Poštnina plačana v gotovini Leto LIV. V Ljubljani, v soboto dne 3. julija 1926 St. 147. Posamezna številka 2 Din Naročnina Dnevna Izdaja zo državo SHS mesečno ZO Din polletno 120 Din celoletno 240 Din z& inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska izdala celoletno v Jugo-KlnvIJl SO Din. za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsia mali oglasi po 130 ln 2 D,večji oglasi nad 43 mm vlftlne po Din Z-50, veliki po 3 In 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 Din g Pri večlem o naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKo in dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici it. Silil ttokoplsl »e ne vračalo, nefranlclrana pisma se ne aprefemato » Uredništva telefon štev. SO, upravnlštva štev. 328 Uprava fe v Kopltar/evl ul.it. 6 - Celcovnl račun: r. t uiti luna štev. lO.GSO In 10.349 za Inaerate, Saralnvošt.7563, Zagreb št. 39.011. Vraga in Suna) št. 24.797 Afera Orjune. Belgrad, 2. julija. (Izv.) Z ozirom na vesti nekaterih listov, češ da ministrski svet ni sklenil razpustiti ljubljanske »Orjune« (marveč samo v tem pogledu dal ministru za notranje zadeve Boži Maksimoviču svobodne roke, treba konstatirati, da je ministrski svet razpust »Orjune« v Sloveniji sklenil in svojega sklepa do danes ni razveljavil. Tudi ni res, kar trdi »Slovenski Narod«, da se je minister Maksimovič izjavil v uvodoma omenjenem smislu. Pač pa je bila izjava ministra Maksimovica taka, da se iz nje splošno sklepa, da se je vprašanje v zadnjem času pokre-nilo tako, da ne gre razpustiti »Orjune« samo t Sloveniji, ampak v celi državi in 6e v me-redajnih krogih uveljavlja mnenje, da bi bilo edino pravilno, razpustiti vse teroristično organizacije v državi, ki so notranjemu miru in redu nevarne in ogrožajo državo v njenih temeljih. Iz tega se razlaga, da minister za notanje zadeve čaka še definitivnega razči-ščenja v tem pogledu. Sestanek voditeljev opozicije. Belgrad, 2. julija. (Izv.) Dopoldne so se Sestali voditelji opozicije. Seji so prisostvovali: Davidovič, Sušnik, Spaho in Joca Jova-novič. 0 sestanku so izdali sledeče poročilo: >Voditeli ožje opozicije so ua današnjem sestanku ponovno razpravljali o odgoditvi skupščinskih sej. Opozicija je mnenja, da bi se morala vlada glede odgoditve sej posvetovati z voditelji vseh skupščinskih klubov in to tem bolj, ker se je preje vedno tako delalo. Opozicija mora ugotoviti, da je odgoditev sej škodljiva za interese države in ljudstva z ozi- rom na splošno politično, gospodarsko in finančno krizo. Ta odgoditev sej, potovanje štirih članov vlade na svečanosti, izjave predsednika vlade, da pripravlja vlada zakonske predloge za prihodnjo sejo narodne skupščine, vse to dokazuje, da ima opozicija prav, če trdi, da viada ni sposobna za delo. Na sestanku voditeljev se je sklenilo, da bodo imele opozi-cioualne stranke, kjer je mogoče, skupne shode. Ožja opozicija pripravlja velik manifesta-cijski shod v Jasenici.c Belgrad, 2. julija. (Izv.) Z odgoditvi jo skupščinskih sej je v političnem življenju nastopila precejšnja tišina, posebno v skupščini. Odbori, ki delajo, delajo zelo počasi, ker vladna večina delo očividno ovira. Na nekatere seje poslanci vladne večine sploh ne prihajajo. Danes bi se imela vršiti seja odbora za stanovanjski zakon, pa je prišel od opozicije samo poslanec Gosar, od vladne večine pa Basariček. Seja se ni mogla vršiti. Tem večje je intrigiranje in kombiniranje. Nekateri krogi mislijo, da ni pričakovati važnih sprememb. S tem v zvezi govore o živahnih ofenzivah Pašičevčev proti Ninčiču in proti Maksimoviču. Ofenziva postaja vsak dan močnejša. »Novosti« vedo poročati, da so Pašičevci predla- gali, da naj se da Pašiču ponovno ministrsko predsedniŠtvo za 15 dni, po 15 dnevih bi sam podal ostavko in bi se na ta način sarn častno umaknil. Ker merodajni krogi te kombinacijo niso sprejeli, forsirajo Pašičevci zelo Marka Trifkoviča. Očividno je, da Uzunovič še nikakor ne misli dati oblasti iz rok. Poskušal bo vse, da svoj centrum obdrži na vladi. V političnih krogih vzbuja pozornost, da je Uzunovič stalno v zvezi z opozicionalnimi strankami. To dejstvo smatrajo nekateri kot dokaz, da je Uzunovič pripravljen na vse, tudi na to, da bi se za ceno razbitia radikalnega kluba obdržal na vladi. V tem slučaju bi rabil opozicijo, da dobi v skupščini večino. To so I kombinacije, ki nimajo za sedaj še podlage. Izjava posl. Sušnlka. Belgrad, 2. julija. (Izv.) Poročali smo o faterpelaciji nekaterih Pašičevih radikalov proti bivšemu železniškemu ministru Antonu Sušniku. Dasiravno se je ta interpelacija v javnosti svoječasno dovolj razčistila, je vendar poslanec Sušnik dal javnosti sledečo izjavo: Interpelacija, ki so jo proti meni vložili radikalni poslanci Peter četrovič in tovariši, ne prinaša ničesar novega, marveč ponavlja staro, javnosti že znano obtožbo, ki so jo radikali iz Pašičeve okolice proti meni vložili 1. 1924., ko sem bil železniški minister. Na to interpelacijo odgovarjam na kratko sledeče: 1. Kar se tiče nabave tračnic in ostalega vemotirnega materiala, nisem kot železniški minister ničesar prikrival, niti nisem po kakšnem skrivnem potu odstopil dobavo tvrdki Dortmund Union in Otto Wolf in nisem kršil zakona o državnih dobavah, kakor se v Interpelaciji trdi. O nujni potrebi tračnic In opor-tuniteti ter koristnosti tega arangementa so dali svojo besedo: a) komisija iz strokovnih: tehničnih, računskih in pravnih oseb iz železniškega ministrstva, generalne direkcije drž. železnic in direkcije za graditev novih železnic; b) ministrstvo za zunanje zadeve, oddelek za izvršitev mednarodnih pogodb; c) odbor za državne nabave pri fin. ministrstvu; d) ministrski svet; e) glavna kontrola. 2. Do izvršitve arangementa s firmo Dortmund Union in Otto Wolf sploh ni prišlo, ker so se po londonskem sporazumu radi Davesovega načrta razmere v Nemčiji popolnoma spremenile in moj arangement za nabavo tračnic nikdar ni bil podpisan. Država pri nabavi tračnic in ostalega materiala za časa mojega ministrovanja ni trpela nobene, niti najmanjše materialne škode, nasprotno imela je veliko korist. V pogajanjih, ki so se radi arangementa pozneje vodila z Nemčijo, se je posrečilo, da so se nam na račun reparacij dobavljale tračnice in manj?! material za 200 odstotkov cenejše, nego jo bilo to v pogodbah iz 1. 1923. 3. Besnica je, kar se v interpelaciji trdi, rt ji «n tri komisije pregledale in prccenilo zgradbo vdove Mlikotin, Kastcl Luksiču pri Splitu, ki jo je upravni odbor socialnega humanitarnega odseka kupil z mojo odobritvijo za 2,400.000 Din. Vse tri koinieiic* od ka- terih je bila vsaka sestavljena od drugih oseb, so prišle do zaključka, da j© to posestvo ugodno za namene Centralnega fonda in vse fri komisije so v tem pogledu predložile popolnoma enaka mnenja. Sklep upravnega odbora je popolnoma odgovarjal poročilu treh komisij in načelnik socialnega humanitarnega odseka mi je predložil ta sklep upravnega odbora obenem s komisijskim poročilom in ocenitvijo navedenih posestev za izplačilo na odobrenje. V svojem poročilu je posebno na-glasil, da je sklep upravnega odbora v duhn zakona in neodobravanje sklepa ne bi bilo v soglasju z zakonom. Na temelju vsega tega sem odobril sklep odbora. Ko se mi je pozneje sporočilo, da so v delovanju načelnika socialnega humanitarnega odseka in upravnega odbora nepravilnosti, sem takoj odredil, da se izplačilo kupne cene ustavi. Obenem sem odredil, da se potrebno ukrene za zaščito interesov fonda in da se proti odgovornim uslužbencem uvede preiskava. Belgrad, 2. julija 1926. Anton Sušnik, narodni poslanec in minister na razpoloženju. Zagreb, 2. jul. (Izv.) Nova številka »Katoliškega lista« prinaša poročilo, da bo novi poslanik naše države pri Vatikanu v najkrajšem času nastopil svojo službo, ker je bil do-sedaj zadržan radi 'bolezni. Poslanik je prejel naročilo, da se čimpreje obnove pogajanja ta sklenitev konkordata z Vatikanom. Razgovori se bodo zopet pričeli v najkrajšem času ker je dr. Ninčič mnenja, da se mora rešiti vprašanje konkordata še pred obiskom našega kralja v Italiji, ker se bo pri tej priliki izvršil obisk tudi pri Vatikanu in bi bilo zato potreba, da je do takrat to vprašanje že rešeno. RADIČ NA AGITACIJI. Split, 2. julija. (Izv.) Zadnji čas se mudi Radič v Dalmaciij, kjer prireja politične sestanke. Sestanek na Korčuli je bil zelo slabo obiskan in je izpadel zato zelo klaverno. Jutri je napovedal shod v Melkoviču, kjer se ravno vrši katoliški dan. To je zelo neokusna gesta od strani Radiča, ker je sv< j prihod napovedal ravno v času te manifestacij,©, katere se bo udeležil tudi splitski škof. Zakon o centralni upravi. GOVOR POSLANCA DR. H0DŽARJA. — ZAHTEVAMO SAMOUPRAVO. - VLADA UKINJA MINISTRSTVO ZA S0C. POLITIKO IN ZA VERE. — S0CIJALNA VPRAŠANJA NAJ REŠUJE PO MNENJU VLADE MINISTER ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO. - NAŠE ZAHTEVE. Belgrad, '.J. jul. (Izv.) Dopoldne se je vršila seja zakonodajnega odbora. Na dnevnem redu ie bil vlad in predlog o centralni upravi. O tem bi moral dati ekspoze minister Srskič. Ker pa je odšel v Prago, je pravosodni minister Gjurioič izjavil, da ne more podati podrobnega poročila, ker ni v zakonskem predlogu dovolj verzi ran. Nato je dobil besedo poslanec Jugosl. kluba dr. Hodžar, ki je izvajal: V moderni državi mora ljudstvo stopiti do države iz pasivnega v aktivno razmerje. Ljudstvo ne sme biti masa, ki se vlada, marveč mora državo smatrati kot svojo državo, njene zadeve kot svoje zadeve. Zato zahtevamo samoupravo ljudstva. Kot resnični demokrati ne moremo priznati, da bi bil med državno upravo in samoupravo ljudstva kontrast v subjektu uprave. Samoupravne korpo-racije, v katerih ljudstvo po svojih zastopstvih, v občinah, okrajih, pokrajinah in deželah aktivno sodeluje, v resnici izvršujejo državne posle. To ni nobena omejitev suvereni-tetne pravice države, marveč je uresničenje modernega demokratičnega načela, da je ljudstvo ne samo objekt, marveč subjekt vlade. To je principielen razlog, zakaj naša stranka odločno odklanja centralistično ureditev ter zahteva notranjo reorganizacijo na temelju avtonomističnega principa. Da je naše stališče pravilno, je pokazal dosedanji razvoj centralizirane uprave v naši državi. Poslanec na podlagi dosedanjih izkušenj dokazuje škodljivost centralizma, čigar sistem je vzbudil med ljudstvom splošno ne&adovoljstvo. Centralizem ne daje ljudstvu niti tisto malo samouprave, ki je zajamčena po ustavi. Nadalje naglaša, da ne odstopamo od svojega programa. Iz razlogov prepotrebnega državnega varčevanja in drugih političnih razlogov pa predlaga, da se število ministrstev zmanjša. Zakonski predlog vlade in vladne večine vsebuje nekatere redukcije, ki pa so nezadostne in značilne za mišljenje vlade. Vlada predlaga, da se ukine ministrstvo za socialno politiko in da se, kar je zelo značilno za mišljenje vladnih krogov, njegovi posli dodelijo ministrstvu za trgovino, torej industriji, ki je v glavnem poklicana braniti načela kapitalističnega narodnega gospodarstva. Naša apodiktična zahteva je, da se mora ministrstvo za socialno politiko obdržati in da se mu pridruži ministrstva za narodno zdravje kot njegov del. Nadalje predlagamo, da se ukine ministrstvo za šume in rude in da se njegovi posli razdelijo med ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za trgo\ino. Istotako predlaga, da se ukine ministrstvo za javna dela. To ministrstvo je v pre-čanskih krajih na slabem glasu. Za naše kraje ni ničesar storilo, ampak se je zasovražilo s k ulitkom. Njegovi posli bi se razdelili med ministrstvo za promet in med ministrstvo za industrijo in za trgovino. Mnenja sem, da naj se ukine ministrstvo za agrarno reformo in naj se združi s kmetijskim ministrstvom. Kar se tiče ministrstva za vere, je potrebno, cla to ministrstvo ostane, dokler se ne ur^de važna versko politična vprašanja v naši državi. Pri nas verski odnošaji še nikakor niso urejetji in ustaljeni. Nimamo še urejenih medverskih odnošajev. Nimamo še konkordata. Ivo bodo rešena vsa ta vprašanja, bi se moglo to ministrstvo združiti z ministrsstvom za pravosodje. Po našem mnenju bi se mogla mini. strstva razporedili takole: 1. pravosodje, 2. prosveta, 3. zunanje zadeve, 4. notranje zadeve, 5. finance, 6. vojska, 7. promet, pošta, brzojav in javna dela, 8. kmetijstvo, vode, šume in agrarna reforma, 9. trgovina, industrija in rude, 10. socialna politika in zdravje in 11. vere. Zakonski predlog sani je zelo površno sestavljen in je proslo naštevanje mogočih in nemogočih funkcij centralne uprave brez omejitve njenih kompetenc napram samoupravnim vladam. Zato izjavljam, da bodo poslanci Jugosl. kluba glasovali proli predlogu. Nato so govorili še nekateri opozicionalni poslanci, nakar se je seja zaključila. Berlin, 2. julija. (Izv.) Parlament je danes pričel tretjič razpravljati o zakonskem predlogu za odpravnino nemškim knežjim hišam. Zastopnik socialnodemokratske parlamentarne frakcije je podal izjavo, da njegov klub odklanja sedanji zakonski predlog. Grof Westard je izjavil istotako za nemško nacionalni parlamentarni klub. Zatem je podal stališče vlade dr. Marx, ki je izjavil, da vlada ne polaga ni-kake važnosti več na to in da zakonski predlog umakne. Ker sta sc obe stranki izjavili proti temu zakonskemu načrtu, ne more tudi namera vlade, da bi razpustila parlament, pri- nesti nikake razjasnitve več. Kabinet jc raz* pravljal vsled tega o demisiji in jc sklenil, da predloži svoja mesta na razpolago državnemu predsedniku. Ta pa je izrazil željo, da vlada ne poda ostavke, ker bi o bilo radi notranjega in zunanjega političnega položaja neuineshia. Vlada bo mogla ponovno razpravljati o tem vprašanju šele takrat, ko bodo zato dani drugačni politični predpogoji. Komunisti so izjavo vlade motili z velikim nemirom. Predsednik Loebe je izjavil, da je s tem nadaljna razprava o vprašanju brezpredmetna. Pariz, 2. julija. (Izv. )Zdi se, da je Cail-laux že pri prvi večji finančni odredbi naletel na splošen odpor ne samo pri političnih nasprotnikih in v gospodarskih krogih ampak celo pri svojih tovariših v kabinetu. Nekateri listi poročajo že o sporu med Briandom in Caillaiucom. Caillaux smatra namreč za neobhodno potrebno, da seže vlada po zlati rezervi francoske narodne banke in sicer tudi tedaj, če bi se že brez tega sredstva posrečilo stabilizirati frank, in utemeljuje to zahtevo s precedenčnim slučajem pred svetovno vojno. Briand je nasprotno v imenu vlade demanti- ral, da bi vlada sploh hotela se dotaknili zla-« te rezerve francoske banke. V parlamentarnih krogih že govor r o bližnji krizi vlade in razrnotrivajo o njenem nasledstvu. Vedno bolj očito se kaže, da je sedanja zbornica za v s ali o delo nezmožna in da ni druge rešitve kot razpust in nove volitve. Volitve po sedanjem volitvem redu pa ue bi prinesle nič več javnosti, ker bi bila nova zbornica približno ravnotako raztrgana, kakor je sedanja. Volivna reforma je predpogoj za ozdravljenje francoskega parlamenta. —o— ij V London, 2. jul. (Izv.) Vsled vesti o nameravanem atentatu ua španskega kralja je angleška policija odredila posebne varnostne odredbe. Vso angleške luke so strogo zastražene. Španskega kralja bodo spremljali najvišji policijski funkcijonarji. London, 2. jul. (Izv.) Španska kraljeva dvojica je predvčerajšnjem zvečer dospela na kolodvor »Viktoria«. K sprejemu je prišla kraljica, princ valeški, vojvoda in vojvodinja Yorška ler princezinja Beatrice. V imenu vlade je bil navzoč zunanji minister Ausien Chamberlain, sir Horace Rumbold in poslaniki. Visoka gosta bosta prebila v Londonu 14 dni in bosta prisostvovala vajam vojnega zračnega brodovja uv lleudcomi. Pariz, 2. jul. (Izv.) Ob priliki potovanja španske kraljeve dvojice v London so beležili nekateri listi vest, da se princ valeški misli poročiti s špansko infantinjo Beatrice. Ob priliki španskega obiska v Londonu se bosta kraljevi rodbini dogovorili glede poroke, Pariz, 2. julija. (Izv.) Pri aretiranih atentatorjih na španskega kralja je našla policija več orožja in zalogo umni d je ter okoli 40 tisoč frankov. Atentatorja sia prišla v mesecu maju iz Argeninije in sta v Parizu nastopala kot premožna turista. Imela sta tudi avtomobil. Aretiranca sia priznala, da sta hotela ustreliit španskega kralja. Policija je že na sledu njunim poniagačem. Gotovo je, da ure za obsežen in dobro organiziran napad. Gniloba fašizma. Danes se upirajo oči vseh nacionalistov v Mussolinijev »štil«, češ, da je ta najboljši ca podvig držav. Tu pa tam se je že skoraj vsidralo mnenje, da je fašizem edina sila, ki je mogla rešiti liberalno Italijo pred popolnim polomom. Naša diplomacija računa s fa-šistovskim sistemom kot s stalnim faktorjem, ki ga ne sme prezreti pri nobenem svojem političnem koraku. Ta vera, da je fašizem izraz »mlade Italije«, je že nekajkrat prisilila naše državnike, da so zatajili ne le svojo kri v ugrabljenih krajih, marveč tudi svojo čast in malodane suverenost države, ki jo zastopajo. Gospod Mussolini je danes že vzor vsem državnikom močne roke in stranka njegovih fašistov vzor najbolj državotvorne in trdne stranke. Polagoma pa udarja gnil smrad iz faši-Rtovske stavbe. Sicer se vodje fašizma poslužujejo vseh sredstev, da ne pride v zunanji svet, toda svoje krhke diktature le ne morejo utajiti. Sila »manganelov« in ricinovega olja je ustrahovala italijansko ljudstvo, da prenaša diktaturo, skrb za ljubi kruh je dala fašizmu na prodaj za dober kup čast in prepričanje tisočev poštenih Italijanov. Pa diktatura se lomi in Mussolini je v strahu za njo pred svojimi najbolj vernimi. Tri ali štiri struje razganjajo fašizem. Robert Farinacci, ki je liotel strgati Mussoli-niju krono, škrilje z zobmi v konfinaciji v Cre-moni. Njegov nasprotnik notranji minister Fe-derzoni, najbolj zvita in brihtna glava v sedanjem ministrstvu, pa triumfira med dvema. Ve za Mussolinijeve grehe. »Duce«, ki ga smatrajo za čistega, tira brezobzirno svoje tovariše v umazana dejanja in svoje najbolj zveste tudi porabi za daritvena jagnjeta, če pride stvar na dan. Afera z igralnicami to najlepše kaže. Ko je bil Finzi državni podtajnik v notranjem ministrstvu, je vložila neka italijanska družba prošnjo, da sme otvoriti igralnico. Podtajnik Finci je dobil za to, da bi hitreje akt podpisal, dva ali tri milijone lir. Mona-kovski princ se je zbal za igralnico v Monte Carlu ter svoje dobičke in je brž poslal posebnega kurirja k samemu Mussoliniju. Odposlanec je položil na mizo ministrskega predsednika kupček frankov in dovoljenje za igralnice — ni izšlo. Tako torej: eden dobi podkupnino, da se dovoljenje izstavi, drugi še večjo, da se ne izstavi. Dobra kupčija! Za te posle je zvedel rajni Matteotti. Hotel jih je v parlamentu razkriti, a je prišel ukaz za njegov — umor. Mussolinijev osebni stenograf Fasciolo je nekaj o teh poslih slutil in je moral zbe-žati. Bossoni, vodja tiskovnega oddelka, ki naj bi po Musolinijevem načrtu bil daritveno jagnje, si je moral z begom rešiti življenje. Farinacci je pa znal bolje. »Duceju« je povedal, naj mu pusti toliko in toliko proste roke, pa bo pozabil na lire, franke in igralnice. Ker je pa pri obravnavi v Chietiju dobil še več dokazov v roke, je moral odstopiti svoje mesto Turatiju. Ni mu pa odstopil svojega vpliva in svojih pristašev, za katere rii več Mussolini »il santo«. To vodja dobro ve in si šola vohune, ki pa morajo paziti tudi na Fe-derzonija. Ta gospod ima za seboj težkega finančnika Toeplitza in vso težko industrijo. Baje se skrivajo za njegovim hrbtom tudi fra-masonske lože, ki jih je on sam zatrl — na papirju. Med temi tremi »duceji« vre z vso silo tiho, a vztrajno. Mussolini postaja zmernejši, to je posledica Federzonijeve moči. Najbolj divji fašistični novinar Curzio Suikert Mala-parte je v svoji »Conquista dello Stato« bruhal žveplo in ogenj na Vatikan. Kardinala Gasparija je ozmerjal z »rahitičnim starcem« in še z marsičem drugim; seveda po naročilu. Mussolini pa danes obeša križ v šole in urade, da bi s tem navideznim zbiižanjem k Vatikanu pridobil mase zase in jih odtujil skrajnim fašistom, ki ne marajo za zbližanje. Fašizem je danes razpet med amoralne ljudi, ki drug drugega izigravajo in pehajo v zločine, da svoje krvave madeže operejo v krvi svojih tovarišev. In tako krhko diktaturo naj svet smatra za izraz italijanstva? Take krivice italijanskemu ljudstvu nočemo prizadejati, le naša diplomacija z Ninčdčem na čelu mu jo delal »Piccolo« in z njim »Tribuna« sta sramotno nasedla. Zadeva je za »Tribuno«, ki se obče smatra za oficielno glasilo, naravnost porazna. Ako črniš, vendar nekaj ostane: tržaški prefekt je pozval g. Milanoviča k sebi. G. Milanovič je prefektu izjavil, da so okrožnice falzificirane in zahteval od njega, da uvede strogo preiskavo. »Pučki Prijatelj« je priobčil dolgo izjavo g. Milanoviča pod značilnim naslovom »Dva nova falzifikata« z zaključkom, ki kaže, da je treba od »Picoola«« še eno stopnjo dalje do izvora teh »dokumentov«. Ubogi narod, ako se sumnja K. Milanoviča izkaže za resnično! Zaključek se glasi: »Sistematična gonja proti moji osebi se vrši z najgršimi sredstvi že štiri leta. Dovolj je, da opozorim javnost, kako so me nedostojno obrezovali (in to istočasno) kot »sovražnika Italije« na ti strani, a onstran meje kot »sovražnika našega ljudstva«, vsled česar sem bil prisiljen letos v februarju poiskati sodnijsko zadoščenje, katero sem tudi dobil. Tudi ob tisti priliki je prišel na dan ponarejen dokument proti meni, a brez uspeha. Niti mojega predloga, naj častno sodišče tisti falzifikat preišče (proti temu imam tudi pismene dokaze), ni hotel krivec sprejeti. Z gori omenjenimi ponarejenimi okrožnicami nameravali so brez dvoma zadati smrtni udarec meni in celi krščansko-socialni struji. A prepričan sem, da bode tudi to pot zmagala resnica in poštenje in da bodo ostali v sramoti tisti, ki mislijo, da se smejo v politične namene posluževati tudi najbolj nenravnih sredstev.« ODBOR ZA DAVČNI ZAKON. Belgrad, 2. julija. (Izv.) Odbor za davčni zakon je razpravljal o čl. 20. Debata je bila zelo živahna. Posl. Pušenjak je zahteval, da naj se državna posestva zemljiškega davka ne oproščajo. Oproščajo naj se zemljišča, ki jih obdelujejo semenogojske postaje, bodisi da so last kmetijskih družb ali kmetijskih zadrug. Vsa dvorišča naj se oproste zemljiškega davka. Razprava glede oprostitve drž. posestev se je odložila Minister je pristal na to, da se oproste drevesnice in trsnice zadrug. Glede semenogojslrih postaj je obljubil, da se bo predlogu ugodilo pri prihodnjem členu. Prihodnja seja bo jutri. ANKETNI ODBOR. Belgrad, 2. julija. (Izv.) Anketni odbor je danes nadaljeval sejo. Pregledali so se spisi iz 1. 1923., ki se tičejo poprav lokomotiv v Adamovem. Tvrdki je grozil konkurz. To se navaja kot glavni razlog, da je tvrdika pritiskala za odplačilo na račun odškodnine. Interpelacija trdi, da je Rade Pašič zaslužil težke miljone. Odbor ni danes sklenil ničesar. Prihodnja seja bo jutri in se bo nadaljevalo pregledovanje spisov. FINANČNI ODBOR. Belgrad, 2. julija. (Izv.) V fin. odboru se je danes odobril pravilnik za uporabo avtomobilov v upravi monopolov. Upravi monopolov v Belgradu se je ukinil en avtomobil. Nato se je odobrilo poročilo odbora za prošnje in pritožbe. Predsednik je nato razvil program za bodoče delo. Predlagal je, da začne cdbor v drugi polovici avgusta s pripravami za razpravo o državnem proračunu. Posl. Pušenjak je zahteval, da finančni odbor takoj nadaljuje delo, reši carinski zakon, zakon o podpori po povodnji in požaru oškodovanim in zakon o komercializaciji državnih podjetij. Nato se je seja zakljucala in prihodnja se vrši v pondeljek. NOVI VELIKI ŽUPAN V BANJALUKI. Sarajevo, 2. julija. (Izv.) Bosenski radikali so zahtevali, da se v Banjaluki postavi novi veliki župan. Imenovan je na to mesto Branko Stakič, ki ima nalogo, da skuša čim več storiti za prospeh radikalne stranke v tem okrožju. __■ poplave. Osijek, 2. jul. (Izv.) Poplava Drave nekoliko pojenjuje in se opaža nalahno opada-nje vode. V Novem Sadu Donava še vedno narašča in je del mesta pod vodo. Pri Novem selu in pri Abatih je voda predrla nasipe in poplavila 5 tisoč juter zemlje. 700 vojakov je na delu, da narede provizorne nasipe in zastavijo nadaljnje prodiranje vode. Včeraj se je v Osijeku podrla ena hiša, večje nesreče pa pri tem ni bilo._ Potresi. Semarang, (Java), 2. jul. (Izv.) Poročila iz poškodovanih krajev prihajajo zelo kasno. Poškodovana in deloma popolnoma uničena so vsa prometna sredstva, brzojav pa prav posebno. Vsekakor se je ugotovilo, da je potres zahteval 117 smrtnih žrtev. Tisoči so brez strehe, ki so deloma porušene, deloma pa pa toliko pokvarjene, da ni mogoče v njih stanovati. Parlang, 2. julija. (Izv.) Vsled novih potresnih sunkov je nastala zopet ogromna škoda. Veliko hiš je ponovno porušenih. Škodo cenijo na več milijonov holandskih goldinarjev. VROČINA V BERLINU. Berlin, 2. julija. (Izv.) Vročina v Berlinu j« danes dosegla 24 stopinj Celzija v senci. Naši na evharisftfnem shodu. Dobili smo od svojega poročevalca na Evharističnem kongresu pismo iz N e w -y o r k a z dne 16. junija, v katerem nas obvešča: »Danes sem odposlal daljši popis o potovanju čez morje (katerega še nismo prejelL — Opomba uredn.). K godovanju škofovemu sem pozabil omeniti, da je bila na gostiji, ki jo je pripravilo vodstvo ladje, torta s slovenskim napisom: »01ympic« škofu Jegliču za 76. god. — V Newyork smo srečno dospeli, v pristanišču so nas čakali zastopniki tukajšnjih rojakov, ki so bili takoj pripravljeni na vsestransko pomoč.« Razen tega smo dobili 4 razglednice h Chicaga, kjer nam udeleženec piše: »Iskrene pozdrave vsemu osobju »Sloven« ca«! Hiša na razglednici je last največjega lista na svetu »The Chicago Tribune«. Amerika jo čudovita!« — »To je »Union postaja« v Chi-cagi, ki je stala malenkost 65,000.000 amer. dolarjev,« — »Danes ogledujemo chicaške klavnice. Razglednica predstavlja dvorišče unijske klavnice, kjer se pokolje na tisoče različne živine vsak dan.« — »Ravno smo si ogledali največji bančni zavod v Chicagi. V tem poslopju se pri službah in raznih delih vrti okrog 17.000 ljudi. V tri t^kele koče bi spravili skoro celo Ljubljano.« Iz vsega tega upravičeno sklepamo, da naši slovenski romarji ob izkrcanju na ameriška tla niso imeli nobenih sitnosti ter da so vsi srečno in nemoteno prispeli na Evharistični kongres. Razvitje orlovskega prapora 4. julija v D. M. v Poljul A Strašno pooblastilo daje dr. Gregor Žerjav vsem somišljenikom v »Jutru«, namreč da vsakega nasprotnika, ki bi trdil, da SDS, »Jutro«, »Domovina« prejema kake podpore od bank ali slično itd., krepko in sicer takoj na licu mesta primejo in ga pošteno zagrabijo, da laže, in naj toži, če si upa — (Pooblastilo je že imenitno: tako-le takoj na licu mesta prijeti in pošteno zagrabiti... Ha, to pa to. JKorajža zmeraj velja. Toda, ali pa g. Žerjav s tem pooblastilom prevzame tudi stroške za vse morebitne posledice takega krep$3ga in poštenega zagrabljenja takoj na licu mešte? To je vprašanje! • >0i- A Edini izhod iz sedanjega položaja, ki mora prinesti izboljšanje, je — popolna likvidacija režima. — To piše »Slovenski Narod«, ki je na ravni liniji SDS zdaj srečno prispel celo med antidržavne, separatistične in enake liste, ki zahtevajo likvidacijo tega režima, od kar sploh obstoja. A Zanimivo pojasnilo. V »Narodni Politiki« podaja župnik Petar Gvozdanovič pojasnilo o postopanju Pribičevičevih pristašev P. Gvozdanoviča in Ilije Gorapiča ter dostavlja: »Vsi žumberški svečeniki, verni svojim tradicijam in narodnim svetinjam ter katoliški cerkvi, obsojajo korak gornje dvojice. Kogar liberalci hvalijo, mu dajejo slabo izpričevalo.« Mi smo že tedaj trdili, da bi bilo vseeno, ali pride Pribičevič v Metliko ali ne. Osebno mu je shod koristil: na lastna ušesa je slišal, kako se politiki Pribičevičevega kova izžvižgavajo. A Krepka označba. Skupščina je odgode-na in bilanco radičevcev označuje »Hrvat« kratko: Sprejetje reakcionarnega zakona o tisku, 13 milijardni proračun, nestalnost urad-ništva, konvencije z Italijo. Radičevci so glasovali za vse. Četudi so izjavljali, da so konvencije narodu škodljive, so vendar zanje glasovali. A to ni njihovo prvo glasovanje proti narodnim interesom. Odkar so malo občutili slast vlade, od tedaj jih nihče niti z vilami ne more odgnati od vladnih jasli! A Mili predsednik daje nauke. Dopisnika »Obzora« je Stjepan Radič dejal med drugim: »Minister za poljedelstvo in vode mora ostati v Dalmaciji vsaj 2—3 tedne in to ne samo, da proučava kraj, ampak da takoj na licu mesta zadovolji najnujnejšim potrebam. To bi morali storiti i minister za zgradbe, za trgovino, pošto in brzojav. Dr. Krajača so nettunske konvencije silno vznemirile in smo ga komaj pregovorili, da ni podal ostavke. Ko se je malo pomiril, je odšel na Šar-planino, kar ga kot planinca zelo odlikuje, toda minister za trgovino je moral priti v Dalmacijo.« — Radi-čevskim ministrom daje g. predsednik nauke. Najprej ga bo gotovo ubogal naš Pucelj in obiskal, če bo še kaj vročine, dalmatinska kopa lišča. A Radič prerokuje. Na shodu v Veli Luki je Stjepan Radič tudi dejal, da ne bo več podpiral vlade, ako v najkrajšem času ne pomaga bednemu in lačnemu narodu. Torej vedno enako: Na shodih proti nettunskim konvencijam, v Belgradu za nje. Na shodih za odpravo bede in lakote, v Belgradu ob priliki interpelacije o bednem gospodarskem sta..ju glasovati za prosti prehod na dnevni red, kot da beda sploh ne obstoja. Na shodih proti vladi, v Belgradu za vsako ceno zanjo. Dobrega mojstra ima Janez Pucelj, samo škoda, da v Sloveniji veje drngačen veter, ki politične ostanke spravlja na gotov krat Boj s falziflkali proti naši duhovščini v Stalili. Nedvomno je, da se raznarodovanje naših bratov pod Italijo vrši po gotovem, v podrobnostih izdelanem načrtu, ki prihaja od faši-stovskih oblastnikov v Rimu. O tem priča vsak korak proti Slovencem in Hrvatom v Italiji. Le kadar so osrednja oblastva v zadregi radi kaikšne prenagljene poteze, ki bi znala škodovati italijanski zunanji politiki, vržejo vso krivdo na krajevna oblastva. Naš živel j je torej oficielni Rim zapisal smrti: gre še le za sistem te pogrebnice. V tem pogledu pa vpliva na Rim pospeševalno krajevno javno mnenje, točneje, krajevni tisk sam, ker svobodnega javnega mnenja, ki bi prišlo do izraza poom tiska, danes v Italiji ni- Za temi listi se zbirajo ljudje, ki se hočejo prikupiti Rimu, ki se bojijo očitka »avstrija-kantstva«, ki se rijejo h koritu s tem, da vedno in vedno opozarjajo Rim na »obmejne probleme« v zvezi z našo narodno manjšino v Italiji. S temi kampanjami proti Slovanom, pri katerih se ne ustrašijo najbolj umazanih sredstev kakor so n. pr. razni falzifikati, udobno posti I ja j o svojemu telesu in pripravljajo tudi svoji do dna pokvarjeni duši primeren užitek: maščujejo se nad svojimi predvojnimi političnimi nasprotniki, ki so danes raz-oroženi. Nepoučeni Rim prav rad nasede takim kampanjam tudi, da si lažje umije roke pred svetom. Ognjišče te kampanje proti slovenskemu fn hrvatskemu narodu v Italiji je tržaški »P i c c o 1 o«. Ta list je dobro znan ne samo v Trstu, ampak tudi v vsej italijanski javno, sti ter tudi pri nas radi izredne asimilacijske zmožnosti, ki diši po židovstvu. Kolikokrat se je že prelevil po vojski! Danes je seveda najbolj fašistovski izmed vseh tržaških listov, bolj fašistovski kakor sam »Popolo di Tri-este«, uradno glasilo fašistovske stranke, ker se boji očitkov iz prošlosti. Ravno radi te kramarije ni list priljubljen pri Tržačanih; čitajo ga pač keT nimajo drugega. V fašistov, skih krogih je naravnost obsovražon; tako je n. pr. znano, da med uredništvi »Picoola« in fašistovskega »Popolo di Trieste-« ni ravno najboljših odnošajev. Tn kako lepo piše »Piccolo« danes o prijateljstvu med Ttalijo in Jugoslavijo, tisto Jugoslavijo, ki ji je nekdaj napovedoval razpad! Na drugi strani pa tako imenitno manevrira z Ninčičevimi izjavami o prijateljstvu z Italijo in duhovito kliče Slovencem in Hrvatom: atistriaci! Danes je tudi dokazano, da je tudi članek v rimski »Tribuni«, ki vsebuje naravnost ogaben napad proti slovenski in hrvatski duhovščini proti organizaciji krščanskih socialistov sploh in posebej proti poslancu Besednjaku, izšel iz »Piccolovih« krogov. V tem članku, ki datira iz Trsta in ki ga je »Piccolo« takoj posnel, je med drugim rečeno: »Tudi tu v Trstu so bile na vpogled okrožnice, ki jih je neki slovenski propagandni odsok poslal župniku pri Sv. Ivanu. Navodi-da so bila jasna in precizna ter je župnik prejel ukaz, naj zbira vernike v zakristiji, da bi narijonalistični (!) molitvi ne prisluškovala tuia uše«u< Na odločen dementi sveto- ivanskega župnika je »Piccolo« objavil dve »okrožnici«, eno »Generalnega tajništva Narodne stranke Istre«, drugo »Uredništva Puč-kog Prijatelja, Trst,« obe s podpisom g. B. Milanoviča. Torej okrožnice, o katerih je pisala najprej rimska »Tribuna«, potem »Piccolo«, ki je članek v »Tribuni« posnel, so v rokah uredništva »Picoola«! Jasno je torej, da je napad v »Tribuni« izšel iz »Pic-colovega« uredništva. »Okrožnice« so tako neumno sestavljene, da mora vsak otrok takoj spoznati, da so to falzifikati. Prva vsebuje navodila duhovnikom, kako naj postopajo napram fašistom kakor »jagnjeta«, naj se ne izpostavljajo, na drugi strani pa naj zbirajo vernike v zakristijah, »kjer naj jim dajejo politične nauke. Ni se treba ničesar bati: tržaški škof je iz taktičnih razlogov prijatelj fašistov in ako treba, nas bo uspešno branil, toliko bolj, ker je ! o vsej stvari popolnoma neinformiran. Druga ! okrožnica poziva, naj se pričnejo zbirati podpisi onih, ki odobravajo Besednjakov govor : v rimskem parlamentu, ker hočejo »Edinost«, »Istarska Riječ« in »Novice« zmanjšati pomembnost govora. Seznam podpisov se predloži mednarodnemu forumu. »Okrožnice« naj bi torej poslal g. B. Milanovič, ki je kapelan pri Sv. Ivanu, svojemu župniku, ki stanuje v isti hiši! Namen teh falzifikatov je jasen: izzove naj se nova kampanja proti slovanski duhovščini,« proti škofu Fogarju, ki ga fašisti radi njegove korektnosti napram Slovanom ne morejo trpeti, proti organizaciji krščanskih socialistov in proti poslancu Besednjaku, ki si je na-j kopal pri fašistih smrtno sovraštvo s svojim i govorom v parlamentu. Da gre za falzi tikate, ne dvomijo več niti pri »Piccolu«. G. Milanovič se je takoj po I objavi imenovanih okrožnic podal k ravnatelju tega čednega lista v spremstvu urednika i »Pučkega Prijatelja« in zahteval zadoščenja. Ravnatelj je svečano ponudil prišlecema »original«- okrožnic. G. Milanovič je takoj spoznal, da so okrožnice falzificirane: pečati niso odgovarjali pečatom »Narodne stranke v Istri« niti po obliki! Nerodno je bil falzifid-ran tudi podpis g. Milanoviča. Ravnatelj je bil v silni zadregi, ker je uvidel, da je blamiral svoj list pred pošteno javnostjo in pred ob-lastvi; izstisnil se je z uradniškim: »Zadevi pojdemo do dna k Naslednjega dne je »Piccolo« objavil de-menti g. Milanoviča pod dolgim člankom i »Jasni pakti, dolgo prijateljstvo?:. Zopet ona stara pesem o mirnem slovenskem prebivalstvu, ki ga ščuvajo politikanti, učitelji in du-, hovniki. Vprašanje narodnih manjšin je notranje vprašanje italijanske države. Takoj za to trditvijo pa poveličuje »Piccolo« prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo, ki ga je tako naglašal Ninčič v skupščini, Le v interesu tega prijateljstva se Italijani v Primorju žrtvujejo in ne odgovarjajo na provokacije Slovanov v Italiji! Višek perfidnosti pa do-; seže »Piccolo« v pripombi k dementiju g. Milanovima, kjer pravi, da je čisto postranska stvar, ali je podpis falzificiran in z njim j okrožnice; saj ne gre za podpis, ampak za ' vsebino okrožnici Ka/ se godi doma Rubež za davke. ZARUBLJENA IN IZ HLEVOV ODPELJANA ŽIVINA. — NAPAD KMETOV NA EKSEKUTORJE. - ARETACIJA DESETIH OSEB. Predvčerajšnjim popoldne in včeraj dopoldne So se odigrali v Lanisču pri Škofljici, odnosno na Laverci pri Ljubljani za naše razmere jako značilni dogodki, kakršni se pri nas do pred kratkim niso godili. Erar je naložil na kmeta ogromne davke, ta pa nima odkod vzeti denar, ker z ostalimi stanovi vred pod sedanjimi žalostnimi razmerami propada. Davki pa se ne znižujejo, ampak se samo zvišujejo. Posledica tega so rubežni in prodaje živine, premičnin in tudi nepremičnin. Daljna posledica pa so različni več ali manj ostri spopadi med razjarjenimi kmeti in davčnimi eksekutorji, ki imajo vedno hude posledice. Slede tožbe, obravnave, obsodbe po znanih §§ 94 in 104, kar rodi naravno zopet večjo napetost med poljedelskim ljudstvom in davčnimi uslužbenci, ki so za svojo osebo pri tem seveda nedolžni, ker le vršijo in morajo vršiti svojo službeno dolžnost in od pristojnih oblasti jim naložene naloge. V Lanišče je prišla predvčerajšnjim davčna B»misija eksekutorjev tv spremstvu najetih go-njačev. Eksekutorji so dobili od davčne oblasti strog nalog, da odpeljejo posestnikoma Jamniku in Skubicu na Lanišču več glav za dohodninske davke zarubljene živine. Oba sta namreč ostala dolžna dohodninski davek, proti katoremu sta se tudi pritožila, češ da je samovoljno in previsoko odmerjen. Eksekutorji so prispeli s svojimi gonjači popoldne v Lanišče in so odgnali najprej pri Jamniku iz hleva brejo telico in molzno kravo. Doma je bila samo gospodinja, ki je, kakor trdi, eksekutorje milo prosila, da naj počakajo, da pride mož domov, ki bo takoj poravnal davek, ker je šel v mesto po denar. Toda ti so se sklicevali na svoj strogi nalog in živinče je šlo iz domačega hleva. Od Jamnika so šli eksekutorji k sosedu Skubicu in so tudi temu odgnali iz hleva dve govedi. Gonjači so živali zvezali in jih gnali proti glavni cesti. Kar je sledilo se bere kot zgodbica izza časa kmetskih puntov. Ko so gnali gonjači in eksekutorji živino proti glavni cesti, sta jim prišla nasproti posestnik Skubic in njegov sin, ki sta se vračala iz mesta. Ko sta Skubica opazila svojo živino, ju je pograbila jeza in navalila sta v svoji veliki nepremišljenosti na eksekutorje, da bi jim vzela živino. Vik in krik, hrušč in trušč je opo-asoril sosede in naenkrat se je zbralo na mestu več kmetov iz soseščine, med temi tudi Jamnikovi. Kmetje so v svoji slepi jezi udrihali po eksekutor-jih in slabo bi izteklo, da jim niso priskočili na pomoč orožniki, ki so razjarjene kmete zadržali in omogočili gonjačem, da so odpeljali živino proti Ljubljani. Kmetje pa so hiteli domov, napregli "i Carinski uradniki niso imeli prav. Carinski uradniki na avstrijski meji so, kakor smo že poročali, nepravilno postopali z našimi ljudmi, ki vozijo ali nosijo svoje zrnje v mline ob Muri v Avstriji. Občine so me prosile, naj odločno nastopim proti krivicam. Posebno so se ljudje pritoževali, ker so morala plačevati posebne takse, ld so bile zelo različne. Proti temu nerednemu postopanju, ki je bilo tudi krivično, sem se dne 26. maja pritožil na ministra za finance s (posebnim pismenim vprašanjem. Zahteval sem, da se te krivice odpravijo. Te dni sem dobil od g. finančnega ministra odgovor pod št. 3530 z dne 23. junija 1926. Minister pravi: Po dopolnilnem sporazumu med našo državo in Avstrijo, ki še tudi danes velja, so proste vsake carine v obmejnem prometu vse vrsto zrnja (žita), oljnata semena, les za žage. Carinarnice so dobile pod C. Br. 35054 strog nalog, da v obmejnem prometu za prevoz ali prenos žita itd. ni treba plačati ne izvozne ne uvozne carine ali druge da- vozove in se peljali za gonjači in ekrekutorji. Dohiteli so jih pod večer na Laverci. Po kratkem prerivanju so jim zopet odvzeli živino in so jo odgnali domov. O tem dogodku so bili obveščeni takoj orožniki Včeraj zjutraj je prišla močna orožniška patrulja zopet v Lanišče. Tam so vzeli zarubljeno živino in so obenem aretirali oba sinova in obe hčeri Jamnikovi, Skubičevega sina in pa še pet drugih oseb, ki so se udeležili napada na eksekutorje in so vložili obenem ovadbo pri državnem pravdniku, ki bo imela za posledico obsežno obravnavo, o kateri bomo seveda svoječasno poročali. Ta mučen dogodek se je seveda bliskoma razširil po celi okolici in po mestu in je povzročil mnogo govoric. Ljudstvo seveda simpatizira z zaprtimi kmeti. Ti in njihovi tovariši, oziroma va-ščani trdijo, da. so se gonjači skrivaj prikradli v hleve. Kaj je res, bo dognala preiskava, oziroma sodna obravnava. Naravno je seveda, da je kmetu hudo, če se mu odžene živina, od katere dobiva mleko za družino, gnoj za polje in boren denar za drugo potrebščine kakor tudi za davke. Eksekutorji pa, kakor trde orožniki, pa tudi niso mogli postopati drugače kakor tako, kakor jim veleva zakon, ki je neizprosen, davkov pa oni ne nalagajo, ampak vlada, oziroma finančni minister. Eksekutorji trdijo od svoje strani, da niso mogli imeti nobenih ozirov več, češ da sta bila Jamnik in Skubic že ponovno zarubljena, ker nista hotela plačati davkov in sta se vedno izognila rubežni s tem, da sta živino odpeljala ali pa sta eksekutorju zaklenila hleve. Kakor rečeno, bo dognala sodnija vse tako, kakor je bilo, izvrševalec zakona je, v kolikor po zakonu postopa, brez krivde, ljudstvo pa je vredno pomilovanja, ko ga previsoki davki tirajo v neznosen položaj in v take obžalovanja vredne dogodke, ko je vendar naš človek gotovo krotak in ponižen in je davke, dokler so bili znosni, vedno rad plačeval ter se oblasti pokor-jeval. Svarimo pa resno in prosimo ljudi, naj se ne upirajo davčni oblasti in seveda tudi ne orožnikom, kajti posledice so hude in zoper zakon nihče ne more zmagati. Pač pa se mora ljudstvo organizirati v pošteni ljudski stranki, da ne bo nihče več volil takih strank, ki podpirajo sedanjo vlado, katera nalaga ljudstvu take neznosne davke! Naknadno smo zvedeli, da je davčna oblast prodajala zarubljeno živino v Rudniku, pa je ni hotel noben kmet kupiti. Poskusili so jo prodati na ljubljanski klavnici mesarjem, pa je tudi tu ni hotel kupiti noben mesar. Končno sta živino na dražbi kupila nazaj zarubljena kmeta. jatve. Tu pridejo v poštev tudi sporedne takse. Ali plačati je po starem sporazumu od 1. 1922. atkse za listine. Ta taksa znaša za enkratno potrebo 5 Din 50 par. Več pa nobena carinarnica ne sme računati. Ce je kak uradnik računal več, bi moral razliko vrniti. Ko bo stopila v veljavo nova trgovinska pogodba z Avstrijo, bo odpadla tudi sedaj veljavna taksa 5 Din. Nova pogodba pa še do danes ni stopila v veljavo, a to se bo zgodilo prihodnje dni, kakor so mi povedali v trgovinskem ministrstvu. Minister nadedje pravi, da je ugotovljeno, da je xl pr. carinski uradnik v Št. Ilju nepravilno zaračunaval kmetom za vsak voz še 9 Din 75 par Zdravnliko priznani krepčllni | II M A N je najboljši dodatek k vsaki juhi. Cenj. gospodinja, samo en poizkus in postane Vam nenadomestljiv domači prijatelj. - Številna priznanja. Dobiva se povsod i pri prevozu v Avstrijo in pri vrnitvi iz Avstrije. Uradnik je to zmoto napravil radi »pogrešnog shvatanja i razumevanja izdatih uputstava« (radi zmotnega pojmovanja in tolmačenja navalil). Carinarnicam na meji Avstrije, osobito odseku v št. Ilju, je izdan strog nalog, da naj pravilno uradujejo na podlagi zakonskih predpisov in Izdanih navodil ter naj najstrožje gledajo na to, da ne pride do takih zmot. Vsako šikaniranje prebivalstva se bo strogo kaznovalo. Ko stopi v veljavo trgovinska pogodba z Avstrijo bo odpadlo marsikaj, kar sedaj ni ugodno za prebivalstvo na meji.« Tako mi je odgovoril finančni minister dr. Ninko Perič. Iz tega sledi dvoje: Minister je sam priznal, da so nekateri carinski uradniki nepravilno postopali napram prebivalstvu ob meji in da je dobro, ako prebivalstvo obvesti svoje poslance o vseh nepravilnostih, ki se dogajajo v naših krajih. Franjo Žebot, nar. poslanec. MODNI SALON iN KONFEKCIJA za gospode in dcco LOŽAR & BIZJAK, LJUBLJANA sv. petra cesta 20 prodaja vseh vrst oblek za čas velesejma po izdatno znižanih cenah. Posledice nalivov, Maribor, 2. julija. Po celem Slov. štajerskem je začelo deževati v sredo zjutraj. Dež je lil celo sredo nepretrgoma, deževalo je celo noč od srede na četrtek in deževni naliv se nadaljuje danes v petek. Ta dež brez prestanka močno škoduje žitnemu polju, ki bi moralo že pred tedni zoreti, krompirju, ker dobiva preveč vlage in predvsem pa vinogradom, ki so radi mrzlega mokrega vremena zaostali za več nego cel mesec. Po mariborski okolici se že kažejo žalostne posledice vednega deževja v plazovih. V noči od srede na četrtek je potegnil plaz s hriba v grabo dva velika vinograda v mariborski okolici. Ako se ne bo ustavilo deževje, bodo začeli plazovi ogrožati za vinogradi tudi sadonosnike, ki ležijo v mariborski okolici po večini ob pobočjih. Vinogradniki in sadjarji v mariborski okolici so upravičeno obupani. Drava je narastla zelo močno in se še vedno dviga. Vsak čas pričakujejo, da se bo začela razc livati od Ptuja proti Sv. Marku in po vsem lepem in rodovitnem polju od Sv. Marka do Središča. Omenjene dni je napravilo valovje deroče Drave veliko škode posestnikom pri Sv. Marku niže Ptuja in pri Središču, kjer so romali z valovi tako lepi kosi rodne zemlje. Vsa regulacijska dela pri Sv. Marku in Središču, ki itak napredujejo le počasi, uničijo ali vsaj znatno otežkočijo večdnevni nalivi, ki tirajo Dravo izven struge. Ako bo lil dež še naprej, se je bati katastrofalne škode v vinogradih, sadonosnikih in v obdravskih krajih od Ptuja do Središča. KDNPFRT T kolodvorski restavraciji prvo-I\UI1WL>U I vrstnega salonskega orkestra priredim v soboto, nedeljo in pondeljek. — Se priporočam. JOS. MAJDIČ. Poskusen rop v menjalnici Kolodvorski ulici. V Kolodvorski ulici v Ljubljani poseduje nedaleč od Mikličeve restavracije svojo menjalnico g Komac. Ko je bila soproga Komačeva prevče-rajšnjim sama v pisarni, so nenadoma vstopili v menjalnico štirje mladi fantini. Gospa jih je vprašala, kaj žele, oni so jo pa obkrožili in jo podrli na tla. Žena je začela kričati in k sreči je čul njene klice g. Miklič. Skoči lje takoj k Ko-mačevi menjalnici in naletel na napadalce. Pograbil je enega ali dva, toda kljub temu, da je krepak, se je posrečilo štirim nasprotnikom, ki so bili morda ns vse pripravljeni, da so se mu iztrgali in pobegnili. V nedeljo 4. julija bo v Trebnjem celodnevna prireditev 11. dolenjski orlovski tabor novomeške ekspoziture O. P. in proslava 15 letnice trebanjskega Orla. Dodatno k ropu v menjalnici v soseščini g. Mikliča, ki jo roparje zasačil vsled klicev na pomoč in jih pregnal, smo dobili še sledečo podatke: Kot napadalci roparji so aretirani in sicer največ po zaslugi g. Mikliča ml., ki je napadalce videl, prvi I. Metelko, ki stanuje na Vidovdanski cesti št. 8, drugi B. K o 1 o n i č, brezposelni mehanik, ki je bil preje uslužben pri tvrdki koles in otroških vozičkov »Tribuna«, last g. liatjela na Karlovski cesti in kjer je bil odpuščen radi suma tatvine. Tretji pa je bil aretiran I. L e b e š, gimnazijec. Tega so prijeli pri neki znani stranki v Prisojni ulici št. 3, II. nadstropje. Koloaiča so aretirali pri svojem očmu v belgijski vojašnici. Metelka so aretirali na vogalu Slomškove in Me-j telkove ulice. Fant je bežal nu vse prelege, nekdo pa mu je spodbil nogo in fant je padel. Ko so ge prijeli, je vse takoj priznal. Preiskava je ugotovila, da so aretiranci napadalci v menjalnici. Da se tem lopovom ni posrečil roparski napad, je zakrivil prvi napadalec, in sicer radi tega, ker je po izjavi kriminalnih strokovnjakov, premalo udaril in ni zamašil žrtvi usta, da je mogla priklicati pomoč. Preiskava jo tudi dognala, da so imeli napadalci, ki so bili uverjeni, da si prilaste veliko vsoto domačo in tuje valute in morda tudi drugih listin, že izdelan načrt, da pobegnejo takoj po ropu v inozemstvo, predvsem v Avstrijo. Da se jim jo ta načrt pone-srečil, je edina zasluga hladnokrvnosti in samozavesti napadene ženske, pomoči soseda in takojšnjega energičnega posega naših varnostnih organov. O nadaljnih podrobnostih bomo še poročali, ko bo dovršena prva preiskava. Eepelini odpisujejo zopet v svojo domovino. Jls zamudi jih ogledati na velesejmu v razstavi „J/[irim" čokolade. Oproščen m zopet aretiran. »Slovenec« je poročal o zadnjem zasedanju porote v Mariboru. Obširno se je pisalo o i>ona-rejevalcih denarja Potočniku in tovariših iz Dravskega polja in tovariših. Glavni krivec Potočnik je simuliral pri glavni razpravi mntavost in ni dat nobenega odgovora na razna mu stavljena vprašanja, a je bil kljub trdovratni molčečnosti obsojen na 20 let ječe. Takoj po obsodbi se mu je razvezal jezik in je izdal, da je pravzaprav glavni krivec in duša vodje v tej falzifikatorski aferi Rupnik, ki je sedel z njim vred na zatožni klopi, a je bil popolnoma oproščen, ker ga je otel kazni z molčanjem Potočnik. Po tej Potočnikovi izpovedi so je izpuščeni Rupnik veselil svobode le par dni, nakar je bil .zopet aretiran in izročen v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Proti Rupniku io uvedena ponovna preiskava in bo prišel pred poroto pri jesenskem zasedanju. VJom. Predsnočnjim je vlomil nekdo v gostilniške prostore gostilne Karola Kačiča pred artilerijsko vojašnico na Dunajski cesti. Vlomilec je preskočil ograjo, šel preko dvorišča, razbil gostilniško okno in skočil v gostilno. Tam je prebrskal vse predale, toda k sreči je bilo v j gostilni samo nekaj drobiža. Zato p> glede na svoje velike naravne prednosti, ki jih ima pred mnogimi drugimi letovišči v našem pri morju, postalo brez dvoma naša druga Opatija. * Maturantje ljubljanske I. državna gimnazije odd. a) in b) I. 190G. Pripravljalni odbor se je dogovoril na svojih sestankih, da proslavi 20. letnico mature dne 15. in 16. septembra t L v Ljubljani s sledečim sporedom: V sTedo, dne 15. septembra, zvečer prijateljski sestanek, v četrtek, dne 16. septembra, skupni zajuterk in obed, popoldne skupni Izlet v okolica Prosimo vse tovariše, ki se proslave nameravajo udeležiti, da javijo to na naslov dr. Milan Sobic, odvetnik v Ljubljani, čimpreje, nakar se bo vsakemu dopo-«lel točen spored. * Slučaj Skrlatinke v Radovljici. Nn Skrlatinki je obolel srinček g. davčnega uradnika Novaka. V četrtek so ga prepeljali v ljubljansko bolnico. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se epidemija ne razširi. * Poštnega kongresa, ki se je vršil 27., 28. in 29. junija, s© jo udeležilo nad 50 delegatov' poštnega maturantskega društva. Na shodu so bili v največjem številu zastopani Hrvatje, a tudi srbski in slovenski delegatje so se udeležili zborovanja v precejšnjem številu. Namen kongresa je bil, da se sedanje krivice, ki jih trpe starejši poštni uradniki s srednješolsko izobrazbo, Čim preje odpravijo ter se jim odpre 1. skupina II. kategorije državnih uradnikov. Tako je n. pr. v Slove, niji na stotine učiteljev in učiteljic v 1. skupini II. kategorije, med poštnimi uradniki sta pa samo dva Slovenca, ki zavzemata 1. skup. II. kat. in sicer: Ivan Bračko, šef ter. tel. tel. odseka in pa Joško Vrtovec, načelnik ljubljanske glavne pošte. -k Pogozdovanje v Dalmaciji. Dalmatinski učitelji so s svojimi učenci započeli važno gospodarsko akcijo. Za počitnice so šli v planine in zasajajo goličave z mladimi drevesci. Mogoče je to v Dalmaciji dobro, pri nas pa je pomenilo le igračo. Pogozdovanja naj se loti predvsem država, kateri plačujemo zadosti visoke davke, da za nas skrbi. ■k Protialkoholno gibanje v Banatu. Za središče protialkoholnega gibanja v Banatu so izbrali mesto Vršeč. Za predsednika je bil izvoljen neki vinski veleindustrijalec! Zato ne manjka časopisnih napadov in smešenj na to gibanje. ■k Premalo sodnikov. Vojvodinska odvetniška zbornica je poslala ministru za pra-vosodstvo memorandum, v katerem se zahteva, da ministrsvo takoj odpomore pomanjkanju sodnikov v Vojvodini. ■k Kongres meščanskih šolskih učiteljev se vrši 4., 5. in 6. julija v Sarajevu. * Pobegli dijaki. Radi slabih šolskih ocen »o pobegnili od doma v Zagrebu trije gimnazijci. ■A" Kongres delavcev grafične stroke se vrši sredi julija v Zagrebu. Ministrstvo za železnice je dovolilo 50 odstotni popust. ■k Prepovedan list. Ministrstvo za notranje zadeve je prepovedalo v naši državi francoski list »La vie ouvrier«, >L' internacional de 1' Eucignemau«, »L'internaciona-1 sindical louge«, ki izhajajo v Parizu. k Gimnazije in gimnazijci. V šolskem letu 1925-26 smo imeli v Jugoslaviji 175 gimnazij z 83.559 gimnazijci. k Pogrešajo že več dni 60 letnega starč-kalvana Kostrevca iz Sp. Laknice pri Šmi-helu-Stopiče. PTed dnevi je odšel od doma ne da bi povedal, kam gre, ter se ni več vrnil. Sumijo, da se mu je omračil um in da se je mož kje ponesrečil. •k Pobegla defravdanta. Pri neki tvrdki v Karlovcu je poneveril precejšnjo vsoto denarja in neznano kam pobegnil Franjo Delič, doma iz Dobove pri Sv. Petru. Vsi znaki kažejo, da je pobegnil v Ljubljano — morda je prišel na velesejem in zato se je dobro založil z denarjem. Mož ima na obeh licih brazgotine, na eni roki pa tetovirano žensko. — Podobna prijava je prišla iz Siska, da je tam ukradel neki Rejc Franc iz Nevelj pri Kamniku tovarišu Milanu Luliču 700 Din in tudi pobegnil na ljubljanski velesejem. * Krasna izbira bluz in otroških obleke: Krištofi č-Bučar, Stari trg 9, Ljubljana. * Najboljša štajerska in dolenjska vina se točijo na veseličnem prostoru velesejma paviljon Fr. Kham, delikatese, špecerija in vi-narna, Miklošičeva cesta 8. ■k Radioemanacijsko termalno kopališča DOLENJSKE TOPLICE, (38° C), postaja Stra-ža-Toplice zdravi z izvrstnim uspehom reuma-tizem, živčne bolezni: vnetje živcev, otrpne- j nje, neuralgije, ischias, ženske bolezni, eksu- ; date, posledice zlomljenih kosti, zakasnelo rekonvalescencijo po težkih boleznih in operacijah, kron. kožne bolezni itd. Vsaka tu-kajšna kura je tudi okrepčevalna in omlaje-valna. Elektr. razsvetljava, tekoča voda v sobah, sploh moderni komfort. Hrana ala carte ali v penzijonu. Cene znižane. Prospekte na zahtevo. I 5. O Groharjeva spominska razstava v Jakopičevem paviljonu s 170 slikami čaka na vaš obisk, da se seznanite z življenskim delom velikega umetnika. Zbirka je kompletna in najjasnejše kaže silni razvoj slovenskega talenta, ki si je brez šol, brez priznanja in zadostne gmotne podpore priboril v življenju jetično smrt, narodu pa spletel ponosen venec kulturne slave. 0 Vodstva v Groharjevi razstavi so v soboto ob 17. uri, v nedeljo ob 11. uri in 17. uri, v pondeljek ob 17. uri. O Skupen izlet Strokovne zveze javnih nameščencev in Organizacije javnih nameščencev, somišljenikov SLS v Kamnik je preložen na 11. julija in ne na 4. kakor je bilo prvotno določeno. Odhod z drugim vlakom ob 7.45 zjutraj z slavnega kolodvora. Člani, pridite z družinami in pri jatelji!' Odbora. © Dr. Volavšok ne ordiniira od 4. do 18. julija. 0 Čuden konce šolskega lota v Sp. SiSki. V §iški se je končalo šolsko leto z d ni": mi "šolami vred 28. junija. Ob 8. uri je bila šolska maša za dečke ljudske in meščan- ske šole. Siškarji srno se zelo čudili, da mo. rajo otroci imeti ta dan toliko nadzorstva, dočim pri šolskih mašah ob nedeljah nismo opazili nikoli nobenega nadzorstva na deških šolah. Ob taki slovesni priliki smo zares pričakovali, da bodo otroci peli pri maši, j pa smo se v letošnjem šolskem letu že drugič varali. Petja ni bilo, zato menda sta : gg. kateheta z našimi otroci rožnivenec molila. Ali ni nobenega g. učitelja, ki bi tudi cerkveno pesem dečke naučil? Po našem mnenju je zato sposoben že kakšen učitelj, saj druge ljubljanske šole pojejo tudi v cerkvi, šišenska deška ljudska šola je pa ravno s tem pokazala, da ima gospode in gospodične, ki znajo učiti petje in tudi igrati, ker je ravno ta dan priredila dvakrat igrico s petjem. V meščanski šoli je pa, če se ne motimo, še poseben učitelj za petje. Prav hvaležni bomo šolski oblasti, če ukaže, naj se pri nas v Šiški na deški ljudski šoli in na obeh meščanskih šolah poleg narodnega petja poučuje vsaj nekoliko tudi cerkveno, kar se na dekliški ljudski šoli že godi. — Starši. O Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo betonskega kanala za električne kabljev Dalmatinovi, Tavčarjevi in Cigaletovi ulici v skupni dolžini 520 metrov. Ponudbe je treba oddati do 11. ure v torek, dne 6. julija 1926 v mestnem gradbenem uradu, kjer se dobe med uradnimi urami vsi potrebni pripomočki. O Brezplačno pojedino makaronov lin špagetov, pripravljenih na italijanski način, priredi tovarna testenin »Pekatete« v soboto, 3. julija, zvečer od 7. ure naprej in nedeljo 4. julija opoldne ter istega dne od 7. ure zvečer v velesejmski restavraciji g. Vekoslava Delničarja. Vsi ljubitelji naših testenin se vabijo, da se udeleže te pojedine. Brezplačne nakaznice se dobijo v razstavnem oddelku tovarne »Pekatete« paviljon H št. 456—458. O Neznan potepuh. Na Kralja Petra trgu so zalotili v stanovanju Karla Bolaffija v večernih urah neznanca^, ki je stikal po sta-novanju. Vlomilec je pravočasno pobegnil in ni odnesel ničesar. Vlomilec je krepke rasti, star okoli 30 let in je bil oblečen v temno-sivo obleko in lakastih čevljih. O Tatvina ročnega vozička. Pred tatovi ni nobena stvar varna. Tatinskim postopačem je dobro vse. Tak postopač je šel včeraj dopoldne mimo kleparske delavnice tvrdke B5gl na Gosposvetski cesti. Mimogrede se je vpregel v štirikolesni ročni voziček za prevoz manjših tovorov in ga je odpeljal proti šiški. Voz je tat gotovo kje na Gorenjskem po ceni prodal. © Krojači, šivilje, nešivilje, važno je, če preberete mali oglas krojne šole, Stari trg 19. Maribor □ 45 letni jubilej mature praznujejo danes, 3. in jutri 4. t m. maturantje mariborskega moškega učiteljišča iz letnikov 1881 in 4880. □ Napredovanje. Pri mariborskem policijskem komisarijatu sta imenovana gg. Franc Cajnko in Anton Pavletič za okrajna nadzornika policijskih agentov v 2. skupini IIL kategorije. □ Premestitev. Poštna uradnika Jakob Kuntarič in Anton Križ sta premeščena iz Maribora v Belgrad. Josip Hodnik je premeščen iz Pristave v Maribor. □ Selitev »Delavske politike« v Maribor. »Delavska politika«, ki je dosedaj izhajala v Ljubljani, se preseli te dni v Maribor in prihodnja številka izide že tukaj. Uredništvo lista ostane najbrže isto. Tiskala ga bo Ljudska tiskarna in izhajal bo dvakrat na teden. □ Udeležencem kongresa mešč. šol. uči- j ieljev v Sarajevu. Minister za promet je dovolil 75 odslot. popusta za vožnjo. Polovične karte naj udeleženci shranijo za povratek. □ Opozorilne tablice za voznike v Gosposki, Jurčičevi in Slovenski ulici so tako nameščene, da jih je zelo težko opaziti. Avtomobi-listi in vozniki, ki tablic ne opazijo ter vozijo po prepovedanih ulicah, se potem hudujejo, čaš da so po krivici kaznovani, ker niso vedeli za prepoved. Dobro bi bilo, če bi magistrat v omenjenih ulicah namestil opozorilne tablice tako, da bi jih bilo mogoče na nrvi pogled opaziti. □ Še en nov traktor za mariborsko mestno občino. Mestna občina že ima en motorni traktor, v katerem se prevaža gramoz iz mestne gramoznice po mestu in po okolici za okr. zastop. Ker se je ta traktor obnesel tako dobro in bo kmalu izplačan, namerava mestni stavbeni urad naročiti še enega, ki bo predvsem v službi okolice in bo magistrat lahko prodal nekaj parov konj, kojih vzdrževanje in oprema prideta dražje nego pogon traktorja. □ Zborovanje protestantskega seniorata v Sloveniji se vrši v Mariboru v nedeljo, 4. t. m. Ustanovi se ob tej priliki »splošno pro-testantovsko podporno društvo«. □ Zanimiva poskušnja gašenja ognja v njegovih pofotkih. Dne 30. junija zvečer se je vršila na stavbišču poleg Tomšičevega drevoreda nad vse zanimiva poskušnja z ognje-gasnim aparatom S. O. S. (Bodi brez skrbi). Nad 2 in pol metra visoka, iz suhih desk zgrajena utica je bila v navzočnosti čete tukajšnje požarne brambe pod poveljstvom kapeta-na g. Vollerja in številnega občinstva polita e 5 kg katrana in 2 litroma petroleja. Ker pa katran ni hotel goreti, so polili utioo še z 2 litroma bencina, na kar se je dvignil močan nad 6 m visok plamen. Vročina je bila tako neznosna, da so se morali navzoči pomakniti za več kot deset metrov nazaj. Ko je uta gorela z najhujšim plamenom, je naskočil ogenj ravnatelj g. D. in sipal vanj ia svojega aparata S. O. S. uničujočo kemično zmes. V par sekundah je bil »požar« popolnoma pogašen in utica sama rešena, kajti požrešni plamen ni imel toliko časa, da bd bil napravil kako posebno škodo; očrnele so samo notranje z gorljivimi sredstvi polite stene. Splošni učinek te poskušnje je bil naravno®! presenetljiv in neoporečne so vrline aparata, v katerem ostane ogenj uničujoča, popolnoma neškodljiva snov neizpremenjena leta in leta ob vseh vremenskih prilikah. □ Dan odgonašev je bil pretekli petek «1 mariborsko policijo. Iz Zagreba je prispela cela pošiljatev za Avstrijo in mariborska policija jih je ekspedirala naprej. V zameno je dospelo iz Avstrije 12 izgonašev, med njimi nek težki zločinec, katerega zasleduje jugoslovanska policija že več let □ Sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 2. julija se je pripeljalo 147 svinj in 4 koze. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari eden po Din i00—150; 7—9 tednov 180-200, 3-4 mesece 350-380, 5-7 mesecev 420-450, 8-10 550-580, 1 leto po 1000 do 1200; 1 kg žive teže 10.50—12.50 Din, 1 kg mrtve teže 15—17. Prodalo se je 80 komadov. Celje , r f* SeJ'a mestnega odbora SLS. V pone. aeljek, dne 5. t m., se vrši seja mestnega odbora SLS m sicer v tajništvu pri Belem vola Prosimo polnoštevilne udeležbe. — Odbor. & Na celjski orglarski šoli se vrši glav. ni izpit v torek, dne 13. julija t 1. K temu izpitu je priglašenih šest (6) absolventov in to sledeči: Štefan Toplak iz Dobrovnika, Prek-murje, Anton Vračko iz Zibike, Franc Klanč-nik, Rečica ob Paki, Franc Meklav, Rečica ob Paki, Franc Šket od sv. Eme in Martin Marguc od Konjic. Izpit se vrši predpoldan oh 9. urL Podružnica »Udruženja vojnih invalidov« v Celju priredi dne 4. t m. ob 9. uri predpoldne širši članski sestanek in sicer v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Tega sestanka se udeležita tudi delegat kongresa iz Cetinja in delegat oblastnega odbora iz Ljubljane. Odbor podružnice vabi vse člane, da se v očigled važnosti tega sestanka vsi udeležijo. Pomemben jubilej. Poslednjo nedeljo je Kolektivna zadruga obrtnikov v Celju počastila moža, ki si je v svojem dolgem življenju pridobil nevenljivih zaslug za obrtništvo v Celju. Na svojem sestanku je zadruga namreč izročila lepo diplomo svojemu članu in dolgoletnemu predsedniku gospodu Mihaelu Altziebler-ju, ki je bil eden soustanoviteljev te zadruge in do zadnjega občnega zbora tudi dolgoletni predsednik, dokler ni imenovani priliki ponovno izvolitev radi starosti odklonil. Ob priliki izročitve diplome ga je nagovoril sedanji predsednik zadruge g. M. Hohnjec, ki se je jubilantu v imenu vseh obrtnikov iskreno zahvalil za njegovo nad vse uspešno delo. Posebno hvalevredno je pa bilo njegovo delovanje v onih časih, ko je bila slovenska obrt zatirana Tu je znal objektivni predsednik g. Altzibler zastaviti svojo besedo in svoj vpliv in braniti tudi interese svojih slovenskih tovarišev. Tudi v nekdanji graški trgovski in obrtni zbornici je g. Alt-ziebler vedno uspešno deloval v prospeh obrtništva v Celju, ne da bi tudi pri tem svojem delu zabil na slovenske tovariše. Zato ga bo celjska zadruga ohranila vedno v najlepšem spominu. Tem besedam se je jubilant prav prisrčno zahvalil in sprejel diplomo, ki mu jo je zadruga poklonila. & Hotel pri kroni, ki je bil do sedaj last g. Canaka v Zagrebu, je bil v petek prodan na javni dražbi za Din 530.000. — Kupilo je hotel neko pivovarniško podjetje iz Zagreba. P^II/ © Invalidski cvetlični dan. V nedeljo 4. julija t. 1. predpoldan priredi invalidska organizacija v Ptuju invalidski cvetlični dan. Popoldne bo vrtna veselica v gostilni pri »Novem svetu« (več na lepakih). Cenjeno občinstvo se k prireditvi prav vljudno vabi. V slučaju slabega vremena ta dan, se bo vršila ista prireditev 11. julija t 1. Odbor. JComulJc Koncert godalnega kvarteta v »Kamniškem domu« na praznik av. Petra in Tavla zvečer je pokazal, da je Kamnik lahko vesel lake prireditve. Kvartet, ki si je izbral za svoj prvi nastop malce težite komade (posebno v prvem delu, ki je bil zato občinstvu bolj nerazumljiv), je dela slavnih mojstrov izvajal s finim občutevanjem, jako lepo pred-našal posamične dele z velikim upoštevanjem dinamike in agogike. Bil je res lep večer za one, ki imajo čut in zmisel za lepo, umetno glasbo. Zal, da je Kamnik pokazal, da ima v svoji sredi prav malo takih, saj je sedelo v prostorni, akustični dvorani komaj 50 ljudi. Toda v tolažbo izvajajočim povemo, da so bili to res samo taki, ki iinajo zmisel za glasbo. In da so ti odhajali iz dvorane zelo zadovoljni, Je lahko nastajajočim umolnlkom v vzpodbudo. Koncert se ponovi v soboto, dno 3. i. m. ob pol 19. uri v Narodni čitalnici. I£er je Čisti dobiček namenjen Jugoslovanski Matici, upamo, da bo že vsied tega dvorana polna. Nova maša. Na praznik sv. Petra in Pavla je apreiel Kamnik slovesno v svojo aredo novoma- šnika g. Vilka Fajdigo iz Perovega, ki bo imel v nedeljo, dne 4. julija novo sv. mašo v farni cerkvi na Sutni. Pozdravila ga je na kolodvoru dekliška in fantovska Marijina družba, nakar je novo posvečeni odšel skozi slavoloke v sprevodu v farno cerkvi, kjer je zbrani množici podelil novomašni-fiki blagoslov. Novomašniška slavnost se bo po novi maši vršila v dvorani »Kamniškega doma« v večjem obsegu; in to je prav, saj Kamnik že od leta 1914 ni imel novomašnika iz svoje fare. Novoma-šniku pa želimo v Gospodovem vinogradu prav obilo blagoslova. Naj bi, znan že po svojem dosedanjem delovanju za drugo, postal priden delavec Gospodov na njivi slovenski! Gasilska veselica v proslavo Vidovega dne je lepo izpadla, čeprav je bila udeležba na veselici slabša kot druga leta. Na predvečer se je vršil mi-rozov z godbo in skavti ter gasilci, pred veselico pa zborovanje na glavnem trgu. Istočasno se je vršilo v Gasilnem domu ustanovno zborovanje »Zveze bivših vojakov«. nem okolišu organiziranih Orlov in Orlic. Prire-; ditev bo celodnevna. Po prihodu jutranjega vlaka i se podajo vsi Orli in O) lice v obhodu po vasi na ; prostor, kjer bo sv. maša. Po sv. opravilu se vrši ■ ljudski tabor, na katerem govori br. dr. Godnič. I Popoldne točno ob 3. uri sledi telovadni nastop j članov, članic in naraščaja. Po nastopu prosta zabava Sodeluje celjska železničarska godba. Koče u/e Vojaški obisk. Zadnji čas je bival pri nas oddelek vojaštva s tremi generali, na čelu divizijski general M. Milodanovič. Umrla je v petek 27. junija ga. Gretti Satler fz ugledne rodbine. Zastrupila se je z veronalom. Vidovdanska proslava na tukajšnji meščanski šoli se je vršila v nedeljo 27. p. ni. in nas je razveselila s svojim ljubkim sporedom. V izbranih besedah je obrazložila zgodovinski pomen tega dne učenka IV. razreda Bižal. Sledil je telovadni prizor s petjem »Naprej zaslava Slave«, deklamacija »Hajdukova oporoka« po učenki III. razreda Bar-telme in končna točka igra v 5 dejanjih »Ivana d' Are«. Dvorana, v kateri se je slavnost vršila je bila zasedena do zadnjega kotička. Vidovdanska proslava na drž. realni gimnaziji. Točno po slovesni sv. maši v mestni župni cerkvi ob 9. uri dopoldne se je vršila proslava Vidovega dne v risalnici. V govoru sedmošolca Še-ška je zvenelo nekaj samozavestnega: tudi naš slovenski narod je pripomogel dosti do združenja in do maščevanja stoletnih krivic nad Turki. Vsled jasne izgovarjave in povdarjanja obeta biti šeško dober govornik. Sledila je pevska točka pod vodstvom g. profesorja Sivca. Nato je sledilo največje delo našega Prešerna: deklamacija sonetnega venca. Deklamiral je sedmošolec E. Boje, ki je že v opetovanih nastopili pokazal svojo zmožnost. Nato je v izbranih besedah pokazal dijaštvu smernice počitniškega udejstvovanja g. prof. dr. A. ^Bajec. še sta sledil deklamaciji prvošotcev R. Kovačiča in D. Jermana, nato pa je razdelil g. ravnatelj 3 odličnim učencem knjige, spomin njihovi pridnosti in v vzpodbudo drugim. S petjem »Bože pravde« so zaključili proslavo. Tudi tu je bila dvorana docela polna. Razstave. V dneh 27., 28., 29. in 30 junija so bile razstave meščanske šole, gimnazije in zavoda za slepe. Vso tri razstave so bile močno obiskane. Jesenice »KuUuniobojni peteliuček«. V zadnjem času je začel neki neodgovorni dopisnik v »Domovini« (št 25 in 26) napadati našo duhovščino z raznimi insinuacijami in neosnovanimi očitki. Konstatira-mo, da so pri akademiji meščanske šole sodelovali tudi naši Orliči in naše mladenke in da je prinašalo reklamo tudi naše časopisje. Sicer pa je učiteljski zbor meščanske šole dopisniku že svoje povedal. Ali misli »Domovinin« dopisnik, da zna samo on pisariti v časopisje? Priporočamo ga dobremu gospodu Osvvaldu, naj ga v interesu dosedanje medsebojne lojalnosti malo prime za ušesa, da se ne bo zanesel tudi med nas ogabni osebni časopisni boj. Trlsovlfe »Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojno«, okrajni odbor v Trbovljah priredi v nedeljo 4. julija tovariški izlet k Sv. Katarini nad Trbovljami. Zbirališče ob 14. uri pri gostilni Dimnik, odkoder skupen odhod k Sv. Katarini, kjer se se-stanenio z bivšimi vojnim tovariši iz Hrastnika. V slučaju slabega vremena se vrši izlet prihodnjo nedeljo dne 11. julija t. 1. To velja istotako za člane iz Hrastnika. — Vodstvo Z. S. V. Trbovlje. Izjava. Na večkratna Purkartova dopisovanja po raznih listih ne dam prav nič, kar sam dobro zna, koliko da ga spoštujem. — Kadunc Alojz, rudniški hišnik. Občni zbor zadružne elektrarne. Zadružna elektrarna ima svoj občni zbor v četrtek, dne 22. julija popoldne. V odboru ni dosedaj nobenega našega pristaša. t?. Umrla je blaga gospa Marija Podrenik, stara 68 let iz Globošaka. Bila je vzor krščanske žene, pridna kot mravlja in je tako tudi odgojila svoje otroke. Dalje časa je bila gostilničarka v Društvenem domu in jo tudi nasleduje njena hči ga. Jordan. Ranjki sveti večna luč, ostalim pa naše sožalje nad izgubo njihove mamice. Koliko je danes zaposlenih delavcev pr! rudniku. Rudnik šteje danes okoli 8720 delavcev. Od teh odpadejo na sledeča okrožja: vzhodno 680, zapadno 690, zunanji obrat 250, Doberna 70, Neža 70, strojni obrat 50, osrednja delavnica 180, stavbni obrat 30, separacija 400, Dukič 850. — Produkcija premoga je dnevno 2600—2800 vozičkov ali okoli 200 vagonov. Pred redukcijo je bilo zaposlenih čez 5000 delavcev. CerM|e olh Krizi Žalostno vreme imamo letos. Že nad mesec dni spravljajo ljudje krmo, a še danes ni vsa suha. Manjka pač kozolcev, ki so tu v naših krajih le redka prikazen. Kje bomo sušili snopje, tudi ne vemo. Navada je ta, da se snopje pusti kar na njivi—a letos! Dan na dan je dež. Pa še hladno je, saj toplomer ne kaže več kot 14 stopinj Celzija, čeprav smo v juliju. Razstava ročnih del je bila na tuk. osnovni stoli zadnjo nedeljo, ponedeljek in na praznik. Včasih so za sklep šolskega leta priredili kje kako igrico, a pri nas šola nima prostora, a v Katoliški dom jih je sram iti. Smo pač »napredni«, v »Ju-trovem« štilu namreč. Prosvetno duštvo je na praznik sv. Petra priredilo Krivoprisežnika kot zadnjo predstavo v tej sezoni. — Za sklep so navrgli kuplet «Domače težave«, ki je ugajal. Tat se je oglasil podnevi pri Jeketovih in odnesel lepe tisočake. Ko bt bili ljudje že vendar enkrat toliko previdni, da denarja ne bi imeli doma, pa bi ne biio potem toliko vzdihovanja! Denar, ki leži doma, tudi nikakih obresti ne donaša. V hranilnici bi bil na varnem in obresti bi do-našal. Savinfslca čtolžna Velika orlovska prireditev se bo vršila prihodnjo nedeljo, to je dne 11. julija na Polzeli. Celjska ekspozitura priredi ta dau nastop vseh v njo- Borovnira. Lepi pogTeb rajnega konlana Oblaka. Zapustil je solzno dolino polno trpljenja, kakor smo že poročali, borovniški kaplan g. Ivan Oblak. Umrl je v Leonišču v Ljubljani, kjer so mu usnriljenke ljubeznivo lajšale trpljenje celih 10 tednov. Na splošno željo je bil prepeljan z avtom v Borovnico. Borovničani so priredili svojemu ljubljenemu g. kaplanu tako lep pogreb, da mu je težko najti primere. Učiteljstvo, šolska mladina z belimi lilijami in ganljivim petjem, Orli, Orlice, požarna hramba, žandarmerija, Mar. družba, občinski možje itd., vse je tekmovalo v izrazih ljubezni in hvaležnosti. Kljub neugodnim razmeram glede obvestila jo prihitelo 22 duhovnikov. Cvetje — njegovo veselje, je pokrilo krsto in grob. Solze v očeh so pričale o lepi ljubezni, lepa molitev je tolažila dušo. Zato Borovničanom vsa čast in zahvala! Bog obilo plačaj v dušnem in telesnem oziru vsem, ki so na katerikoli način pokazali ljubezen do g. Iv. Oblaka v bolezni in po smrti! Rogaška Slatina. Za nocojšnji koncert Glas. Mat'ce iz Maribora vlada med zdraviliško publiko največje zanimanje. Petje tega zbora je zlasti domačinom, ki so ga že parkrat imeli priliko poslušati, v najboljšem spominu. Programske točke koncerta kažejo tudi tokrat, da se bo nudil Rogaški eliti izreden umetniški užietk. Vstopnice od sobote / pred prod a ji. SpSošne doSžsiosti davkoplačevalcev. V III. ČETRTLETJU 192«. (Objava Zbornice za trgovino, obrt in iViisivijo v Ljubljani.) I. Hišna najemnina. Za odmero hišne najemnine za 1. 1927/28 v krajih, v katerih so hišni najmarini zavezana vsa poslopja, torej tudi poslopja, ki niso oddana v najem za 1. 1927 v ostalih krajih, so hišni posestniki dolžni vložiti napovedi o donosu hišne najem-ščine pri pristojnem davčnem oblastvu do konca meseca avgusta t. 1. Izpremembe, ki nastanejo glede višine hišne najemščine izza vložitve napovedi do konca 1. 1926 se morajo davčnemu oblastvu sproti naznanjevati. Hišni posestniki, katerih v najem dana poslopja nimajo več nego 7 stanovanjskih prostorov, so upravičeni ustno napovedati hišno najemnino pri županstvu, Id zbira take podatke v tabelarnih zapisnikih. II. Posebna pridobnina. Za vložitev napovedi za 1. 1926. poteče zadnji rok dne 1. julija 1926. Podjetja, ki še nimajo odobrenih zaključkov za preteklo poslovno dobo in torej napovedi še ne morejo predložiti, naj si takoj izposlujejo podaljšanje roka. III. Davek na poslovni promet. Davkoplačevalci, ki so zavezani plačevati da-ora v nedeljo, dne 4. julija 1926. Dopoldne :Oh pol 9. pozdrav gostov pred Ljudskim domom; Ob 9. sv. maša v župni cerkvi pri Dev. Mar. v Polju; Po sv. maši blagoslovljenje prapora; Orlovski tabor pred cerkvijo; Poklonitev prapora mrtvim članom na pokopališču. Popoldne: ob četrt na 4. javna telovadba. Cene: sedež k telovadbi 5 Din, stojišče 3 Din k veselici 3 Din. Polem bo velika vrtna veselica. Pri vsej prireditvi sodeluje domača godba. Ker je polovična vožnja po železnici dovoljena, naj vsakdo na odhodni postaj kupi listek z mokrim žigom, ki velja tudi za nazaj.' Nasznanila Strokovna zveza javnih nameščencev ima danes ob 20. uri redno odborovo sejo v kleti I. de), konzum. društva, Kongresni trg 2. Udeležite se polnoštevilno! — Tajništvo. Olepševalno društvo v Rožni dolini priredi v nedeljo, dne 4. julija na Strelišču pod Rožnikom veliko ljudsko veselico. Zelo zanimiv in bogat spored. Začetek ob 15. (3.) uri. Vstopnina 3 Din. VI. ljubljanski vzorčni velesejem. Včerajšnji obisk velesejma je bil znatno večji kakor predvčerajšnji. Računati moremo, da je včeraj posetilo velesejem še enkrat več ljudi kot predvčerajšnjem. Sicer je tudi popoldne bilo deževno, vendar je bil obisk znaten. Računati ga moramo na 5000 oseb. V paviljonih je bilo opaziti večji naval. Zlasti paviljoni s spretnimi razstavljalci in s primernimi prodajnimi predmeti privlačujejo publiko. Včerajšnji dan je bil v kupčijskem oziru normalen. Večje zanimanje je bilo za poljedelske stroje, motorje in hladilne naprave. Čevljarski stroki gre dobro. Čevljev se mnogo proda. Nadalje se je publika zelo interesirala j tudi za stroje za obdelavo lesa in kolesa. Iz informiranega vira smo culi, da sta približno dve tretjini razstavljalcev zadovoljna s poslovnimi rezultati. Izmed inozemskih obiskovalcev je ome-i niti Bolgare, ki se interesirajo za poljedelske stroje. Največ obiskovalcev velesejma pa je vsekakor dz južnih pokrajin in Vojvodine. Med inozemci so prišli obiskovalci iz Italije, •iz Nemčije, Avstrije in Madžarske. Kontrola na sejmu je bila izredno stroga. Kakor doznamo, je bilo »zaplenjenih« okoli 500 stalnih legitimacij, kar kaže, da je interes za sejem v Ljubljani res velik. Največ trpijo radi deževnega vremena ! sojetniki na veseličnem prostoru, kjer imajo sploh premalo pokritih mest. Letos so tudi cen© na tem prostoru zmernejše kar se tiče jedi in pijače. In tudi kvaliteta je dobra. o PREGLED VELESEJMA. Paviljon E. V tem paviljonu se nahaja papirna, kartonažna industrija ter izdelovalci pisarniških potrebščin. Pozornost v teh strokah vzbuja knjigoveznica K. T. D., ki ima razstavljeno ogromno poslovno knjigo — lastni izdelek in lepe poslovne knjige sploh. Nadalje moramo omeniti v papirni stroki tvrdki Bonač in Babka. Živilska industrija je zastopana po znani dalmatinski tvornici likerjev Buzolič et Komp. Nadalje razstavlja v tem paviljonu kemična industrija in M. Modic glasbene predmete. Izredno dobro je zastopana industrija pohištva, ki je napravila že več zaključkov. Ta panoga naše industrije ima razstavljene res prvovrstne izdelke. Tu vidimo izdelke tvrdk: Remec et Komp., Andrej Kregar, Lipa, mizarska zadruga, Amann, Tržič, Erman et Arhar, Javor itd. Med drugim je omeniti čipke, ob strani paviljona se pa nahajajo večinoma tvrdke, ki prodajajo praktične novosti. Paviljon F. Tu je koncentrirana železarska in strojna industrija, med katero so zastopane vse naše vodilne tvrdke, počenši od Strojnih tovarn. Nadalje imamo v tem paviljonu orožje, zunaj pa znano tvrdko Batjel — Tribuna z njenimi kolesi in Tatra-avtomobile. Paviljon G. V paviljonu G imamo najprej jeklo K. S. D. in Ravnske jeklarne. Tu je največ avtomobilov: Peugeot, Buzatti, Amilear, Fiat, Opel, Oversea. V paviljonu je tudi elektrotehnika, motorna kolesa (D. K. W., Harley-Davidson, Peugeot, Douglas), gramofoni, med katerimi vzbuja pozornost žepni »Mikifon« za 670 Din. Na koncu paviljona je razstava francoskih in poljskih tvrdk, ter radia, zunaj pa se nahaja Barešič z avtomobili Gen. Motor Co. Razen tega so tu tudi poljedelski in pletilni stroji in stroji za obdelovanje lesa ter razni produkti železarske in jeklarske industrije. Paviljon H. Tu je največ tekstilne industrije, razen tega pa tudi pisalni siroji, keramika, živila (Minm-stolp, Pekatcte in Apetit), Uozuliovina in snioli konfekcija. V tem paviljonu se nahaja tudi izredno zanimiva razstava izdelkov učencev Srednje tehnične šole ter državnega urada za pospeševanje obrti, ki kaže, da je tudi naše obrtništvo zmožno zlasti glede kvalitete tekmovati z industrijskimi produkti. Paviljon I. Tu je koncentrirana tekstilna in usnjarska industrija, ki razstavljata res prvovrstne izdelke, kateri kažejo, da smo tudi v teh panogah zelo napredovali. Poleg velikih tekstilnih tvornic imamo več ljubljanskih konfekcijskih tvrdk in naše prvovrstne čevljarske produkte tvornic Pollak in Peter Kozina. V tem paviljonu so razstavljene tudi vrvi, razna usnjarska galanterija, čipke, vezenine, leseni žeblji itd. Zunaj so razstavljeni vozovi, peči i. t. d. Lastni paviljoni. V lastnih paviljonih m razstavili: Pollak, Ogrin, Združene opekarne, Split-cement, Union pivo, Florjančič, Globus-konzerve, Volta, Gellert (hladilne naprave), Steyr in Samer avtomobili, Kolinska, Acceto, Škoda-motorji ter arhitekt Lavrenčič. MOTORNA KOLESA. Zanimanje za motorna kolesa je na vele-sejmu veliko. Medtem ko pridejo avtomobili manj v ozir za športno publiko, se ta predvsem zanima za motorna kolesa. Kakor smo slišali, je že skoro vsem zastopnikom uspelo prodati kak voz ali pa več. V naslednjem podajamo pregled oen najvažnejših znamk: B. S. A. (angleška marka; zastopnik Ju-goauto, Ljubljana, Dunajska c.). 2'A HP, 349 ccm, Din 14.900 brez razsvetljave. D. K. W. (zastopnik je Albert Achtig, Maribor, Trg Svobode 1), športni model 1926, 4 HP, Din 13.000, s priklopnim vozom pa Din 18.000 (turboventilator, tkzv. »Ballon-bereifung«, poraba bencina 3 1). Douglas (zastopnik F. Voršič, Maribor), 3 i/2 HP, 348 ccm, Din 16.500, s priklopnim vozom 24.500. Frera (zastopa F. Batjel, Ljubljana, Kar-lovška cesta). Cene za to italijansko tvrdko se gibljejo med 6500 do 14.000 lir. IIarley-Davidson (zastopnik je O. žužek, Ljubljana, Sodna ulica), 3% HP, 250 ccm, mod. 1926. Magnet dolarjev 315, elektro dolarjev 335 ; 7-9 HP, 988.83 ccm, mod. 1926. Magnet dolarjev 418, elektro 454; 10-12 HP, 1207 ccm, mod. 1926, magnet 438 dol., elektro 474 dolarjev; priklopni voz dolarjev 190; te motorje urorablja jugoslovanska in ameriška armada ter policija. Peugeot (zastopstvu tudi te tvrdke ima O. žužek, Ljubljana, Sodna ulica), 1 y2 HP, Din 6000, 2% HP Din 12.000 in 3% HP Din 15.000. Matohlees (zastopnik je Agencija auto-mobila »OM«, Belgrad, Jakši6eva nI.). Cene vari i rajo med 14.500 do 22.000 Din. Priklopni voz stane 5600 do 6300 Din. Rudge-Whitworth (zastopstvo ima avfco-zavod E. Rosa, Ljubljana, Poljanska c.), 4.99 HP, 500 ccm, brez luči Din 17.700, luč (6 volt, elektrika) 2050 Din, priklopni voz 6090 Din, poraba bencina 3 1. Število motornih koles v Sloveniji je si-oer manjše kakor število avtomobilov, vendar zelo veliko. Anglija n. pr. ima čez 200.000 mot. voz, Amerika pa z milijoni avtomobilov samo ,130.000, Francija ima 120.000 mot voz, Nemčija pa 110.000. Zanimivo je, da ima Ai> glija več voz kakor Unija. Dočim v Ljubljani prevladujejo Indlan, B. S. A. in Harley-Davidson motorji, je na Štajerskem videti zelo veliko D. K. W. voz. Tudi število mot. koles v Sloveniji zelo ! bilro narašča kakor tudi število avtomobilov. Gospodorslvo Hilarij Vodopivec: Načrt zakona o neposrednih davkih. iKonec.) Oglejmo si že nekatere splošne odredbo, ki se nanašajo na vse davčne vrste in ki jih zakonski načrt navaja v posebnem poglavju pod naslovom: Odredbe o odmerjevanju davkov. Kot jako umestno pozdravljamo odredbo čl. 107, s katerim se ukine taksa po tarifi 231 zakona o taksah, v kolikor se nanaša ua davčne napovedi (prijave). Te napovedi bi bile torej kolka proste in s tem bi bila odstranjena dajatev, katera nikakor ni bila na mestu. Vsa ocenjevanja in posebno ustanovljenje davčne podlage (osnovnice) za davek od podjetij, obrti in poklicev (sedanje obče pridob-nine) in od skupnega dohodka (dohodnine) bi vršili po členu 113 davčni odbori. Ti odbori bi se postavljali za področje vsakega davčnega oblastva prve stopnje. Po potrebi ibi se moglo za področje enega davčnega oblastva postaviti tudi več davčnih odborov in v tem slučaju bi se odredilo njihovo sedišče in teritorijalno področje. Predsednika in njegovega namestnika, katera bi morala biti državna uradnika ali državna upokojenca, ter polovico članov in njihovih namestnikov, bi imenoval finančni minister, drugo polovico članov in njihovih namestnikov pa bi volili občinski odbori, vsak za svojo občino. Voljeni člani bi se vrstili in bi sodelovali pri sejah, v katerih bi se sklepalo o davčnih ob-vezancih njihove občine. Ta odredba je umestna, ker bodo sodili o prihodu in dohodku možje, ki najboljše poznajo prilike v občini. Ti odbori bi se poslavljali za dobo dveh let. Preveč iiskalna pa se nam zdi odredba člena •319 zakonskega načrta, da davčni odbor pri oceni ne more iti pod službeno ugotovljene podatke, katere je davčno oblastvo zbralo in predložilo davčnemu odboru, ako se pred odborom ne dokaže protivno. Preveč fiskalna — pravim — ker se v praksi more pojaviti slučaj, v katerem je težko dokazati neosno-vanost predloga, posebno ako gre za negativen dokaz ali pa za prosto ocenjevanje. Tudi bi morala v tem slučaju davčna oblast skrajno temeljito postopati pri sestavljanju dotič-nili predlogov, kar se pa z ozirom na veliko število davkoplačevavcev v praksi velikokrat ne dogaja. Mar naj se s tem prizna davčni oblasti nezmotljivost? Ali, naj služijo davčni od nori samo za. to, da odglasujejo predloge davčnega oblastva in da jih smejo samo povišati? Važna je odredba čl. 121 zakonskega načrta, po kateri se vsi odborovi sklepi naslednjega rine izpostavijo na trodnevni vpogled in po preteku treh dni teče rok za izročitev pri-ziva. Rok za priziv je 15 dni. Državni zastopnik pa more vložiti priziv v roku od 8 dni po izteku roka za davčnega obvezanca. S to odredbo je državnemu zastopniku dana mogočnost izpodbijati vsak priziv davčnega obvezanca s svojim prizivom, katerega sicer najbrž ne bi bil niti vložil. O prizivih proti odmeri davčnih odborov Sklepajo reklamacijski (prizivni) odbori (čl. 132); ti odbori se postavljajo (čl. 133) za dobo dveh let na sedežu vsake oblasti za celo njeno ozemlje razven mest z nad 50.000 pre-bivavci in v teh mestih za njihovo ozemlje. Reklamacijski odbori so sestavljeni iz predsednika in 8 članov in i sto toliko namestnikov. Predsednika in štiri člane imenuje finančni minister, ostali člani pa se volijo tako, da vsaka občina v okraju pošlje po enega zastopnika in ti izvolijo 4 člane in 4 namestnike za dotični okraj. Na ta način Izvoljeni člani sodelujejo v reklamacijskem odboru, kadar gre za obdavčenje davčnih obvezancev njihovega okraja. — Zakonski načrt ne pove kako naj se izvrši volitev reklamaciiskega odbora v mestih nad 50.000 prebivavci. Tehničen ne-dostatek ali pa tiskovni pogrešek? Jako čudna in za Slovenijo nova je odredba čl. 136 zakonskega načrta, ki je prevzeta iz mažarskega zakonodavstva in se glasi: Ako davčni obvezane« ne izroči davčne napovedi v določenem roku, plača razven rednega davka kot kazenski davek: 1. 5 odstotkov, ako pa ne izroči napovedi niti* na pismen poziv, še 10 odstotkov (torej skupno 15 odstotkov), 2. 25 odstotkov davka na dobiček podjetij obvezanih, da javno polagajo račune. — Te kazni odmeri davčno oblastvo sočasno z osnovnim davkom. Ta odredba je vendar nekoliko preknita in so kazni pretirano visoke, posebno, ako uvažujemo razmere na deželi, kjer davčni obvezane! ne izvejo zlahka objavljenih rokov za izročitev davčnih napovedi. Društva, obvezana na javno polaganje računov, pa bodo morala posebno paziti, da ne opustijo te zakonske dolžnosti, ker bi se jim drugače davek zvišal kar za četrtino. Zakonski načrt ne pove, dali se te kazni morejo odpustiti, ako davčni obvezanec dokaže, da ni po svoji krivdi opustil izročiti napoved (n. pr. vsled odsotnosti, bolezni). Tudi ni v zakonskem načrtu rečeno, dali se k povišanemu davku pobirajo tudi doklade za samoupravna telesa. Po členu 130 zakonskega načrta bi pripadala ovaduhu četrtina kasni, ki bi jo davčni obvezanec vplačal radi davčne utajitve. Ta odredba je nemoralna in moderna finančna veda perhorescira take nagrade. Zamudne obresti določa zakonski načrt v členu 143 z 12 odstotki; sedaj (člen 171 finančnega zakona za leto 1926—27) znašajo te obresti 8 odstotkov; 12 odstotne obresti se nam pač zdijo oderuške in ni prav, da daje država svojim državljanom slabe zglede. Zamudne obresti naj bi ostale na sedanji višini, ki tudi že presegajo normalni predvojni odstotek približno 6 odstotkov. Sklenem in pripomnim, da je bil namen mojim Člankom pokazati glavne smernice zakonskega predloga kakršne so in kakršne ne bi smele biti. Še je čas, da se nedostatki popravijo. Uradni kurzi ia julij. Finančno ministrstvo objavlja sledeče uradne kurze: napoleoDdor Din 219, turška lira 219.50, angleški funt 273. dolar 56.55, kanadski dolar 56.30, nemška marka 13.45, poljski zlat 7, šiling avstrijski 8, 100 fr. frankov 162, 100 švic. frankov 1.095, 100 ifal. tir 204, 100 belg. frankov 163, 100 hol. goldinarjev 2.270. 100 romunskih lejev 24, 100 bolg. levov' 40. 100 danskih kron 1.400, 100 švedskih kron 1.250, 100 norveških 1.250, 100 španskih pezet 900, 100 grških drhem 70, 100 K5 168, milijon madž. kron 795. Kurzi eksotičnih valnt. Ker pridejo v promet pri nas večkrat valute, ki ne kotirajo na naših borzah, navajamo v naslednjem kurze eksotičnih valut koncem meseca junija t. 1. v dinarjih: argentinski rso 21, britsko-indijska rupija 19, čilenski pezo brazilski milreis 7.40, japonski jen 24, kanadski dolar 52, letonski let 10.20, litvanski lit 5.30, sirski lund 31, turška lira 27.50. Carinski dohodki so znašati v prvi desetini junija t. 1. 46,975.875 Din napram 45,656.938 Din v zadnji desetin maja t. 1. Od 1. aprila 1926 do 11. julija t, 1. so dosegli vsoto 361,109.801 Din. Mod. Od vseh strani dežele se množijo glasovi, da bo letos malo medu. M! zlo in deževno vreme je zelo škodovalo cvetju ne samo Badja, ampak tudi drugih rastlin. Zelo malo je rojev. Zato bo tudi letošnja produkcija medu manjša, kar bo pognalo csne navzgor. Električna centrala t Beti cerkvi (Banat). Mestni senat v Beli cerkvi (Banat) je sklenil znatno povečati električno centralo v svojem mestu. 2. julija 1926. DENAR: Zajreb. Berlin "•H.473^—13.51 K, Italija 200.01 do 201.21, (203.50 - 203.75), London 275.65—276.25 (275.05—276.25), Newvork 56.38—56.68 (56.36 do 56.66), Pariz 154.25—156.25 (157.08—159.08). Praga 167.38 168.38 (167.30—168.30), Dunaj 7.98K do 8.02 K (7.985—8.025), Ziirich 10.94517—10.98517 (10.9455—10.9855), Bruselj 157—159. Ziirich. Belgrad 9.14 (9.135), Pešta 72.30 (72.30), Berlin 122.97 Vi (122.975), Italija 18.32Jž (18.60), London 25.14 (25.14»/»), Newyork 516Ji '516), Pariz 13.85 (14.20). Praga 15.30 (15.30), Dunaj 73.02>£ (73), Bruselj 13.85, Bukarešt 246'/. (2l42), Sofija 3.72 (3.725). Amsterdam 20734, Madrid 83.20 (83.625), Kopenhagen 136.92« (136.97), Slockholm 138.60 (188.6925), 'Oslo 113K (113.475). Dunaj. Devize: Belgrad 12.495—M, Ko-danj 187.05—45, London 34.35—45, Milan 25.04—14 Ne\vyork 706 -708.50 (703^0-707.15), VarSava 76.55—65. — Valute: dolarji 708.75, dinar 12.17 češkoslovaška krona 20.89. Praga.. Devize: Lira 119.80, Zagreb 59.725 Pariz 90.42, London 164.125, Newyork 33.70. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana 7% inv. pos. 72.50—73.50, vojna odškodnina 305 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 193—195, zaklj. 195, Ljubljanska kreditna 175—195, Merkantilna 100 do 104, Praštediona 865—870, Slavenska 50 den., Kred. zavod 165-175, Strojne 80—85, Trbovlje 368 bi., Vevče 102 den., Stavbna 55—65, šešir 103 den. Zagreb. 7% inv. pos. 72.50 den., agrari 41.50 do 42, vojna odškodnina 309—309.50, julij 314 bi., avgust 315—316, Hrv. esk. 101—102, Kred. 102 do 104, Ripobanka 56—57.50, Jugobanka 93—94, Pra-štediona 865—870, Ljubljanska kreditna 175 den., Slavenska 55—60, Srpska 180—131, Narodna 3980 do 4200, Ujed. Saraj. 95—115, Eksploatarija 10 do 15. Šederana 270—280, Niha« 22 den, Gutmann 195—210. Slavex 115 den., Slavonjlju 33—34, Trbovlje 360—362, Vevč« 103 den. Dunaj. Don.-sav.-jadr. 857.500, Alpine 255.100 Trbovlje 475.000, Hrv. esk. 147.000, Leykam 122.500 Hip. banka 71.000, Gutmann 282.000, Slavonija 37.000. BLAGO. Ljubliana. Les: Lubje, suho, v ovojih, feo vagou meja 38 den., Trami: 5/6—9—12 m dolžine, fco vagon meja 310 den., Hrastovi hlodi, od 50 era naprej, media 60, od 2.50 m naprej, fco vagon moja 720. —den., Smrekove deske, I., II., III., monte, od 20—40 mm, od 16 cm naprej, fco vag. meja 2 vag, 520,— zaklj.. Smrekovi hlodi, I., II., od 4.50 5, 5.50, 6 m dolžine, od 25 cm naprej, fco vag. nakl. postaja 7 vagon. 200,— zaklj. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, 76, 2%, fco vng nakl. post. 305.— bl„ Pšenica nova, bačka, 76, 2%, za avgust, fco vag. nakl. posl. 262.— bi., Koruza, fco vagon nakl. postaja 1 vagon 160.— zaklj., Koruza, fco vagon Ljubljana 197.50 bi., Ječmen, letni, fco vag. nakl. postaja 170,— bi., Oves rešetani, fco vagon nakl. postaja 195.— bi., Otrobi drobni, fco vagon nakl. postaja 110.— bi.. Otrobi srednji, fco vagon Domžale 150.— bi.. Ajda domača, fco vagon sLov. postaja 255.— bi., Proso rumeno, fco vagon slov. postaja 217.50 bi., Fižol, beli banat., fco vag. nakl .post. 160,— bi., Fižol mandalon, fco vagou Postojna 280,— bi. Spori LJUBLJANA : JULIJSKA KRAJINA. 22 izbranih, telesno krepkih in po svojem temperamentu živahnih mladeničev iz Julijske ■ Krajine je za nodeljo napovedalo boj 22 našim najboljšim in za tak boj sposobnim atletom. 44 mladih, lepo oblikovanih teles bo v silnem hotenju po zmagi nudilo našim očem diven pogled. Kdo zmaga? Reprezentanca Julijske Krajine s svojima olimpijskima tekmovalcema Zuccom in Dor-chigom, s svojimi šampdjoni in rekordevji Toma«-sinijem, Bertuzzijem, Busanom i. dr. ali naša reprezentanca z olimpijcem dr. Perparjem in Spahi-; čem in z našimi prvaki Valtričem, Močanom, Stc-; pišnikom, Lojkom, Slapničarjem itd.?! Vprašanje i je danes nerešljivo. Bodi kakorkoli, boj teh mladih sil bo nad vse vzvišen, plemenit in dostojen .. Tekmovanje se vrši ob vsakem vremenu na igrišču Ilirije in prične ob 14.45. * S. K. Celje priredi 18. t. m. športni dan. Ra» zen že običajne štafete skozi mesto, združene s promenadnim koncertom bodo nastopili prvič v Celju tudi hazenašice in sicer ena družina iz Maribora in ena iz Ljubljane. Zvečer se vrši veselica na Glaziji. TABORI SLOVENSKIH SKAVTOV. Prihodnje tedne bodo slovenski skavti taborili kar na treh taboriščih. Kakor znano, taborijo letos mariborski skavti v podnožju Stola ob romantični Završnici, v pondeljek se pa odpeljejo ljubljanski skavti in skavtinje nekaj na taborjenje ob Bohinjskem jezeru, nekaj jih pa pohiti na jug, kjer si bodo na otoku Krku blizu Omišlja postavili šotore. Taborjenje bo trajalo tri tedne. Stroški so proračunjeni za Bohinj na 304.50 Din za vsakega člana, za Krk pa 387 Din. Skavtska organizacija je priznano velikega pomena za prerojen je smotre-nega človeškega življenja. Bivanje v božji naravi, v svežem vzduhu je zlasti jako potrebno naši mestni mladini, ki mora večino mladih svojih let preživeti često v tesnih in zatohlih izbah. Zatorej kdor količkaj more, liajdi v božjo naravo! Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani dne 2. julija 1926. Višina barometra 308*8 m Opazovanja krni Ljubljana (dvorec) Maribor Zagreb Belgrad Sarajevo Skoplje Dubrovnik Praga i os Baro- toplota meler »C' Rel. Tlnga 760-0 760" t 759-5 759-9 760-3 760*0 75S-9 760-0 758-1 758-3 762-7 14-6 14-8 19-0 17-4 15-0 17-0 16-0 17-0 19-0 160 18-0 85 85 71 88 89 81 86 86 59 84 V«t« In bralna » m Oblačnost 0-10 Vrsta padavin »b opaiovunjn v mm <0 7* V Ljubljani je S 0-5 S 0-5 WNW 2 WNW 0.5 mirno E 5 mirno E 5 W 3 rnjrno N 1-5 10 10 9 10 2 5 4 5 0 10 5 dež dež dež 12-2 32-0 3-0 26-0 2-0 S° SS "S ® a >o »o t* o •- o.«* Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. pri Lmd. Baraga^ Ljubljana Selenburgova ul. 6/1. Telefon štev. OSO. UNDERWOOD Vsaka drobna vrstica Din l'SO ali vsaka beseda SO par. Najmanjši *- Din. Oglasi nad devel vrstic se računajo vise. Za odgovor znamko 1 VAJENEC K« sprejme za tapetniško obrt s takojšnjo plačo pri Franc Sajovle, tapetnlk. Poljanska cesta 15. 4495 Trgov, pomočnica 7. dežele želi premeniti mesto. Nastop takoj ali po dogovoru. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro: »Vestna« št. 4490. Trgov, pomočnik mlad, manufakturist, išče mesto trgov, pomočnika. - Ponudbe upravi lista pod »Pošten« št. 4571. Praktifcanta »prejme denarni zavod. Zahteva se strokovna predizobrazba in znanje jezikov. Ponudbe z natančnimi podatki in prepisi izpričeval pod »Denarni zavod« št. 4568 ua upravo lista. WE"grgie prospektne plSčalt. nov« re-Klslre, olektr. vontilntorjo lil vsa popravila omot, iz-vr*nje strokovno v laslni dctavalct po nizki ccr.l ANTON DEKN1C, Izdelovalec ored, IladovUiro, Slov, Mlekarna na Gorenjskem nudi prvovrstno čajno maslo, odlikovano na 11. mestu, zanesljivemu odjemalcu. Tedenska množina do 30 kg - ali po dogovoru po dnevni ceni. Poizve sc ~ ., . v upravi pod št. 4554. P"08!*«" cesta *-v- 36- AJDO črno in sivo oddaja FPAN POGAČNIK, LJUBLJANA, Stanovanje 2 do 3 sob in pritiklin iščem za takoj. Ponudbe upravi pod: Takoj 1573. Staro perilo se sprejme v popravilo. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 4577. Razprodaja! flohro ohranjeno pohištvo, slamniki in klobuki od 5 do fill Din; baržnn. trakt, kine za klohnke. Vse zelo poceni — vsled dr.ložacije in opustitve obrti. Samo Se par dni. — Sv. Petra e. 23. I.jiihljma. (376 Prometno KAVARNO In SLASMCARNO s stanovanjem odda m tnkol v nate.m. Ponudbe strokovn-njakov pod: »Stalna eksl-stcr.ca« Uli u upravo. Laka Vtibar uror se je preselil iz Kopitarjeva ulice na Dnnafsfco c. 12. Nedodelana HIŠA na križišču treh cest v Smarjetnih toplicah na Dolenjskem, pripravna za gostilno, trgovino ali za obrt, pod ugodnimi pogoji naprodaj. Tozadevne informacije daje lastnik Pbma na Poštni predal M 112, Liubijana. 1308 KAUtllK mi IN P®Il»LME morale nositi ob vsakem času. „Palma" ni razkošje, ker daje elnstiJno, prijetno hojo, marveč je za vsakega praktičnega in štedljivega človeka neobhodno potrebna, ker je mnogo trpežnejša in cenejša kot usnje. En poskus Vas bo takoj uveril. Poslej ne boste hoteli uositi čevljev brez »Palme® 'V'i»nmiiiiiiHiiiima I iu pokritim prostorom z« prtljago, Jnko pripraven "i potnike, prodam. Na , orIciI v Iinra*l Stuplca, LJubljana. Slomškov., ul. Stev. 147. »SLOVENEC«, dne & Julija 192& Strnn T. „1" «14 Ponave- platno ntpremoiljiv«, vseh vrst A. Šinkovec, u.Grasuilio. Steklena strešna opeka je zopet na zalogi pri »ZDRUŽENIH OPEKARNAH« d. d. v Ljubljani. Pozor! DRVA NAJCENEJE nabavile pri IVAN ŠIŠKA, parketna tovarna in parna žaga — Ljubljana — Metelkova ulica št. 4. BUKOVI ODPADKI OD PARKET, ca 100 kc: kratki 20 Din, dolgi 15 Din na skladišč«. Dostava na dom pri odjemu vsaj 500 kg po S Din za 100 kg BUKOVE CEPANICE, suho, prost, meter: meter dolge po 140 Din, kratko žagane po 150 Din. klano po 165 Din, strankam v Ljubljani na dom. OBDAJA V CELIH VAGONIH: oepanioe 22 Din za 100 kg, okroglice 18 Din 100 kg, vse franko vagon Ljubljana, glavni kolodvor. Trgovci, uradi, banke itd., preskrbite si drva po teh najnižjih cenah! — Na skladišču sc oddaja drva tudi v najmanjših množinah 1 Naročajte .Slovenca'! Alfe IMAFANF angleškega izvora, najnovtjs UKH1IVI VllLt lipi in v najpopolnejši izdelavi 8e dobe samo pri Hrmi A. RASBERGER LJUBI. J ANA, TAVČARJEVA UL. 5. pioSče znamk: A.ngelJ, Columblo, Homokord, Odeon, Polyphon in Poiydor, dobite iz prvega vira, nepreigranc, samo pri nas. Centenlm (Kalcijem se priporočalo naslednle tvrdke: pn „AMERIKANCU" Ljubljana, Stari trg 10 Kupite najceneje klobuke, slamnike, perilo Itd. Modno blago. (UrunM&Frlen Ijlesligrln In IICbfIb H Liobljaia, Kotnikova u). Najnovejši posnetki -vedno v zalogi. Za vsak, pri naa nabavljeni aparat jamčimo dve leti! Vaa popravila »e izvršijo strokovno v lastni delavnici. Svarimo pred nakupom manlvrednega blaga; ni vse gramofon, kar Je temu podobno. Predno kupite kle drugje gramofon ali plofičo, obiščite našo trgovino, da ul ogledate našo zalogo. FRANC FUJAN krovstvo in zaloga strešnih potrebščin Ljubljana - Oaljevica 9. 9Ko3tux t-r^co-vvta S. Sv. ta c. s r.z.zo.z. Industrija plofevlnijtlh izdelkov Ljubljana Kolodvorska ulica 18 Stanko Keišln brivski salon Ljubljana Kopitarjevo ulica itev. 1, nasproti Jugoslovanske tlskirM IEOD. MORIM kleparsko in Inštalacijsko podjetje Ljubljana Poljanska cesta štev. S IVAN JAV0RNIK mesar Ljubljana. Domobranska c. 7 Stojnica poleg Zmajskega mostu Franc Hiftti zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev Ljubljana, Martinova cesta 2 flngeloslav Hrastnik manufakturna trgovina Ljubljana, Karlovsta c. 8 Ivan Križnar kroveo Ljubljana Hrenova ulica itev. 9 Jakob Kavčič parna pekarna Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14 Franc Jager tapetnik Kolodvorska uliea 28 Deželna lekarna pri ,Mar. Pomagaj' Mr. ph. M.Leustek Ljubljana. Resljeva cesta 1 FRANC LEVEČ meatr govejega mesa Ljubljana tik ZiMlsktga mostu, blizu Jugoslovanske tiskarne Rudolf fMrcn tapetnik Ljubljana, Krekov trg 7 Martine, te & Komo. dr. z o. z, pleskarska in črkoslik. tvrdka, LJUB LJANA, Igriška ul. 6 3osip Satran špecerijska trgovina LJUBLJANA Šolski drev. 4 (Smeiiit«) 2fosip JVCusac mesar, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 61 in Šolski drevored Oroslau Slapar krojač Ni*ke cenc. Ravnikarjeva nI. IS Oražem & Jančar pohištvena Udarja ln pleskarja Ljubljana, Breg Melon SoelEtlc sobni slikar Ljubljana, Rimska testa 16 JOSIP OLUP trgovina manulakture In oblak Ljubljana, Stari trg 2 (n» vogalu) Pavei Slerle AUTOTAKSI Ljubljana, Poljanska cesta 3 Telefon 942 K. PeienKo trgovina veeh vrst usnja in čevljarskih potrebščin Ljubljana, S«. Petra cesta 13 LEOPOLD ŠEGA jermenar Ljubllana, Poljanska c.19 PRISTNI & BRICELJ črkoslikarja, Ljubljana Aleksandrova c. 1 Telef. 908 Ustan. 1903 Peter Žitnik splošno kleparstvo LJUBLJANA Poljanska cesta 31 T. RABIČ *to, Ljubljana ^VORSKN^ „1" 614 Morska dmcTl A. iinkof ic. L CrainpIU. I I I I I I I I I I I I I I Za Saša VI. ljubljanskega veleaejnm se priporoča tvrdka 1GN. ZflHBl ,FR1 NIZRI CEHI1 Ljubljena, Sv. Petra cesto Itn. I ki nudi cenjenim odjemalcem veliko Izbiro raznega perila, nogavic, rokavic, otroiklh In molkih majic. — Bluze. — Lepe dam-ske obleke, komad od 80 Din naprej. Razni nakit, vezenine ter vse potrebščine za krojače in šivilje. Priznano najnilje cene! »PRI AMERIKANCU« LJUBLJANA, STARI TRG ŠTEV. 10 kupite najceneje: klobuke, slamnike, čepice, srajce, ovratnike, dežnike in drugo modno blago. ZA VELESEJEM ZNATEN POPUST! 99 i" 614. ^m Anton Šinkovec, <1. d., Grosuplje. 614. Edino najboljši šivalni stroil in kolesa za rodbino, obrt in Industrijo so le JOS. PETELINCA Najnižje cene! Grltzner, fidler Tudi na obroke! LJUBLJANA, blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. Jugoslavenski Zerkovic d. d. Maribor (Tezno) Telefon 312. Brzojavl: Zerkovlč. Maribor. Poštni predal 27" Pletilnica, tkalnica, salons kioddelek, barvarna, belllnlca. Ilstrlranje, apretura. Pleteni predmeti, tipke, trakovi, saloni vsake vrste iz svile, volne, pavole. mercerlzlra-nega in svoždenesa prediva. Največje in najuspešnejše podjetje v Kraljevini. "Ji: iiiiniiiiiitminnmiimiiiiHiiinirwiinii'Wnmimimnin PILE (TURPIJE), RAŠPE vsakovrstne, izdeluje strokovno ter prevzame tudi vsa specialna naročila po zmernih cenah pilarna IVAN riGAR Ljubljana, Gosposvetska c. (blizu gost. Novi Svet) Iž Odllllilhikilillllllllllllllllilillllllllllllllillilllilllllllliilllllllllllllllimimo it Anionu Tržič moderno podjetje za fino in elegantno pohištvo špeclallteta: lepe jedilnice In spalnice v okusnih formah v najsolidnejši izdelavi in nizkih cenah. Razstavljeno ..Velesejem" paviljon E. št. 19-21. Največje jamstvo za vsaki izdelek. Pletionica, tkaonica, galonski odio, bojadisaona, bijelionica, listriranje, apretura, pleteni predmeti, čipke, trakovi, galoni sviju vrsta od svile, vune, pamuka, mercerizirane i gvoždene predje. Največe i najuspešnije poduzeče u kraljevini. KraS®vwa zastopstva: Mjesraa zastopstva: Beograd: Marko Albahari, Knez Mihajlov vjenac br. 16. Zasreb: A. M. Meworach sinovi, Bohoričeva ulica 7/II. Ljubljana: Vido Bratovž, Gosposvetska cesta 2. Sarajevo: »Reprezentanca", poštni pretinac 109. Skoplje: Jakob D. Benadon, Skoplje. Stev. 435 437 Veletrgovina F. M. SCHMITT v Ljubljani priporoča galanterijsko blago, kovčke in usnjene izdelke, raznovrstno pletenino in volno, igrače, otroške vozičke, devocijonalije na drobno in debelo. Točna In solidna postreKbal ZAHVALA. Ker nam je v naši neizmerni togi nemogoče zahvaliti se vsakemu poedin-cu, prosimo vse sorodnike, znance in prijatelje, ki so nam ob nepričakovani smrti našega preljubljenega m nepozabnega sina in brata ŽANETA BRUMEC izkazali svoje iskreno sočutje, darovali prekrasne vence, šopke, nam pomagali na kakršenkoli način, enako tudi pevsko društvo »Cankar« za v srce segajoče žalostinke in vsem, ki so spremili nedolžno žrtev k večnemu počitku, da sprejmejo tem potom najsrčnejšo zahvalo. Spodnja Šiška, 2. VII. 1926. Globoko žalujoči: Ivan, Antonija, starši. — Tonka, Olga, Anica, sestre. — Stanko, brat. Pr. R. Chateaubriand. Lopez se je zelo začudil in me je hotel odvrniti od moje namere. Opozoril me je na nevarnosti, ki se jim izpostavljam, da namreč zopet padem v roke Muiskogulgov. Toda ko je videl, da sem se odločil, da poizkusim vse, se je razjokal, in ko me je objel, je rekel: >Pojdi, otrok prirodel Pridobi si ono neodvisnost človeka, katere te Lopez noče oropati. Če bi bil jaz mlajši, bi te sam spremljal v pustinjo, odkoder imam tudi prijetne spomine, in bi te pripeljal v naročje tvoje matere. Kadar boš v gozdovih, mišji v časi na starega Španca, ki te je bil gostoljubno sprejel, in ne zabi, ljubiti svojega bližnjega, saj je bila tudi prva izkušnja, ki si jo napravil s človeškim srcem, tej ljubezni v čast.« Lopez je končal z molitvijo h krščanskemu Bogu, ki sem se ga jaz branil častiti, in ihteč sva se ločila. Kmalu sem bil za svojo nehvaležnost kaznovan. Moja neizkušenost me je v gozdu zapeljala in četa Muiskogulgov in Siminolov me je ujela, kakor mi je Lopez prerokoval. Spoznali so me za Natšeza po moji obleki in po peresih, ki so mi krasila glavo. Zvezali so me, toda zaradi moje mladosti čisto lahno. Sirci igan, voditelj čete, je hotel vedeti moje ime; odgovoril sem mu: »Imenujem se Šakta, sin sem Uta-lisija, unuk Miskuja, ki so več kot sto skalpov vzeli nmskogulskim junakom.-s; Simigan mi je rekel: »Šakta, sin Utalisija, unuk Miskuja, veseli se: v veliki vasi boš sežgan.« — »Dobro je,« sem odvrnil in sem zapel smrtno pesem. » Čeprav sem bil ujetnik, se v prvih dneh vendar nisem mogel zdržati, da ne bi občudoval svojih nasprotnikov. Kakor Muskogulg, tako je še posebno njegov zaveznik Siminol vesel, ljubezniv in zadovoljen. Njegov korak je lahek, njegovo občevanje odkritosrčno in veselo. Govori mnogo in živahno, njegov jezik je blagoglasen in gibčen. Niti starost ne more Šašeniom vzeti te vesele preprostosti: kakor stari ptiči naših gozdov, družijo tudi oni svoje stare pesmi z novimi melodijami svoje mladine. Žene, ki so spremljale četo, so kazale radi moje mladosti nežno sočutje in ljubeznivo radovednost. Iz-praševale so me o moji materi, o prvih dneh mojega življenja; hotele so vedeti, ali je moja zibelka iz mahu visela na cvetočih vejah javora in ali so me lahne sapice zibale zraven gnezda drobnih ptičev. Potem se je tisoč drugih vprašanj tikalo mojega srca: vpraševale so me, če sem kdaj v sanjah videl belo košuto in če so mi drevesa v skriti dolini svetovala ljubiti. Preprosto sem odgovarjal materam, hčeram in soprogam ter sem jim rekel: »Ve ste gracije dneva in noč vas ljubi kakor roso. Iz vas je rojen mož, da počiva na vaših prsih in vaših ustnih; ve veste skrivnostne besede, ki preženejo vse bolesti. To mi je rekla tista, ki me je rodila in ki me ne bo več videla! Ona mi je tudi rekla, da so deklice skrivnostne rože, rastoče na samotnih krajih.« Ta pohvala je napravila ženskam mnogo veselja: obsipale so me z vsakovrstnimi darili; prinašale so mi orehov, javorovega sladkorja, sagamite5, medvedjih šap, bobrovih kož in školjk, da bi me okrasile, in mahu za posteljo. Pele in šalile so se z menoj in potem so začele jokali, ko so se spomnile, da me * Neke vrste testo iz konrzne moke. bodo sežgali. Neko noč, ko so bili Muskokulgi postavili svoj tabor ob robu nekega gozda, sem sedel z lovcem, določenim za mojo stražo, zraven vojnega ognja. Naenkrat sem zaslišal šumenje oblačila v travi in neka ženska z napol zastrtim obrazom je sedla poleg mene. Solze so ji tekle izpod trepalnic; ob blesku ognja se je svetil na njenih prsih majhen križ. Bila je prav lepa: na obličju se ji je zrcalilo nekaj krepostnega in hkrati strastnega, kar je vplivalo name z neodoljivo silo. S temi čari se je pa še družila najnežnejša ljubeznivost: skrajna čuvstvenost, spojena z globoko melanholijo, je sijala iz njenih pogledov, njen smehljaj je bil nebeški. Mislil sem, da je to deva zadnje ljubezni, ki jo pošljejo vojnemu jetniku, da mu s čarom napolni grob. V tem prepričanju sem ji rekel jecljaje in zmedeno, kar pa nikakor ni prihajalo iz strahu pred grmado: »Deva, vredna si prve ljubezni in nisi ustvarjena za zadnjo. Utripi srca, ki bo kmalu nehalo biti, bodo slabo odgovarjali utripom tvojega. Kako združiti smrt in življenje? Zaradi tebe mi bo še bolj žal življenja. Naj bo kdo drug bolj srečen s teboj kakor jaz in dolg objem naj združi liano in hrasti« Mlada deklica mi je potem rekla: »Jaz nisem deva zadnje ljubezni. — Ali si ti kristjan?« Odgovoril sem, da še nisem zatajil bogov svoje hiše. Pri teh besedah se je Indijanka nehote zgenila. Potem mi je rekla: »Obžalujem, da si še vedno hudoben malikovalec. Mene pa je moja mati napravila krist-janko; imenujm se Atala, hči Simagana z zlatimi zapestnicami in voditelja vojnikov te čete. Gremo v Apalašuklo, kjer boš sežgan.« Ko je Atala to izgovorila, je vstala in odšla. N S i - i 9 ® A a > 3 .3 £ » .3.0 5 ss ►J o ° •H S ro T3 O -SI O da rt 3 B s « S J? * x o f i«"5 ° J a. d a ~ S cS 5 a 00 a F 1 i J 2 s » E M (J o o i -•M v. | —3 ca co i S tJ "3 Q -ŠiJ' s j o C« • K 3 2 °°S * l -5 S S M 6» ifitk. „1" 014 GrsiHiiftl M h S nftovec.iU Grosuplje. GODBENI INŠTRUMENTI NA VELESEJMU PAVILJON G. Ekonom gtsP°S šole, simski, 25 leten, želi stalnega mesta. — Sprejme tudi koko drugo službo (les.. trgov.). Naslov v upravi SI. 4476. GLASOVIR v popolnoma dohrem sla-r.ju, ohranjen, po ,i»ku iiU-ki ceni naprodaj. Reflek-Inntl naj vprnSajo pr! p. •lo.ip .Inldilschu, Kočov.lo št. 201 Dri kolodvoru, tttt Krasen pes (laški hrtt in otroški gu-galni KONJ imccni naprodaj. — A. Jurkovič, Spod. Šiška, Zibertova ulica Si. 188/11. 4575 Proda se dobro ohranjen HARMONIJ nemfikl fabrlkal. — Oena 35011 Pin. — Ogleda se pr! gosp.j Hergoid, Slovenska nI. S) (dvoriščn) t Muri boru. LOKAL SE ODDA s trgovino me- v najem šanega blaga z inventar jem in zalogo v prometnem kraju. Naslov pove uprava »Slovcnca« pod: L »Gorenjsko« itev. 4465. ©14 Vrvi-motvoz A.Sin>0TBC. u Frosnpll«. < . Carina na obutev Znaša že sedaj povprečno 50°/o. Predlog je stavljen, da se še poviša. To bo povzročilo povišanje cen obutvi. Podjetja, ki čakajo na to povišanje carine, bodo brez truda zaslužila vsled svojih zalog. Ne pripadamo podjetjem, katera izkoriščajo ljudsko bedo. Njim i. gre za blagostanje svojih odjemalcev. Da omogočimo vsakomur nakup dobre obutve, prodajamo od danes poletno zalogo po znižanih cenah. as emalec naš gospodar § n Na velesejmu v LJubljani, paviljon »F« Hancrnag dvosedeien auto, najcenejši v nabavi in za obrat. Stroški za vzdrževanje manjši, kot za srednje težko motorno kolo. Trpežnost motorja mnogo večja kot pri motorjih malih autov. Konstrukcija popolnoma druga kot doslej. Možnost, da se pokvari in nevarnosti izključene. To potrjuj« zadnja južnonemška potovalna tura nad 3500 km koncem junija 1926 v petih dneh po 24 ur dirjanja nad 1200 km v gorovju Taunus. To najtežjo poskušnjo vseh nemških športnih motornih prireditev je prestal edini izmed šestih tekmecev do 750 ccm brez kazenskih točk M »Ss m\ k m m\ m ra m m s 500 ccm cilind. vsebine, izdelek Hannoverscbcn Maschinenbau A. G. Hannover, ustanovlj. 1835. Ostalih 5 tekmecev je bilo izločenih. Dalje so na razstavi znameniti štirisedežni „Ta4ra vozovi in ->Benz« težki vozovi za ture, kolonijalnega tipa, 6 do 7 sedežno vozilo za najslabše ceste. — »Benz« normal. 6 sedežni s trostopnim razplinjevalcem, z motorno zračno sesalko, 6 kratno ojačen z obroči Din 165.000.— iranko zacarinjen. Tudi »Tatra« prevozni in tovorni voz do 1000 kg. »Benz« in »Mercedes« tovorni in prevozni vozovi do 6000 kg nosilnosti so na vrhu vseh prevoznih avtomobilov. Glavni zastopnik za SHS: Kristijan Nusser. Zagreb, Beograd, Vrhovčeva ul. 7. — Tel. 9—75. Cara Uroša 6 a. — Tel. 28—14. Zastopnik za Slovenijo: A. Stoinschegg, Rogaška Slatina. Elektrotehnične tvornice DclnišKc flraalbe prej Shodov! zavodi ¥ Piznfii Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Ljubl jana, Šelenbnrgova ulica «t, 7. Telefon 966. Inženirska pisarna v Beogradu in Zagrebu. Proizvajajo: Vse vrste električnih strojev in aparatov, posebno cenene, solidne in ekonomične elektromotorje. Grade: Kompletne električne centrale vseh vrst električne železnice in tramvaje, omrežja, linije visoke napetosti itd. Poset inženirja brezplačno na razpolago. Pri Komandi 8. žandarmerijskega polka v Ljubljani se bo vršila dne 28. julija 1926 ob 11. uri javna ustmena licitacija Za nabavo 300 kubičnih metrov drv, potrebnih za Ljubljano. Pogoji se morejo vpogledati vsak dan med uradnimi urami pri navedeni komandi. Kavcije je položiti 5 odstotkov celokupne vrednosti nabave (tudi državljani 10 odstotkov). E. Er. 7629. Iz pisarne komande 8. žanosrmerijskega poka v Ljubljani, 23. junija 1926. Mestni Srp šžev. IS Tvom"ca dežnikov, sealoga sprehajalnih pi«lSc , Najpopolnejši STOEWEH ga šivalni stroji z* Šivilje, kroiača in Ccv-Harie ter za vsak dom. Pretitn il nabav, stro), egle-jte si to Izrednost pri tsrdki L. BARAGA L)ubl)ana Šelenburgovo ulica št 6/1. Brezpinfen pouk 151, lanu. Toloion fctov 9S0 „ Sorodniki potrtim srcem naznanjamo ?alostno vest, da jo 2. julija t. L na Bledu ob 3. uri ponoči v Gospodu umrl naš oče, stari oče, stric itd., po. sestnik, gospod Ivan Čop Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 4. julija na Bledu. i BBMP! SCopalne hiače, otroške majce, mrežaste, modne srajc«, kravate, nogavice v raznih barvah, dokoieniee, palice, nahrbtnike, tipke, dišeče mile, potrebščine za krojaCe, Šivilje in Čevljarje. Najnižje cene! JOSIP PSTELINC, LJUBLJANA OB VOD! BLIZU PRESSRNOVEOA SPOMENIKA UuMlansld w€lcscfcin fe zopet la ter vabim vse obiskovalce istega, da si naj ogledajo veliko izbero raznih vzorcev sdnniinij&ste, ernajiirane, rujave, modre in sive ter železne posode, dalje rs zna orodja za obrtnike, stroje, okovja itd. v lastnem paviljonu tvrdke STAKKO FLORjANCIC trgovina z železnino v Ljubljani, Sv. Petra cesta 33. Potrtega srca javljamo vsem znancem in prijateljem, da nam je preminul včeraj v četrtek 1. t. m. ob pol treh zjutraj, previden s svetotajstvi, naš nadvse ljubljeni stric, gospod Ante Pirija v 81. letu svoje starosti. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v petek dne 2. t. m. ob pol treh popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 2. julija 1926. Žalujoči ostali. V neizmerni žalosti naznanjamo, da. je naš srcnoljubljcni, dobri soprog, oče, stari oče, tast in brat, gospod Ivan Dousan svetnik višjega deželnega sodišča, v petek, dne 2. t, m. ob pol sedmih zjutraj, po kratkem trpljenju izdihnil svojo blago dušo. nam pok< 4. juliia 1926 ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti Vegova ul. 8, kogreb nepozabnega nam pokojnika sc vrši v nedeljo, dne lija 1926 ob pol štirih p< ....... na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 2. julija 1926. Olga, soproga. — Boža por. Perharc, Stanka por. Modic, Ivo, Milan, Danijo, Naša, Ljuba, otroci. — Duian, vnuk. — Franfo, brat. — Josipina in Ano, sestri. — Dr. R. Perhavc« Milan Modic, zeta. — Vsi ostati sorodniki Z« Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani: Karol čc& Izdajatelj: dr, Fr, Kolovec. Urednik: Franc TcraetHan