foStnina plačana v gotovim*
ifturmOFSkl
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.). štev. 270
Maribor, sreda 28. novembra 1930
»MVTRA«
*2haia ražun nedei.e n praznikov vsaK dan ob 16. ur Raiun pri pošinem ček zav v Ljubljani it. 11 409 ^•l|a mtsečno ore e-nan v upravi ali do pošti 10 Din. dostavlien na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uretiništvo in uprava: Mariboi,A eksandiova cesta it. 13
Oglasi oo larifu
Oglase »preiama tudi ojrlasm oddel“k „Jutrr v Uubliani Prešernova ulica St. 4
Madžarski legitimizem
Polnoletnost Ctona Habsburškega je z°Pet spravila v ospredje vprašanje za sedbe madžarskega prestola in povratka Habsburžanov. Vse svetovno časopisje se je te dni bavilo z madžarskim *eKitimizmom, ki je kot pokret fakt, s katerim je treba vsaj začasno resno [ačunati, čeprav se nepoučen človek s težavo umisli vanj. Takoj pa postane razumljivejši, če premotrimo vse ?ne vire, ki mu dajejo življenjsko moč •n upravičenost v madžarskem politič-nern življenju.
Madžarsko jc polom avstrijsko-ogr-monarhije zadel težje kakor druge nasledstvene države. Vlada iskrenega ^tnokrata grofa Karolyja je Madžar-”"0 Proklamirala za ustavno in parlamentarno republiko, toda bila je prešib *Mn s premajhno zaslombo v narodu, f* le bil takrat desorijentiran in zrevo-“Cijoniran do skrajnosti. Zato jo je za-^e>a ista usoda kakor meščansko-,Uei^okratično vlado Korenskega v Pe-JOgradu. Paralela med prevratno Mad arsko in Rusijo pa je popolna tudi v da je tako tu kakor tam sledil ^SČanski demokraciji — boljševizem. «usiji je us' stavil njegovo diktatu-? Lenjin, na Madžarskem pa komu-b‘8t Bela Kun. Dočim se je pa v Rusiji °usevizem znal obdržati na krmilu, j “ le na Madžarskem strmoglavila be-]0riror,ta skrajne desnice pod admira-•j«”1 Horthyjem, sedanjim regentom, v? e^a fronta je pa sestojala v prvi s ?!> iz magnatske aristokracije, vi-j, ^'n, cerkvenih krogov in kanitala, j ;° je docela razumljivo, da tej vla-, i°ci stranki ni bilo do republike in v ^°kracije, ker se je le predobro zadala, da sl more zasigurati trajno Pozicije samo v monarhiji.
0	te nastal na Madžarskem prvi Aitlmizem. ki se je juridično oprl na Ža J-0, Karel Habsburški kot mad-iti h	n’^dar	n‘ bil detronizlran
jp Qa tudi sam ni abdiciral in je tedaj
o	faeto še vedno pravoveljavni su-an[Cn- In če ne bi bila tedaj nastopila bn»|nta s Prepovedjo povratka Habs-Mol i0v 113 ^aterikoli evropski prelen se	^arel lahko nemo-
tan? Poslu«! svojih pravic. Nastop an-ie n ’ ^ Je diktirala mirovne pogoje, {| dosegel, da so madžarski plemi-lt^Crkvenl doefo^nstveniki in vele-^ihf ti sicer reslgnirall na sam akt ‘ronlzaclje Habsburžanov, pustili WVendar odprta vrata za pozneje s * a so ostali pri monarhiji, kateri 0stavilf začnsno na čelo d^žavne-t PravitHia ali regenta Hortbvja. vsakRPa dvoma pa je. da bi le-^Sp ^ni pokret ostal za vse večne 1?rnejpn le na plemstvo, cerkvene ^nstvenike |n nrodstnvpike ve-a-	NI znal udariti
srpHktva v
^itiop.23 nbnovo nekdan’"^ teritori-
S	obcoo-n	krone	sv. ?tp-
'tijhi tom	d*> to	ig-
Zem. t i.- povra^k.tiabsh. :^
Zadnji dnevi Vausoinova vlade
KRŠČANSKI SOHTAI CI "MI ODK LONLJIVEGA STAT TŠČA DR. SCHOBROVEGA BLOKA V VEDNO VEČJIH STISKAH IN SKRL^Ii.
DUNAJ, 26. nov. Notranji položaj v Avstriji je še vedno nejasen. Po odločni izjavi dr. Schobra. da njegova skupina pod nobenim pogojem noče in ne more sodelovati s sedanjo vlado, kakor tudi ne z nobeno bodočo vlado, v kateri bi imela I1eimwehr glavno besedo, so prišli krščanski so cijalci v zelo težaven položaj. Dr. Sei-pel je sicer sestavil nove predloge ki jih ie tudi vodstvo stranke odobrilo, toda Šchobrov blok in Landbund sta jih označila za nesnre;emljive. Prav zato tudi še ni nrišlo do osebnih stikov med voditeli' posameznih skuoin. Zvezni predsednik dr. Miklas skuša sicer posredovati in ie sprejel po vrsti že vse vodilne politike, da se informira o njihovem st^i^u. Zastopniki vseh strank so mu nri tej priliki iziavi-li da nimnjo več zaunatila v k^ran-ske sociialce in da je sodelovanje s
sedanjim režimom nemogoče.
Vse to povzroča v krščansko-soci-jalnih vrstah ločitev duhov. Vedno bolj narašča tabor onih. ki se izjavljajo proti radikalizaciji, katero je inspl-riral prelat dr. Seipel in ki je tudi dovedla do sodelovanja s Heimwehrom. Izid volitev je bil za stranko resen opo min, da more uspevati v Avstriji le demokratski režim. Ni izključeno, da pride že v bližnjih dneh v krščanskosocialni stranki do važnih izprememb. Vsekakor pa je jasno, da je nadaljevanje sedaniega režima izključeno. V vseh političnih krogih vlada naziranje. da je vsako razči?četije položaja tako dolgo nemogoče, dokler ne odstopi sedanja manjšinska vlada. Z"to se pričakuje. da bo Vaugoinov kabinet odstopil še pred sestankom parlamenta, ki bo prve dni meseca decembra.
Bonouinski proračuni
BEOGRAD, 26. novembra. Finančno ministrstvo je i t alo vsem banovinskim upravam nalog, da moralo najkasneje do 1, decembra predložiti banovinske proračune, ki so v glavnem že sestavljeni in sicer po načelih, določenih pri sestavi lanskega proračuna, deloma pa po navodilih, izdanih med letom v posameznih konkretnih primerih. Glavno načelo je sistem štednje in bodo zato novi proračuni obsegali samo najnujnejše potrebe in stvarne izdatke. O vsakem banovinskem proračunu se bo razpravljalo v finančnem ministrstvu posebei in bodo razpravi prisostvovali razen zastopnikov ministrstva tudi referenti banskih uprav in finančne dirckcije.
Takoj po rešitvi banovinskih proračunov bo pričela razprava o državnem proračunu, ker mora obsto:ati med proračuni skladnost, da se za vsako ceno onemogoči preobremenitev ljudstva. Prihranki, ki so bili doseženi v proračunih za 1. 1929/30, se bodo upoštevali pri kritju izdatkov za 1. 1930/31. Prihranki v nekaterih banovinah so zelo znatni, ker se je izkazalo, da so bile posamezne postavke odmerjene previsoko.
diščih ni več žita in da vse ladje, ki so naročene za žitni dumping, odhajajo iz ruskih luk prazne. Lahko se računa, da !e ruskega žitnega dumpinga konec. V Rumuniji so radi tega že znatno poskoČi'e cene žitaric in ostaiih agrarnih produktov. (Če niso te vesti morda dumping bukareških borznih špekulantov?!)
U Rusiji je zmanjkolo ž ta?
BUKAREŠTA, 26. nov. Mornarji, ki prihajajo iz Sovjetske Rusije v Konstanco, pripovedujejo, da v ruskih skla-
Katol 5ki škofje u Beogradu
BEOGRAD, 26. nov. Včeraj so prispeli semkaj hrvatski metropolit, zagrebli nadškof dr. Bauer, splitski škof dr. Bo-nifačič, djakovački škof dr. Akšamovič in ljubljanski škof dr. Rožman. Danes bodo kot predstavniki katoliškega epislcopata obiskali merodajne činitelje.
Oržauni grb za 50'e
BEOGRAD, 26. nov. Zadnja številka »Učitelja«, službenega glasila UJU, objavlja, da je minister pmsvete odobril, da lahko vse šole nabavljajo državni grb Ju-gos'avije, ki ga ;e izdelal in ga prodaja »Učiteljski dom v Mariboru«.
Zooet potres
BEOGRAD, 26. novembra. Tuka šnja potresna postaja je zaznamovala včeraj ob 20.15 močne potresne sunke v oddaljenosti 8.9000 km.
Buharin težko zbolel
MOSKVA, 26, nov. Buharin je težko zbolel in so ga spravili v sanatorij. Ko dobiva napade, se začne tresti po celem telesu in joče. Zdravniki iziavljajo, da j« ljegovo stanje neozdravljivo.
nov, s težnio po reviziji pogodb in mej, je pridobil zas^ tudi vso meščansko naciionalno javnost. S tom trenutkom je pa legitimizem postal n^cijo-nalni pokret madžarskega naroda, ki posebno po malem meščanstvu trdno veruje, da bi s povratkom nadvojvode Otona takoj zon^t razširilo mad^rcke meje do vrh^v K^r^tov, Transilvanskih alp. Mure. Drave in Donave. Ta želj^ pa ni samo naHinnalna s^timen-talnost, amnak te*nia no rp*itvi vseli goenndart-kih in' s1!X";h poblemov.
V	tem le t^ai trdns, r^a’ ^ osnova madžnrsknnra	Vi	nam tako
nnpt°rt(; vsp	Sn,'prln sn
vse te.' ^ye grajene na tureduostav-1
kah. ki so, kar se zunanje poHtike tiče, absolutno neutemeljene. Revizija pogodb In mej bi se dala ki' b vsem Habsburžanom na madžarskem prestolu doseči izključno le na podlagi nrostovobnega pristanka sosednjih držav. ali pa z — vojno. Na prvo sosede nikdar ne bi pristalo, na započet^k vojne pa noben kralj Oton ne bi mog^l misliti ker bi se predobro zavedal s1!-ne nevarnosti taksen nočoth. Tako 5e tedaj madžarski l^gitirrizem v^i zaenkrat Še Samo n*np*tio	7.'\
ma^arskn pi^m^^^o «p * nit: i "metno vzHr*n’p n.1	,t’	da	?
njim straši in oljnem tolaži ljudstvo
Mn-ej kra!.h Pet^a na To^^l^rhi.
Vila na Topčiderju, v kateri je umrl blagopokojni kralj Peter I. Osvoboditelj in jo je kimito prosvetno ministrstvo že 1. 1926.. bo sedaj izpremenjena v muzej, v katerem bodo snmvljene vse stvari, ki se nanašajo na življenje in delovanje kralja. —
Kako so je razvil Bled tekom zadnjih
6	let.
Letovišče Bled se je tekom zadnjih let razvilo kakor noben naš turistični center. Obiskalo ga je 1926. 1. 8260 tujcev, 1927. 1. 11.982, 1928. leta 13.107, 1929. leta 16-996 in letos 18.836 tujcev. Relativno največ obiskovalcev je Jugoslovanov (letos 6357), za njimi so na prvem mestu Nemci (5100), dalje Avstrijci (3284), Če-hoslovaki (2481), Madžari (612), Italijani (276), Amerikancl (130), najdemo pa tudi Angleže, Belgijce, Bolgare. Holandce, Dance, Ftv.ncoze, Grke, Poljake, Ruse, Rumune, Švicarje, Švede, Turke itd. —
Podružnice Priv. agr. banke na sedežih banovin.
Iz Beograda javljajo, da bo Priv. agt. banka začela v kratkem otvarjati pedruž nice v vseh večjih mestih države in da bo na sedežu vsake banovine otvorjena po ena podružnica. —
Analiabetskl tečaji in prosvetna društva.
Iz Beograda javljajo, da se je več zasebnih kulturno-prosvenih društev obrnilo na ministrstvo prosvete, da jim dovoli prirejanje tečajev za analfabete. Ministrstvo prosvete je sedai izdalo okrožnico, s katero naznanja tnteresiranim činite-ljem, da privatna kulturno-prosvetna društva in sploh privatna društva in u-stanove ne smejo otvarjati analfabetskih tečajev, ter povdarja, da ministrstvo pro svete otvarja tečaje za analfabete pri ljudskih šolah po § 7 zakona o osnovnih šolah. —
Akcija za zvezo Slovenije z morjem
e v polnem teku. Znano je, da je ZVeza denarnih zavodov v Zagrebu in Ljubljani pripravljena dati za izgradnjo proge posojilo v iznosu 80 milijonov dinarjev. Ker pa je za izgradnjo železnice treba 200 milijonov Din, je sedaj v teku akcija, da bi se v banovinska proračuna savske in dravske banovine vnesle gotove svote v to svrho,- vsaka banovina po 50 milijonov Din. —
Pri številnih	ženskega spola
povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinik za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Fraus .los^fov"« vode, zlasti pri ofročnicah z naibo1J'im ucnehom. »Frepr Joškova« prepxica se dobi v vreb lekarnah drop-erijah in špecerijskih trgovinah.
o^e.
—	Kaj. Tonček Barbič študira medicino0 Nemogoče, tu nc more biti zdravnik
rz TnVfli nft rr»?5^c*	IV'*5
ffni *(?f On ven -i
Vv1 ,	,	-..«..,1	1.n n
jv.s;;kdo mo^e, čiiati n.;
J
• v .' i
Mariborski in dnevni
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sreda. 26. novembra. Zaprto.
Četrtek. 28. novembra ob 20. uri »Življenje ie lepo«, ab B.
Petek, 28. novembra. Zaprto.
Sobota, 29. novembra ob 20. uri »Sveti plamen«. Znižane cene. Kuponi. Zadnjikrat.
Iz gledališča. V četrtek, 27. t. m. se bo vršila prva repriza optimistične komedije Marcele Acharda »Življenje ie lepo«, ki je pri nedeljski premijeri dosegla zelo lep uspeh. Ab. B. — V soboto, 29. t. m. se bo vprizorila zadnjikrat v sezoni Maughamova pretresljiva drama iz povojnega življenja »Sveti plamen«, ki je tudi v Mariboru zelo ugajala. Predstava se bo vršila pri znižanih dramskih cenah.
Gledališki abonma v Ptuju. Še enkrat opozarjamo na gledališki abonma, ki ga je razpisalo gledališče v Mariboru za svoje predstave v Ptuju. Prijave sprejema g. Christof v pisarni g. dr. Fermevca do sobote, 29. t. m. Podrobnosti smo objavili v prejšnjih številkah in pripominjamo še, da se oddajajo v abonmanu le cele lože.
Maribor na kongresu Narodne odbrane.
Maribor je igral na kongresu Narodne odbrane v Skoplju odlično ulo-go. Predlogi predsednika oblastnega odbora gen. R. Maistra, katere so zastopali gg. dr. Jančič, dr. Vauhnik in Ivan Prekoršek, so vzbudili največjo pozornost. Seveda zaradi tajnosti razprav dalje ne moremo poročati. V predsedstvo javne manifestacije kongresa v Sokolani je bil poklican iz Maribora bivši minister g. dr. Kukovec. O njegovem govoru piše največji beograjski list »Politika«: V svojem govoru je razložil položaj naše države, naglasil potrebo, da se na’današnjem kongresu pazljivo poslušajo poročila o delu posameznih organizacij in podčrtal neobhodnost, da se v osredni odbor izvolijo ljudje, ki bodo mogli delo posameznih organizacij Narodne odbrane učinkovito podpirati. Narod, ki je prinesel toliko žrtev za svoje ujedinjenje in svojo veličino, mora biti tudi nadalje buden. Naša naloga je, da mislimo na sredstva miru, da sigurneje utrdimo svojo bodočnost.
—	Kot predstavnik severnih krajev naše domovine (Živela Slovenačka!) upam, da bo ta v«——es velik korak naprej. —
36 novih poslopij za cerinarnice
bo v najkrajšem času pričelo graditi finančno ministrstvo. Načrti so izdelani in odobrenih je sedaj za stroške 12 milijonov Din. ki se bodo krili iz kal-drminskega fonda. Banska uprava bo Po naročilu fin. ministrstva čim preje razpisala potrebne licitacije. Z deli se bo pričelo kmalu po novem letu, zemljišča so po večini že nakupljena. Za zgradbo carinarnice in uradniških stanovanj v Mariboru je odobrenih iz kaldrminskega fonda 4,150.000 Din. Upajo, da bo znesek zadostoval za zgradbo poslopij in ureditev cest krov njih. Mariborska občina je dobila nalog, da izdela podrobne načrte. Poslop je bo dvonadstropno. Z zgradbo se bo pričelo spoailadi. —
Občinska davščina na prenočišča
ie doslej znašala v Mariboru 30% od čiste oddaje sob. Mestno knjigovodstvo je z ozirom na dejstvo, da so mnogi gostilničarji te čiste oddajne cene prenizko deklarirali, predlagalo, da se določi 15% od kosmate cene za sobe. Finančni odsek se je v svoji sinočnji seji odločil, da bo predlagal 10% od kosmate oddajne cene.
Spomenik žrtvam, padlim v svetovni vojni
postavi nadžupnija Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Lepo, 12ogelno prizmo, na kateri bo vdelanih 12 plošč z imeni 155, v svetovni vojni padlih župljanov — izdeluje po načrtu inž. Jaroslava Černigoja iz Maribora domača tvrdka Kocijančič. Spo menik bo najbrže odkrit na kraljev rojstni dan 17. decembra.
Štirje pevski zbori
bodo »nastopili na proslavi narodnega ujedinjenja dne 1. decembra na »Večeru Narodne odbrane« v Narodnem domu in sicer: Drava. Jadran, Maribor in pevski zbor podoficirske šole. Prireditev bo lep umetniški užitek, vrh tega pa bo poskrbljeno tudi za telesno razvedrilo. Prvodecemberske prireditve v proslavo narodnega ujedinjenja so postale po vseh mestih že naravnost popularne in je naval občinstva ogromen. Prepričani smo. da bo letos tudi Narodni dom v Mariboru nabito poln narodno zavednega občinstva. —
Iz komisariiata obmei*«* policije.
Za komisarja obmejne in železniške policije v Mariboru je premeščen Šte-van Kraiinovič iz Vel. Manastira, za komisarja uprave policije v Ljubljani pa Joso Karabajič od žel. policije v Mariboru. —
Higijenska razstava v Konjicah.
V nedeljo je bila v Konjicah zaključena higijenska razstava, ki je trajala cel teden, od 16. do 23. nov. Higijen-sko razstavo je priredil Zdravstveni dom v Mariboru na prizadevanje in s pomočjo tamošnjega »Sokola«. Dasi-ravno je bilo o priliki otvoritve opaziti bolj slabo zanimanje za razstavo, se je zanimanje v sP^čih dneh tako zelo dvignilo, da je imela razstava no-pohn uspeh. Tekom celega tedna so se vršila v razstavnem prostoru predavanja o najrazličnejših zdravstvenih vprašanjih. Večino predavanj so spremljali nazorni filmi. V času izven predavanj je obiskovalcem razstave razlagala pomen razstavljenih predmetov ves čas prisotna demonstrato-rica.. Vsega je obiskalo razstavo in pre davanja 3000 ljudi. Posebna zasluga za uspeh gre g. sreskemu načelniku dr. Trstenjaku, g. notarju Gajšcku, gg. zdravnikom dr. Rudolfu in dr. Goričarju in duhovščini, ki je s pozivi v cerkvi opozarjala ljudstvo na važnost razstave in predavanj. —
Ljudska univerza v Mariboru.
V petek, dne 28. novembra bo predaval naš znani pedagog g. prof. Žgeč o seksualni vzgoji mladine. Ali je sploh potrebna seksualha vzgoja naše mladine? In če — v kaki obliki, v kaki dobi se naj nudi? Prevažna vprašanja, ki dajo vestnim staršem in učiteljem mno go skrbi. Prof. dr. Žgeč se že dolgo peča s temi kočljivimi problemi in bo nudil gotovo v tem pogledu mnogo pojasnila. Dostop k redavanju mladini pod 18. leti ni dovoljen. —
Studenci.
Dela pri cesti, ki vodi proti Mariboru, se bližajo koncu. Nasip je že končan in s tem preprečena nevarnost, da se cesta udere. Ob strani je zgrajena lična ograja. Posebno na znanem ovinku pri Cankarjevi ulici je cesta | precej razširjena, tako da promet ne bo več oviran. Poprej je moral človek na tem ovinku vedno paziti, da ga ni podrl kak voz ali kolesar. Posebno nevarno pa je bilo za avtomobile, ker je bil ovinek zelo ozek. — Prihodnjo soboto priredi Sokol kakor običajno vsako leto, Miklavžev večer, na katerega vabi vse svoje znance in prijatelje. Za dobro kapljico in prigrizek bo preskrbljeno. — Pot ob »Izvirkih« je tudi potrebna popravila, kajti «mda teče kar čez cesto, ki je vedno polna blata. Sedaj še gre. ampak pozimi, ko bo ta voda zmrznila, bodo v nevarnosti pešci, ki pasirajo tod. Treba bo misliti, da to vodo pod zemljo odvedejo v Dravo. Najbolje bi bilo napraviti betonski kanal ob strani, po katerem bi se voda odtekala v Dravo. — Pri nas je nekaj malopridnežev, ki iim je vsaka reč na poti. Tako so se zlobneži lotili tabel, ki jih je postavilo avtobusno podjetje in so jih popolnoma demo-lirall. —
Za mestne reveže.
Gospa Srčan Terezija, soproga banskega svetnika iz Zagreba, je darovala za mariborske mestne reveže Din 300.— namesto venca za umrlo gospo Knczič Rozo. Za darilo se izreka darovalki najtoplejša zahvala.	j
Sokolska akademija
v soboto, dne 29. t. m. v veliki unionski dvorani je v središču zanimanja. Sokol Maribor-matica se ni ustrašil gmotnih žrtev in velikega truda, da v izbrani obliki pokaže mariborskemu občinstvu uspehe svojega dela. Iz raznovrstnega sporeda je omeniti daljši nastop ženske dece v »Zimski gozdni pravljici« z rajanjem škratov, plesom snežink in gozdnih vil, ki bo gotovo ugajala za poezijo in mladino dovzetnim srcem. Zenska deca nastopi tudi v ljubkih »Vajah z lutkami«. Kdor ljubi ritmiko in balet, bo prišel na svoj račun pri ritmičnem nastopu izbranih telovadk, sestavi priznanega kompozi-torja, župnega načelnika F. Mačusa Nekaj povsem novega bodo vaje devetih članov s kockami, ki so bile sestavljene za eno najboljših čeških društev, Sokola Praha-Karlin, ki je te vaje kot eno najefektne.Fih točk predvajalo na akademiji o priliki zleta v Beogradu. Seveda tudi vsi prijatelji Sokolstva z zanimanjem pričakujemo nastop izbranih telovadcev društva na orodju, med katerimi bo tudi letošnii svetovni prvak, naš Tošo Primožič
—	Zato naj si preskrbi vstopnico, kdor je še nima, v trgovinah Bureš in Majer, kjer jih je še nekaj na razpolago.
Ljudska univerza v Studencih.
V četrtek, dne 27. t. m. ob 19. uri bo predaval strokovni učitelj Lavrenčič o telesnem razvoju otroka do šestega leta. —
Gostovanje Sokola v Studencih na Pobrežju.
Kakor smo že poročali, je v nedeljo, dne 23. nov. gostoval na no-^m odru Rdečega križa na Pobrežju dramatični odsek Sokola v Studencih. Uprizorili so popularno ljudsko igro »Revček Andrejček«. Igra je bila pod vodstvom g. Blažiča zelo dobro naštudirana. Vse vloge so bile prav srečno izbrane in vrlo dobro iznesene, tako da so presenetile občinstvo, ki je napolnilo veliko dvorano. Posebno je imnrmjral norček Janezek, ki je s svojim neženira-nim nastopom vzbujal veliko smeha. Dobrodelna prireditev ie osobito moralno prav dobro uspela. Vrlim Soko-licam in Sokolom v Studencih gre vsa
čast in priznanje! Na svidenje!--------
Zdravo! —
Smrtna kosa.
V Studencih je umrl včeraj opoldne zvaničnik drž. žel., 58!etni Alojz Karmel, danes zjutraj pa 251etni nožarski mojster Edvard Kvas. V Košakih pa je umrla vče raj viničarka Jožefa Penič, stara 81 let.
Vest se mu je v ječi zbudila.
Znano je, da so ob lanskih velikih počitnicah vlomilci izropali stanovanje učiteljice Čonč Line v Št. Jurju v Slovenskih noricah (sedaj v Jarenini). Nazaj je dobila le šivalni stroj, katerega so tatovi prodali v Mursko Soboto. Čončeva je utrpela okoli 12 tisoč dinarjev. Tički so bili polovljeni in februarja tekočega leta jim je rnari-jborsko okrožno sodišče odmerilo zasluženo kazen. Največjo pokoro izmed štirih tovarišev je prejel neki Lozin-šek Alojz — 7 let ječe in 3 leta prisilne delavnice. Zapekla ga je vest in želi si jo olajšati, kajti pretekle dni je prejela učiteljica gdč. Čonč Lina od Lozinška iz ječe nemški pisano dopisnico, s katero naznanja oškodovanki, da ji hoče vrniti ukradene stvari. Seveda je bila dopisnica takoj poslana okrožnemu sodišču, da ukrene vse potrebno. Mogoče, da imajo ukradene reči še kje skrite in bo Lozinšek povedal kje. Bomo videli. —
Rano grmenie — no^ni glad, pozno — rani glad.
Tako glasi ljudska prislovica. Pa tudi ta vselej ne zadene točno. Ako bi bilo tokrat to narodno prerokovanje uresničeno, pa bi nam prihodnje leto ne bilo z rožami postlano, ampak bi nam že predčasno jelo kruliti po želodcu vsled krušne praznine, kajti tokrat se je grom pozno poslovil (če $e še ne oglasi). V pondeljek. na dan 23. nov., se je namreč turobno oglašal opoldne na zahodu in je proti jugu izginjajoč okoli 13. ure umolknil menda za vselej v tem letu. Daj Bog. da se »pozno in rano« tokrat ne izpolni!
Kanarček odletel je detektivu Rojcu, Ob brodu 5. Kdor bj ga našel, naj mu ga odda proti nagradi.
KINO
Od danes dalje
Ce mladina ljubi
100% nemška veseloigra. Govor, petje.
 -------.	Union:	_
Od danes dalje
Kneginja čardaša
100% nemška operet« Greti Theimer
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17 19, 21 uri; ob nedeliah in Draznikih ob 15 17., 19 In 21 uri PredDrodaia dnevno: od 10. do 12.
ure na blaealnl. XXVI
APOLO KINO
V	soboto in nedeljo nemi velefihn:
Temni kavalir
Senzacija 1	Senzacija	1
Cenjenim inserentom na znanje.
Cenjene inserente opozarjamo, da srt6 jo za »Večernik« pobirati novoletne ogla* se samo oni akviziterji, ki se izkažejo 6 pooblastilom. Uprava »VEČERNIKA«'
Razstava cvetlic.
Džamonjevo vrtnarstvo priredi v D®* deljo dne 30. novembra in, v pondelje'{ dne 1. decembra javno razstavo cvetlk' Občinstvu se priporoča mnogobrojni °' bisk razstave. —
Jugoslovanska Matica v Mariboru
vabi svoje Člane in somišljenike, da se ^ čim večjem številu udeležijo proslave u®' rodnega ujedinjenja, ki jo priredi Nar0"' na Odbrana na državni praznik, dne decembra v Narodnem domu. —
Trgovine ob praznikih. . .
Na mnogostranska vprašanja obj®!
1	ja gremij trgovcev ponovno, da bo® trgovine v nedeljo, dne 30. t. m-Ije na praznik, dne 8. decembra in deljo pred Božičem v Mariboru poldne odprte, na dan državnih ' nikov, dne 1. in 17. decembra pa 1° rajo ostati ves dan zaprte. —
Kdor želi Miklavža na dom.
naj se blagovoli v svrho nadaljnih im0 macij zglasiti pri gledališki blagajni^
______________________________________ J
TRENCHOATI, površniki, hubeftusplašči, usnjeni !°P‘š? kože, pliši, snežni čevlji, snežni škor^jj galoše, kakor tudi razno manufaktur® blago na obroke. ORNIK, Maribor, roška cesta 9.	XU,
Kaj pa pri nas?
Čitali smo pretekli teden, grajčani vstrajno zahtevajo znižaj krušnih cen in sicer moki PrinieQr; Iz 100 kg moke se baje napeče 13" !\, j kruha in teh 39 kg naj peku zados j je za stroške in dobiček. 1 kg kr% pa naj ima ceno 1 kg moke. Ne bi %, napačno, če bi se tudi pri nas vz cene moke in kruha v pretres. hodnjič nekaj o mesnih cenah na c želi. —
Kolo ukradeno	.)p,
je bilo včeraj mes. pomočniku Ivan kerju na sejmišču. —
Napisno tablo pomazal je minolo noč neznani storilec brivcu 1 ^ divoju Pircu na voglu Aleksandrove Cvetlične ulice. —
Če greš natreskan med dekleta •• Trgovec Josip P. iz Orahovic C-’ je včeraj zjutraj, poln vinskih “,vfo/ med 2. in 3. uro znašel v kavarni » ■ pa«, kjer so ga takoj obdale raZflf,, d* cije. Včeraj pa je prijavil na polj6jT0V' rnu je bilo ukradenih tam dvoje ba - ^ cev po 1000 Din, od tretjega pa ''^jat1 biž, ki ga je dobil, ko ga je dal zam pri plačilu. —
Nezgoda pri delu.	.
V	Slovenski ulici 22 si je 65letn Potočnik nalomil pri delu desno r°vjeral odredbo zdravnika dr. Sekule	.	e|jall
ponesrečenca z rešilnim avtom 0 v bolnico. —
Kult zakonske zvestobe na Kitajskem
ČUDEN OBIČAJ, KAKO DOKAZUJE KITAJKA MOŽU SVOJO ZVESTOBO.
Nele v Indiji, amipak tudi na Kitajskem srečamo čudno šego, da vdova sledi r.svojemu možu prostovoljno na oni svet, v »Budhovo kraljestvo«. Toda na Kitajskem ne ljubi vdova smrti na grmadi, ampak se ali zastrupi ali pa — in to je za naše evropsko pojmovanje še bolj čudno — se obesi. V Indiji je, vsaj v Prejšnjih časih, vdova bila po običaju in javnem mnenju prisiljena, iti v smrt, na K>ta:skem pa ji je na prosto dano, ali z žrtvovanjem življenja hoče dokazati svojo zvestobo možu.
Vdova, ki se- za smrt odloči, si sama izbere dobo in primerni kraj za dopri-nps tragične žrtve. Tedaj pokliče sorodne in znance, da pridejo k obredu. Že cele ure poprej se prijatelji in znanci ter drugi radovedneži zbero na določenem roestu, kjer je postavi eno mala, rdeče dekorirana tribuna. Nad tribuno visi s stropa trak, ovit z rdečimi vlakni. Spodaj je miza in stol. Na mizi so najboljša jedila.
Ob določeni uri pride sprevod, sesto-je2 iz vrste nosilk. Na prvih trosilkah ,Deso štirje ku'iji vdovo — kandidatko
smrti. Za njo pridejo sorodniki. Vdova, oblečena v poročno obleko, sede k mizi. se nekajkrat pokloni gostom in začne jesti. Je to ujena zadnja pojedina.
Med pojedino se zabava s prijatelji in znanci. Vse kaže prijazne obraze, na nobenem ni niti sence žalosti. Med pojedino vdova vstane in vrže med zbrane nekaj peščic riža. Vsi pridno pobirajo »zrna sreča«. Mnogi prihajajo k vdovi in ji naročajo, kaj naj uredi za njih na onem svetu.
Fride čas ločitve. Toda to ni ločitev kakor pri nas. V nobenem očesu ne vidite solze ali sočutja, nobenega objema, nobenega poljuba: samo ceremonijalne poklone. Nato stopi vdova na mizo, sama si da rdečo vrvico na vrat in eden izmed gostov ji zakrije glavo z rdečim pajčolanom. Nato skok z mize — skok na drugi svet! Med globoko tišino visi telo brez življenja na vrvici. In ko je sigurno, da je duša odletela iz telesa, polože prijatelji truplo na nosila in ga odneso v tempelj, kjer slavnostna ceremonija zaključi tragični kult zakonske zvestobe.
bikasta in niujorški banditi v Hallyuuoodu
Kakor znano, so amerikanke policij oblasti v zadnjem času pričele ve Jjko borbo proti banditom zlasti v Či *agu in Newyorku. Ker je mnogim bi-vanje v teh mestih postalo vsled tega Neprijetno, se jih je v zadnjih mesecih Nešteto izselilo y »čistejši zrak« in pri-so tudi v mesto najlepših moških in žensk, v Hollywood. Tam so postavili svoj glavni stan in naravno izzvali veliko paniko v vsem hollywoodskem svetu. Zakaj že prve dni svojega bivanja so Se odločili za novo pustolovščino:	da
Arabijo najbogatejšim igralcem deco in ^htevajo zanjo velike odškodnine. Med JJfvimi, ki jim je grozila nevarnost, je "ji slavni komičar Harold Lloyd, človek, ."j je že milijone ljudi pripravil na smeh, se pa sedaj, odkar so ti banditi v noi11ywoodu, sam več tie smeje. Zakaj ima dvoje hčerkic. Maiorino in Mil-“ffid, ki ste bili v opasnosti. da jih ban-<“ti odvedejo, in za katere ie moral Ha-r°!d Lloyd mobilizirati celo četo detektivov, ki dpv'ici spremljajo na vsa-kftn koraku. Pred prekrasno njegovo 'vilo v Hollywoodu stojita dan in noč dva straž lika. dobro oborožena, pripravlje-na> < a odbijeta vsak napad, ki bi imel ?a ' ilj ugrabitev obeh deklet. P ivnota-p° iuva močna straža vilo Dauglasa £a’"banksa in Mary Pickfordove, Norme ^rearer in drugih hoIlywoodskih zvezd.
Oče ugrabil suojo lastno hčer
v neki vasi blizu Mostara se je te dni ^'Petil nenavaden slučaj, da je rodni °če ugrabil svojo lastno hčerko. Njego-hčerka Pera Miloševa je že 4 leta ’n>ela ljubezensko razmerje s fantom An-Orn Šara vanjo iz iste vasi. Vse je že 'lo pripravljeno za svatbo. Toda oče je ttiel stare spore s fantovo rodbino in "°val je načrte za maščevanje. Te dni Ea je prišel na dopust orožnik Mate ^asPudič, kateremu se je dekle že prej ~°l>adalo. Z njim se je oče dogovoril in .eke noči je pribrzel pred hišo avto, ekle so s silo posadili v avto k orožni-to avto je izginil z njima v neznanem Pravcu.
žalosten zaključek srečne ljubezni
I	^ Zagrebu se je odigral v nedeljo ža-jjj en zaključek srečne ljubezni, ki naj 'jg ^segla svoj višek pred oltarjem, a , tik pred poroko končala nenavadno ašiČno.
je izletno kmetsko dekle Ana Sablic se ^ smrtno zaljubilo v nekega kmečkega bJ? .'^a sta se razumela zelo ao-jjtj in bi se imela preteklo nedeljo vr->l(jeiZ3. Poroda. V soboto zvečer '•.ta se ■ežila v Šestinah plesne veselice, te-
kom katere je postalo Ani nenadoma sta bo. Morala je oditi takoi domov, vendar pa se je njeno stanje do nedelje že toliko zbolišalo, da se je mogla odpeljati v Zagreb, da vpraša najprej zdravnika za njegovo mnenje, nato pa odide takoj s svojim ljubljenim ženinom pred oltar. V Zagrebu pa ji je postalo zopet nenadoma silno slabo. Prepeljati so jo morali takoj v bolnico, kjer pa je kmalu muc izdihnila, ne da bi prišla k zavesti. Izvršena je bila takoj obdukcija njenega trupla, ki*je dognalo vnetje trebušne votline. Ubogo nevesto so mesto pred oltar položili k večnemu počitku. Mladi ženin pa namerava sedaj poročiti i71et-‘no sestro svoje bivše neveste.
FJnekčote
Slavni češki komponist Antoniu Dvorak je bil zelo vesten človek. Tako je tudi libreto za >,Armido« temeljito preštudiral, da ne bi bilo morda v delu kaj nelogičnega. Ko je prišel do mesta, kjer predpisuje rokopis jahača, se je zamislil in rekel kritično: »Ali so tedaj že imeli konje?«
★
Napram učenosti je bil Dvorak zelo nezanesljiv. Ko je nekoč hotel nekdo posetiti njegovega sina, je slišal že na stopnjicah velik hrup. Našel je Dvoraka mlajšega konč”~ v stanovanju vsega objokanega, okrog nipga oa je bilo vse polno zemljevidov.
»Kaj se je zgodilo?«
»Strašno! Rekel sem očetu, da je na vzhodu prej poldne kakor na zarodu. Oče pa tega ni hotel verjeti. Ker sem vztrajal pri svoji izjavi, me je potem močno premikastil.«
*
Angelo Neumann, ravnatelj nemške ga gledališča v Pragi, je bil vedno spodar položaja. Nekoč ie dovolil neki mladenki iz odlične družbe, da nastopi na odru. Uspeh je bil popoln. Gledališče je bilo trikrat popolnoma razprodano. Končno je prišel oče dekleta k ravnatelju in ga je vprašal, kako je s honorarjem.
Ravnatelj Neumann pa mu je nato velikodušno odgovoril: »Veste, jaz sem imel trikrat razprodano ~,~da!i-šče... in zato ne bom zahteval no-benega honorarja!«
Novinar — predsednik republike Haiti.
Te dni je poslanska zbornica republike Haiti v četrtem glasovanju izvolila predsednikom republike bivšega predsednika senata, glavnega urednika Ste-nio Vincenta. Vincent je star 56 let in je bil doslej član skraine opozicije ter zlasti nasprotnik ameriške okupacije! Je to prvi predsednik, ki je bil izza pogodbe z Zedinjenimi državami izvoljen rednim potem.
Rnekdote o Padereu/skem
Slavni poljski violinist in prvi ministr ski predsednik svobodne Poljske, Ignacij Paderevvski, je bil nekoč vprašan:
»Kaj mislite o Griinu?« (Grtin je bil eden najboljših goslačev svoje dobe.)
Paderewski je odgovoril: »Zeleno je dobro za oči.«
*	*
Padere\vski je priredil koncert v Varšavi. Dvorana je bila razprodana, po vseh hodnikih so se drenjali ljudje. Oni, ki so sedeli zadaj, sploh niso mogli nič videti, često tudi nič slišati. Ko je Pa dere\vski igral Beethovnov »Andante«, je nekdo na glas vprašal svojega sose da: »Vi, povejte mi, ali svira na gosli ali na pihalo?«
*	*
Paderevvski je dobil od neke družin 6, ki si je domišljala, da je muzikalno zelo sposobna, sledeče vabilo: »Moja žena bo svirala in sicer vaše najnovejše kompozicije, moja hčerka bo nato zapela nekaj pesmi, moj sin jo bo spremljal, točno ob 10. zvečer pa bo slavnostna večerja ...«
Padere\vski se je zahvalil za povabilo s sledečimi besedami: »Pridem točno ob 10. zvečer k Vam!«
* *
Neki kritik je vprašal Paderevvskega, koga smatra za največjega pianista na svetu.
»Ne vem natančno... drugi je Go-dovvski!«
*	*
Paderewski je bil povabljen na ruski dvor. Carjev sin je zaigral nekaj klavirskih komadov in je vprašal Paderevv-skega za mnenje. Paderevvski je pokimal:	»Kot veliki knez ne igrate ravno
preslabo... sicer pa je predpravica vladarjev, da delajo, kar hočejo!«
*	*
Paderevvski je rekel nekoč nekemu svojemu prijatelju v precej melanholični uri: »Petnajst let sem rabil, da sem uvidel, da nimam pravzaprav nobenega muzikalnega talenta.«
»In ko si to uvidel — kaj si storil potem?«
»Tedaj sem bil že slaven!«
*	*
Paderevvski je igral na klavir solo-partijo v neki novi simfoniji. Pri tem je opozoril komponista, ki je sam dirigiral, na katere nezaželjene disonance. S komponistom se je razvila nato majhna debata. Končno je vprašal komponist nejevoljno:
»Ali ste Vi komponirali simfonijo ali
jaz?«
»Hvala Bogu — Vi«, je odgovoril Paderevvski.
*	*
Paderevvski je sedel s svojim učiteljem Lešickim v nekem hotelu. Prepirala sta se o nekaterih mestih muzike Čajkovskega. Paderevvski je zasviral učitelju na hotelski klavir nekaj komadov. Tu je prišel, natakar in prinesel vizitko: »Grofica N. vas prosi, da ob tako pozni uri ne svirate več na klavir. Vrh tega igra gospod slabo in napačno.«
Paderewski se je silno razveselil te vizitke in je napisal na njeno zadnjo stran: »Imate prav. Ne bom igral več. Lahko noč.«
Film smrti
V	Londonu so nedavno igrali novi, šele nedavno dogotovljeni film »Angelji iz pekla«, ki slika okrutni način nemškega vojskovanja. Režiser filma je Ho-vvard Hougher, sin milijonarja iz Texa-sa, star danes 25 let. Film sj delali 4 leta. Vsebuje naravnost neverjetne sen-zacljske posnetke, ki pa niso triki. Film je stal 270 milijonov dinarjev. Houghes je dal ta denar, ne da bi vprašal, ali bo kedaj pokrit. Je to doslej najdražji film na svetu. Sodelovali so največji zračni akrobati Amerike in Houghes je samo za en let plačal 270.000 dinarjev. Pri tem letu je moralo past! orjaško letalo iz višine 2000 m in piloti so se morali rešiti s padalom. Pri posk isu pa je prišlo padalo pod padajoče letalo. Pri tej priliki je smrtno ponesrečil monter. Tudi 6 drugih odličnih ameriških letalcev je pri filmanju tega dela sm tno ponesrečilo. Zato v Ameriki splošno na-ivajo ta film kot »film smrti«.
Sokolsfoo
Proslava ujedinjenja Sokola Maribor 1.
V	nedeljo dne 30. novembra ob 15. uri se bo vršil za deco in naraščaj Sokola Maribor I v‘telovadnici podoficirske šole nagovor o »Ujedinjenju« ter predstava »Zdravo, domovina!«. Predstave se sme udeležiti tudi nesokolska deca brezplačno. Zbirališče četrt ure prej pred stražo. Vhod točno ob 15. uri, prepozno došle bo straža zavrnila.
Istega dne bo ob 20. uri istotam za člane Sokola Maribor 1 predavanje profesorja brata Kende o »Ujedinjenju«. Člani, ki čakajo na zaobljubo, se morajo brezpogojno udeležiti predavanja, ker bi se jih sicer naslednjega dne ne smelo pripustiti k zaobljubi in bi nehali biti člani Sokola. Po predavanju deklamacija, gle-diška predstava »Zdravo, domovina!« (Ave, patria!), telovadne točke i prosta zabava. K tej večerni prireditvi se vabi vse občinstvo. Zdravo!
Sokol v Pobrežju
priredi v nedeljo, dne 31. novembra, v proslavo državnega praznika 1. decembra v dvorani g. Rojka v Pobrežju akademijo s telovadnimi in pevskimi točkarri ter slavnostnim nagovorom. Začetek ob 3. uri. —
Spori
Mariborski zimskošportni podsavez, službeno.
Interesenti za izpite za sodnike smuških tekem na daljavo naj se prijavijo podsavezu do 10. dec. 1930, nakar bo upravni odbor sklepal o določitvi termina. Klubi, oziroma društva, ki v svoji sredi še nimajo izprašanega sodnika, naj po možnosti določijo vsaj enega kandidata. Izpiti bi se po potrebi vršili tudi izven Maribora. — Tajnik.
Medklubski odbor LNP, službeno.
V	nedeljo, dne 30. t. m. se bo vršila mednarodna tekma S.K. Hakoah (Gradec) : S.K Rapid. Službujoči odbornik g. Amon. Seja M. O. dne 1. dec. odpade. Športni klubi naj javijo tekoče zadeve (verifikacije, tekme etc.) do pon-deljka dne 1. dec. tajniku.
Male športne vesti.
Jug. zimskošportni savez bo tekmovalce razdelil v razrede.
Letošnji svetovni in obenem evroD-ski prvak v drsanju. Karel Schafer, je odšel na Angleško. Nastopil bo v Londonu, Manchestru in drugih angleških velemestih.
Na včerajšnji seji JNS je upravni odbor črtal 40 klubov Zagr. nog. pod-saveza, ker niso zadostili predpisom.
Proti nedeljski obleki
Iz Londona poročajo: Tekom zadnjih tednov se je v Angliji pojavilo gibanje, k! napoveduje najenergičnejši boj proti dosedanjemu običaju, da se nosi ob nedeljah najboljša obleka. Seveda se je našlo takoj vse polno apostolov Je nove ideje, ki razpolagajo z znatnimi denarnimi sredstvi, da bodo mogli izvesti čim obsežnejšo propagando. Nova zveza ima tudi že svoje geslo, ki se glasi: »Bog ne gleda na blago tvoje nove obleke, temveč vidi v tvoje srce!«
Različne posledice.
— Ti praviš, da so karte veliko zlu. Jaz pa pravim, da ne.
= Samo si poglej starega Košaka. Celo premoženje je zaigral pri kartah in zdaj je berač.
— Dobro, a zdaj si pa poglej ženo njegovega brata. Odkar je začela proroko-vati iz kart, živi kakor v sedmih nebesih.
Tak neuljudnež!
Zena trgovca (možu): Čuj, zaka! pa Novakova ne kupuje več pri nas?
Mož: Ah, onokrat je prišla v trgovino in pravila, da je stara 28 let, jaz pa sem jo vprašal, koliko je bila stara takrat, ko se je uarodila.	,
91rm *
VFPFU^TTT Itilr*
V	M a r ! b e f n, 9ne 26. XI. 19»
H. Zevaccff*
V senci ieauHa
Zgodovinski roman.
10
»AH, sir, gotovo so sporočili Vašemu Veličanstvu kaj zlobnega, napačnega o tem mladem možu! Nikdar ni utripalo poštenejše srce v bolj viteških srcih! Nikdar se ni zdramil na svetu prikupljivejSi duh! Priznam, da ima nekoliko vroče krvi... Toda razen tega se ponaša z lastnostjo, ki bi ga gotovo omilila kralju, ki ceni to čustnost: pogum!«
»Dovolj je mojster!... Ta... žlahtni vitez se bo že sam pomenil z mojim velikim profosom in... s krvnikom... Ali ni privedel semkaj neke deklice? ...«
»Da, sir.«
»In ta deklica je še v vaši hiši?...«
»Da, sir.«
»Mojster, Dolet, privedite mi jo takoj...«
»Ne sir.«
»To je upor!« je zarenčal kralj.
»To je čast, sir. Rajši se izpostavim Vašemu srcu, kakor Vašemu zaničevanju. Sir, prisegel sem, da otrok ne pojde iz te hiše. Kaj bi mislilo Vaše Veličanstvo o svojem podložniku, ki bi prelomil obljubo, oskrunil svetost prisege...«
Kralj je molčal nekaj trenutkov.
Razumel je, kako napačno je ravnal in kako mrzko je njegovo postopanje. Čutil se je ponižanega; nehote se je primerjal s tem skromnim meščanom, s tem tiskarjem, čigar mirni pogled in dostojanstveno obličje ga je navdajalo nehote s spoštovanjem... in to ga je zmanjševalo v lastnih očeh.
»Mojster,« je izpregovoril s srditim drhtečim glasom, »Vaše besede mi dokazujejo očitno, kar vem že dolgo časa: da ste polni zlega duha in da posvečena avtoriteta kralja nima nad Vašo pokorščino nič več oblasti kakor častitljiva avtoriteta svete Cerkve... Sicer pa razumem čustvo, ki je narekovalo Vaše besede — pozabiti hočem, kar sem slišal... Dajte deklico sem, mojster Dolet!«
Poročnik in vojaki so poslušali ta razgovor z naraščajočim strmljenjem. Kakšna neznana zmedenost je morala treti kraljevo dušo, da tiskarnarjeva upornost ni izzvala strašnega izbruha jeze!...
In zdrznili so se ogorčenja, ko so slišali Doletov odgovor:
»Sire, svojim besedam, ki jih je pravkar slišalo Veličanstvo, nimam dodati ničesar!«
»Preiščite vso hišo!« je zamrmral Franc I. »Primite tega človeka in tirajte ga v Bastiljo!«
Julija je vzkliknila od groze in hotela pasti možu
okrog vratu; a že so ga bili obkolili vojaki«..
Surovo so sunili nesrečno ženo stran, da se je zgrudila v naslanjač.
Zdajci pa se je dvignila zavesa pred skrivališčem.
Pojavila se je Zileta, bleda, toda trudna, in stopila proti kralju, ki 30 je gledal ves zmeden v vrtincu tisočerih čustev ter jo motril z željno radovednostjo.
»Moja hči!« je zamrmral s tako tihim glasom, da ga ni slišal nihče drugi.
Dolet je pogledal svojo hčer Aveto z očesom polnim strašnega očitanja.
»Oče, oče! Kar sem mogla, sem storila, da jo ubranim!« je vzkliknilo ubogo dekle.
»Sir!« je izpregovorila Žileta z glasom, ki je jedva trepetal, »neznan mi je vzrok preganjanja, ki ga moram trpeti... Čakam, da mi ga poveste!«
Smrtno molčanje v dvorani.
Dolet, obkoljen od vojakov, je pogledal Zileto z živim občudovanjem... Julija in Aveta sta plašno sklenili roke...
Kralj pa je bledel in zardeval po vrsti... Vrvež misli se je boril v njegovi glavi. Zašel je bil v sotesko brez izhoda ...
»Dete moje,« je zamrmral naposled... »nihče vas ne preganja... kolnem se vam ... dajem vam besedo kot plemič in kralj, da boste spoštovani... in da nobena beseda, nobena žaljiva gesta... Zileta — vi morate iti v Luver!...«
Ostudna misel mu je prešinila možgane.
»Ali greste vi v Luver,« je zaključil z navidezno večjo hladnokrvnostjo »ali pa pojde mojster Dolet v Bastiljo... Izberite: to ali ono!«
»Sir! Sir!« je vzkliknil Dolet, »ne zlorabljajte nedolžnosti tega otroka! To je znano!«
»Tiho! Če ne, tako mi Boga, vaša zadnja ura je prišla! Moja potrpežljivost je pri kraju! Krvnik že čaka na vas, mojster Dolet!«
»In na vas, sir, čaka zgodovina, krvnik, ki je straš-nejši od vašega rablja!...«
»Sveta Bogorodica! To je preveč!... Oficir, v Bastiljo z njim!...«
»Sir, eno besedo!« je viknila Zileta in planile pred vojake. »Pojdem z vami, a pod pogojem, da takoj izpustite pogumnega moža, ki celo v tej nevarni minuti še očetuie njej, ki nima očeta!...
Franc I., ki niti za hip ni umaknil oči od Zilete, je prebledel in vztrepetal ob takih besedah.
»Njej, ki nima očeta!« je zamrmral.
Mignil je z roko: vojaki so odstopili od Doleta.
Nato je stopil k Žiletl, da jo je prijel za roko.
Deklica je vztrepetala. Nehote se je zgenila od studa in groze.
»Dete moje,« je dejal kralj in povdarll to besedo, izrečeno z čudnim drhtenjem glasu, »dete moje, ali vas
navdajam z grozo? ... Ne bojte se ničesar, prosim vas«. Moja kraljevska beseda je poroštvo, o katerem ni dvo* mil še doslej nihče!...
»Sir, naj vam zadošča, da pojdem z vami!« je odgovorila Zileta. hrabra kljub obupu, ki ji je pretresal srce.
In pogledala je Doleta z neskočno hvaležnostjo.
Tiskar se je hotel vmešati še enkrat... toda že ji stopil kralj na ulico, držeč Zileto za roko.
»Podlost!« je zaškripal Dolet, stiskaje pesti.
»Ubogi otrok!« je zamrmrala Julija, otiraje si solzne
oči.
vin.
Dva očeta.
Drugi dan se niso odprla vrata prostornega in ra** kakšnega kabineta, kjer je Franc I. običajno spr*">'ua1 dvorjane.
Kralj je hotel biti sam...
Premišljeval je...
Čudne vesti so se širile po dvoru...
Pripovedovali so, da so privedli v Luver sinoči deklico blesteče krasote, zbudili častne dame in nastanili to neznanko v najkrasnejših sobanah...
Nekateri so se nasmehovali in vpraševali, kaj misli o tem gospa vojvodinja Etanpska, proglašena ljubimka kralja Franca. Drugi so majali resno z glavami... Kralj je bil baje ves zmeden in razburjen...
Čudno: vso noč ni legel spat.
Njegov komornik, gospod de Basinjak, je sedel v predsobi celo noč in čakal zaman, kdaj ga pokliče Veličanstvo.
Ob zori je kralj odšel v svoj kabinet, in si prepovedal vsako motenje.
V	ta kabinet povedemo blagohotnega bralca.
Kralj je sedel pri velikem svetlem ognju, ki je pr** sketal v ogromnem kaminu. Iztezal je roko proti pla* menu, kakor da bi mu bilo silno mraz. Včasih je vzdr-getal.
Zrl je mračno in zamišljeno ter žvečil zamolkle besede.
Vstal je in hodil razburjeno semtertja. Nato se J* ustavil, mrmraje s čudnim glasom:
»Moja hči je!•...«
In nekakšno strmlienje, napol srd, napol tesnoba, s® je zrcalilo na njegovem obrazu.
Zdajci pa je pozvonilo. Vstopil je Basinjak. .
»Recite, da naj izpuste mojega norca,« je dejj*j Franc I. mirno »in naj pride čez eno uro semkaj; če hotel iti iz Luvra, naj mu zabranijo... Pokličite mojega pravosodnega ministra...«
Pet minut nato je stal justični minister pred kr»‘ ljem.	...
»Gospod« mu je rekel ta, »pripravite in prinesi1® mi plemiško listino za ...«
Velika zaloga kuhinjske posode.
Hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. — Vsak! gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Herkules«, la aluminijeva litoželezna !n posteklena posoda. — Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak In poper. — Tehtnice za kuhinjo In mero-preizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokrogle In oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita. deske za testo in valjarje. — Likalnike. — Razne oblike za vsakovrstno pecivo. — Kutlje za špecerijo in dišave. — Kotličke In šibe za sneg. — Solnike, kangle za mleko, cedila za juho, čaj. testo In salato. — Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. — Samovare »Phflbus« in druge vrste. — Škafe o-krogle In ovalne. — Lonce za kuhanje perila In perllnlce. — Jedilno orodje In Žlice vseh vrst. — Jedilne servi-
se iz porcelana raznih Izpeljav. — Kuhinjske garniture iz kamenine in porcelana. — Krožnike iz porcelana in kamenine. — Umlvalne garniture in vse vrste steklene robe ter pletene košare In cekarje. Obče znana speci* jalna trgovina s kuhinjsko posodo A. Vicel se nahaja sedaj samo v Gosposki ulici «t. 5. XXX	Lepo, solnčno, snažno tri odnosno dvosobno stanovanje takoj oddam mirni, stalni stranki. Vprašati v trgovini Sikošek, Koroška cesta 102. 3347
	Pristno vino, lastni pridelek prodaja v zaprtih steklenicah, staro In novo liter po Din 10.—, Vezjak, Splavarska ulica 6. 3345
Premog, Mejovšek, Tattenbachova 13, telelon št. 2457. 3319	Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro in okusno Franio Ambrožič. Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X
Petletnega konja z oprego in vozom prodam. Vojašniška 3. 3349	
	Goizerce. 1 nepremočljive Ima najceneje v za o-gi Brzopotplata. Tattenbachova ul št 14 XXXVII.
Namizno sadje kupim v vsaki množini. Ponudbe pod značko »Sadje« na upravo »Večernika«. 3348	
Kdor ml preskrbi dvo- oziroma trisobno stanovanje v sredini mesta, dobi lepo nagrado. Naslov v upravi lista. 3346	Prvovrstno kislo zelje in repo dobite v vsaki množini v trgovini Fijavž, Frankopanova 10. 3305
G^amofnne nnnravMa proH7"n le tJJ?* hanična delavnica JUSTIN STINČlC Maribor. Tattenbachova ulica 14 Istotam ve1fk* M^ra bnl?*ifi trramnfnnov zmmke lunibia« In gramofonskih nlošč ***
Božična darila Foto-Kleser, Gregorčičeva 20. razglednic samo 60.— Din.
Šest
3303
Premog Peklenlca,	.
brez smradu, žlindre in kamela, ma pepela. Voz stane 38 Din frnnko B. Guštin. Cankarjeva ul. 24.
3053
Spalne sobe,
politirane, najmodernejše, ugodno pr dam. Mizarstvo Rudolf Kompara. A ksatidrova c. 48.
Prodam štedilnik in mlin za barvo ribati. Kettejeva^ 24.
oL
3350
raz
PoroCUo Iz kolek ture ANTON GOLEŽ, MARIBOR, Aleksandrova cesta 42. — XIII. 2reban|e dne 25. nov. 1930. (Za eventnelne tiskovne napake se ne odgovarja.)
Din 100.000.-;
Din 50.000.—t
40.000.—1 30.00«.—l
20.000.—s
10.000.—r
Din
Dla
Dla
Din
Dla
67582,
3218»,
36653,
89947,
68981,
3845, 59991, 60056, 81867, 94161,
06512, 3665, 21420, 41094, 66512, 68102, 68744,
Din	2.000.—t 2562, 4392, 5428, 6399, 8261, 15710,
18490, 19087,	20902,	24528,	24917,	30416,	31275,	33592,	34319,
37705, 43176,	44583,	45476,	47128,	47678,	48193,	52969,	94703,
55316, 55323,	56382,	56681,	58778,	61881,	64735,	68721,	68142,
71050, 74922,	76571,	77036,	77112, 80100,	83200,	84250,	85934,
88036, 88661, 90640, 91303, 91706, 92387. 92707, 95464, 96527. Prihodnje žrebanje dne 26. nov. 1930.
Zastave
3316
po Din ll*-- meter
Franio Majer, Maribor. Glavni *rg 9
Snežni čevlji
najboljših svetovnih znamk
Din 96-
110-
Dln 130-
Dllt 160’-
3067
Din 200-
Jos. Moravec, Maribor, slovenska 12
Predno naročite mizarske Izdelke, okna, mehko pohištvo itd., zahtevajte ponudbe mizarskega podjetja
Mariborska Eesna industni*
AL. DOMICELJ.
Koroška cesta 46, telefon 21-® ^
ki izdeluje vse tovrstne Izdelke strokovno in P konkurenčnih cenah. Najnlžle cene tudi za se Izdelke.	■.	po
Stalno na prodaj vse vrste rezanega dnevnih cenah.	___
vra*3:
XXXI*
Krzno
Izdala KonzordJ »Jntra« v UuM4a*»i; predstavnik Izdajatelja
»rednik s PRAN BRO ZOVIC v v MaHborr
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna
poceni, solidna Izdelava v lastni del»v
los. Zunkovtt, krznar, Marl&°
Vojašniški trg 8_______
predstavnik STANKO