PoftnTna r>T«*ana v gotevTnf CšKa 1 DTri Leto I. (VIS!.), štev. 101 Maribor, petek, 2. septembra 1927 »JUTRA« Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri požtnam č»k. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejoman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 U redničtvo in uprava; Maribrr, Aleksandrova cesta št. 13 Oglati p« tarifu Oglate sprejema tudi oglasni oddelek .Jara" v Ljubljani, Prešernova ulic* K.4 P@ poli Nungesserja in Colila Davi sta odletela Francoza Givon in Corbu iz Pariza v New York — o angleških letalcih Hamiltonu in Minchinu nobenega sledu PARIZ, 2. septembra. Davi ob 6.25 sta se francoska letalca Givon in Corbu dvignila na vzletišču Le Bourget na polet v Newyork. Letalo »Modra Ptica« je 26 m dolgo, 5 m visoko in 18 metrov široko. Ima 2 motorja po 500 konjskih sil, 10.000 1 bencina in olja s seboj, več plavalnih pasov in gumijast čoln. Letalo tehta 14.000 kg in se more vzdržati v zraku 55—60 ur. Givon in vrar. sta takoj odplula v smeri proti °vi Fundlandiji in Newyorku. Odkar so videli angleška letalca Ha-T *ona in Minchina na zapadni obali nrf v.,m ,° njih nobene vesti. Zadnje ročno, katero je odposlal neki par-nik v sredo ob 11.30 ponoči, pravi, da *troj dobro funkcijonira. Enokrovnik, »katerim sta se letalca dvignila na po-v Kanado, ima angleški stroj Bri-stol Jupiter s 450 konjskih sil. . Rj1 Atlantskem morju je po poročilih z Nove Fundlandije zopet oblačno in znC ,0 vreme. Kanadsko ministrstvo ziakoplovstvo je pozvalo vse brez- žične postaje na obali Atlantskega morja, naj zasledujejo angleška prekooceanska letalca. Enaka navodila so dobili tudi na morju nahajajoči se parniki. Na vzletišču v Otavi so izvršene vse priprave za pristanje letalcev, ki ju pričakujejo okoli devetih po srednjeevropskem času. Iz okolice Cap Racea poročajo o primeroma gostih meglah, enako tudi z drugih krajev vzhodne obale. V Otavi so postaljeni veliki reflektorji, v gotovih presledkih pa skuščajo svetle rakete, ki naj bi služile avijatikoma za orijentaci-jo. Waleški princ in njegov brat George, nameravata osebno pozdraviti britanska letalca, ako se jima polet posreči. Angleško zunanje ministrstvo je izdalo samo komunike, da sta letalca še nad morjem, vendar poročilo ne navaja zemljepisne širine. LONDON, 2. septembra. Iz Otave poročajo, da so nad Sv. Malom v Ouebecu včeraj ob 11.05 dopoldne opazili neko letalo, za katero mislijo, da je »Saint Raphael«. Cel© pokralln® v GaiicSli ©piaslošen® Na stotine človeških žrtev — škoda velikanska 'Shorln0 Galiciijo je zadela, kakor smo f'1Qt,vCfraj11>0ročali’ tožka vremenska ka-Ciaiw? • 0 karpatske Predele vzhodne S*miE zaI"“ ki* ,5, šW=,PT,eSt0.!>.ila *«*•» n številnih pritokov. Vsa pokraii- ki neizprosno^Jnižuje - V,-C,na mostov ?rti?, «1 , • p™ raz- or« vsled cesar je železniški promet po noma ukinjen, kar močno otežkoča reševalne akcije. _„,Y kralu Marzinov pri Stryju je voda aktevMa Številne človieške žrtve. De-prebivauT1 S° Zalil'lin ra7cela Najnovejša poročila opisuieln u * Strofo uPlsujejo kata- 0 nekollk° zmerneje. Poplava ni Bres t?srd Današnji »Slovenec« je priobčil z bombastičnim naslovom vest, da jel naše poročilo iz Zagreba, da je mini-; ster Spaho naročil velikemu županu,1 da se ima njegov odlok glede geren-ta Mestne hranilnice in upostavitve stare uprave takoj izvesti, laž. Izjavljamo, da je bilo naše poročilo povsem točno, verjamemo pa, da do 11. septembra — dneva volitev — tudi to ponovno naročilo ministra ne bo izvršeno. Imamo pač volitve in podobne razmere, kakor v Macedoniji. EkspS©ziia p©2r0S@Iskem parniku Lad a popolnoma razdejana — Kapitan in trije monarji utonili Na vlačile« »Naphta II«, ki je btil usidran v Lauteirburgu na Reni g tovorom 900 ton surovega olja, se je včeraj pripetila težka eksplozija, ki je zahtevala štiri človeške žrtve. Nesrečo je bržčas povzročil mornar na eni izmed v bliižini usidranih ladij. Eksplozija je bila tako močna, da je bilo detonacijo slišati v oddaljenosti 20 km. Ostanke^ broda je strašen pritisk razmetal daleč po vsem pristanišču. Na ladiji se je nahajala tudi kapetanova sestra, ki je z otrokom skočila v vodo, a jo jo zalilo goreče olje. Z brega Samomor v Mariboru Včeraj smo zabeležili, da je trgovski potnik Jože Burdorfer, stanujoč na Aleksandrovi cesti 43, odposlal dvema tukajšnjima redakcijama dopise, v katerih javlja, da se poslavlja 0d svojcev. Poizvedovanja policije so ugotovila, da je kandidat smrtii reg odšel z doma, ne da bi komu zaupal kam odhaja. Vsa poizvedovanja tekom včerajšnjega dne so ostala brczvspešna, dočim se je nesrečnik, oče šestih otrok, že boril s smrtjo. V lastnem stanovanju se je zaprl v sobo, kjer je v dopoldanskih urah izpil steklenico veronala. Strup je takoj pričel delovati in ob 17. so ga našli otroci nezavestnega. Takoj je bil prepeljan z rešilnim vozom v bolnico, kjer pa ga niso mogli več rešiti. Z izpiranjem želodca so mu življenje sicer za nekoliko ur podaljšali, danes ob 9. dopoldne, pa je končno podlegel smrtonosnim učinkom zavžitega strupa. Kaj je gnalo nesrečnika v smrt, sc ni dalo ugotoviti. G sa murnovih je vedno pripovedoval, vs'kdir pa so je premislil. Mogočo ga je gnala v obup znatna izguba na denarju, ko je pred dnevi postal žrtev nekega sleparskega kazardista. —» so opazovalci videli, kako ji je brat, ka-i pitan SvvendkS, ki je stal sredi plamenovj vmgel rešilni pas, s pomočjo katerega Jej sobi in otroku rešila življenje. Kapitan jel skušal uiti strašni usodi lin je skočil yj goreče valove Rona, med plavanjem paj je dobil tako težke poškodbe, da se nij mogel več oprijeti droga, ki so mu ga mo leli v vodo jn je izginil vi valovih. Zrtevlj eksplozije so postali tudi trije mornarji,! dočim so se trije pravočasno rešili. Škoda se ceni na poldrug milijoni frankov. Lindbergh dobil nad tisoč ženitnih ponudb Milijon dolarjev za fihnovanje njegovo svatbe. Lindberghov tajnik je objavil zaniml-l vejše ponudbe, ki jih je prejel svetovni' letalski mojster po uspelem poletu vij Evropo. Lindbergh je med drugim prejeli ponudbo y znesku milijon dolarjev, akoj bo dovolil, da ©e ceremonije v slučaju) njegovo poroke filmirajo. Izbira «opro-J ge za Lindbergha nc bo težka, kajti med*' 3 in pol milijoni pisem in 100.000 brzojavi, ki jih je prejel, je več tisoč ženitnih ponudb. Ako se Lindbergh odloči za samotarsko življenje, pa ima trj vabila, namreč da z raketnim 1 etalonApoleti'oa luno. 1’ošta, ki jo je prejel Lindbergh, Je tako obsežna, da jo doslej še ni prejel noben posameznik na svetu. Razen 5000 Pesnili je tajništvo prejelo 10.000 dolar-jevrv znamkah za odgovore. 14.000 oseb mu je poslalo darila. Večino pisem so pisale dame in dekleta. Lindbergh je lastnoročno odgovoril na nekoliko pisem, ositajo na je notovolo. v M < ttnrnt -nnrrninili MarTfiofsC! V F C F 17 V T K 7trh% V M a r i b o ril, dne 2. IX. 1927 Naše neodrešene pokrajine Mussolinijeve izjave za 'Jadran in Dalmacijo. Pred dnevi je prisostvoval Mussolini velikim vojaškim vajam v bližini Gorice. Prišel je preko Trsta. Tem povodom se spominja »Piccolo« prvega Mussolinijevega prihoda v Trst leta 1918- V Politeama Rosseiti je proslavljal Oberdanka in poveličeval Jadran za bodočnost Italije... »al; tam so neka včerajšnja ljudstva, še ne formirana, neke neoblikovane skupine, neka plemena, ki bi hotela odreci italijanskemu narodu posest njegovega lepega pa pregrenkega Jadrana... Kjer je danes Italija, tam ostane- Ker pa je v Dalmaciji toliko Italijanov, ki kličejo in jočejo, se ne bo smela pozabiti njihova pravica«- Tržaški list je pričakoval zopetnih Mussolinijevih izjavi glede Jadrana in Dalmacije. To pot jih ni bilo, morda bodo sledile ob prvem njegovem službenem obisku Trsta. V Repentabru na Krasu se je vršilo zborovanje fašističnega sindikata med kamnoseškimi delavci. Razpletel se je širok pogovor o raznih delavskih potrebah. Nadzornik Grazioli je končno pohvalil repentaborske delavce, da jih preveva pravi fašistični duh in da se bo zato na višjih mestih toplo zavzel za delavske zahteve- Doslej ni imel od fašističnega udruženja še noben slovenski delavec nobene koristi. Sindikate kmetijskih delavcev in kolonov snujejo fašisti med Slovenci. Vrgli so se pred vsem na Vipavsko dolino in v Črničah je bil velik shod- Razlagali so kouisti za kmetijskega delavca v fašistični organizaciji. Treba požrtvovalnosti in vztrajnosti, na se bodo dosegli lepi uspehi. Jako govorijo gospodje fašisti iz mesta. Ali kdo jim bo kaj verjel in zaupal vspričo dejstva, da je fašistično delavsko udruženje doseglo v Podgori, Ajdovščini i-n v Idriji za svoje člane znižanje mezde, obetali so jim pa ureditev delovnega razmerja in zvišanje plače! Hamburška konkurenca se v Trstu vedno hujše občuti, češkoslovaška je izvozila leta 1925 sladkorja preko Trsta 1,2-10.601 kvintalov.Hamburška pot jeza Češkoslovaško vedno ugodnejša- V Trstu beležijo to z žalostjo in fašistični dnevniki ugibajo, kako bi se dale zboljšati razmero s Češkoslovaško. Zaman ves trud. Trst ubija severna konkurenca in v enaki meri fašistična politika. O goriškem proštu dr. Faiduttiju že par let ni bilo nobenega glasu. Dr. Fai-dutti je bil goriško-gradiščanski deželni glavar, državni poslanec in persona grafa pri prestolonasledniku Ferdinandu. Po prevratu se ni mogel vrniti na svoje mesto v Gorici, ker so Italijani rohneli proti njemu kot opasnemu av-strijakantu. Sedaj pa eujemo, da bo dr. Faidutti najbrže imenovan za apostolskega nuncija v Pragi Oni Italijani, ki so ga preganjali, so mu delali krivico, kajti Faidutti je bil vedno goreč Italija-naš, dasi se je rodil pod slovenskim krovom, in s svojimi visokimi zvezami je zasledoval vedno interese primorskih Italijanov v škodo Slovencev. Vedno morajo delati izpite slovenski učitelji na Goriškem. V avgustu so bili zopet izpiti iz italijanščine. 42 učiteljev in učiteljic se jih je udeležilo, med njimi skoro sami stari letniki- Najprvo so bili pismeni, potem ustmenii izpiti. Povedalo se jim je, da so to zadnji izpiti. Kdor ne izdela, bo takoj odpuščen Iz službe. Teh utegne biti precej. Strašna suša v Istri je napraviila že doslej ogromno škodo. Za zimo se je bati najhujšega. Cena živini strahovito pada. Mesarji delajo izborne kupčije, ker kupujejo krave po 500 lir. Lani je stal tokko osel. Tegetthoffov spomenik v Puli so Ita-lijaifi odstranili leta 1919 in ga oddali v arzenal v Benetkah. Avstrijski vojaški krogi se trudijo, da bi dobili ta spomenik iz italijanskih rok in ga postavili v Gradcu. Fašistovski tisk se izreka odločno proti temu. Treba vedeti, da fašisti odrekajo bitki pri Visu italijanski poraz. Koliko mesa povžiie Trst. Meseca januarja t. 1- je prišlo iz mestne klavnice v Trstu 228.816 kg volovskega, 107-707 kg kravjega, 22.590 kg svinjskega, 30.880 kg konjskega mesa. Meseca januarja se je prodalo z zmrznjenim v»ed 559-355 g govejega mesa, v februarju 472.057 in v marcu 404-067 kg. Naravnost čudno pa je, da se je povžilo telečjega mesa samo 200 kg v januarju, 432 v februarju in 126 v marcu. Pred novo gledališko sezono Določeno je bilo, da se zbero naši umetniki zopet 1. septembra. Prišli w>. Manjkajo n ek ter i, Ri so nam bili ljubi znanci skozi več sezon: Govorov, Ok-sanski, Urvalek. •. Prispeli so pa tudi novi, zveneča imena: Pregare, Daneš, 'Skrbinšek. Obeta se nam lepa sezona, saj bo vodG muziko Mitrovič, dramo Pregare. Sedaj še končno redigirajo bodoči repetoar, na kar ga objavijo, da bo imela publika, pa tudi uprava svoj kažipot- Lansko leto je pokazalo, kako neobičajno marljiv je naš ansambel, saj je šel celo Šekspfiir v par dnevih. Sedaj, ko je celotno vodstvo z režiserji v Mariboru, jih bo veselje opazovati pri delu in jim bo mnogo prilike časRtati k uspehom. Skrbeti pa je z vso silo za to, da se jim ne ubija veselje do dela. Precej teh želja ima oseben značaj, ena poglavitnih je pa finančne narave. Res, z usodo hi s 'težavami našega gledališča je zvezano tudi gledališko osobje, vendarle to ne sme iti tako daleč, da bi trpela tudi o-sebnost. Reducirano osobje mora vsaj redno doblivati svojo reducirano plačo in ne le prema mogočnosti, tudi petkrat na mesec. Uprava, ki jo v tem pogledu sirota vseh sirot, išče, skrbi, ali tekočega denarja ni od nikoder. Tukaj je treba pomoči od zunaj: Najti se mora kredit, ki bo na razpolago takrat, če ne dospe državna subvencija pravočasno ali č0 je treba kakega nujnega predujma. Kakor iščejo posamezniki sedaj ta kredit z garancijo uprave v roki pri denarnih zavodih in pri posameznikih, tako hi jim ga naj nudila uprava sama, ker bi bil0 /v stvari isto, čo itak prevzame garancijo. Vsakdo pa ima pravico iskati v stiski in potrebi pomoč tam, kjer deluje- Menim, da bi sc nagel vi Mariboru zavod ali kaka druga korporacija, ki bi ta kredit otvorGa, seveda pod pogojem, da se kredit krije takoj iz državne subvencije ali prvih inkasov. Pravilno je, da se člani gledališča zavedajo, da so oni ustvarjajoči element, da so pa to le, dqjcler delujejo skupno. Kajti, kakor vi življenju, tako so tudi na odru porazdeljene uloge v male in v velike, stranske in glavne, potrebne pa so vse. Zato je udruženje 'igral cev v življenju mariborskega gledališča resnično rmtrebno, kajti potem bi se popravila marsikatera zmota, bi bila manj marsikatera nevolja in ne bi bilo protestnih zborovanj- Izreklo bi se tam željo tako v osebnem kakor umetniškem pogledu in na nje bi se naj ozirala po možnosti uprava in režiserji. Posamezniki pa bi se zavedali, da udruženje ne sme samo zahtevati, marveč mora garantirati, da vsi člani store vse, kar more dvigniti umetniški niivo kakor tudi materijelno stanje gledališča. Tako bi bilo življenje prijetno in delo lahko ter uspešno. V želji, da bi bila prihodnja sezona ena najprijetnejših in najuspešnejših, so napiisaue gornje besede. Dr. 'J. St- Rekorden obisk Rogaške Slatine. Pred tedni smo poročali, da je bilo letos vi kopališču Rogaška Slatina okoli 5000 gostov. P0 zadnjih vesteh pa znaša to število od početka sezone do danes že 6000 gostov. Lani jih n. pr. celo leto ni bilo toRko. V predvojnih letih pa ni bilo nikdar prekoračeno število 5000. Radi lepega vremena je pričakovati letos baje gotovo še 1000 gostov. Uprava kopališča namerava nagraditi sedemtiso-čega z brezplačnim stanovanjem, kopališčem in zdravljenjem ter dragocenim darilom, kakor jo bil običaj pred vojno za vsakega pettisoeoga. — Mariborski in Iz oblastnega odbora Mariborski oblastni odbor namerava uporabiti prvi del pri Pokojninskem zavodu najetega posojila za popravila najbolj razdrapani h cest v naši oblasti, zlasti v Savinjski dolini in na Koroškem ter za zgraditev nove ceste Turnišče— Dolga vas v Prekmurju. Šef gradbenega oddelka pri oblastnem odboru g. inž- Fišer je že nastopil svoje službeno mesto. Zadnje dni so razmestili uradne prostore v oblastni vili, tako da imata predsednik g. dr- Leskovar in odbornik g. Kranjc pisarne v pritličju, odborniki gg. Kugovnik, Zupanič in dr. Veble pa v prvem nadstropju. Natančnejša porazdelitev uradnih prostorov je razvidna i i oglasa v pritličju oblastne vile, Vrazova, ulica 9. — Profesor dr. Murko v Mariboru. Danes dospe na poti v Prago v Maribor vseučiliščni profesor dr. Matija Murko. Prijatelji in znanci ga pričakujejo po večerji v Grajski kleti- — Zaključek znanstveno važnih poskusov v plinarni. Te dni so bili končani poskusi vpli-njevanja umetno posušenega premoga (lignita) v mestni plinarni, katere je vodil svetovno znani znanstvenik dr. Hugo Strache, profesor dunajske tehnike. Najboljše uspeli poskusi so velika pridobitev za plinotehniko. Z dokazano dobro uporabljivostjo posušenega lignita v plinarnah so mnogo pridobili tudi rudniki, ki dajejo to VTsto premoga- Poskuse v mariborski plinarni so pazljivo zasledovali in beležili tudi mnogi inozemski listi. Strokovno se bodo obravna vali poskusi v raznih znanstffenih glasilih-— Treba častitati mariborski občini, da je dala priliko za znanstveno tako važne poskuse v svoji izvrstno urejeni in vodeni plinarni. — Tečaj za reiormo osnovne šole in za izobrazbo učiteljstva se jo vršil od 24—30- avgusta pri poverjeništvu UJU v Ljubljani. Udeležilo se ga je 180 učiteljev in učiteljic iz cele Slovenije. Mariborsko učiteljstvo je zastopal Ernest Vrane, učitelj v Studencih, ki je bil izvoljen tudi v centralni odbor za reformo osnovne šole v Sloveniji. Kakor slišimo, so bili storjeni dalekosežni sklepi tudi glede osnovnega šolstva v mariborski oblasti, kjer se že letos osnuje več poizkusnih razredov raznih tijrov moderne delovne šole. — Odbor vojnih oškodovancev v Mariboru vabi vse vojno oškodovance (prečane) na sestanek, ki se bo vršil dne 7. sept-ob 8. zvečer v Narodnem Domu v Mariboru- Dnevni red: Odborovo poročilo dosedanjega dela, volitev odbornikovi in slučajnosti. — Nalezljive bolezni v Mariboru. Od 22. do 31- avgusta so bili prijavljeni mestnemu fizik&tu v mariborskem mestnem okolišu 4 slučaji nalezljivih bolezni in sicer; 1 slučaj škrlatinke, 1 slučaj ošpic in 2 slučaja tifuza. — Seznam porotne ll«te za I. 1928- Seznani oseb, ki se morejo v letu 1928 vpoklicati po določbah kot porotniki, bo od 14. septembra naprej 8 dni '.do 22. sept.) razpoložen v konskripcij-skem oddelku mestnega magistrata vsak delavnik od pol 8. do 14. ure- Vsakdo bilko v tem času seznam vpogleda in zahteva pismeno ali ustmeno, da se to ali ono v njem popravj, posebno, da se črtajo oHcbe, ki niso sposobne za službo porotnikov, ki se ne smejo vpisati v seznani, ali pa, da so vpišejo osebe, ki niso vpisano in končno, da uveljavi razloge za svojo oprostitev. — Pevci »Drave« pozor! Redne pevske vaje za moški zbor se zopet prično v pondeljek dne 5. septembra ob 19-30. Novi jievci dobrodošli! Ne pozabite točnosti! — Odbor. — Udruženje vojnih invulidov v Mariboru. sklicuje za 8. septembra ob 9. doji. v prostorih Gamhrinove dvorane javen in validski shod. Vojni invalidi in vojne vdove se pozivajo, da so mnogoštevilno in sigurno udeleže shoda- Dostop imajo samo vojni iuwdidi in vojne vdove. — Kostanjarji, ki hočejo letos peči kostanje v območju mesta mariborskega, se vabijo, da pred-lože kolkovame prošnje najkasneje do 13. septembra mestnemu magistratu- Na poznejše prošnje se ne bo oziralo. Borza dela išče večje število lesnih delavcev (mizarjev) za službo v Kruševcu. Reflek-tanti naj se javijo v ponedeljek zjutraj pri Borzi dela. — »Zarja« v Pobrežju priredi v nedeljo 4. septembra vrtno veselico pri g. Balonu na Pobrežju. Igra »Drava«. Prosimo obilnega obiska. 943 Težka nesreča mladega kovinarja. Danes zjutraj — nekaj minut po začetku dela — je v Kovini na Teznu za dela 14letnega kovinskega vajenca Josipa Bergleza iz Radvanja težka nesreča. Zgrabil ga je transmisijski jermen ter mu popolnoma odrezal desno roko pod ramo. Nesrečni mladenič je prinesel odrezano roko s seboj v. bolnišnico. — Podružnica nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ptuju, priredi v nedeljo, dne 4. septembra pri vsakem vremenu veselico. Na prireditev: napravi podružnica Maribor letni izlet s poštniim pevskim društvom iz Maribora. Odhod iz Maribora ob 11-30 z glavnega kolodvora- člani, službe prosti, se* prosijo, da se izleta zanesljivo udeleže Z nožem se je pretepal sinoči 50letni železničar Franc R- Prod večeru je prišel pred stanovanje Anton® Vesenika in Homerja Franceta na Tf' žaški cesti in ju pričel zmerjati in psovati. Čeprav nista reagirala na izzivanja ,ie potegnil žepni nož in ju napadel. Prvemu je zarezal 3 cm dolgo rano na desni roki, drugega pa je zabodel v p*sa in ga oklal na levi roki. Oba sta ostala v domači oskrbi, bojeviti železničar pa se b omoral zagovarjati pred sodiščem- Nesreča s sekiro. Delavec Jakob Amon v Selnici ob Dravi se je danes predvidne po čudnem naključju ponesrečil, ko je seka! drva. Sekira se mu je snela s toporišča ter mu padla na glavo. Vsled rane, ki pa ni nevarna, se je moral zateči na rešilno postajo- — Kdor išče, ta najde. V Mariboru nekateri Nemoi v narekovajih in brez njih še po devetih letih ra še države ne vedo, da bivajo v narodni Jugoslaviji, katere prebivalstvo jih živi in redi, inesto da hi jih pognalo s prmeruim sjjonni-nom tja za državne mejnike. Vedno pogosteje se dogajajo slučaji izzivanja z njihove strani. Predvojne in medvojne cvetke, kakor n. Pr-»\vindischer Hund« in podobne, se račun našega potrpežljivega človeka P°' lagoma zopet vdoma.čujejo. Policija M® večkrat posla s takimi zadevami. Sin0' j jo prišel v gostilno S. v Tatteulmchovi ulici nekaj pred šesto uro neki Iva®1 Šlamberger s Pobrežja ter pričel izzivu-' ti in zmerjati tam sedeče mirne natakarioo K. P. in domačo hčerka sajaj so je nekaj radi postrežbe, ve,,t j0 nista mogla dva gosta razumeti, ^ njiju briga, ker je zmerjal tudi ,!1 , ‘ Križem kražem jo kričnl besni ^'",,..5. ger: »Windische Hunde, windisc‘ie te« itd. Nekemu gostu sc je zde 0 '/j , grajanje dedca preneumno in U ,s topil k njemu ter ga. vprašal, koga mišji s temi psovkami- Ta pa j0 ponovd svoje v/.r*£ gostu v: obraz. Razumljivo K'- , j®„llU zvanemu zavrela kri in jo vrgein“]hJ,r_ v obrnz prazen vrček za pivo. >jn gerju se je pocedila po obrazu k' i k o-jo hotela gostilničarka ranjenca ^ ^ dušno obrisati. V hvaležnost ^ gospo nahrulil z znanim nerr's." m- i. A.«. Ranjenca so obveza'* r,a p0 lici-ji —- Pavške ’rv„ to«-.10 pričelo zopet detov®^ f.epteml>ra V1 ko priredi v soboto dn° :uŽ!lhni večer-restavraciji »Kosovo« vabljeni. __ V Član. in Prijatelj| vU«£ yaja /a petek dno 2. septem|H mešan zbor. — Odbor Volilno pismo iflisaa Mikša, kmet y Prvencih ';;V pri Ptuju. iSktrpaj z gosp. Rudolfom T u m p e- *’6 Dl sem sprejel kandidaturo na listi dr. Ljudevita P i v k a v volilnem okraju Ptui in Maribor desni breg. ' Kot kmet, ki ima v sedanjem času mno-®o dela na posestvu, ne bom mogel obhoditi v petih nedeljah do volitev U. septembra vtseh občin v dveh velikih srezih-Zato pošiljam pristašem liste dr. Pivka in tudi drugim volilcem, kateri me ne poznajo, sledeče pismo: V ptujskem okraju sem letos kot demokratski kandidat pri volitvah v oblastno skupščino v Mariboru pomagal po svojih močeh, da smo si priborili napredni vo-lilci enega poslanca. Izvoljen je bil naš Lovro Petovar. Bil je lep napredek in prvi večji uspeh samostojnih demokratov V ptujskem in ormoškem okraiu. Sedaj ie razpuščena Narodna skupščina in 11. septembra imamo nove volitve. Če smemo soditi po tem, kar pravi naše ljudstvo, se bo letos pri nas marsikaj iz-premenilo- Iz časopisov sklepam, da bo ljudstvo tudi drugod reklo drugače in ne tako. kakor hočeta g. Vukičevic, predsednik vlade, in g. dr. 'Korošec, vodia : Slovenske ljudske stranke, ki ie bil do letošnjega leta kaj hud na radikale in je vendar letos z njimi sedel v vladi in pred rkratkim zopet podpisal na Bledu zvego z vladn^i radikali. . Gasi se izpreminiajo in Slovenska liud Bka stranka tudi. ' -.vImeli smo vlad, v katerih so se vezali radikali z Radičem in nazadnje z dr. Korošcem. .Dodan« nam ni jasno, kaj so v teh dveh letih za ljudstvo koristnega naredili -Vemo samo, da se kmetu ni nikdar ta-Iko slabo godilo, kakor takrat, ko nam je rezal kruh Radič in za njim dr. Korošec. Davčne enakosti ni, davki znižani niso in so na to pozabili radikali, - Pozabil je Radič in pozabili so slovenski klerikalci. Nekdaj so nas radičevei in klerikalci zvali proti Srbom, obetali cSo nam republike in avtonomije in razne druge neznane dobrote in rekli so, , da bodo Srbom že pokazali. .-Kaj vse nam ie pisal »Slovenski Go-t Spod ar« o radikalih lin vendar, kdo je bil t Prvi, ki se ie združil z radikali? Sedaj r pravijo, da se bodo po volitvah popolno-strnili 55 niimi v eno vrsto? Namig-so radikali z mezincem, triie kleri-■Kaloi so postali ministri; duhovnik Kulo-f. ’ a y°hat Gosar in inženiT Semec — |j 7 * ovenskem Gospodarju« se ie hva [j , r c a, kako je v Jugoslaviji vse ;dobro urejeno. fn kal šele bol «Co ima Slovenska ljudska stranka v Beogradu svoje ministre, potem nam v olovemjj ni treba avtonomijo, kadar pa .ministrov nima, nam je avtonomija 7.0 Pet potrebna. . Ali nmmo vsi skup sami hempeži, da __cnkalnitn voditeljem veriamemo? In n!Ln' /alos;tno za nas, da se za tako kar bresver ItieShd'■■met 'Ali l^bTJ rol^aK VsWa kleveta dovoljena? Pred sodiščem so poz-neje preklicali, ob volitvah so pa le dosegli, kar so hoteli, da so odvrnili več stotin in morebiti tisočin ljudi, ki so rekli, da Pivka ne bodo volili, češ, da ie izdajalec in ie mandat prodal. Kaj bodo letos izmislili naši katoliški voditelji, tega še ne vemo. Pivko je bil leta 1925-kljub temu izvoljen in naša stranka ceni njegovo pridnost. Storil ie kot poslanec mnogo in je neumorno učil na shodih. Kadarkoli sem ga poslušal, vselej sem čutil, da nisem na navadnem shodu, kakor jih imajo klerikalci, kjer tolčejo Po n»s s kladivom, s krampom, najraj. ši pa z gnojnimi vilami. Naš poslanec je bil menda edini, ki nas uči velike ljubezni do domovine Jugoslavije, trpeče na mnogih gospodarskih in poli. tienifi ranah', fn 'nam Kaze pol, Kako postanemo gospodarsko in politično zdrava in močna država. Vseh 20 klerikalnih poslancev skupaj ni bilo sposobnih, da bi rekli kedai toliko lepega o bodočnosti naše države-Mi, samostalni demokratje smo po vaseh radi pomagali in stranka ie zrasla, tako, da bomo letos po 11. septembru pokazali druge številke. Veseli me, da so se pridružili listi dr. Pivka naši samostojni kmetje in stranka narodnih sociia-listov. Skupni gospodarski listi pomagajmo vsi do lepega uspeha. Kmete, delavce in meščane prosim volite složno 3. škriniico dr. Ljud. Pivka! Tole pismo dajte dalje, da ga čitajo Vaši sosedie in znanci! Pozdravlja Vas Ivan Mikša. i, mm Kil 111 loreoos krogijico v tretjo skrinjico! rošeftm c'T • ' y Politiki iti za dr. Ko- katoliška vera°b V°,itVah ie ita-k zopet »7 vera v nevarnosti. hodnik Pil,dv katoliški du- nrwfnic i • (M ,a ‘katoliške* stranke KS • HV0*’0 001,1 zv°zo pravo SES? 1,1 i"1' kvpl»al ni 1 '* Votliio frflina7n- nostl 3 Pa ni Vera prav n‘® v »evar' i!verl nevl11'’' s'ovCns:'ki naprednjaki, smo :,b^4o č ?l-^o,daše od veir.e ne do-<*6mokrota p »Domovino« ali »ko voliš /katoliških 'JI , hi v'e:1°'- nM ie v drugih ,ti demokrat nh.tlKji prepovedano bi-Medjimuriu nl' 80 n,,š> prijatelii v nočejo voliti ri tudi brezverci, ki m, Korošca Ml, napredni k,,,,., sprotnika ne Političnega «a- sodimo nJegov0v b,at°’ ternVef dejanjih. a 'n ocenimo po V našem okrožni c, dobi edinegademokrntTv,,im® 7 za(1?" Pivka, moiega rojaka 1 mH-,7)sbanca 7r' kolega so klerikalci pr . ,',ske1E" 110"" očrnili pred ljudstvom z \ 1 h* z ravMiimi izmiš- Dr. Korošec — Radičev naslednik v demagogiji Dr. Korošec je za skupščinske volitve postal sila zgovoren in izredno agilen. Pojavlja se na vseh koncih in krajih, vabi z mamljivimi obljubami, češ, da bo po 11. septembru v vladi, vse sloje, da naj volijo klerikalce in pridiguje miroljubnost na vse strani. Govori o reviziji ustave, o široki samoupravi Slovenije in o spremembi volilnega zakona: če pa g. Vuki-čevič le malo namigne, da z vsem tem ne bo nič, zopet pripoveduje, da ga nismo 'razumeli, da on ni tako mislil. Močno se mu pozna Radičeva šola! Ker je Radič nekoliko ponehal, skrbi sedaj on zato, da demagogija čisto ne zaspi. Mi pa od fraz ne moremo živeti. Radi bi vedeli, kako namerava preskrbeti kruha reduciranim železni čarjem, ki so na cesti; kako pomagati privatnim nameščencem, ki bodo morali po krivdi SLS plačati milijonske davke; kaj storiti za uboge upokojence in invalide, ki jim je klero-radikalna vlada tudi preskrbela mesto obljubljenega izboljšanja nove odtegljaje! Prav nič nam ne pove, kaj je z zakonom o kreditih za kmeta, kaj z izenačenjem davkov, kaj z okrajnimi zastopi, ki so vsled famoznega člena 82. izgubili milijone na svojih dohodkih in kljub vsem izmenjavam de lavnih in sposobnih ljudi z večkrat popolnoma nesposobnimi klerikalci ne bodo mogli izvršiti potrebnih del. Za boga. mi imamo dovolj praznega govoričenja in bi radi videli narodno skupščino pri pozitivnem gospodarskem delu za narod, ne pa pri tratenju dragocenega časa z debatami, od katerih nihče nič nima, kakor kvečjem poslanci svoje dijete. Zato proč z demagogijo in kroglji-ce v tretjo skrinjico. » skih duš, katere naj pomnožijo vrste nemške stranke. Gospod dr. Miihleisen bo to nesramnost še plačal, o tem naj bo prepričan. Niti besede ne bomo rekli, ako hoče on na svojo listo združiti glasove pravih Nemcev, ne bomo pa dopustili, da bi nemška stranka v naši narodni državi nam še zopet vzgajala renegate. To za enkrat gospodu dr. Miihlel-senu v vednost! “ Velika večina naprednih štajerskih Slo ** vencev se bo odločila za dr. Plvkovo listo, kj je edini vpoštevanja vreden nasprotnik klerikalcem. Sociialisti nastopajo z dvema listama. Če hi imeli eno listo, bi bila izvolitev vsaj enega poslanca popolnoma sigurna, tako je pa zelo dvomljivo, če dosežejo štajerski marksisti volilni uspeh. Narodni delavci in nameščenci volijo napredno listo, na kateri kandidira tov. Turapej in dr. Bohinjec.« Radičevei v Prekmurju propadli Te dni je bil v Prekmurju sam Radič, da reši, kar se iz polomije še da rešiti. V Murski Soboti ga je prišlo poslušat 100 ljudi in da niso pristaši SDS varovali svobode zborovanja, Radič že tam ne bi bil mogel govoriti. V Dolnji Lendavi pa sploh ni smel govoriti, ampak se je moral vsesti v avto in izginiti. Poznavalci razmer pravijo, da Radič v Prekmurju ne bo imel niti tretjine svojih glasov od oblastnih volitev. To pa se pravi z drugimi besedami, da bo sploh samo Radič izvoljen, ali pa še on ne! Če bo pa tudi izvoljen in če odloži svoj mandat, pride na vrsto zopet Hrvat, advokat dr. Odič iz Čakovca. Slovenski radičev-ci pa se lahko pod nosom obrišejo. Kdor glasuje za Radičevo listo, pomaga samo klerikalcem. V starih vodah 1 7Sem Mani !e Se dobro v spominu, kako so Nemci v naših krajih pod bivšo Avstrijo s pomočjo gospodarske premoči vzgajali renegate in kupovali slovenske duše. 1 akrat so Nemci imenovali slovenske renegate »deutsch-freuudliche Slowencn«. človek bi so-dil po raznih izjavah, ki so jih podali nasi Nemci po prevratu o ,woji lojalnosti napram državnemu narodu, da danes ne računajo več z ono predvoj-no^politiko renegatstva, ampak da res računajo samo na glasove pravih Nemcev. Kakor pa razvidimo iz bro-' sure, katero je izdal nosilec nemške liste dr. Miihleisen za volitve in sicer v slovenskem jeziku, temu ni tako. Brez ozira na nesramne laži, katere servira dr. Miihleisen v svoji knjižici najdemo v njej zopet staro frazo o Nemcem prijaznih Slovencih« in vidimo iz tega. da se poslužuje dr. Miihleisen stare metode kupovanja sloven- Kako bodo volili 11. septembra narodni delavci? »Nova Pravda«, glasilo narodnih delav cev, piše: »Na Štajerskem imamo več list kakor Pa na Kranjskem, ker kandidirajo tudi Nemci, radikali in — vitez Zagorski. Prav kandidatura političnega »viteza* dokazuje, da še ne živimo v politično konsolidiranih razmerah. Kajti drugače bi bilo nemogoče, da se naide 100 voli!cev, ki bi podpisali kandidatno listo g. viteza Zagorskega. Na Štajerskem, kier ie gosp. Zagorski, so mogoči tudi radikali v formi političnih avanturistov. Uspehov ne dosežejo, nastojmjo običaino skupno s SLS. Radič si je svojo 'politično pozicijo v mariborski oblasti osvoiil s pristaši v Prekmurju. Niegov nastop ie razumljiv, le to bi pripomnili, da pa izven Prekmurja (tu d1 v Prekmurju se močno krha! Na shodu \i Dol. Lendavi, 20. t. m. Racfič niti govoriti ni smel, v Murski Soboti se ima zahvaliti samo samostojnim demokratom, da mu niso shoda drugi razbili Op. ur. Večernika«.) ni pričakovati, da obdrži svoje poziciie. Nemci hočejo prešteti svo-ie glasove in bodo lahko ix> volitvah u-gotovali, da h h le zopet manj in da so vedno bolj oddaljeni številki glasov, ki je potrebna za izvolitev poslanca. Združena napredna gospodarska lista, katere nosilec ie g. dr. Pivko, zdtužuje SDS, NSS in pristaše SKS. Radiča ni! Odkar je Radič postavil samega sebe za nosilca liste v mariborsko-celjskem volilnem okrožju — znano je, da dr. Novačan, dr. Kukovec itd. s tem niso bili nič kaj zadovoljni — zaman čakamo, da se pojavi med nami. Dozdeva se nam. da se ga loteva malodušnost in prihaja do prepričanja, da sc ne izplača tratiti moči za izgubljeno bitko. Saj bi mu bilo pa tudi težko pokazati le en uspeh, ki ga je za nas dosegel, izvzemši dejstvo, da nam hoče vsiliti Prepeluha in dr. Odiča, ki so jima štajerske razmere španske vasi, ker poznata naše pokrajine samo po postajah, mimo katerih se vozita. Celo, ako človek težnje naroda iz lastne skušnje in osebnega občevanja z ljudmi dodobra pozna, je večkrat težko pomagati. Pa naj bi vam pomagali oni, ki jih niti ne poznate in ki jih, ako bi bili izvoljeni, ne boste nikdar videli v svoji sredi, tako kot niste videli dosedanje radi-čevske poslance. Kandidati združene gospodarske liste pa žive kot domačini stalno med vami, oni poznajo razmere skoro vsake vasi, poznajo vse vaše težnje in nadloge, ki vas tarejo. Zato se pač ne bo težko odločiti za našo tretjo skrinjico. Nimamo nič proti bratom Hrvatom in zadovoljni bomo, ako si bodo oni sami pomagali, ker so tega ravno tako potrebni, kakor mi. Mi bomo pa svoje, ako Bog da, že sami opravili. Kaj nam obljubljajo klerikalci, ko bodo na vladi? Revizijo ustave, gosposko zbornico, zedinjeno Slovenijo, odpravo mariborske oblasti in — nebesa na zemljT za vse stanove. Sicer malo manj, kot leta 1925., toda še vedno precej dobrot, v katere niti sami ne verujejo. Iz tega jasno sledi, da nameravajo tudi v prihodnje krmiti ubogo ljudstvo s puhlimi frazami in brezplodnimi debatami. Mesto pozitivnega dela na gospodarskem polju, mesto ublaženja ne-, znosnih bremen, mesto energičnega odpravljanja gospodarske krize, ki tlači vse stanove, prazno prerekanje na vse strani, ki naj potisne narodno skupščino zopet na novo v leto 1924. Kdo naj glasuje za ljudi, ki v teh težkih časih zasledujejo cilje, od katerih nihče ne more imeti koristi?! Naj propade vse, samo da ostanejo dijete in vsaj na videz autonomistični program, ki' pa se po potrebi tudi vrže v ropotarnico! 42 milijonov za prince, lačnemu naroda figo!! V državni proračun je vlada radika-ov m klerikalcev vtihotapila tudi določbo, da se črnogorskim princem vrnejo posestva, katera jim je svojčas radi njihovega grdega postopanja v svetovni vojni odvzel črnogorski narod. Povrh pa je ista vlada z istim proračunom poklonila tudi iz žepov davkoplačevalcev 42 milijonov dinar-' jev, menda kot darilo za to, da so tl gospodje ves čas po vojni v inozemstvu hujskali in rovali proti naši državi. V Crm gori vlada med narodom mf .vei,k računu in finančnem zakonu glasoval proti izenačenhi davkov in za tiadaljno ter še večjo davčno: preobremenitev Slovenije ? Kdo je glasoval za redukcijo delavstva in njegovih mezd? Kdo je glasoval za to, da se da črnogorskim princem, ki pasejo lenobo in zapravljajo denar po tujih državah, iz žepov nas davko-' plačevalcev 42 milijonov dinarjev? Kdo je glasoval za člen 81. fin. zafy’ ki ščiti bogate industrijske driuM’® pred naložitvijo samoupravnih .uad na državne davke nad 25^»J? nalaga s tem seveda kmetom in mkom še večja bremena? Kdo je pomagal radikalom pfL^^*; sovanju za zakon, s katerim so* 5L vzele uradništvu še bore pravice, jih je poprej imelo? '' Kdo je zasebnemu uradništMti—, novim fin. zakonom natovoril *** davčna bremena? .t-u- Dr. Korošec in njegovih 20 CCc • hiio <**- Samo od njihovih glasov je v , nas/ visno, da bi se bile razmere P ^ vsaj nekoliko izboljšale. P3,} ,o po-poslabšnlc. Ko so bili na vlad > zabili na vse lepe obljube- dar0n Ali Je še kak trezen i*1 b o,ag Slovenec, ki bi motf©* takšni stranki?! V M 9 r H’ « f ft rfne ? TQ?7. ’•«£' -v Marfhorskl ■ * » j' * 4' V E C C K N T * Tutrai. Stran 3. Poii&aii podjetnika Ameriški bogataš kot pilot — V skrbeh za denar ne vidi nevarnosti Med junaki dneva — zrakoplovci, zavzema Amerikanec Levine posebno mesto. On ni pilot, marveč tip drznega podjetnika. Njega je dolar dvignil v zrak. Lindberghova slava mu ni dala miru. Najel si je pilota Charnberlina in v dveh dneh sta odletela. Chamberlin si do zadnjega trenutka ni mogel misliti, da ga bo Levine spremljal. Že poprej so razni bankirji in drugi bogatini finansirali drzne polete, a niti enemu ni padlo na um, da bi s svojim denarjem vred tudi sam poletel v negotovost po zraku. Levine ic bil prvi. ki si je mislil: Kjer je moj denar, tam sem tudi jaz. — Ko je bil polet srečno končan, se je Levine ločil od pilota Charnberlina, kakor se je že ločil od bogzna koliko nastavljencev v svojih podjetjih. Na stavljenec naj si ne domišljuje, da je nenadomestljiv. S tem sklepom in prepričanjem je prišel Levine v Pariz in si je ogledal za drugim letalcem. Našel je pilota Drouhina, a se je kmalu z njim sprl radi kontrakta in denarja. Drug drugemu sta delala razne sitnosti in neprilike, dokler ni Levina zopet dvignil dolar v zrak. Sedaj še bolj riskantno kot prvič. Iz Amerike sem je sedel *ob strani izbornega zrakoplovca, v Anglijo je pa odletel sam. Levine nima pilotskega kur za in se gotovo tudi ob zelo težkem M nevarnem pristanku na angleških -------------------------- J tleh ni zavedal, kako nevarna je bila njegova zračna pot iz Pariza. Mož na nevarnosti ni niti mislil. Denarni in kupčijski spori so ga tako razvneli, da je hotel na vsak način proč. Ker je hotel proč radi denarja, je tudi misel na denar razgnala vse druge misli in pomisleke. Vse skupaj mu je bilo denarno podjetje, pri podjetju pa mož, kakoršen je Levine, ne misli na odstotke nevarnosti. Med piloti Levine nima primera. Zato jih ima pa tem več med bogatimi ljudmi vseh časov in krajev. So bogatini, ki v vnemi kakšnega podjetja stavijo življenje na kocko, ko je pa podjetje končano in dobiček spravljen, postanejo plašni in silno previdni. Pred vsakim vetričem se močno zavijejo v obleko in predno gredo spat, skrbno posvetijo pod postelj in omare. V podjetniške račune Levina spada gotovo tudi polet iz Evrope nazaj v Ameriko. Nekega lepega dne si bo mož v Londonu najel kakega pilota in z njim odletel preko oceana. Ko je v največji naglici in na skrivaj poletel iz Pariza, je pozabil poravnati račun za garažo in neke carinske obveznosti. Ta pozabljivost kroži kot velika senzacija tudi po londonskih listih in bodo londonski piloti, ki stopijo z ame riškim bogatinom v pogajanja, gotovo zelo oprezni, lingov. 2ens in popularnost Društvo angleških književnikov je priredilo v Londonu društveni sestanek, katerega so se razen številnih Pisateljev udeležile tudi njihove sopro j ge. Na zabavi je bilo obilo elegantnih i toalet, neka dama pa je s svojo oble- [ bo vzbudila skoraj neugodno senzaci-1 jo. Globok dekolte, obrobljen s her-1 ' t ragična smrt znanstvenika na Kitajskem Nemški učenjak Filchner, ki je bil umorjen z drugimi člani znanstvene ekspedicije na Kitajskem, je raziskoval Azijo že od leta 1899. Tedaj je menda kot prvi Evropejec dospel na visoki in tajnostni Pamir ter o tej svoji težki in nevarni poti spisal knjigo ntelinom, je vzbuja: pozornost, iclo pa ^ strcju sveta«. Predgovor te zani- iiena * lVsp 'n^ mivc knjige je spisal slavni Sven He- dena iz najrazličnejših barv, lase pa ,. rdeča žokejska čepica. Razumljivo 1 R, da so vsi gostje z zanimanjem povpraševali za ženo, ki je bila razen te?a jako lepa. Dožnali so, da je ne- Versko društvo narodov Osemnajst dni je v Lozani zboroval kongres zastopnikov različnih cerkvenih organizacij, ki iščejo pota do verske enotnosti, da bi tako pomagale najti človeštvu toliko potrebno enotnost duha. 500 zastopnikov iz vseh delov sveta in iz raznih dežel, zlasti pa iz starokrščanskih cerkva orienta se je zbralo v tej lepi ideji. Manjkali so pa zastopniki rimskokatoliške cerkve. Podoben kongres je bil že pred 2. letoma v Stockholmu po inicijativi norvešk. škofa Soederbloma. Ta kongres je skušal najti enotne smernice in vzajemnost vseh cerkva v človekoljubnem delu. Geslo tega kongresa je bilo: življenje in delo, sedanji kongres je pa skušal podati temelje vzajemnega delovanja cerkva med narodi in državami ali z drugimi besedami, skušal je cerkve tako organizirati, kakor so države organizirane v Društvu narodov. Duševni vodja sedanjega kongresa je bil norveški škof Rev. Brent. Vodstvo kongresa je stalo na stališču, da tvorijo moralna načela krščanstva zadostno podlago za cerkveno zbližanje in za vzajemno delovanje ter da so vse dogmatične razlike le drugovrstnega pomena. Četudi 18 dnevni kongres ni ustvaril zaželjene cerkvene zajednice, se je vendar doseglo več, kot so pričakovali veliki optimisti. Celo v dogmatičnih zadevali, kakor so zakramenti in drugo, se je razpravljalo s tolikim mirom in stvarnostjo, kakor še nikdar v cerkve ni zgodovini. Posamezni delegati so sicer nagla-šali, da vse debate ne bodo privedle do uspeha, dokler ne bodo na cerkvenem kongresu tudi zastopniki 300 milijonov rimo-katolikov. Večina pa radi tega ni hotela odložiti razprav, češ, da se mora o idejah razpravljati tudi v slučaju bojkota od katerekoli strani. Obširno snov kongresa so obdelale posebne komisije in se bo o vsem sedaj razpravljalo pri približno 100 koniesijah in cerkvah. Spori navadna prikazen soproga znanega književnika Arnolda Benctta. Naslednjega dne je njegova gospa izjavila nekemu novinarju, ki jo je obiskal, da je namenoma prišla v neobičajni toaleti. »Ako bi bila oblečena, kakor ostale dame, me ne bi nihče opazil. Vsi poznajo !e pesnika Arnolda Pc-netta, nihče pa ne pozna njegove že-ne- ker f>a sem bila tako ekscentrično oblečena, se je vsakdo nehote zanimal zame, danes pa ve ves London za Betettovo soprogo in to je Par let pozneje se je podal na dolgo potovanje skozi centralno Azijo. Prišel ie v deželo divjega Ugolok plemena, kjer je komaj ušel smrti. To potovanje je končal v dveh letih. Ekspedicija je dospela vsa izčrpana v Sung-Panking, odkoder je po kratkem odmoru podvzel raziskovanja v drugi smeri. Zadnja leta je raziskoval Tibet. Koncem aprila t. 1. je še pisal v Berlin, da je preživel strašno zimo lakote, mraza in drugih nadlog. Od tega časa o njem ni bilo glasu do vesti, ki sporoča sedaj njegovo smrt. Viljem in to ie bil moj cilj j filchner je mnogokrat tvegal življe- m namen.« Ako je bil pesnik navdu- "J® za znanost Večkrat je dejal1, da bi šen za ta način reklame tisk molči. rad ,1ehal z nevarnimi poti, a da ne Raziskovan e Afrike z letali d?hi- k' se po pravici precei ? imamo poleg sov m n u!i0L0m,nih. športnih posku- more. Kadar žene prodajalo može Nedavno je*bila v Južni Afriki skle-i njena nenavadna kupčija. Neki dela-|vec v zlatem rudniku je prodal svojo sov tudi lepe zrakoplovske uspehe, ki!žc"° za 10 funtov in za star tovorni so bil, ze prvotno usmerjeni v po avtn S moc znanosti in kulturi brez vsake zelje športnih in drugih rekordov. Tako si je zrakoplovec Mittelholzcr vzel zraVom0 razkrivan.ie Afrike potom z zru?n Va' V to Svrho se je združil Afriko 'p Ke°£.rafom jn raziskovalcem Arnoldmii°HZ^em "1 z teologom dr. odletel-] + iomiom. Z zrakoplovom je vzela z-) 9ji.ca lz Curiha ter si je znaša 20 *”nc-* cdj Kapstadt. Proga delali na poti°C *