izvajal z orkestrom Češke Filharmonije v ponedeljek, dne 11. t. m. naslednji spored: Koncert otvori overtura Shakespeare, ki jo je napisal češki skladatelj K. B. Jirak. Zatem se izvaja Vivaldijev veliki koncert. Tretjo točko sporeda tvori Novakova pesnitev V Tatrach, ki jc pri nas žc znana z raznih koncertov. Prvi del se sklene s skladbo »Le Bagarre«, ki jo je napisal eden najznamenitejših modernih skladateljev mlajše dobe Marlinu. V II. delu pa se izvaja slavna patetična simfonija Petra Iliča Cajkovskega. Ogromen repertoar, ki ho brez dvoma najodličnej-še izvajan. Vstopnice v Matični knjigarni. 0 Komorni večer državnega konservatorija v Ljubljani. V petek, dne 15. t. m. ob 20 bo v Fil-harmonični dvorani I. javna produkcija gojencev drž. konservatorija ob sklepu šolskega leta 1930/31 in nosi naslov »Komorni večer«. Na programu sta Mozartov in Ravelov kvartet ter Vit. Novakov klavirski trio. Produkcija je popolnoma koncertnega značaja. Nastopijo gojenci iz oddelka za komorno muziko, ki ga poučuje in vodi g. prof. Jan Šlais. Podrobnosti slede. 0 Bolniško osebje dobilo plače. Pred duevi smo poročali, da vse osebje v ljubljanski bolnišnici ni dobilo svojih plač ob pričetku lega meseca. Osebje se je že balo, da bo moralo čakati najmanj tri tedne na svo.ie plače. Zadeva pa je bila pospešena hitreje, kakor je kdo mislil. Nemara jc pomagalo to, da se je za stvar pričela zanimati jav-nosl. Vse osebje bolnišnice je dobilo svoje plače že dne 6. maja. Upajmo, da bo za mesec juuij osebje dobilo svoje plače točno prvega. Saj jc znano, da vsaj prvega dne v mesecu ni nihče rad suh, najmanj pa državni uradnik. 0 Mesto venca na krsto + gosp. Gregoriča Ivana, železniškega uradnika v Ljubljani, je darovala neimenovana družina 200 Din Podpornemu društvu slepih v Ljubljani. Iskrena hvala! 0 Nesreča v opekarni. Včeraj zjutraj se je pripetila težja nesreča v opekarni na Viču. 24 letni delavec Franc Vrhovec, stanujoč na Brdu 67, je bil zaposlen pri stroju. Med delom je moral seči z roko v stroj. Delo pa je zelo težko, tako, da niti največja pazljivost ne more preprečili nesrečnih običajev. Tako tudi pri Vrhovcu. Tega je stroj pograbil za levo roko iu mu jo stri. Reševalni avlo je Vrhovca prepeljal v bolnišnico. 0 Identiteta utopljenca še ni znana. Ves trud oblasli, da bi ugotovile identiteto utopljenca, ki so ga našli ljudje pri Fužinah v Ljubljanici, je bil do-s.edaj brezuspešen. Vendar je gotovo, da gre samo za nesrečo in ne za zločin. Lobanja je bila res nekoliko poškodovana .vendar pa ne počena in je smrt nastopila samo zaradi utopljenja in ne zaradi eventualne poškodbe na glavi. Oblasti se dalje trudijo, da bi ugotovile, kdo je najdeni utopljenec. O Poskusen sam o uiuor. V sredo zvečer so na--li otroci na drevju za Jelačinovo gostilno obešenega moškega. Hitro so poklicali odrasle ljudi, ki so obešeuca odrezali urno in ga tako v zadnjem momentu rešili. Mož pa se je nato odstranil iu se je bližje, že ua ljubljanskem teritoriju, vnovič obesil. Pa ludi tokrat so ga ljudje opazili in ga rešili. Mož je brezposelni delavec I. S. iz barak ua Prulah. .le že dalj časa brez dela in je v tem tudi vzrok njegovega obupa nad življenjem. Litija Obrtno gibanje. Brivec-doniačin g. Ivan Segš, ki je pred letom dni na glavnem trgu na novo preuredil svoje lokale v hiši ge. Julijane Modic, se je te dni preselil v Šiško, kjer bo odprl novo brivnico. Litija je imela doslej kar 3 brivske mojstre, medsebojna konkurenca je bila ostra, brili so svoje stranke že. po 2 D1n, sirigli pa za 3 Din, poleg tega redukcija v predilnici, ustavitev svinčenega rudnika in kriza sploh, tako da za tri brivce ni bilo več prostora. G. šegšu želimo v Šiški obilo uspeha. G. ban dr. Drago Marušič je naknadno imenoval v litijski cestni odbor dva nova člana, in sicer gostilničarja g. Marka Bevca iz Preske, občina Polšnik, in založnika piva v Hudem pri Višnji gori g. Ivana Beršnjaka, tako da šteje sedaj okrajni cestni odbor 16 članov. □ Micuu Pavieevič, zuaui črnogorski pisatelj iu blagajnik ccutralno blagajno v Zagrebu, se je mudil s svojo soprogo včeraj v Mariboru. Dlvua črnogorska narodna uoša, katero sta nosila oba, je vzbujala ]» mestu splošno zanimanje. O Enodnevni tečaj za zatiranje škodljivcev in bolezni sadnega drevja se bo vršil v sredo, 13. mn-jn na bauovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je brezplačen in bo trajal od 8 do 12 in od 14 do 18. Udeleženci naj se prijavijo z dopisnico ravnateljstvu šolo uajkasneje do 12. maja. □ Ljubljanska Ilirija v Mariboru. V nedeljo, due 17. t. m. gostuje po daljšem presledku zopet v Mariboru. Odigrala bo s tukajšnjim SK Železničarjem prijateljsko tekuio. Za tekmo vlada med mariborskimi športnimi krogi veliko zanimanje. □ Župan občine Jelovec pri Kumnici Franc Vračko je odstopil. Na njegovo mesto je banska uprava imenovala lastnika žage Antona Žunka. □ Cercle Iraiifais. V soboto, 9. t. ni. bo predaval v Vesni prof. zu francosko književnost na ljubljanski univerzi g. Marc Vey o pariških gledaliških igridi v februarju t. 1. po lastnih vtisih. Začetek ob 20. Vstopnine ni. □ Mladinski nogometni turnir priredi tukajšnji medklubski odbor LNP za binkoštne praznike. Sodelovali bodo SSK Maribor, SK Železničar, SK Rapid in znani graški moštvi Kastncr in Ohler. To bo prvi mladinski nogometni turnir v Mariboru. □ Grobovi. V splošni bolnišnici jfe umrl včeraj zvečer 55 letni Josip Kralj, zvaničnik drž. žel. Pogreb bo danes ob pol 17 iz mrtvašnice na mag-dalensko pokopališče. — Umrla je Terezija Patz, hišna posestnica ob Bregu 27 v visoki starosti 80 let, včeraj zvečer. Pogreb bo danes popoldne ob 16 iz mrtvašnice na mestno pokopališče. — V Krekovi ulici 14 je včeraj zjutraj umrl v starosti 66 let Franc Schonherr, učitelj v p. in prof. glasbe, brat kapelnika železničarske godbo Schoulierrja. Pogreb bo v soboto ob 16 iz mrtvašnice ua mestno pokopališče. Blag jim spomin, preostalim naše sožaije. □ Ljudska univerza. Danes zvečer ob 20 predava v ljudski univerzi primarij dr. Grossmau iz Zagreba o trajanju narodnega življa. S predavanji zagrebškega predavatelja se razširi ciklus od rodbinskega okvirja ua uarodua vprašanja. □ Davčna uprava razglaša, da je razpored za zgradariuo (hišni davek) za davčno leto 1931 vsem davčnim obvezancetn na vpogled med uradnimi lirami pri davčni upravi, v sobi št. 4, v pritličju na desno uradnega poslopja v Ciril Metodovi ulici št. 1. □ Šahovska simultanka. Pretekli torek se jc vršila v Narodnem domu simultanka, ki jo jc priredilo trgovsko obrtno društvo. Simultanka sc jc žal morala v ršiti v manjšem obsegu, ker so ta dan imele šole ekskurzije in je zato nastopilo le 10 igralcev. G. Pušenjak jc s hitrim tempom kmalu nadkrilil svoje ucvurne nasprotnike, tuko da sc je siniultunka končala po pol-drugourni borbi z rezultatom 8!4:t1A za g. Pu-šeujaka. Zmagal jc trgovski sotrudnik ( viki, dočim je dijak Majcenovič remiziraL S to si-limltanko je naš mladi mojster ponovno dokazal, da sc dviga od uspeha do uspehu in da bo v kratkem času igral precej odločilno vlogo v šahovskem svetu. Siniultunki jc prisostvovalo prccej kibiccv, ki so z zanimanjem vztrajali d<» konca. Želimo, du bi g. Pušenjak še večkrat nastopil v našem mestu. □ Ana Kovačeva na prostem. Včeraj popoldne so izpustil iz preiskovalnega zapora Ano Kovačevo, ki so jo aretirali nu podlagi Mohor-kovih izpovedi, da gu jc nagovarjala, nuj ubije neko pričo, ki jc glede Kanclerjevega umora obtožilno izpovedala za njenega sinu Rudolfa, glede drugega siuu pu, tlu jc izdelal načrt in pripravil tnorilno orožje, s katerim so usmrtili Kanclerja. Ana Kovačeva se bo zagovarjala samo radi prikrivanju Mohorka. Glede nagovarjanja k umoru pa jc postopanje ustavljeno, ker so se izkazale Mohorkovc izpovedbe kot neresnične. D Salame so ji dišale. Včeraj je policija aretirala 35 letno poslopačico šuc Terezijo, ki je že dalj časa izmikala mesarju Krušiču v Lekarniški ulici iz mesnice salame, klobase in druge dobre stvari. Prišli so ji na sled ler jo bo policija izročila sodišču, ker ima na vesti še tudi druge grehe. □ Predrzna beračica je Neža Ratajeva. Pri svojem poslu je prišla v neko stanovanje in bržčas ni bila zadovoljim s podarjeno ji miloščino. Opazila je na mizi kup baukovoev, ki so izginili v Nežiti žep. Bilo jc samo 520 Din. žene za življensko polt, bolj z zunanjega in družinskega stališča, prinaša letošnja pripravo na zakonski stan predvsem z verskega in cerkvenega stališča. V tej številki obravnava dr. Jaklič »Pot k svetišču«. Nadaljuje se prevod francoskega romana »Aimee Villard« — »Zvesta do konca- in prevod povesti v verzih »Henoh Arden«, Nadaljuje se tudi umetnostna črtica »Očetov naših imenitna dela«. Med mnogim drobnim čtivom je tudi informativni članek o prvi slovenski pesmici, F, Ilaus-man. Med Vigrednimi pesniki se je to pot pojavil tudi Janez Pucelj. V drobnem tisku prinaša: Po-menke, zapiske mlade gospodinje, gospodinjski članek o deseterih zapovedih vzorne gospodinje, v kuhinji največ velikonočna jedila, zelo iskana vprašanja iz gospodinstva in zdravstva, drobne vesti z doma in od drugod in ocene dobrih knjig. Zanimiva je objava imen onih Vigrednic, ki so prejele lepe nagrade za pridobitev novih naročnic. Priloga prinaša krasne okraske za bluze in obleke, _ Vigred jc mesečnik, naročnina znaša Din 25. — z mesečno prilogo Din 50.—. Naroča se pri upravi Vigredi, Ljubljana, Ljudski dom. Maestri deli Organo, Edizione Universale di Musica per la Liturgia Cattolica, revija, ki izhaja v Bergamu v Italiji, je posvetilu svoj 24. zvezek našemu orgeljskeniti mojstru, skladatelju msgru. g. Stanku P r e m r I ti, kar znači veliko, a zasluzeno priznanje. Revija, katero urejata Carrara in Doniji, prinašata na uvodnem mestu Premrlovo kratko biografijo izpod peresa dr. Kimovca, potem pa osem Premrlovih orgeljskih skladb. Izbrane so krasne lirične stvari: Preludio elegiaco, Melodia, Invenzione, Pastorale, Adorazione, Preghicra, Nala-Ic m Allegretto. Mislimo, da se je naš mojster s temi kosi pred Italijani lepo uveljavil in se svetu predstavi'. Prav, da so se ga tudi Palijiui spomnili! Lajovic Anton: Devet samospevov. Glasbena Matica v Ljubljani je izdala pravkar devet Lajov-čevih izbranih solospevov s sjiremljevaiijein klavirja. Mnoge mtizikalije so bile žc pošle, povpraševanje po Lajovčevili mu/ikalijali pa jc stalno. /ato so nanovo natisnili najlepše Lajovčeve solospeve iz leta 1900 do 1909: Iskal sem svojih mladih dni, Romanca, obe Serenadi, Veter veje, Cveti, cveti rožica, Zunaj na rahlo sapica piha. Pesem o tkalcu, Nočne poti. Izdaja je prav lepo opremljena in bo odpomogla pomanjkanju koncertnega malerijala in koristila študentom. Tisk je brezhiben. edieiia zelo okusna. Kulturni obzornik j Sivic: Prešmenlana ljubezen Operni član g. Simončič je napisal libreto iz I ljubljanskega in blejskega sodobnega miljeja, kon- 1 servatorist g. P. Sivic pa je komponiral šlagerske vložke modernega plesnega značaja. Premiero smo čuli v sredo 29. marca in je imela pri publiki uspeh. Priznati treba libretistu, da ni dolgočasil in komponistu, da se je vživel v moderni šlager in ga invenciozno kreiral za to priliko, znal lako napraviti, da je stvar »šla v ušesa-, poslužujoč se ; zmerno modernih sredstev. G. Sivic se glasbeno ni pokazal kdovekaj originalnega, talenta mu pa ni- I kakor ne inoretno odrekati in bilo bi prav, da pokaže tudi kaj resne glasbe, potem bo mogoča toč-nejša sodba o njegovih skladateljskih močeh. Libre-tist je predstavil nekaj parčkov po tradicijonalni tehniki in se izognil prevelikim banalnostim, kar mu treba všteti v zaslugo. Glavni vlogi sta govorila in včasih pela gg. Poličeva in Ivelja. Ivelja ima simpatičen glas in neženirano igro za začetnika, ga. Poličeva je topot pokazala, da zna kreirati tudi umerjeno in ie s tem bolje odrezala kakor kdaj doslej. Duet Ramšakova-Peček je ugajal, napeto pa sta razveseljevala publiko ga. Kogejeva s svojim idrijčanskim dialektom in posrečeno kmečko naivnostjo, pa g. Janko, ki je pokazal dobro-voljnega pijančka. Oba sta bila zelo originalna iu sta znala poslušalstvo dobro razpoložiti. Opereto je dirigiral g. dr. Švara zelo dostojno, režiral pa, mislim g. Povhe. Ta gospod naj bi se potrudil igrati za kulturen ocler bolj resno. Njegovi banalni triki so že strašno izrabljeni. V. Pomladanska umetniška razstava Belgrad, 4. maja. Od včeraj popoldne je v Umetniškem paviljonu na Malem Kaleniegdanu odprta tretja pomladanska razstava jugoslovanskih umetnikov. I rajala bo do konca tega meseca in bo, vsaj kolikor se mi zdi, istočasno zaključna umetniška razstava v tej sezoni v prestolnici. . Predlanskim in lani sem obširneje poročal na tem mestu o teh reprezentativnih, v večjem obsegu angažiranih slikarskih in kiparskih razstavah. 4 o mislim storili tudi danes. Pri nas imamo> vsakoletno dvoje periiodičnih umetniških razstav, ki bi morale biti vedno zanimanja vredne, nove po razstavljenih delih in zato v večji ali manjši meri revolucionarne. To sti fiomladanska in jesenska slikarsko-kiparska razstava v Belgradu. Pa moram odkrito reči, da te revolucionarnosti, tega novega izraza, teženj za iskanjem skoraj ne vidim. Povsod šablona, že znani motivi iu stara, preizkušena tehnika. Novih imen malo. (Samo nekaj Slovencev je novih za Belgrad, ker tu prvič razstavljajo.) in še ta gredo po veliki večini po neki izglajeni, manj samostojni poli. Letošnja pomladanska razstava občutno zaostaja za lansko. Kričeče izstopa dejstvo, da je žiriju manjkalo močnih del in da stroga izbera skoraj ni bila mogoča, Zagreb se je namreč naravnost tnizerno odzval. Od najkompetentnejših umetnikov ni nobenega. Ljubljana, oziroma Slovenci, smo srednje posrečeno zastopani. Lahko pa rečem, da v mnogočem nosimo razstavo. Med srbskimi umetniki, katerih dela so razstavljena, pa je mnogo takih, ki nikakor ne spadajo na razstavo te vrste, ki bi morala biti antologija likovnih dognanj zadnjega pol leta. Stari in priznani mojstri so dali nekaj platen in kipov, ki so na nadpovprečni višini. O podrobnostih jiozneje. Slovenska umetnost je zastopana po enaindvajsetih umetnikih z oseminšestdesetimi deli, kar pomeni veliko, če to številko primerjamo s celo razstavo, na kateri je zastopanih nekaj čez sto umetnikov z 262 deli. Izbero slovenskih del za to razstavo je izvršil g. N. Zorman. Slike so razstavili: oba Vavpotiča (Bruno in Ivan), Olaf Globoč-nik, Jože Gorjup, Fran Zupan, Elko Justin, Ivan Kos, Fran Košir, oba Kralja, Miha Maleš, Flda Piščanec, Tone Plestenjak, Mira Pregelj, Albert Sirk, Anica Sodnik-Zttpanec in Stane C.udcrman. Od kiparjev so tu: Tine Kos, Fran Gorše, Ivan Sajovic in Peter Loboda. Izsfojiata oba brata Kralja, ki sta dala jio dvoje obsežnih del, France Pomlad in Slovensko vas, Toiie Očela in Golgofo. Ožalovanja vredno jc samo dejstvo, da te štiri slike niso dobile mesta kot ga zaslužijo, ampak so izobešene na stenah s komaj srednjedobro razsvetljavo. Kralja sta sc reprezentativno predstavila. Toneta po/najo že od lani, ko je njegovo široko platno: »Moja žena . vzbujalo splošno pozornost. France se je letos zlasti s Slovensko vasjo« močno predstavil. — Mnogo in različnih komentarjev vzbujajo dela Miha Maleša. Razstavil je štiri monotipije, lesorez: Ordinacija in štiri ininijature na svili, ki so zelo ljubke. — Bruno Vavpotič jc zastopan s šestimi akvarelskimi pokrajinami (Dalmacija, Kranjska gora, Beograd) z ostro dekorativno vrednostjo. — Ivan Vavpotič ima pet olj (zelo posrečeno: Otroci v parku, Na Ljubljanici in fantazija Zadnje sonce.) — Albert Sirk je barvit in močan in je tu znan že z lanske razstave Julijske Krajine. Na tej razstavi mi posebej ugaja njegovo slikanje dalmatinskega oloka Raba. — Od treh olj Elde Piščančeve omenjani fine: Krizanteine. — Jože Gorjup je novo ime in v jjodajanju premonotou. — Elko Justin je slabo zastopan z dvema minijaturnima lesorezoma. — Fran Košir je dal štiri olja, med njimi uspelo: Soro. — Mira Pregljeva v oljih s svetopisemskimi temami ni življenjska. Ko da je nekaj negotovega, boječega v njeni umetnosti. — Stane Cuderinan se je s sliko: Na balu dobro predstavil. Dozdeva se mi, da je na njej nekaj znanih ljubljanskih obrazov, ki so pa skoraj karikature. Tri druga njegova olja so šibkejša. —■ Omeniti moram še: Slovenske gorice Ivana Kosa, Gospo Sveto in Škofjo Loko Frana Zupana, dvoje v tehniki staromodnih Plesfnjakovili kred in tihožitja Anice Sodnik-Zupancc. Od kiparjev je Tine Kos izložil: Scjavca (v | gipsu) in še tri druge stvari. — Fran Gorše je raz-! stavil mogočno: Mater in manj dognano: Glavo. — Dobro je simbolično: Osvobojenje Petra Lobode, dočim jc njegova Madona stilno zastarela. — Bron in kamen Ivana Sajovica kažeta solidnega umetnika. Od ostalih slikarjev bi naglasil med slikarji Beložanskega (močni: Motiv iz Mostara), Jovaua Bijeliča (Iz Bosne I, II), minijaturista Milana Vrbi-ča iz Leskovca, Miloša Goluboviča (Motiv iz sela), Ignjata loba (portret znanega bohema Tina Ujevi-ča), Ličenovskega iz Skoplja (Dva motiva, iz Ohrida in Prilepa), /oro Tartaljo (Portret), Svetislava Stralo (posrečeni akvareli) in Petra T lješiča (zanimiv: Vranduk). Podčrtati moram, da jc Zivorad Nastasijcvič, ki velja za enega boljših srbskih slikarjev, razstavil dvoje starih slik v znani mani-rirani izelelanosti. Nasprotno pa kiparstvo nt slabo predstavljeno. Izstopa: Dcvojka sa ostrva, ki je delo Pc-"t-a Palavičinija. l oma Rosandič je dal močen avto: i portret. Zagreb zastopa lc Viktor Bernlest s tremi ! bronzami. " Tonc p- * Vigred ženski list številka 4. je izšla. Tudi to pot prinaša mnogo zanimivega čtiva, Med življenjepisi, znamenitih žen se je uvrstila Selma La-ilerlo) Dočim je lanska Vigred prinašala -Pripravo Spori in žena So stvari ki so se nam zdele včeraj smešne, nemogoče, danes se nam vidijo same ob sebi umevne. Ženo, ki bi trenirala pred 100 leti teke ali skoke, bi vse obsojalo, danes pa jc šport že bistven del dobre in pravilne vzgoje. Nikdo se ne vprašuie več: ali naj goji žena šport? zakaj vsakdo ve, da ji je vcepljena prav ista potreba po športu kakor moškemu. Tudi žena se hoče razvijati v krepko osebnost, tudi ona hoče biti zdrava in lepa. Biološki nagon po gibanju je v ženi prav isti kakor pri možu, zalo sta oba enako upravičena ali bolje enako primorana, da fizično delata, ali se krepita v športu. Vendar športa ne gojimo le zato, da bi postali krepki in zdravi, temveč zato, ker nam nudi veselja in razvedrila in tega si želi pravtako kakor mož. Drugo vprašanje pa je: kako naj goji žena šport? Ali ga naj goji enako kakor moški — katere športe naj goji — ali naj tudi tekmuje? Na ta vprašanja moramo odgovoriti s psihološkega in iz zdravstvenega vidika. Spori je v svojem bistvu igra; ta igra je včasih le zabavna, včasih pa je resna. Resna igra je športna borba, to je rokoborba, nogomet, rugby, boks in podobno. Šport je torej enkrat igra, drugič borba. Tukaj se ne bo težko odločiti: ženskemu značaju odgovarja šport kot igra, moškemu šport kot borba, l o opazimo že pri otrocih, ko se dečki prav radi pomerijo med seboj, medlem ko ostanejo deklicc raje pri žogi in pri igricah. S tem pa ni rečeno, da dekle ne stremi po uveljavljenju v športu. Kakor je vsaka vesela, če napiše najboljšo nalogo, tako čuti tudi zadovoljstvo, če hitreje plava ali teče ali če bolje skače od drugih. Ako pozdravljamo ambicioznost žene v glasbi in literaturi, v znanosti ali n. pr, v družabnosti in v gospodinjstvu, tedaj smemo pravtako pozdraviti njeno ambicioznost v športu. V vsakem slučaju pa ostane važno: žena mora ostati ženska in ne sme čez meje, ki jih je začrtala narava, Ako jc mož borben in aktiven, ako noč in dan dela in ustvarja, ali če kot alpinist kuje in izpelje najdrznejše in naporne načrte, tedaj — tako se mi zdi — ne izgubi na moškosti, temveč se moškemu idealu celo približuje. Delo, ustvarjanje in borba so njegovo področje. Nasprotno velja za ženo: ako usmeri vso svojo energijo v katerokoli stvar izven sebe, tedaj izgubi na ženskosti. To nc velja le za področja duševnega delovanja, temveč tudi za panoge športa. Pri vsej ambicioznosti mora gledati, da ohrani sintezo interesov in da je kot psihofizično bitje ženska. Prav zdravo se je nekoč izrazil Ivan Cankar, ko je govoril o zunanjosti ljudi: »Jaz jo visoko obrajtam. Ženska je lahko duhovita, z vsemi čednostmi obdarjena, toda čc ni lepa, me ne zanima.« To ni le Cankarjevo mnenje, to je mnenje moških, pa naj bo pravično ali krivično. Že gorenji vidiki govore za lo, da žena ne more gojiti športa v isti meri kakor moški. Za to ludi po naravi nima enakih pogojev: žensko telo je manjše in lažje, trup je relativno daljši kakor •pri moškem, v okostju opazimo široko medenico, i je istočasno močno naprej nagnjena, radi česar so tudi razvoji v hrbtenici izrazitejši. Poleg tega ima žena šibkejše mišice, z drugimi besedami manj delovnih moči. Med tem ko ima moški v svojem telesu le 18.2maščobe, je ima ženska 28.2 in delazSiožnost pljuč pri obeh spolih kaž.c razmerje 10 : 7. Vse to pomenja zapostavljenost žene, k^r sc fizičnih sposobnosti tiče. Isto velja o srcu in o krvi, ki je redkejša in specifično lažja. Tem dejstvom odgovarjajo ludi ženski rekordi, ki ne morejo v nobeni disciplini doseči moških. V ilustracijo hočemo primerjali le nekatere: Tek na 100 m, ženski rekord, 12.2 sek., moški 10.4; tek na 800 m, ženski rekord, 2 : 16.8 min., moški 1 : 50.6: skok v višino, ženski rekord. 1.59 m, moški 2.03; skok v daljino, ženski rekord, 5.98 m, moški 7.89; plavanje na 100 m, ženski rekord, 67 sek., moški 57.4. Ker je ženska po svoji duševni in telesni naravi drugačna od moškega, zato mu nc sme in ne more slediti v športu. Zanjo niso športi, ki so trdo borbeni, tud; oni ne, ki so težkoalletskega značaja Konkretno: žena ne sme gojiti rugbya ali roko-borbe, dviganja ročk ali telovadbe na orodju. To velja v enaki meri za težja poljska in tovarniška dela. Zanimivo se je izrazila neka šolska telovadna učiteljica o dekletih, ki goje težko orodno telo vadbo. Rekla jc, da se jim to vidi na obrazih: v brezizraznosti. Nasprotno pa so nekatere vrste športa, ki imajo najugodnejši vpliv na rast, na iz- Kongres Mednarodne Irg. zbornice Kranj raznost in sploh na osebnost dekleta ozir. žene. To je plavanje, lahka atletika, drsanje in smučanje, tenis in rokomet in podobno. Da v teh disciplinah ne more priti do pretiravanja, jc poskrbljeno v športnih pravilih, ki ne dopuščajo tekmovanj, ki so vztrajnostnega značaja. Zato tekmujejo žene v plavanju le do 4C0 m, v teku le do 800 m, določene so torej meje. Odločno zgrešeno je stremljenje onih športnic, ki se hočejo v športu približali moškemu tipu. To pomenja degeneracijo žene in nerazumevanje športa. Šport je tu, ne le radi onih, ki ga gojijo, njegova najvišja vrednota je v stremljenju za izboljšanjem rase. Mož in zlasti zena morata vedeti, da je od njiju odvisna kakovost potomstva, da sta za to kakovost odgovorna, ker je lc-ta odvisna od njunega načina življenja in od njunih telesnih sposobnosti. Rektor berlinske visoke šole za telesne vaje, kirurg dr. A, Bier je nekoč dejal: Čimbolj sc približuje ženski tip moškemu in obratno, tembolj jadramo v degeneracijo. In podobno ginekolog Scll-heiin ko pravi, da leži ves kulturni napredek v stopnjujoči diferencijaciji med obema spoloma. To so stvari, katerih se mora žena v športu zavedati; zato ga mora gojiti toda svoji naravi in življenjski nalogi primerno. D. U, Hašk s Primorje Ostra borba, ki se je vodila, da se vpelje nov načhi tekmovanja za državno nogometno prvenstvo, je vzbudila med športniki ravno radi tega posebno zanimanje. Ako se upošteva, da je zagrebška skupina, v katero spadata ludi naša dva predstavnika, Ilirija in Primorje, najmočnejša, potem jo to zanimanje, ki vlada med našo športno publiko za to tekmovanje, tem bolj razumljivo. Nedeljska tekma itašk : Primorje, ki se bo vršila na igrišču Primorja, obeta že v naprej napeto in seveda tudi lepo igro. Zagrebški prvak Hašk uživa lako doma, ka- | kor tudi v inozemstvu glas najuglajenejšega jugoslovanskega moštva. Njegova igra je prepletena s finesami in odlikami onih bootbalskih šol, katere danes niso več običajne. Hašk je edino jugoslovansko moštvo, ki v svojo škodo ne pa v škodo nogometa goji še vedno tisti lepi kombiuacijski nogomet. Gledati Haškove igralce, to je pravi užitek za nogometaše. V zadnjem času se je trudil njihov trener Uridil, eden od najbolj popularnih igralcev dunajske garde, prenesti v napadalno vrsto Haško-vega moštva nekaj svoje splošno znane prodornosti. Tudi Primorje se je za to srečanje pripravilo. Ros, da ono po sofijskih igrah ni nastopilo na terenu službeno, ali znano je dejstvo, da je bilo to moštvo vedno posebno nevarno ravno takrat, kadar sc je pripravljalo »na lihem.'. Predigro igra Svoboda. novi ljubljanski prvak, z 1 b garnituro Primorja. Dobro uspeli koncert gimnazijskega orkestra. 5 svojim orkestralnim koncertom so sc gimnazijci drugič predstavili kranjski javnosti kol glasbeno društvo, ki goji resno glasbo. Če so upošteva dej-ptvo, da je večji det programa obsegal klasično glasbo - prevladoval ie Mozart —, je treba beležiti znaten napredek mladega orkestra, ki ustvarja z ambicijozno požrtvovalnostjo in z vnetim stremljenjem po napredku, čeravno zaenkrat ne doseza Se tistega pcrfektuega podajanja, ki bi ga program zasluzil. More se pa čisto mirno smatrati gimnazijski orkester kot prvo in vodilno silo v glasbenem življenju našega mesta. Pod taktirko mladega, toda ainbicijoznega dirigenta akademika g. V. Kobljeka, ki jt- orkester ustvaril pred dvema letoma, so gimnazijci odigrali — če upoštevamo precej težke skladbe —-, program posebno v interpolacijskem oziru kar povoljno. Program je otvo-rila B. Oillet-ova Paniponnette koračnica :, kateri jo sledilo nekaj srbskih narodnih pesmi v priredbi Sidaka. Dobro je bil odigran Dvorakov >Menuet«, posebno pohvalno pa Keltelbey-eva Na perzijskem trgu-, kjer je orkester kljub pomanjkljivemu znanju pokazal precej rutine. Težišče programa je tvoril klasik Mozart, M je bil zastopan z ouverturami fz Cosi lan tuttc , lieg iz Seraja«, "Gledališki direktor-; in s sklepno točko Turška koračnica '. Lahko smo zadovoljni, da imamo vsaj tak orkester iu mu želimo obilo uspehov in napredka s prošnjo, naj nas šo razveseli s kakim koncertom. Nastop dijaškega orkestra se je vršil v gimnaziji in ga je kranjsko občinstvo kar zadovoljivo obokalo. Poset bi bil seveda lahko šc vse boljši. — V nedeljo so gimnazijci priredili koncert v Tržiču. Pitij 5mrt jo plujt-ki mestni godbi pobrala sredi lepega razcveta kapclnika Scbmida, ki je. še prav prel kratkim stal sredi svojih godbenikov. Da •^odba danes stoji na tako visoki stopnji iu priljubljenosti v mestu, ima pokojnik velike zaslugo. Naj v miru počiva! Promocija gvarilijaua. Bivši gvardijan v ptujskem minorltskoin samostanu g. p. Bernardin Polon ijo je po svojih kratkih študijah v Rimu te dni promoviral zn doktorja bogoslovja v kolegiju »Sa-plonlia Romana" s sumtna cuiu laude«. Zaslužnemu ptujskemu redovniku iskreno čestitamo) Medklubsko kolesarsko dirko priredi S. K. »Diski v Domžalah dne> 14. maja 1031. Proga: Domžale-Vransko-Motnik-Kamnik-Domžale km 73. Start in cilj: ob 8 izpred igrišča SK Disk. v Domžalah. Vozi se v dveh skupinah, seuiorji iu juniorji. Nagrade: Prvi trije vsake skupine prejmejo kolajne. Splošna določila: t. Dirka se vrši po pravilniku Koluruškega Saveza Kraljevino Jugoslavije. 2. Dir-ku je odprta za vse člane klubov, ki so včlanjeni v Triglavskem pododboru Koturaškega Saveza Kraljevine Jugoslavije. 3. Vsak dirkač vozi na svojo odgovornost po obstoječih cestno-policijskih predpisi^ vsako kolo mora biti opremljeno z zvoncem in (TObro delujočo zavoro. 4. Vsak dirkač se ima zglasiti pol ure pred startom v gostilni Januš: v Domžalah, da prejme startno številko. Startna lista se zaključi ob 8. Prijavniua Din 5. 5. Oblika startanja obeh skupin se določi na slartu. 0. Dirka se bo vršila ob vsakem vremenu, če je prijavljenih najmanj pet dirkačev za vsako skupino. Smučarski klub Ljubljana naznanja, da je. koča pri Tamarju v Planici oskrbovana še do vštevši nedelje. 10. t. nt., nakar bo do junija 1931 zaprta. Snežne razmere v Planici so še zelo ugodne in jo smuka mogoča še preko Slatine skoro do kolodvora IManica-Rateče. Vsled tega najtoplejo priporočamo vsem smučarjem nedeljski izlet v Planico. Ljubljanska zinisko-sportna podlveza. Današnja seja podzveze odpade iu se bo vršila prihodnja v petek 15. I. m. ob 20. Ker se bodo proučili pravilniki, sc prosi polnošteviine udeležbe. — Tajnik. Dramatično društvo v Ptuju jo eno redkih tovrstnih društev, ki nima igralcev, ki nima svojega ansambla. 1'a vendar jo njegovo delo prav znatno in polni se ludi blagajna. Letos pa bo društvo doživelo nekak mejnik. Jeseni poteče pogodba z mestno občino, po kateri društvo vodi stavbo mestnega gledališča. Jeseni preneha veljavnost pogodbe, s katero g. Guštin neha biti podnajemnik imenovanega društva, v kolikor so tiče kina. Društvo bo obstojalo še dalje in bo pogodbo z občino obnovilo. Ko bo pa končana dvorana, ki jo postavi Sokol, bo po vsej priliki likvidiralo. Na občnem zboru je v soboto 25. aprila poročal o društvenem delovanju predsednik g. dr. Fermevc. ki bo še dalje vodil kulturno udejstvovanje omenjenega društva. V odbor je kot gospodar izvoljen g. prof. Bajuk. Na tomboli Prosvetnega društva dobiš v nedeljo popoldne oh lepem vremenu za dva dinarja najlepše kolo tvrdke »Stadion«: razstavljeno je v izložbi mehanične delavnice g. Sirce. Med ostalimi 500 lepimi dobitki je pol kože prima-podplatov, sodček piva, vreča moke, španska stena. Jurjevo je že od nekdaj priljubljen praznik med južnimi Slovani; o mladem pomladnem svetniku krožijo vesele pesmi že od nekdaj. Ptujsko vojaštvo je z navdušenjem čakalo tega dne. Ob 7 zjutraj sc jo v gozdu nu Panorami zbralo lepo število meščanov in uradnikov; odzvali so se prijaznemu povabilu mestnega komandanta g. majorja Šarca, da z vojaštvom proslave Djurtljev dauak. Po lepem starem običaju so zaklali jagnje iti ga pekli na ražnju. Vsak se je okitil z zeleno vejico; petje, in igranje na tamburiee je bilo zunanji izraz veselja nad tem dnevom. V bližnjih šotorih so jo človek okrepčal z najboljšim, kar je namenjeno ob tem dnevu, kot pravi Sreniac Slevan. V eno pa je družila z vojsko prisotne ljubezen do močno države. Kratka dopoldanska nevihta ni motilu slavja; potrdila je le nekako pregovor: kolikorkrat zagrmi pred sv. Jurjem, toliko »grošev« bo stal to leto »tovor« žita. Te dni sc vrši v ttashingtonu zasedanje, temu zasedanju prisostvujejo tudi trije delegati iz naše države, in sicer gg. Vladimir Premrli, dr. Ad. Čuvaj in dr. Jovanovič. Zasedanje je zelo zanimivo, ker so se zbrali vodilni evropski in ameriški gos|>o-darski politiki. Iz obširnih debat se nain zdi vredno podčrtati par interesantnih dejstev. Mnogo se je govorilo o tnedzavezniških dolgovih. Zato jc smatrati govor ameriškega predsednika Hoovera kot odgovor na evropske zahteve za črtanje dolgov. Izvajal je namreč, da je popolnoma odveč govoriti o dolgovih, ker evropske države izdajajo (ako ogromne vsote za oboroževanje. Tudi finančni tajnik USA Melon je dejal, da Evropa more plačati. V sedanjih časih sedanje krize je Ev-ropa pokazala veliko odpornost in moč. Evropa je pokazala tudi dobro voljo, da zadosti svojim obveznostim. Govorili so tudi o ameriških carinah. Splošno je bilo mnenja pa, da je v ninogočem sedanjo gospodarsko krizo pripisovati posledicam previsokih carin. Anglija se je zavzemala za zopetno uvedbo svobodne trgovine. Ob preiskovanju vzrokov go- Propa^anda varčevanja Co pogledamo v razne zapadno evropske države. vidimo, kako je tam varčevanje visoko razvito in je zbralo milijarde denarja, l udi pri pas je zadružništvo v prvi vrsti razvilo živahno propagando za varčevanje. Tudi naša Poštna hranilnica je začela vedno bolj razumevati, da je treba za razvoj varčevanja še veliko propagande. Še pred tremi leti so vloge pri Poštni hranilnici znašale komaj 36 milij. Din, sedaj pa so že presegle vsoto 220 milijonov Din. Da bi se vršila čim uspešnejša propaganda za varčevanje, je bil v prosvetnem ministrstvu osnovan varčevalni fond, v katerega plačuje vsako leto Poštna hranilnica 1% svojega čistega dobička, iz tega fonda je dobilo do sedaj 14.000 marljivih dijakov vložile knjižice Poštne hranilnice za 100 Din, lorej za približno poldrug milijon Din. V začetku ta akcija ni imela vidnejšega vzgojnega uspeha. Toda polagoma je začela kazati pozitivne rezultate. Ministrstvo prosvete in Poštna hranilnica sta stalno pozivala učiteljstvo, da propagirajo varčevanje. Zato je v letu 1930. naraslo število vlagateljev dijakov pri Poštni hranilnici od 19.759 na 54.549. Poleg tega je seveda treba upoštevati, da so tudi zadruge v celi vrsti krajev uvedle mladinsko varčevanje. Prosvetno ministrstvo jc v sporazumu s Poštno hranilnico razpisalo natečaj za najboljša predavanja so varčevanju iu vlogi Poštne hranilnice v razvoju varčevanja«. Ta predavanja so namenjena šolski mladini in bodo trajala po 15 minut. V natečaju so sodelovali obvezno vsi učitelji iu učiteljice osnovnih šol. Posebna komisija v prosvetnem ministrstvu je pregledala vsa dela. V poedinih šolskih okrajih je bilo zbranih 285 najboljših del in na predlog komisije je prosvetni minister odredil, da dobe nagrade. 1. nagrado v znesku 4000 Din Zora Adjija iz Sarajeva. 11. nagrado je dobil v znesku 3000 Din Slovenec Viljem Baltezar z Jezerskega. III. nagrado pa v isteni znesku Marica Andraševič. Nagrade po 2000 Din so dobili: Mato Dolibič, Dušan Jančič, Ivan Prates, Radislav Baltistič in Franc Mlakar iz Ljubljane. Nadalje je bilo razdeljenih še 12 nagrad po 1000 Din. Izmed Slovencev sta dobila to nagrado še Ivan Vovk, Studenec-Ig, iu Olga Delkot iz Žalne. Nagrajena predavanja bodo natiskana v posebni knjigi in bodo služila učiteljsfvu kot matenjal za vzgojo mladine za varčevanje. Posebno dobrodošla bodo la predavanja ob priliki razdelitve nagradnih knjižic PoSIne hranilnice. Tudi letos bo | razdeljenih dijakom 2352 hranilnih knjižic z vlogo 100 Din, iu sicer na Vidov dan pri zaključni šolski slovesnosti. V vzpodbudo rejcem domače živine Sloveti jgrailec. Mnogo se je hotelo zadnja leta preizkušati pri nas zvpeljavo in rejo raznih tujih govejih pasem. Vso dobrobit se je pričakovalo od njih. Izkušnja pa je navsezadnje pokazala, da so imeli v bistvu nuši stari očaki vendarle prav, ko so dejali: Pasma gre skozi gobec. Ne samo krmljenje, ampak tudi smotrena od-bira in vzreja zmorejo tudi našo domačo živino dovesti do dobičkunosnosti, kakor vsako tuje pleme. O tem sva sc prepričala minuti leden, ko sva tostvarno potovala po Avstriji. „ Ugotovila sva n. pr., da se nahaja v Št. Andražu v Labudski dolini krava, zadnji čas toliko pri nas omalovaževane marijadvorske, bele štajerske pasme, ki je dala lansko leto 0004 kg mleka. Deželni živinorejski inšpektor dr. Scheucb pa nama je zagotovil, da se nahaja v avstrijskem ina-rijadvorskem okolišu bela krava, ki je dala na leto toliko tolšče in masla, kakor nobena krava montalonske ali celo holandske pasme v Avstriji. In kmetovalci v severnem delu Labudski' doline, ki so prešli pred kakimi 20 leti od rejo marijadvorske živine k reji druge pasme, danes prosijo za nasvet, kako bi se dalo priti najhitrejšim potom zopet k reji stare, domače bele marijadvorske živine, ki ni enakovredna z drucimi pasmami samo glede mlečnosti, ampak glede kakovosti mesa prekaša vsa druga plemena, iu to ceni danes osobito dunajski trg. Te ugotovitve, do katerih sva prišla povsod na licu mesta, sporočava tudi našim Živinorejcem — v spodbudo in uvaževanje. Fr. "VVcrnig. Fr. Lolie. Pridobivajte novih naročnikovi Največia skupina zadrug v Primorju. Kakor posnemamo iz »Zaarugarja^, glasila Zadružne zveze v Splitu jc bilo v primorski banovini vpisanih v trgovske registre čez 2C0 zadrug, ki niso bile včlanjene v nobeni Zadružni zvezi v tej banovini. Pri teh zadrugah se izvršuje samo sodna revizija. Pri sodišču v Šibeniku jc bilo vpisanih 38 zadrug, nadalje pri Okrožnem sodišču v Šibeniku 37 zadrug, pri okrožnem sodišču v Splitu 90 zadrug in pri okrožnem sodišču v Dubrovniku 21 zadrug in pri okrožnem sodišču v Kotorju 20 zadrug. Skupno pa je bilo torej vpisanih .206 zadrug, ki niso članice nobene revizijske zveze. Povišanje kapitala Industrija železnega pohištva in kovin dd. v Subotici predlaga občnemu zboru 15. maia povišanje osnovne glavnice od 0.48 na t.44 milj. Din. Osrednja Zveza hrvatskih kmetijskih zadiug v Zagrebu objavlja svoj računski zaključek za lclo 1930. Iz tega zaključka je razvidno, da je število včlanjenih zadrug znašalo v začetku 1. 1930 376, na novo jih jc pristopilo 31, izstopilo pa je lani 56 članov, tako da je bilo na koncu leta 1930 351 članic. Bilanca izkazuje pri odpisih 0.52 milj. Din 299.000 Din čistega dobička v primeri z izgubo 1.425,000 Din v letu 1929. Znatni odpisi pa bodo spodarske krize je ugotovil švedski industrijec Ed-str6m, da je glavni vzrok gospodarske depresije koncentracija kapitala v industrijsko visoko razvitih državah. Zelo veliko so razpravljali tudi o razmerju med Evropo in Ameriko. Evropa in Amerika sta o/ko zvezani gospodarsko med seboj in pravilno je ugotovil francoski delegat Parmentier, da ni sedaj več lokalnih kriz, ker vsaka kriza vpliva malo na svetovno krizo. Posebno zanimiv je bil govor Traylora, organizatorja Banke za mednarodne obračune o psiholoških faktorjih v poslovnih krizah. Ugotovil je, da je bil razvoj cen odvisen v zadnjih letih od kredita, ni bil pa baziran na zlatu. Interesantno je, da predlaga Traylor odpravo takozvanega dnevnega denarja, prepoved borzne kupčije z delnicami, iu niso last trgovca in prepoved i/vedbe borznih naročil pod 10.000 dolarjev na kredit. Ameriške visoke zaščitne carine niso preprečile velikega razmaha brezposelnosti, nasprotno so trpečim farmarjem podražile življenjske stroške. Gospodarsko blagostanje se ne da doseči samo z zakonskimi ukrepi. še potrebni. Vloge znašajo 21.5 (23.0) milj. upnilu pa 11.7 (12.7) milj. poleg tega je zveza imela pri hranilnici savske banovine 2.2 (9.3) milj. reeskonta. Ustavljeno poravnalno postopanje: šušteršič Adolf, stavbenik v Ljubljani (ni bila dosežena za poravnavo potrebna višina). Borza Dne 7. maja 1931. Denar V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji v glavnem tieizpremenjeni. Promet je bil samo v devizah Curih, Dunaj in Praga, katere je dala Na-rodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2284 bi., Berlin 1354 bl„ Bruselj 790.60 bi-, Budimpešta 991.36 blago, Curih 1093.50—1096.50 (1095), Dunaj 798.40- 801.40 (799.90), London 276.52 bi., Newyork 56.735 bi., Pariz 222.21 blago, Praga 167.96—168-76 (168.36), Trst 297.50—297.0). Zagreb. Amsterdam 2284 bi., Duuaj798.40-801.40, Berlin 1352.50—1355.50, Bruselj , 10.50 bl„ Budimpešta 789.70—792.70, London 276.12— 276.02. Milan 296.55—298.55, Newyork 56 635—56.S35, Pariz 221.21-223.21, Praga 167.%—168.70, Curih 1093.50—1096.50, Sofija 41.25 bi., Bukarešta 34 bi.. Stockholm 15.246—15.286. Skupni promet brez kompenzacij 9 milij. Din. Belgrad. Amsterdam 2281—2287, Berlin 1352.5 — 1355.5, Bruselj 789 10—792.10, Budimpešta 989.80 - 992.86, Curih 1093.50—1096.50, Dunaj 798.40 801.40, London 276.12-276.92, Nevvyork 56.6350 56.8350, Pariz 221.21—223.21, Praga 167.96—168.76, Trst 296.50—298 50, Madrid 5S9.80—592.80. Curih. Belgrad 9.H40, Pariz 20.2925, l ondou 25.25, Newyork 519, Bruselj 72.20, Milan 27.175, Madrid 53.75, Amsterdam 208.50, Berlin 123.625. Dunaj 73.03, Stockholm 139.15, Oslo 139, Kopenha-gen 139, Sofija 3.76, Praga 15.3775, Varšava 58.20, Budimpešta 90.535, Atene 6.73, Carigrad 2.405, Bukarešta 309, Uelsingfors 13.065. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes deloma čvrstejša. Prometa jc bilo sicer nekaj veO kakor včeraj. Interesantno je, da je prometa v inv. posojilu vedno manj in da je promet v begi. obveznicah znatnejši. Tako je bi! danes v Zagrebu promet samo v vojni škodi, 7% Bleru in begi. obveznicah. Bančni papirji so ostali v glavnem neizpreme-njeni in je prišlo do zaključkov v delnicah Poljo-in Unionbanke po neizpremenjenih tečajih. Praštediona se je nadalje učvrstila. Industrijski papirji so ostali brc/ interesa in ne beležijo nobeuiii zaključkov. Tečaji so ostali v glavnem tieizpremenjeni, nekoliko čvrstejša je bila Danica, dočim je oslabela Jadran, plovba. Ljubljana. 8?J Bler. po>. 93.25 bi.. 7% Bler. pos. 83 bi., 2?,' lot. pos. iz 1881 zaklj. 100, Celjska 150 den., Ljublj. kred. 120 den., Praštediona 920 d, Kred. zavod 160—170, Vevče 120 den., Stavbna 40 den., Ruše 220 den. Zagreb. Drž. pap.: T.',', inv. pos. 88—88.50, agrarii 51.50—52, vojna škoda ar. 425.75—426.50 (-125, 425.50, 426, 427), kasa 42(1—426-50, (425.50, 426). 12. 426.50—427 (426, 426.50), 3% Bler. pos. 92.50-93, 7% Bler. pos. 82.75—S3 (82.75, 83), pos. Drž. hip. banke 84-50 den., 6% begi. obv.66.5'1 j —67 (67), 6. 67 bi., Tobač. srečke 125 den., Srečke j Rdeč. križa 40 den. Bančne delnice: Hrvatska 50 OII, Poljo 52—53 (52), Kreditna 119—124, Union ! 174 -176 (174). Jugo 73—74, Lj. kred. 124 den.. t Medjunarodna 100 bi., Narodna 7S50—79i)0. Obilna 30 den., Praštediona 928—935, Srbska 137-190 ! Zemaljska 140—143. Industrijske delnice: Nar. šum. I 25 den., Guttmann 128 den., Slaveks 25—32.50, Sla i vonija 200 den., Danica 80- 37.50, Drava 235—236. i Scčerana Osjek 290—295. Osj. Ijev. 215 den., Brod i vag. 64 den., Union 70 deti., Vevče 120 den.. I-! 45 den., Ragusea 340—370, Occania 191 bi-, Jadran j plov. 505—520, Trboveljska 306- 308. Belgrad, Narodna banka 7750 den., 7"n inve.-!. ; pos. SS—89, agrarji 51—52, vojna škoda 426—427 (425 kom.), maj 427 bi., junij 426.75—42725 (60(1 kom.), 6% begi. obv. 67 - 67.50 (125.000 nom.), 7"/, ! Bler. pos. 83 (5000 dol.), 7% pos. Dr/, hip. banke j 85.75 (3000 dol.). Notacije državnih papirjev v inozemstvu. 1 oit-don: 7% Bler. pos. SI.50—82, Newyork: 3"i, Bler. pos. 90—91.50, 7% Bler. pos. 31, 7"; pos. Drž. hip banke 85—85.50. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 33.90, \Viencr Bankvercin 16 05, Crueditanstalt 45.50, I scompteg. 155, Zivno 84.25, Aussiger Chetnische 136.80. Mun-dus 132, Alpine 18, Kranj. ind. 45, Rima Muranv 46.70. Žitni trg Položaj na žitnem trgu je ostal danes popolnoma neizpremenjen. Ponudbe so slejkoprej minimalne, cene pa so ostale neizpremenjene. Novi Sad. Pšenica 79-SO kg' srbč.. gbn., ban. Bega šlep 177.50—182.50, bač. okol. Novi Sad 172.50 — 177.50, bač. okol. Sombor 167.5C 172.50, bač. potiska, gbč. 180—185, sr„ slav. 78 kg 162.50—167.50, sr. okol. Indjija 78 kg 165—170, šlep 77-73 k^ 160—165, moka bač. 0 g, 0 gg 255—275. št. 2 230-240, št. 5 210—220, št. 6 200 210, si. 7 160—165, št. 8 1 35—140, otrobi bač., sr., ban. 122.50- 127.50. Vse ostalo tieizpremenjeno. Promet: 15 vagonov pšcnice, 31 vagonov koruze, 7 vagonov moke, o vagonov otrobov. Tendenca: pšenica in tnoka: trdna, oslalo ncizpremenjetio. Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet miren. Pšenica maj 15.32- 15.35, zaklj. 15.34-15.35, junij 15.15—15.17, zaklj. 15.17—15.18, rž maj 14— 14.05, zaklj. 13.95—14, koruza maj 13.74—13.93, zaključek 13.90-13.91, julij 14.02—14.15, zaklj. 14.14 -14.15. tranzit, maj 11.25, zaklj. 11.25-11.30, julij 1L50—11.55. 000100000101010102020148005323482353484823532302010000020102904848232348482353 Kako se staram? Nov skok shozi okno Smešnice Vse francoske zavarovalnice so zavrnile znanega Besedovskega, ki je hotel skleniti življenjsko zavarovanje. Sporočile so mu, da ne morejo sklepati slične nevarne pogodbe, ker no vedo, katerih sredstev se bo poslužila proti njemu sovjetska vlada. Zgodba generala Kutjepova nudi očiten dokaz, da ne poznajo boljševiki nobenih zaprek niti na ozemlju drugih, držav. Berlinski »Rulj« pripoveduje v tej zvezi, da je še nekdo drugi ponovil skok Besedovskega skozi okno, V Hamburgu je bival ruski umetnik M., ki ga je pred leti poslala sovjetska vlada na strokovno izobrazbo na Nem-ško. Po študiju v Rerlinu je slikal plakate za sovjetsko zastopstvo v Hamburgu, kjer se prodaja na debelo rusko izvozno blago. Oni teden je slikar nepričakovano dobil poziv, naj se čimprej vrne v Moskvo, češ, da je davno potekla veljavnost njegovega potnega lista za bivanje v inozemstvu. Slikar je odgovoril, da bo rajši ostal na Nemškem. Sovjetski uradniki so se mu žaničljivo nasmehnili in naznanili, da bo iz uradnih prostorov odšel naravnost na parnik. Eden od njih je pritisnil na skrivnosten gumb na pisalni mizi. In vrata so se takoj neslišno zaprla. Kljuke na njih ni bilo videti. Slikar je sledil vzgledu Besedovskega: s komolcem je razbil okno in skočil iz prvega nadstropja. Padel je na gredice na vrtu in se ni poškodoval. liii. Oglasi nad devot vrstlo se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Železuičarskc čepice perutke in ostali pribor ima po najnižjih cenah »talno v zalogi A. Kassig, Ljubljana Židovska u. 7. Otroške in velike kopalne banje in peči, klozcte in dr, dobite po zelo ugodnih cenah v železnim Fr. Štupica, Gosposvetska ccsta št. 1, Ljubljana. P$emtn» moho onihnli?it> mline« nudi nuirr»<*ie vdeirmiina iifa in iule\»kib izdelkov A. VOLK. LJUBLJANA llnl|r<< rcna ?4 Čitajte in širite »Slovenca«! Puhasto perje čisto čobauo po -18 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg. čisto belo gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpoši-liam po poštnem povzetju. L BROZOVIC - Zagreb, llica 82. Kemična čistilnica oerja. Motorno kolo Indian Scaut compt. z razsvetljavo radi bolezni prodam. Naslov v upravi pod št. 5154. Spalnico iz trdega lesa, lepo poli-tirane, kupite že po Din 4.200. — Nc zamudite ugodne prilike. Za malenkostno ceno odpremim pohištvo na dom ali na bližnji kolodvor. Ogleda se pri Josip Štolfa, str. mizarstvo, Krašnja, pošta Lukovica. Avto zveza od Figovca z Adamči-čevim avtobusom. Eh no, _ navoskd se ie lejzodtlo aa se ie llubko deleče rodilo... /.dal Zlatica ie nežna mlada mati. vsa nlena sreča ie otroček zlati. 'n zdaI se Zlatica snominla sama. kako io ie vzeoiila blata mama. nroku šiva. Dere zani oerilo. V nomoč ii Zlatoronovo le milo. Oi zlata Zlatica - das are okr0«: nad vse ie terpentinsko milo Llatoro&. Beiokra»nski kotiček Kdo bo nasipni ceste. Za sredo je bila v Me- lliki napovedana dražba za gramoz. V teh časih, ko je vsakemu za groš lalio težko, je uinljivo, da se je nabralo mnogo interesentov. Bilo jih je čez 1)0, ki so menili, da bodo, kot doslej /.dražili vsak sebi primeren kos. Pa je bil konec dražbe ta, da ni niliče nič dobil, ker se zahteva, da položi 13.000 dinarjev kavcije, kdor hoče dobiti pravico dražbe. Pod takimi pogoji je malemu človeku seveda popolnoma nemogoče, da bi prišel tudi do tega skromnega in trdega zaslužka. Iz »Jutrnve« torbe. Pred nekaj dnevi je >Ju-trov dopisnik z. domišljavo vsevednostjo govoril o nekem prolopu v Drašičlh pri Metliki, kjer so res kar do hudega natepli nekaj Vivodincev (iz hrvaške sosedne občine). Navajal je razne, docela izmišljene vzroke pretepa. Sicer je to zadeva, o kateri bo svojo sodbo govorila sodnijn, pa naj ven. darle navedem v informacijo vsevednim .lutrovcem česar še ne vedo, ali vedeti nočejo: 1. Da so isti pijani bralci iz Vivodine malo f>oprej v Novi gori izganjali iz njegove zidauce njenega gospodarja, češ da so Iu oni gospodarji — oni, ki so prišli po delu in po zaslužku! — 2 Da so kričali celo pot auf biks Kr...« in vi sle nam pod komando!« Da so v Drašičili z motiko po glavi udarili enega domačega fanta, ko jim ni nihče nič rekel ne storil. — Ko bi šli mirno skozi vas, kot so hodili že stoletja sem in kot sedaj zopet hodijo in bi po dostojni navadi voščili dober dan, nič bi se nikomur ne primerilo, kot se še nikomur doslej ni, tako pa je prišlo do tega, da ie jeza nad pametjo zmagala. Nimam namena pretepa zagovarjati, ioda tega pa ludi ue maram, ila bi kdo nalagal našim ljudem večjo krivdo, kot jo v resnici nosijo. Tisto od trtnice je popolna fabula, ki jo je Jutro« vpletlo v to kočljivo zgodbo. Florjanovo smo obhajali v metliški fari nad vse slovesno, štiri gasilska društva imamo: v mestu, pri Treh farah, na Božakovem in v Drašičili in vsako je imelo svojo cerkveno slovesnost. iz raznih krajev Jesenice. V soboto 9. I. ni. ob pol 16 ponovi osnovna šola akademijo. Spored: govor, petje (100 otrok), rajanje 7. žogami in uprizoritev igrice gozdiča. Prijatelji šole, obiščite nas! — Učiteljstvo. Slovenjgradec. V sredo popoldne je v tukajšnji iavni bolnišnici izdihnila blago dušo 46 letna ga. Melnnija Černe, posestnica v Slovenj- I gradcu in soproga odvetnika dr. Ferda Černeta v Dol. Lendavi. Pokojnica, ki je že dolgo časa bolehala na raku, je bila že lani operirana v tukajšnji' bolnišnici, nakar se ji je stanje znatno izboljšalo. Ko se ji je zdravje letošnjo pomlad zopet poslabšalo, je šla pred dobrini tednom v bolnišnico v Ljubljano, ker pa ni bilo več upanja da okreva, je zapustila ljubljansko bolnišnico in prišla šele pretekli torek v Slovenjgradec, da umre v tem kraju, kakor si je to vedno želela. Pokojnica je bila zelo prijazna, živahna, družabna in dobra gospa. Za časa svojega bivanja v Slovenj-gradcu je z. vso vnemo delovala v raznih dobrodelnih društvih. Pokopali jo bodo danes popoldne. Svetila ji večna luč! Adlešiči. Letos se je pa smrt preblizu nas naselila. Dočim jih je umrlo v letu 1920 — 16, v letu 1930 — 27, imamo letos že 17 mrličev. Zadnjega smo pokopali dne 4. maja. Bil ie to 26 letni Ivan Požek, posestnik s Sel 21 — oče treh prav malih otrok. Lep pogreb je pričal, da je bil pokojni zares priljubljen. Pogreba so se udeležili tudi člani načelstva v nadzorstvu tukajšnje posojilnice in hranilnice; bil je tudi on delavni član načelstva. Predno so položili rakov v grob, se je žalujoča žena naslonila na rakev, kol bi hotela vzeti še enkrat slovo. Tedaj se pa oglasi 4 leta stari sinko: Mamica, pojdi nazaj, če ne bodo še tebe zakopali!« Počivaj v miru! — Drugih novic ne bom našteval, le to omenim, da se nihče pri nas ne more pritoževati, da ima preveč denarja. mi ver: O ki Programi Kndio-Liss^onoi Petek, 8. maja: 12.15 Plošče (odlomki iz. oper. fantazije) — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 18.00 Radio orkester — 19.00 Prof. Niko Kuret: Problematika sodobnega ljudskega teatra — 19.30Dr. Lovro Sušnik: Francoščina — 20.00 Gospodinjska ura (Krekova gospodinjska šola) — 20.30 Samospevi gdč. Dragice Sok — 21.00 Radio orkester — 22.00 Časovna napoved in poročila. Sobota. 9. maja: 12.15 Plošče (mešan program) — 12.45 Dnevne vesti — 15.00 Čas, plošče. borza — 18.00 Viktor Pirnat: Lok rum. dragulj dalmatinskih voda — 18.50 Dr. Čampa: Jugoslovanska zakonodaja — 19.00 Pavel Ku- ni _ m -,o Ga. Oriluibcr: Angleščina 20.00 Bogo Plenica r: sali — 20.50 Rezervirano /.5<) klavirski koncert. 17.30 Koncert Radio ork. 20.00 Narodne pesmi. 20.50 Koncert (harfa in violina). Zagreb: 12.50 Plošče. 17.00 Koncert: Beethoven. 20.00 Beograd. — Budapest: 12.05 Pevski kvartet. 17.50 Koncert. 19.50 Koncertni večer. 20.50 Koncert vojaške godbe; nato koncert ciganske glasbe. — Dunaj: 12.00 Opoldanski koncert. 19.50 »Lovska kri«, igra s plesom in petjem. — Milan: 16.45 Popoldanski koncert. 21.00 Pester spored. 22.00 Koncert solistov in zbora ter orkester. — Praga: 20.00 Vokalni kvartet. 21.00 Brno. — Lnngenberg: 17.00 Popoldanski koncert. 20.00 Vesel večer. 25.50 Plesna glasba. — Rim: 17.00 Instrumentalni koncert. 21.00 Krištof Kolumb«, lirična drama. — Berlin: 20.00 Koncert. 21.10 I .ep večer. — Toiilouse: 17.15 Orkestralni koncerl. 20.00 Popevke. 21.00 koncert. 22.45 Simfonični koncert. — Miihl-uckcr: 19.45 Neapoljskc pestili. 20.45 Koonični kabaret. 22.20 Zabavni koncert. — Barcelona: 15.00 Radio sekstel. 14.05 Koncert. 19.00 Koncert. 21.05 Radio orkester. — Mor. Ostrava: 16.50 Koncert Radio orkester. 17.50 Poljudna glasba. 20.00 Praga. šolski radio v Italiji. Od (>. oktobra lanskega leta se vrše (udi \ Italiji že dopoldanske oddaje v namene šolskega radia, In sicer obstoja spočetka v Nemčiji uporabljeni sistem celega razreda pred mikrofonom (petje, recitacije). Oddajajo sc pn tudi predavanja profesorjev in učiteljev. Pohvedovanfo Član SPI) je našel o veliki noči šest ključev v mali lovski koči v Gornji Krmi. Dobe se v pisarni SPD (palača Kreditne banke, IV) med uradnimi urami. A li ste že poravnati naročnino? LjUBLjANSKO GLEDA i isčE DRAMA. Začetek ob 20. Petek, 8. maja: SLEHERNIK. Predstava v opori. Kod A. Sobola, 9. maja: Piti BELEM KONJIČKU. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 10. maja ob 15: SLEHERNIK, proslava v operi. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20: TRIJE VAŠKI SVETNIKI. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven Ponedeljek, 11. maja: Zaprto, OPERA. Začetek ob 20. Petek, 8. maja: SLEHERNIK. Hod A. Sobola, 9. maja: SNEGURČICA. Red E. Nedelja, 10. maja ob 15: SLEHERNIK, dramska predstava. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20: OJ TA PR EŠMEN T A NA LJUBEZEN. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 11. maja: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 8. maja: Zaprto. Sobola, 9. maja ob 20: UČLOVEČENJE. Zadnjič. Znižane cene. Nedelja, 10. maja ob 15: DVE MARIČKI. Prireditev ženskega društva. — Ob 20: KAVAL1R MIŠKO. Kuponi. So! zu rože NC v pločevinastih dozah, za nego cvetlic v lončkih, dobite v cvetličarnah, drogerijah in trgovinah. Direkcsfa drl rud. Velele razpisuje za dan 18. maja 1931 ob 11 nabavo: 90.000 kg visokvrednega portland-ccmenta 80 m:l drogov, od 12 m naprej 1.000 kg strojnega olja 1.000 kg dinamo olja. Pogoji se dobe pri podpisani. — Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje. .š tsaaaarara&sn Občinska uprava mesta Ljubljane sporoča tužno vest, da je bil njen dolgoletni sodelavec, gospod občinski svetovalec I^an Kregar pasarski mojster in posestnik, banovinski svetnik, načelnik „Ljjudske posojilnice", upravni svetnik „Promelne banke" i. t. d. danes zarana poklican v večnost, star 63 let, toda še v polnem razmahu svoje moške dobe. V občinski svet je bil izvoljen 23. aprila 1911 ter mu je pripadal do 26. aprila 1921. V sedanjo občinsko upravo ie bil po odredbi predsednika ministrskega sveta pozvan dne 22. januarja 1930. Za blagor rodne občine vedno vnetemu in koncilijanlnemu tovarišu, ki je bil nepričakovano iztrgan iz naše srede, ohranimo najčastnejši spomin! V LJUBLJANI, dne 7. maja 1931. t V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je moja srčno ljubljena žena, mamica, sestra, teta, svakinja in sinaha, gospa Ljudm la Mecmger soproga posestnika in sedlarja dne 7. maja 1931 po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere mirno in boguvdano umrla. Pogreb pokojnice bo v soboto, dne 9. maja 1931 ob 3 pop. izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Begunje, dne 7. maja 1931. Anton, soprog — Božena, hčerka in ostalo sorodstvo. Za večno je zatisnila oči, gospa Zdenko Završnth roj. Konvalinlsa dne 6. maja 1931 ob po! 13 popoldne. Pogreb bo v v petek ob 16 popoldne. Bodi ji lahka žemljica. V Krškem, dne 6. maja 1931. Notar Za vršn i k Hubert, soprog. Mestni pojrrobni zavod v Ljubljani. «iTp ta r? _ ^ -O o O o -i ~' Sr a; S m »S N O C. 5 O N s^f 2 o- » N ^ ^ - rv- -v. ^ - JJ^N of- f-iS — a; S co c N~ .M . g- . as > m C a> O o E £ I d 1 b ~ Sf - C = -M t! « IN N > ca ~ tt a, .. SS 8 > -a , o sa ~ > Oj c is s e n - « £> . .a > K r- C M -iT!8« * fi e ^ e »-S s -c •= 5 o ete ecc -r isa« I Earl Derr Biggers: Ktiaičeva papiga »UbožecK Holley je pogledal siromašne ostanke neznančeve lastnine. Sedaj mu ni treba nobene ščet-ke za lase, ne brivskega strojčka in ne zlate ure!«: Vzel je uro in jo zamišljen ogledoval. Jack Mc. Guire... zdi se mi, kakor da bi bil to ime že slišal.« Chan je brskal po hlačnih žepih, pa ni nič našel. Rad bi najvljudneje predlagal,« je svetoval, da zopet fepravimo vse lako, kakor smo našli. Sedaj smo že izdatno napredovali.« >Tože lahko rečemo!« jc navdušeno zaklical Bob. »Snoči smo vedeli samo, da je Madden nekoga odstranil; danes vemo ime nesrečneža. Je li tukaj še mogoče dvomiti?« »Težko,« je odvrnil Holley. »Kdo bo puščal vnemar tako osebne reči, kakor je ščetka za lase in brivski stroiček, če bi jih še rabil. Kdor je z njimi pri kraju, je tudi /. življenjem^ ■^Preden pospravimo, preglejmo še enkrat vse,« je predlagal Bob. Sedaj vemo. da se je mož, ki se ga je Madden bal, pisal Jerry Delaney. Kakor je videti, ni živel v bogve kako sijajnih razmerah, četudi je nosil newyorške obleke po meri; iz naslova sklepam, da krojač menda ni bil posebno eleganten. Delanev je kadil slabe cigarete, Jack Mc. Guire, ki ga ne poznamo, je cenil njegovo prijateljstvo lako visoko, da mu je podaril uro. In kaj še? Delaney se je zelo zanimal za neko igralko, imenovano Norma Fitzgerald. Zadnjo nedeljo teden zvečer je odpotoval iz Chicaga v Barstow v oddelku B., voz 108. In to je menda tudi vse o Maddenovi, obžalovanja vredni žrtvi!« Charlie Chan se je posmejal. Prav dobro! Izvrstni zaznamek nam daje polno upanja. Še nekaj sle prezrli. Malenkost. Natančno si oglejte telovnik! Kaj sle našli?« Bob in HolIey sta si začudeno ogledovala označeni kos obleke. Nič? je hudomušno vprašal Chan. — Tu — vtaknite roko v žep!« Bob je potipal, kamor mu je velel Chan. Žep je z usnjem podložen; žep za uro. Drugega na opazim.« Pravilno! Morda na levi?« Bob ga je nekam neumno pogledal. Alta — sedaj vas razumem, čudno .je, da je žep za uro na desni strani.« In zakaj? ("'e je suknjič zapet, nekateri nc morejo po uro, če jo imajo na levi. Zato mora krojač žepek za uro napraviti na desni strani.« Charlie je zložil obleko, tla jo spravi *v kovčeg. 0 Jerrvju Dela-nevu vemo torej še nekaj: Bil je levičar!« Za Boga!« je hipoma zaklical llollev. Še enkrat je odprl uro in strmel v napis. Jack Mc. Guire — sedaj se spominjam!« Ga li poznate?« Že davno sem se nekega večera z njim srečal, ko sem P. J. Maddena prvič videl: pred dvanajstimi leti v newyorški igralnici na štiri in štirideseti cesli. Madden se je sam še spominjal tistega srečanja, ki sem ga omenil zadnjič.« »Ampak Mc. Guire?« Tako se je pisal lastnik igralnice. Sprijena roba — kakor so dognali pozneje. Ta temni srečolov je bil tedaj pajdaš Delanevev — daroval, mu je zlato uro v znak tovarištva. Gospodje, to je silno zanimivo: igralnica Mc. Guireja se je zopet pojavila v življenju P. J. Maddena.« 15. Ko je bilo vse pospravljeno, je Bob odnesel torbo zopet na podstrešje. Poldne je že minilo, je ugotovil Hollev. Sedaj moram v mesto. >Čc smem v dobri nameri predlagati, ostanite pri obedu!« Res ste prijazni, Charlie, pa ne bom! Kuhanja imate že itak dovolj, ne bi vam rad pokvaril majhnega odmora. Naj si Eden danes svoj obed le sam oskrbi! c -Saj tudi mislim le skromno kosilce. Kuhanje je zame tako dolgočasno opravilo kakor družba kakega Japonca. Toda to je le zasluženo plačilo za pismonošo, ki na dopustu zaide v tuj okraj. Če gospod Eden ne bo hud, bova danes obedovala kruh s sirovim maslom in čaj.« »Seveda, Charlie! To bova že prežvečila! Hollev, pa vendar ostanite rajši tukaj! ->Ne. Moram brž nekaj poizvedeti, tla svoje iz-sledbe bolj utemeljimo. Če je Delaney prispel prejšnjo sredo, je v mestu gotovo še kaka sled za njim, gotovo ga je še kdo videl. Ali je bil sam? Rad bi govoril s hotelirjem in s ...« »Priporočam največjo previdnost,;; je pomišljal Honolulujec. »Gotovo. Toda radi tega skoraj ni nevarnosti. Madden ni imel v Eldoradu nikakih zvez. Živel je nalašč čisto sam zase. Vendar pa moramo biti molčeči. Brez skrbi se zanesite name! Kesneje kedaj popoldne zopet Dridem.«