•LJUDSKA P8 A VIC A. USTANOVLJENA i. OKTOBRA UM - »ran NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT li-DNEVNIK IM TEDNIK —OD OSVOBODITVE DO L JULIJA USI KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK — OD L JUNIJA UU IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO«
SE EN SOVJETSKI RAZOROŽITVENI PREDLOG
Razorožitvena kontrola
naj bi zajela tudi umetne satelite
Nem York, 9. okt. (Tanjug). — Z govori delegatov ZDA, SZ in Japonske se bo jutri začela v političnem odboru OZN razprava o razorožitvi, ki velja za glavni problem 12. zasedanja Generalne skupščine. Med ostalimi bo na dnevnem redu sovjetski osnutek deklaracije o miroljubni koeksistenci, češkoslovaška zahteva po ugotovitvi škode, ki jo prizadene človeškemu organizmu atomsko žaTČenje ter vprašanja Koreje, Alžirije in zahodnega Iriana.
Razprava o razorožitvi se bo razvijala na podlagi štirih^ dokumentov:	poročila razorožitvene
komisije, ki vsebuje gradivo z londonskih razgovorov ožjega od
bora, indijske zahteve po raz-1 hodni osnutek resolucije, s katero
Britanci pristavljajo
še svoj lonec k »satelitskim« razorožitvenim načrtom SZ in ZDA
e°rgij Konstantinovič Zukov in general armije Ivan Gošnjak na batajniškem letališču
drugi dan obiska maršala zukova
grobeh padlih
!ai !e bil visoki gost tudi na naši Vojni akademiji
e°8rad, g ,
< Obrain) OKl°Dra. (Tanjug) spominski grobnici načelnik ge-
>al >kov ; minis‘er ZSSR mar- n«alneg.?	JL.A	generalni
polkovnik Ljubo Vučkovič, generalni polkovnik Pavle Jakšič in | generalmajor Martin Dasovič.
I Ko je položil venec pred grobnico, si je maršal Zukov ogledal a	,	!	grobove	padlih	borcev sovjetske
PJeV SP(>" in jugoslovanske vojske, potem pa je napisal v spominsko knjigo pfei'
;pD1Injs*er ZSSR mar-S °e vence n„P1. danes d<>-
S( ° osvobodi .spominsko grob-lak ^ih In* i Pograda -J Padlih 1 eta°l 944*nsk!h vo-
Mko01" as/rejkpn'a 50 p[ed spo‘
PtH vn'k E generalni pod-
član selcrnf ? i Večna slava junaškim borcem
Srb« ,°rlbora 7R a,riata, n' sovjetskih oboroženih sil in jugo-
LePoslo rejevič in J ngoslavije slovanske osvobodilne vojske, ki »^lan.L in sovr^t, ^ padH M svobodo in ^eodvis.
naslednje besede:
planik vJn*": ln,sovjetski ve-aršal0tn faradu Zamčevski. ^ukovom so prišli k
‘?nn,
>mn« Vp]d okt-
& F***1
sožalje
ar.il, (T2niu&)- Ob ka dr. Pfleide-
P°slov jugo-
V
so-
‘Sr' 'e«8?®«
tulu	t C' .lzraz^
tini ’	Te	<J?1?.lst,ru	Bren-
kojne(ri s ,zalJe tudi rod-ga ^leposlanika.
nost jugoslovanskih narodov. — Maršal Sovjetske zveze Zukov.
Sinoči je državni sekretar za narodno obrambo general armije Ivan Gošnjak priredil slovesen sprejem visokemu gostu. Sprejem je bil v Zveznem izvršnem svetu.
Maršal Zukov je bil dopoldne tudi na Vojni akademiji. Po krajšem pogovoru si je maršal Zukov ogledal nekatere oddelke in se seznanil z učnim sistemom višjih kadrov Jugoslovanske ljudske vojske.
London, 9. okt. (Tanjug). Ponudba prvega sekretarja KP Sovjetske sveže Hruščeva, naj bi prišli medplanetarni sateliti pod kontrolo s pogojem, da bi sprejele ta predlog tudi zahodne države, je tu znova sprožil razprave o starem britanskem predlo' gu, naj bi ustanovili delovne skupine, ki bi pred konkretnim sporazumom proučile vse njegove tehnične plati. V tukajšnjih poli' tičnih krogih napovedujejo, da bodo ta predlog znova sprožili v Generalni skupščini OZN. Zahodne države pa zdaj z vso naglico pripravljajo resolucijo v tem smislu. Britansko gledišče je slej ko prej takšno, da bi bilo treba v sleherni delni sporazum o razorožitvi vključiti tudi kontrolo »zunanjega prostora« in da je mnogo več upanja, da bi dosegli takšen sporazum zdaj, ko so raketni izstrelki in sateliti še v fazi razvoja.
Izjavo ameriškega zunanjega ministra Dullesa, da so ZDA pripravljene proučiti s Sovjetsko zvezo to vprašanje kot posebno zadevo, ločeno od splošnega raz-orožitvenega problema, v Londonu niso sprejeli z navdušenjem. Če bo prišlo do sestanka brez sodelovanja Velike Britanije, bi bilo to za London znova opozorilo, da »ostaja na drugem mestu«. Zato je tu čutiti prikrito škodoželjnost spričo nedavnih ameriških neuspehov na Bližnjem vzhodu in drugih področjih, kakor tudi spričo dejstva, da je iz strelitev sovjetskega satelita potisnila ZDA na tem torišču na drugo mesto. Mnogi se vračajo k i ideji o moralnem vodstvu Velike Britanije v svetovih vprašanjih
■jNem strelcev pri tovarišu Rankoviču
oktobra. Podpred-
viSftder RanL,1ZIršneea sveta stva drUgeBa Q 0Vlč> ki je pokro-c)inC6V strelianiu^l°?skega Prven-&nbLje dani l ženske in mla-Mowc‘iskega knt?r^el čl&ne or-
SPreiemi/^ a tega šam' MMn5tv°Va]i so med drugim
larj-^odne st?oft5alnl sekretar in drueTf ,e unl* Karl
% h Predstavnu? nar^ Uni' fcio ^ajstih"1*1 tekmovalnih * s°delu-
^ Ver **5L*° -bili Prav ^ko Zekovfe *?**? 8ve_
23 narnrf« ržavni P°d-
^5 i>olk°vmk nt0 rambo ge’
»lt J dr*avni i*,°tmar Kreačič,
J^eve sveti ?etar za n°tra-^etislav Stefanovič
►, » SW0VEn
n^eino Z' 10' oktob«
5 flo 6 "v Teniperature po-
^*^orsicorInpera*ure 0(3 16 do
' 150 ko,llnah d° 25 stoplni c' h megla. vretnena 8Jlnor®nnega PrltfsSOzPi°rtr04,e vl'
n »«6asi slabj Jedrom na<1
in predsednik Zveze športov Jugoslavije Milijan Neoričič.
Udeleženci te doslej največje strelske manifestacije v Jugoslaviji so. seznanili podpredsednika Rankoviča z dosedanjimi rezultati. Tovariš Rankovič se je zadržal z gosti v daljšem in prisrčnem razgovoru.
Tamara Lomova spet zmagovalka
Beograd, 9. oktobra. V nadaljevanju drugega evropskega prvenstva v streljanju za ženske in mladince so danes streljali s precizno malokalibrsko puško za »angleški match« — 30 strelov v 50 metrov in 30 strelov na 100 metrov oddaljeno tarčo.
Prvo mesto in zlato medaljo je osvojila Tamara Lomova (SZ), ki je dosegla 589 krogv. Zlati znak so osvojile še Eliška Stara (CSR) 587, Zinaida Kormuškina 587 in Galina Novoderova (obe SZ) prav tako 587 krogov.
Jugoslovanki Radivojevič (585) in Nada Dozet (582) pa sta osvojili srebrni medalji. Prva je osvojila četrto, druga pa deseto mesto. Bronaste medalje pa so osvojile Jugoslovanke Herold 580, Dimic 576 in Dragoslava Markovič 576.
naj bi skupščina podprla zahodne predloge in dala ožjemu razoro-žitvenemu odboru pobudo za dosego sporazuma v smeri, kakor bi jo nakazala ta resolucija.
Čeprav je večina govornikov v Generalni skupščini zahtevala, naj bi z dogovorom o opustitvi poskusov z atomskim orožjem ustvarili ugodne pogoje za splošni sporazum o razorožitvi, ni upanja, da se bo to zgodilo. Ce bi se zgodilo, bi se po mnenju zahodnih politikov Sovjetska zveza znašla -pred dilemo, da se izreče proti zahodni resoluciji in s tem bi bili ogroženi razgovori petih držav v okviru ožjega odbora.
Vse kaže, da so ZDA pripravljene sprejeti kompromisno resolucijo, po kateri naj bi ožji krog proučil vse predloge. V krogih OZN opozarjajo tudi na možnost, da bi se dosedanjim vidikom razorožitve priključil še eden. Sovjetski voditelji so namreč spričo uspešne izstrelitve umetnega satelita že predlagali, naj bi prišli spričo njenega specifičnega polo-, umetni sateliti in interkontinen-žaja med obema najmočnejšima > talni raketni izstrelki pod med-velesllama.	I	narodno kontrolo.
širitvi komisije in ožjega raz-orožitvenega odbora, belgijskega predloga, naj bi svet opozorili na nevarnost oboroževalnega tekmovanja in sovjetskega predloga o opustitvi poskusov z atomskim orožjem.
Za zdaj so predložili 6 osnutkov resolucij, ki se nanašajo na ta mednarodni problem, tri indijske ter po eno sovjetsko, japonsko in belgijsko. Tem resolucijam, razen indijske, je skupno to, da postavljajo na prvo mesto atomsko razorožitev. Indija se razen tega zavzema še za premirje v atomskem oboroževanju. Ni dvoma, da se bodo ZDA ob podpori 20 dežel zavzemale za skupni za
Zaključek obiska na Cejlonu
Colombo, 9. okt. (Tanjug). Jugoslovanska gospodarska delegacija je danes po tridnevnem uradnem obisku na Cejlonu odpotovala v Pakistan. Ondi se bo mudila štiri dni. Na letališču v Colombu so goste slovesno pozdravili vodilni predstavniki vlade. Preden se je letalo dvignilo, je podpredsednik Vukmanovid pregledal častno četo, potem pa je vojaška godba zaigrala himni obeh držav.
Preden so člani jugoslovanske gospodarske delegacije danes popoldne odpotovali iz Colomba, so imeli s predstavniki ministrstva za trgovino in planske ko-| misije še zadnje razgovore. Državni podsekretar Vladimir Velebit in veleposlanik Bogdan Crnobrnja sta bila dopoldne v ministrstvu za trgovino, kjer sta imela razgovore o gospodarskem sodelovanju med obema deželama. Vojin Guzina pa je izmenjal s predstavniki cejlonske planske komisije informacije o izkušnjah s področja planiranja.
Veleposlanik Cemej pri Adonu Zoliju
Rim, 9. okt. (Tanjug). Predsednik italijanske vlade Adone Zoli je sprejel danes jugoslovanskega veleposlanika v Rimu dr. Darka Černeja
BRILEJ O RAZMERJU MED RAZVITIMI IN ZAOSTALIMI DEŽELAMI
Prepad se poglablja
Organizacija združenil narodov mora konkretno ukrepati v korist gospodarskega napredka nerazvitih dežel
Nem Yark, 9. okt (Tanjug). Drugi odbor Generalne skupščine OZN že več dni proučuje poročilo Gospod&rsko-socialnega sveta. V debati so doslej sodelovali delegati več dežeL Sinoči je govoril tudi jugoslovanski delegat dr. Jože Brilej.
Analiziral je .možnosti in opozoril na konkretne oblike nadaljnjih prizadevanj OZN na gospodarskem torišču. Ugotovil je, da je vzlic pomembnemu gospodarskemu napredku v nekaterih delih sveta v povojnih letih tempo industrializacije na svetu lani pojemal in da tudi skupni obseg kapitalnih investicij letos počasneje narašča kakor lani. Gospodarska negotovost je letos večja, kakor je bila lani. Glavni problem zahodnih dežel je zdaj inflacija. Lani, zlasti pa letos, sta trgovinski in plačilni primanjkljaj zahodnih dežel vznemirljivo narasla. Na drugi strani pa prizadevanja nerazvitih dežel še niso ublažila glavnega protislovja sodobnega sveta. Prepad med industrijskimi in nerazvitimi deželami se še vedno poglablja, namesto da bi se zmanjšal. Cene surovin so padle lani povprečno za 10 V«, kar je zmanjšalo dohodke nerazvitih področij in omejilo vire finansiranja, na katerih so sloneli njihovi investicijski programi.
Brilej je opozoril, da zahteva
zamotanost gospodarskih proble- in sodelovanja t okviru OZN. mov regionalno in dvostransko Kot prvi problem, o katerem bi sodelovanje, da pa terja čedalje j se bito treoa posvetovati, je ome-večja medsebojna odvisnost na- i nil mednarodne posledice infla-rodnega gospodarstva predvsem 1 cije in protiinflacijskih ukrepov ukrepe _v svetovnem obsegu in . v posameznih deželah. Drugo
prek OZN. Izrazil je prepričanje, da se bo Generalna skupščina na sedanjem zasedanju odločila za ustanovitev sklada OZN za pomoč nerazvitim deželam, kar bi bil življenjsko važen ukrep za razvoj teh dežel.
Zavzel se ie tudi za razvijanje mednarodnega posvetovanja
takšno vprašanje je nestabilnost surovinskega trga.
Dr. Brilej je zaključil svoj govor z ugotovitvijo, da so za zaključke o odprtih vprašanjih svetovnega gospodarstva potrebni predvsem praktični ukrepi v okviru mednarodnega gospodarskega sodelovanja.
Karl Georg Pfleiderer
Veleposlanik Pfleiderer podlegel srčni kapi
Bonn, 9. okt. (Tanjug). Po hudem srčnem napadu je v minuli noči v Godesbergu blizu Bonna umrl veleposlanik Zvezne republike Nemčije v Beogradu Karl Georg Pfleiderer. Se dopoldne se je razgovarjad z zunanjim ministrom Brentanom. Srčni napad je dobil takoj po kosilu in so ga takoj prepeljali na kliniko v Godesbergu, kjer je ponoči umrl.
Pfleiderer se je zadnje dni mudil v Bonnu na posvetovanjih.
Doseženi cilji
Moskva, 9. okt. Radijske oddaje z umetnega satelita bi utegnile za nekaj časa prenehati, ker se baterije oddajnega aparata obrabljajo. Cilji, ki so jih sovjetski znastveniki zastavili satelitu I v proučevanju kozmičnih plasti. ; so že doseženi.
I London, 9. okt. (AP). V Wa-shingtonu so objavili, da so nad posameznimi deli ZDA in Kanade davi po šesti uri zelo razločno sprejemali signale sovjetskega umetnega satelita. Tudi na britanski univerzi v Cambridgeu so ponoči okrog 1.30 znova prestregli signale s satelita, ki je bil več sto kilometrov oddaljen od mesta. Znanstveniki v Cambridgeu pa trdijo, da se satelit naglo bliža Zemlji in da bo čez nekaj ur dosegel spodnje zračne plasti in zgorel. Observatorij satelit nene-; homa zasleduje in znanstveniki ! so ugotovili, da se čedalje bolj približuje Zemlji. Zdaj je samo še 300 km nad njo. Njegova hitrost se je zmanjšala za 2 %.
Francoske opazovalnice poročajo, da je bilo moč sinoči med 20.15 in 20.45 videti umetni satelit j nad srednjo Francijo s prostim I očesom. Podoben je bil svetli točki, ki je krožila okrog same sebe in izginila proti jugu.
Praznik makedonskega ljudstva
Vse makedonsko ljudstvo bo jutri proslavilo svoj republiški praznik, 16-letnico začetka vstaje. V oktobru 1941 je bilo, ko so Prilepski, Kumanovski in Skopski odred organizirano napadli bolgarsko policijsko postajo in zapore v Prilepu. Kmalu nato so se osnovali manjši partizanski odredi iz ve-leškega, bitoljskega, resenskega in kruievskega partizanskega kadra. Kot v drugih republikah je tudi makedonsko ljudstvo v hudi in neenaki, a pravični borbi vstalo zoper okupatorja in v tem velikem osvobodilnem boju nadaljevalo svetlo tradicijo svojega naroda, ki se je zatiran in zasužnjen v raznih obdobjih skozi več generacij uporno boril za to, kar je naposled dosegel s svojo borbo, ki se je začela oktobra 1941. leta.
V vsej Makedoniji so se letos pripravili na praznovanje zgodovinskega dne z najrazličnejšimi proslavami in prireditvami, narodi drugih republik pa jim za praznik iskreno čestitajo.
Ljubljana, četrtek, 10. oktobra 1957
leto XXIII. Stev. 239
IZDAJA EN TISKA
Časopisno zaloznisko
PODJETJE »LJUDSKA PRAVICA.
DIREKTOR PODJETJA LEV MODIC GLAVNI fN ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC
Petki2haJ?. vsak dan razen - cena 10 dinarjev
PROLETARCI VSEH DE2E1^ ZDRUZITB SEI
NASI PREDVOLILNI RAZGOVORI
IZ PROBLEMATIKE NAŠIH OBČIN
Večje sodelovanje tovarne z občino
Odgovarja Zlatan Kovačič, kandidat v zbor proizvajalcev iz tovarne cementa in salonitnih izdelkov v Anhovem
V Jugoslaviji imamo vsega dve tovarni, ki izdelujeta razne salonitne izdelke. Ena od teh je v Anhovem v kanalski občini in zaposluje nad 1100 ljudi. 2e pred vojno so v Anhovem zgradili yeliko cementarno, ki pa je že v marsičem zastarela in zdaj že pomeni oviro za napredek tovarne. Računajo, da jo bodo obnovili in modernizirali.
V kanalski občini ni drugih večjih podjetij. Elektrarna in manjše remontno podjetje ne pomenita toliko kot cementarna za gospodarstvo v občini, zato je razumljivo, da velja v občini prav tej tovarni največ ja skrb.
Tovariš Zlatan Kovačič, član delavskega sveta in upravnega odbora tovarne, je na vprašanje odgovoril tako, da je bilo čutiti skrb celotnega kolektiva in vse občine za to, da bi njihova tovarna uspevala in se razvijala.
»Kaj pomeni tovarna za vašo občino?«
»Vse. Imamo že toliko ljudi, ki delajo v tovarni in živijo od nje, da moramo skrbeti, da bo tovarna# obstajala naprej. Zlasti pa je važno, da _ .	se tovarna razvija, ker so naši
»Od občinskega zbora pro- salonitni izdelki izredno veli-izvajalcev, — pravi tov Ko- tega pomena v gradbeništvu, vačič bo imelo koristi pod- za vodovodne napeljave in po-jetje ne samo, kar se tiče pro- dobno.« izvodnje, pač pa tudi delavskega samoupravljanja.«	»Kako	se pri vas ljudje za-
_	nimajo	za volitve v zbor pro-
»Kako pa dela zdaj delav- izvajalcev?« ski svet?«	»Vsi	ne mislijo enako. Ti-
»Dobro. Delavci vidijo v sti, ki so bolj napredni, vedo, delavskem svetu gospodarja in da je to velikega pomena ne čutijo, da o vsem odloča de- samo za naše podjetje in ob-lavski svet, ker mora vsako čino, pač pa za vso državo. Če
Stroj za izdelovanje salonita v Anhovem zadevo glede tovarne in nje- bomo imeli dober zbor prolz-
nega upravljanja odobriti delavski svet oziroma njegov upravni odbor.«
»Mislite, da delavski svet odloča prav o vsem?«
»Več kot toliko se ne razumem. Imamo pa dobrega direktorja, ki skrbi, da gre vse, kar je po sedanjih zakonih
vajalcev in dobre ljudi v občinskem odboru sploh, vemo, da bomo imeli tudi delo in da nam je zagotovljen obstoj.«
»Kako ste doslej sodelovali z občinskim ljudskim odborom?«
»Večkrat je prišel na sestanek delavskega sveta in
določeno, skozi delavski svet.« upravnega odbora predsednik
občine. Tudi člani gospodar-
»Omenili ste, da bo od zbora proizvajalcev imelo koristi delavsko samoupravljanje v vašem podjetju. Kako to mislite?«
»Tako, da bosta delavski
skega sveta so prisostvovali našim sejam in se seznanjali s problenjatiko našega podjetja.«
»Menite, da bo sodelovanje vaših samoupravnihiprganov z ..	...	novim občinskim odborom
svet in podjetje bolj povezana	večje?«
z občinskim ljudskim odborom	_	.____.
td°korPeš *
muni, dalje glede investicij in ve2je kompetence.« podobno.	Mi bomo na primer »Veste,	v	čem	bodo te	kom-
predelali	celo cementarno, ker	petence?«
je zelo zastarela. V tem. priča- »Občina bo imela več sred-kujemo, da nam bo pomagala stev, s katerimi bo samostojno tudi občina!«	upravljala.«
Slov. Bistrica:
neurejen kataster - problem št. 1
V predalih je še več kot 2000 nerešenih prošenj
Občina Slov. Bistrica Je, razen nekaterih krajev, kakor mesto Slov. Bistrica, Oplotnica in Pragersko, izrazito kmetijska, zato je bilo tudi na veliki večini zborov volivcev največ govora o kmetijstvu. Kmetovalci so razpravljali o vsem: tako o oblikah in načinih borbe za dvig kmetijske proizvodnje kakor o izboljšanju cest ter drugih komunalnih naprav.
Povsod pa je bilo največ govora o davkih in davčni politiki zlasti v zvezi z novim obračunom katastrskega dohodka. Največji vzrok slabega razpoloženja glede davkov pa je neurejen kataster, zaradi katerega je mnogo nepravilnosti in očitnih krivic. Za takšno stanje pa so določeni objektivni vzroki, ki jih je treba iskati predvsem v zastarelosti katastra in pomanjkanju strokovnega kadra.
BOJAZEN PRED VEČJO
DAVČNO OBVEZNOSTJO
Na katastrskem uradu v Slov. Bistrici je trenutno zaposlenih pet uslužbencev, od tega en geometer in risar, ostali pa so pomožni uslužbenci. Občina je razdeljena na 43 katastrskih občin v pet cenilnih okolišev s skupno površino 27.286 ha. Na tej površini je 6213 posestnikov. Zaradi neurejenosti katastra je bilo v letu 1956 vloženih 1392 prošenj, letos pa 698, torej skupno 2090. Velika večina teh prošenj je ostala nerešena v predalih katastrskega urada, ker aparat ni zmogel vsega dela.
Prošnje vlagajo predvsem tisti posestniki, ki se čutijo prizadete, torej tisti, katerim so se spremenile kulture iz boljših na slabše. Teh je od skupnega števila prošenj 80 odstotkov. Nekateri prosijo za prekvalifikacijo zemlje iz boljše na slabšo ter podobno.
da je skupnost prikrajšal za toliko in toliko dohodkov. Zato je LO močno zainteresiran na tem, da se kataster čimprej uredi tako v korist tistih, ki so v resnici prizadeti, tako in še bolj pa v ko-, ,	rist občine in širše skupnosti, ki
star sadovnjak, v katastru pa niti. je bila prikrajšana na dohodkih, en pm. Seveda se še m pritožil, j	g___g
Hiš
Pomembno mesto našega tobaka na svetovnem tržišču
V Skoplju bo od 18. do 25. oktobra razstava jugoslovanskega tobaka
Skoplje, 9. okt. Od 18. do 25. oktobra bo v Skoplju druga razstava jugoslovanskega tobaka, na kateri bodo zastopana vsa tobačna podjetja iz Makedonije, Hrvatske, Srbije, Vojvodine, Kosova in Metohi-
letos v Makedoniji odkupili blizu 27.000 ton tobaka, ki so ga zasadili na 26.000 ha. To je doslej največja proizvodnja tobaka v tej republiki. Letošnji donos tobaka je rezultat boljšega obdelovanja zemlje, uporabe agrotehničnih
je, pa tudi vse tovarne cigaret sredstev in zadovoljivih vremen-
v državi.
Razstave
se bodo udeležile
Zelo redki pa so tisti, ki prosijo tudl
za spremembo na primer slabše mo tobačnih izdelkov. Prihod je kulture na boljšo, ker bi to lahko sporočilo veliko število predstav-pomenilo večjo davčno obveznost, mkov tobačnih tovarn in tvrdk iz Prav zaradi tega pa kaže, če upo- ^ S i« ^®|k®?lc,vaške, števamo prošnje in stanje kata- Zahodne Nemčije, Italije^ Tur-stra, da v doglednem času v naši	nekaterih drugih
občini sploh ne bo sadovnjakov, ®	,	, , , , .	.
ker se vse spreminja v pašnike.	Jugoslovanski tobak ima na
svetovnem tržišču zelo pomembno
SADOVNJAKOV JE ČEDALJE '?es1t?„ vtem k? smo v letih 1935 VEC	do 1939 izvozili 4666 ton tobaka,
smo ga leta 1955 14.645 ton, mi-No, kdor pozna slovenjebistri- nulo leto pa nekaj več kakor ško pokrajino, se tega ne bo 20.000 ton. ustrašil. Kajti sadovnjakov je če- Med razstavo bo v Skoplju tu-dalje več, ne pa manj, samo v di posvetovanje strokovnjakov za katastru še niso vpisani. Je kmet, tobak iz vse dežele, ki ima v naravi 1 ha že 30 let	Iz Skoplja poročajo, da bodo
6500 vagonov sladkorja
bodo izdelale tri slavonske sladkorne tovarne
Tri slavonske sladkorne tovarne, prva v Vranjinem vrhu kot ena najstarejših pri nas, druga v Osijeku, po zmogljivosti največja v Jugoslaviji, in tovarna v Županji z najsodobnejšimi napravami, so napele vse sile, da bodo letos predelale 55.000 vagonov sladkorne pese namesto planiranih 42.000.
Vse te tovarne bodo izdelale 6500 vagonov sladkorja ali 1500 vagonov več kakor lani. Do 18. septembra so predelale že 17.900 vagonov sladkorne pese.
zneje kakor drugi dve. V tej tovarni predelajo navadno 240 vagonov sladkorne pese dnevno, nekatere dni pa so jo predelali tudi po 260 vagonov. V tovarni v Vranjinem vrhu je predelajo 150 do 190, v Županji pa 165 do 175 vagonov dnevno.
Pridelek sladkorne pese je bil na področju teh treh sladkornih tovarn letos boljši kakor v katerem koli letu doslej. Največ pa so pridelali sladkorne pese na področju osiješkega okraja, in sicer na kmetijskih posestvih in zadružnih ekonomijah. Rekorden je bil pridelek sladkorne pese na
skih razmer.
Računajo, da bodo letos dosegli tudi naj večji izvoz tobaka iz te republike, in sicer okrog 15.000 ton. Glede na to, da v Makedoniji proizvajajo najbolj kakovostne vrste tobaka, imajo kupce iz več kot 20 dežel Evrope, Azije in ZDA.
DNEVNIK:
Za nagrade v k“®^vni se-
treba plačati teks. D kretariat za	nagra-
navodilo, da za	de	tek-
de, ki jih zvezni	daje
movanje v	ni
kmetijskim orSa““ vk0v za treba obračunati P p. stano-socialno zavarovanj vanjsko izgradnjo.
Dr. Jovan DjordJc^-^
grajski unive.rzlte “mesečnim je med svojim enrnnffl*
bivanjem v ZDA ini drug*
riških univerzah in	^
ustanovah 14 vrečar*W voju političmh ved v jug
viji in o jugoslovanskem^,
tičnem,	državnem m gosp	,0
skem sistemu. Razen	.
imel prof. Djordjevi^^
ših razgovorov z zna u{eVa-ki se ukvarjajo s P fei, se njem Jugoslavije. gosio-čimbolje spoznali z Jameri. vanskimi problemi, so ve
ški znanstveniki m izmenjaVo
predlagali sirso. rjev
znanstvenikov, P^o .	j„.
študentov ter publikacij goslavijo.	... poslej
V Crni	* <trirani»i
za gripo obolelih r ® olenj je 5700 oseb. vNa^eč Titogradu bilo zabelezenih	traja
pet *d Jfelrt &&&
“ai2
cer v Belem polju.	^
Na frizerskem tek	g
v Parizu je zagrebška ^ prve Vesna Kincelj dobil	^ je
nagrade. Tekmovanj^ ^ udeležilo 8° frize j KinCiova vseh evropskih deže^	ve-
je prejela prve	*»
černo frizuro, kakor eV. modele frizur za pariš«* ropski pokal.	flubroV
Stoletnico rojstva o niškega pesnika m ga Iva Vojnoviča Dubr0V-svečano Pravih' ljudi niku. V navzočnosti^ gul alc
je predsednik L	na	hi'
odkril spominsko pl	VoJ-
ši, kjer se je rodu
Notranjost tovarne sladkorja v Županji
IZ DVEH ZAKONSKIH OSNUTKOV
Čimveo pristojnosti v izpolnjevanju
prenesti na upravne organe
zakonov
— _	Je	podij
Beograd, 9. okt. (Tanjug). Zvezni izvršni	&
Zvezni ljudski skupščini osnutka zakona o sp -zv0iitvi dopolnitvah zakona o pravicah in dolžnosti	>	0	doV
odpoklicu zveznih ljudskih poslancev ter * boSta sp. jp nitvi zakona o državni upravi. Potem ko J,n.. 0t>l3st* < zakonodajna odbora in odbor za orSan,zacdievni re upravo, prideta oba zakonska osnutka na skupščinskih domov, ki se bodo začele 16- oK	_n držaV'
Po osnutku zakona o dopol- lahko državni sekretar]^.. nitvi zakona o državni upravi so ni podsekretarji im	..
državl
Samo osiješka tovarna jo je pre- j Belju, kjer so je pridelali na 20 ha delala 6500 vagonov, čeprav jo v Jesenovcu po sedem vagonov in
je začela predelovati 10 dni po-I 20 metrskih stoto\^ na hektar. uuvi	u	urzavm	upravi	bo	ni	pouacRi*'1—^	^
    I Illllllllll  	 tlllllllllllllllllllllll.Illlllllll  	ase^etarj
iuie
PRAVILNA SMER: POT	za higienizacijo naselij, urejanje komunal-
V PREVENTIVNO ZAŠČITO	nih naprav itd.
V ospredju - zdravstvo
Občine so doslej dale že velik del svojih proračunskih sredstev za zdravstveno zaščito
Zaradi teh velikih izdatkov za tekoče 300.000 DIN ZA ZDRAVLJENJE ENEGA potrebe primanjkuje denarja za nove in- SAMEGA OTROKA, KI ZBOLI vesticije. Usmeritev v preventivo pa go-	ZA	OTROŠKO	PARALIZO
vori, da so občine ubrale pravo pot, saj bo Ta znesek, ki ga mora plačati občina, moč zmanjšati tekoče izdatke le tako, da so preračunali v Grosupljem in jasno je,
_	.	,.__.	...	.	...	.	 .	..._______ „„	  ,	,___...	.	.._.	bomo vedno bolj preprečevali obolenja. To da bo tudi ta številka dala spodbudo za
It ShLmi y	razumejo tudi podjetja, saj so ?e doslej že prepričevanje o nujnosti cepljenja. Vsa
zaradi maloštevilnosti zdravstvenega ka- pohvaliti z novogradnjami in adaptacijami	iziCazala,	ko	so	prispevala	n. pr.	sredstva	zdravstvena akcija	v	Trbovljah,	ko	so	iz-
nfrofenl	tanove,	2a deino	kritje	stroškov za	fluorografske	vedli	množični	pregled	žena,	da bi	pravo-
služba, so domala po vsej Sloveniji okre- m rečeno, da je njihov prispevek za zdrav-	akcije, zdravstveni	organi pa	po svojih mo-	časno	odkrili rakasta	obolenja,	ni stala	topili in utrdili zdravstvene domove cen- stvo majhen, ali pa da ga sploh ni. Po-	gejj Dr0Daairaio	zaščitna	ceDlienia.	skrb	llko.	kolikor bi	stalo	zdravljenje	dveh,
tre za kurativno in preventivno zdravstve- glejmo samo nekatere občine. Maribor-no zaščito. Skoraj vsepovsod dela po več Center je dal lani za socialno varstvo do-zdr^vnikov in sester, osnovani so številni brih 51 milijonov, letos 62 milijonov, za dispanzerji in posvetovalnice.	zdravstvo lani 33 milijonov, letos 11, to
Ponekod so se vselili zdravstveni do- zmanjšanje pa pokrijejo dotacije finančno movi že v nove stavbe, marsikje pa so bol- samostojnim zavodom. Za investicije v niki še vedno nejevoljni, korakajo v gneči zdravstvu so namenili 20 milijonov. V Dom-po hodnikih in v premajhnih čakalnicah, žalah so dali 34 milijonov, v Postojni lani ker zdravstveni domovi še nimajo ustrez- skoraj 20, letos 16,5 milijona. Občina Sent-nih prostorov. Vendar bi bilo samo to dej- jur pri Celju odmerja za socialno varstvo stvo premalo, da bi občinam očitali, kako in zdravstvo 22 milijonov. Tržič 58 mili-so za zdravstvo le malo ali ničesar storili, jonov, Črnomelj 74 milijonov.
Nasprotno, če pogledamo proračune	občin-	Velika	večina tega denarja je name-
skih ljudskih odborov, vidimo, da	ni	malo	njena za	tekoče potrebe zdravstva, dosti
primerov, ko<so občine dale	manj pa	za investicije. Občine plačujejo
 _________________________     bolnikom	zdravljenje tistih bolezni, ki jih
ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO	je p0 zakonu prevzela nase skupnost: in-
SKRBSTVO DO ENE TRETJINE	fekcijske, TBC, rak, porodna zaščita, zdrav-
PRORAČUNSKIH SREDSTEV	ljenje otrok do tretjega leta starosti. Ob-
Tako je n. pr. v Tolminu. Z 32 milijoni, čine plačujejo manj premožnim prebival ki so jih namenili za zdravstvo in socialo, valcem tudi zdravljenje v bolnišnicah ir prednjačijo pred vsemi drugimi občinami prevzemajo vse stroške za zdravstvene pre v goriškem okraju. Tudi v Mozirju so dali ventivne akcije, štipendirajo zdravstvene za te namene tretjino proračunskih sred- kadre itd. Socialno varstvo pa predvsem stev, oziroma 30 milijonov. Tu bodo še skrbi za socialno ogrožene družine za pod-letos dogradili nov zdravstveni dom. Ce- pore onemoglim itd.
Pogled na ambulanto v Lučali ob Savinji
treh bolnic, pri katerih bi bolezen kasno odkrili.
Po vsem, tem vidimo, da skrbi za ljudi in njihovo zdravje občine niso puščale vnemar. Prepričani smo, da tudi novoizvoljeni ljudski odbori ne bodo delali slabše. Nasprotno, pričakujemo še močnejšo usmerjenost na preventivno zaščito, še več štipendij za zdrav-^ stvene kadre in kasneje, ko bo taka zdravstvena politika - prinesla uspehe, še več sredstev za nove nujne investicije v zdravstvu. M. N.
ZIS, pa je lahko im Dop0lDi ^ član Izvršnega svet'kretar. ^ predvideva, dajf^eta, po^
ni član Izvršnega s
državnega podsekreta j
V obrazložitvi e®0i da se j0 skega osnutka je r,ališ{e, m postavil ZIS na ristojn°? je Potrebnih	in	%	le
izpolnjevanju ^jgtojnosti> ^
treba tudi tiste P -soVan]e .0-nanašajo na	pgi
kretnih ukreP° ,.onom. Pr mislil ke, določene z zak ^ terT1 ^
na	So, da
je nujno Potre!ln0upravn'h ° vpi
čelo posameznih UP j dr^ te
nov politično od#f^ekr^ti funkcionarji. Tudi n^ prefi Izvršnega sveta ] jU in flVl iste funkcije v	ugg
V obradoMWe^„tO( j,
jeno, da se s =lJl'r5iina krepi pohtifna
ZIS s tem, da se i anje, jo goči njeno izP pristojno tcv pa se razširijo ^ sekret^et0V. funkcije držav rgnih
in sekretariatov
Oeiegate na	jej*
kongresu ho du, je
MS. }g?3Z&*
ga ljudskega Joj kič.
Kriza v Franciji
Fs?JH3-53-ar«
V Parizu pravijo, da se je kriza
 _____-	- -	vlade šele začela. AU bo njen konec
,	*croS>	pomenil tudi konec krize, lci močno
. jni opisali	že	pretresa Francijo in Ji odvzema sile.
«2u ki
opra^^/at. -
zaupaj''cm^MoJettu11^ - na me^naro<ll»em^torišču? To* deželo
tmndvkjjMkPt po  -
<m—_. a . Predsednik _Coty je ki bi jih lahko posvetila dejavnosti
j* spoznal gledišča'	čakajo važni problemi. Gospodarski
S?4**- Zdaj je ^	“	vinn	finančni	položaj	grozi, da sproži
W h« bo sk“šal sestavite	v?*.i ?'	hude motnle	Korenine tega položaja
Kako bn t?	„,Lad0 ln	50 v Alžiriji, kjer se dan za dnem
j. £®W*P o novem Drea*?«^ i j izčrpavajo fiaf čne in materialne sile. 1	se vprašanje Kanili^*	■ vlade	Nadaljevanje	alžirske drame pomeni
84,00 po tem kitil	p“mem"	nadaljevanje	pritegovanja jermenov
Marveč tud« r.« tS	n 2a"	‘n nadaljnje	izpraznjevanje državnih
lovsni Posrečilo pridohi«^	^se blaBajn. Gospodarsko in finančno
•“J* ostale Dartnerii ,	sode- stanje povzroča zaskrbljenost in ne-
n’.osaj so vsakemii	godovanje, stavke so na dnevnem
6 Potrebni zave7rtw	v ? redu. Ce bi Francija končala alžirsko
"1	in ne	Nobena	vojno, bi laže uredila razmere v svo-
S* sebi.	Komur	S.zadostovati	jem gospodarstvu. Nasprotna pot —
»vol	—	5e	posreči pove-	/višanje davkov, in še večje napenja-
gospodarskih moči za alžirsko ne bi odločila bitke, ki se co- bije na teh dveh frontah.
»voj	5e	Posreči	_
?c»na s ten?	veiino,	lahko	nje gost
fe? v dokaj oUbm>° prlšl° nJeP°vo vojno —
!'®> Predsednika,,^ ®eznam fr- 'co- bije na J?*® zdaleč i« ioTi P° vojn.. Da
Jv®h zadniih	’ dokazuje usoda Temeljila ukrepi, odločne držav-
5?ložeojem»™S^ in trenutno raz- »iške poteze so nujno potrebne. Toda ■oentu. n°glh strank v parla- sPričo položaja v parlamentu, ki se Prvak sn„.	vleče	že več let, si malokateri man-
»Mlett j.	e stranke Guy <Jatar upa nastopiti z radikalno plat-
jo je zahtevki neaavno v manjšini, formo. Vse kaže, da kandidati bolj k®* brem* °? desnice, naj pre- upoštevajo strankarske koristi in '•krit na *„? ke vojne, ki ea je kompromisne kombinacije kakor polzela p,?,0 svojevrsten način trebo, da bi deželo naposled rešili f°spodarski tif «'e’ ko Predlagal Problemov, ki jo teže. Zato je prišel .^Ka odobi+L nanCni Program, ka- že v pogovor izrek: v Franciji se 'amtsii nrm ‘;, “aj bi PO Molettovi vlade menjavajo, 'problemi pa osta-L4M^ \JeLStabiliKacijo razmer nejo.
»i * . skl Prvak _ naslednik, mladi S polovičarskimi, ukrepi ne pri-okw ?* Podpore „?i*,rges Maunoury, deš daleč. Slaba je tolažba,
Podpore ^“,‘SKS I'iaunoury, deš daleč. Slaba je tolažba, da bodo aižirsk*	za	svoj	nekega dne le sestavili vlado, pri
ne,, ta zakon	desnici se je čemer računajo na utrujenost parla-
ni’IJren kot	liberalen to	menta to naveličanost javnosti. Tudi
«<Isedn(ka vism.	f”*, 'n vrgla je	Plevenova teza o »premirju za leto
2 velikim	dni« ne kaže na pravi izhod. Ce bi
...« Mati—..	.mesto v »Ho- namreč sestavili vlado prehodnega
»«snouu- 7j„, .—— * ",,u	sestavili	vlado	t'»* “UU...
km? pre|l dilevrirt. ,^ vsak kan_ značaja, bi samo še bolj zagradili dohli	Pri-	izhod	iz	krize,	ki	je	zajela	Francijo
potrebno
število to ki vlade.
je v osnovi padca
sleherne D. Tr,
FRANC KOS NA KONFERENCI MEDNARODNE JEDRSKE AGENCIJE
Tudi naš uran
za blaginjo vseh in predvsem nerazvitih dežel
Dunaj, 9. okt. (Tanjug). Plenum ustanovne konference Mednarodne agencije za jedrsko energijo se je danes popoldne nadaljeval s splošno razpravo. Delegati posameznih dežel so opozorili na mednarodni pomen in veliko vlogo, ki jo bo imela agencija v uporabi jedrske energije v miroljubne namene. Govorniki so v celoti podprli naloge in delo tega novega organa vOZN in obljubili pomoč v mejah možnosti. Govoril je tudi jugoslovanski delegat Franc Kos.
Poudaril je, da je dosedanje delo za ustanovitev mednarodne agencije pokazalo, da je možno uspešno mednarodno sodelovanje na področju jedrske energije in da je to sodelovanje nujno potrebno tudi v prihodnje, ker gre za stvar, ki mora koristiti napredku in blaginji človeštva. Opozoril je na potrebo po univerzalnosti agencije in na njeno temeljno nalogo, da bi jedrsko energijo uporabljali izključno v miroljubne namene, in na sedanje politične odnose na svetu, v katerih se bo razvijalo delo agencije, ter na nevarnosti, da bi jedrsko energijo uporabili za povsem destruktivne cilje. Ne bi
agencijo in zadrževali njen razvoj.
Potem je govoril o konkretnih nalogah agencije in je razen njenega glavnega cilja poudaril tudi pomoč, ki jo bo nudila ne-, razvitim deželam. Agencija bi lahko že zdaj poskrbela za izšo-lanje znanstvenega in tehničnega
i pripravljena dati na razpolago določene količine naravnega urana, ki ga bo začela kmalu pridobivati. Jugoslavija je tudi pripravljena sprejeti v svoje inštitute na tečaje in redni študij določeno število tujih študentov j in znanstvenikov s pogoji, ki jih da ^“bil^priča,'' kV^T^d^lske bo agencija določila za vse de-
Z bombami in raketami nad alžirske civiliste
Pariz, 9. okt. (Tanjug). Glasilo KPF »Humanite« obtožuje francosko vlado, da je dovolila uporabo bomb in raket v povračilnih akcijah proti alžirskim upornikom. List objavlja izvlečke iz pisma, ki ga je rezervist Raphael Šemo po odsluženem roku v Alžiriji poslal vladni komisiji za zaščito svobode in državljanskih pravic s podatki o množičnih represalijah proti alžirskemu prebivalstvu.
Sem6 pravi v svojem pismu.
žele.
Na konferenci se je tudi da-
enote od 28. februarja do 1. marca izvedle represalije nad več kakor 100 civilnimi osebami na področju
nes nadaljevala spošna debata. Duplexa. Pred tem pa je letal-
Odbor za program, proračun in tehnična vprašanja proučuje delovni program agencije in finančne prispevke, ki jih bodo morale plačevati članice agencije. Administrativnopravni odbor
stvo z rušilnimi in ^napadalnimi bombami in raketami obsulo ves ondotni gorski masiv.
Dva člana vladne komisije sta že odstopila iz protesta, ker vla-
da bi bile usposobljene izpolniti , agencije z OZN, njenimi organi svoje lastne načrte o uporabi je- i jn drugimi organizacijami. Od-drske energije. Izrazil je mnenje, ; bor bo proučil tudi sodelovanje da je uspešno delo agencije od- J tistih dežel, ki niso članice agen-
cije, izdelal personalni pravilnik
PRODOR na druge planete
končni cilj sovjetskih astronomov
S šifriranimi signali oddaja sa- med njimi nevarnost trčenja z telit podatke o raznih merjenjih meteoriti in vpliv kozmičnih zaT-svojih instrumentov. Te podatke kov na žive organizme.
smeli dopustiti, je	dejal,	da	bi	I P°lago
sedanji neuspehi ali	zastoj	v po-	»log. znanstvene in	tehnične iz.
gajanjih o razorožitvi vplivali	na	^šnje ter dovolile	da bi se v
6 J J	njihovih inštitutih in laboratori-
jih šolali kadri manj razvitih dežel.
Znaten del svojega govora je dr. Kos posvetil prizadevanju Jugoslavije na področju znanstvenih raziskav In krepitve mednarodnega sodelovanja za uporabo jedrske energije v miroljubne namene. Rekel je, da so bili temelji znanstvenega raziskovalnega dela na področju je-
kadra v nerazvitih deželah, tako pa pripravlja predloge o odnosih da noče objaviti rezultatov anke-
j- i.*	------«.,*— !—..	---- ...	.	j.e »Humanitč« zahteva takojšnjo
objavo vseh poročil komisije.
Socialni demokrati izgubili oblast na Bavarskem
Miinchen, 9. okt. (AP). Bavarska socialnodemokratska deželna Budimpešta, 9. okt. (Tanjug) vladaje sinoči odstopila ker ji je Vrhovno sodišče je nocoj obsodilo strankf beguncev odrekla nadalj-
no podporo. Novo vlado bodo sku-
visno predvsem od razvitih de- j
žel. Zato je pozval velesile, naj ; agencije, ki bo imela od 300 do s svojim sodelovanjem omogočijo 400 uslužbencev, čim uspešnejši začetek dela agencije, tako da bi dale na raz-del svojih materialnih
Madžarski književniki pred sodiščem
skupino štirih književnikov, ki so bili po oktobrskih dogodkih aretirani zaradi sodelovanja v neredih. Zoltan Molnar je bil obsojen na tri leta, Domokos Varga na dve leti, Aron Tobias in Gyula Fekete pa pogojno na eno leta
šali sestaviti krščanski demokrati. Stranka beguncev je odpovedala svojo podporo socialistom, ker je prišlo do nesporazumov z Bavarsko stranko, ki je bila prav tako v koaliciji.
^vda^jJ?;a°V°k-ia' ~ Dav* ie
pravih iijclanei> v ka‘
izstrpVl'	v	Sovjetski	svojin instrumentov, ie poaatKe kov na l\ve orgam/.mc.	la^uvamcga uua na puumtju j<=-
flvalmi H« V DOV &a*®lit z živimi zdaj znanstveniki dešifrirajo in Za trdno lahko rečemo, je re- drskih znanosti položeni v Jugo-rtja prestar/	kako	živa	zbrali so tako že važne podatke k el prof. Pobedonoscev, da bodo slaviji že leta 1947, ko smo za-
j'et Lis* ^1° .Polet v kozmični o stanju v jonosferi in o njeni bodoči umetni sateliti večji in . čeli graditi prvi znanstveni in-atke 0 _	VaJa podrobne po- kemijski sestavi, o spremembah opremljeni z bolj zamotanimi, a j štitut za jedrske raziskave. Jugo-
: n&činu Ume>tnem satelitu zračnega tlaka in gostote, o na- popolnejšimi napravami. Najprej I slavija ima tudi že dobro izšolan zstrelitev	izstrelitve.	Za'ravi	kozmičnih žarkov in spre- bodo v njih živali, pozneje pa znanstveni kader. V njenih treh
P°Seljni/ S&telltn	 :i:	!_____i__l________________ 14	X;----i ■ i - n -	r	-	'
ki
AhkiJel*j?io
 ----------- ^..neje pa ; znanstveni
, tehta so pripravili membah magnetičnih polj. Ti po- ljudje. Po poletu se bodo lahko 1 jedrskih inštitutih dela zdaj nad
m I k 1 1	/J	v«	hm	1%	f	i	n	A	II	/VCV.m	1	1	rt	n	    —__ 1  . ■ - - *	m	■	1	m	1.	r C'
raket,
z močnimi mo- datki jim bodo omogočili,- da t '“*u Pos-rvfiv,' ’ttV različnih to- bodo bolje spoznali kozmični pro-ev '''Te?!. ,*-*sP€šna izstreli- stor okrog Zemlje. Izkušnje s po-
v smeri osvajanja kozmičnega
i*n L^!tnefa sat?ii,ta je letom prvega satelita bodo tudi n1?' terneT • ’ i? .1° ra" mnogo pripomogle k ra-zvoju dru-^ .^elav i tehnični ukrepi gih znanosti, zlasti astronavtike. RnV Jakete in satelita Umetni satelit pomeni prvi korak
Kot!0 ,so. izstrelili na- v smeri	.................
delovn« • nieni motorji ne- prostora, tel . ! j? Zaščitni Doklonen Profe
% HV
hali
in	zaščitni poldopec	Profesor aeronavtike Sternfeld
ot *er začel	Se ie k^-il od ra- ie danes izjavil novinarjem, da
Zemlii sa^?os*°i110 krožiti bodo izstrelili drugi sovjetski sa-- -j ■ Skuoai i niirr. telit nad 900 km visoko, da bi se
z njim
tudi kar najbolj izločil iz neugodnih i) zda' * 2a ^ poklopec. zračnih plasti, ki zavirajo njego-Od 7ilisatelit najmanj od- v<> gibanje. Ce bi satelit dosegel ’ ttaihn?* na^ verno pol- višino 1500 do 2000 km, bi lahko
a pot * pa .na^ južno. Nje- krožil okrog Zemlje več let, še
At«. • .» naffn ion n	/	•*o	i	•	vica	n«	tioclrAnf*TiA
n^^ra^n’	nadP^emi	poskusov
z umetnimi sateliti ta, da bi v prostoru ustvarili oporišče, s katerega bi ljudje lahko prodrli do drugih planetov. Preden pa bo znanost to dosegla, bo treba proučiti še vrsto vprašanj,
in Jul!
spod’*- ° Pridrvel v go-
Zra<5neLZnaČne plasti’ b<>
6°Tel. Sa upora zazarel in
»n
fcjJ&ti,	,^a ni moč na-
ftS211 <>W 7®	bo satelit
o ?lje- razpoložljivi K	?orniih	zračnih
cp; ?ialo niJ^ajo domnevo, da kri i °lgo	kroženje pre-
Vs?g e	ie	-ima	obliko
W10^ruttient	n'iz aluminija,
fr v dS V niem so sprav-
teli?®1 Potrebni plmu' * se ------------------  -	—	v—-------------
dan,i?°a dva m^ er^.uFa- ®a' krščanska vlada je sprejela sklep Prest * kateri!) “5, . 'l*ka od- večine v parlamentu, vštevši le-. reci na dal;n, !^J€ j,e mo^ vico, da s6 bo odločno zavzela J o 10.000 km. Za ureditev sedanjega kritičnega
§ posebnimi padali spuščali na zemljo.
Od Little Rocka do vsemirja
Nem York, 9. okt. (AP). »Vtem ko smo mi zasedli Little Rock, so Sovjeti zavzeli neskončni prostor,« beleži danes »Nev York Herlad Tribune« v nadaljevanju svojih komentarjev o prvem umetnem satelitu. Časnik zahteva od vlade, naj črpa korist iz nauka, ki ga ji je dal sovjetski satelit. Senatorji in člani Kongresa iščejo krivca. Glavno vprašanje, ki bi ga morali načeti, pa je, zakaj ZDA zaostajajo v izobrazbi ljudi. Amerika bi morala izpolniti svoj nacionalni program o osnovni izobrazbi in razvoju. Časnik zahteva, naj prijatelji in nasprotniki rasnega razlikovanja podrede ta problem mnogo važnejšemu vprašanju — odpiranju novih šol.
600 znanstvenih delavcev, inženirjev in drugih strokovnjakov s fakultetno izobrazbo, ki imajo na razpolago tudi ustrezno laboratorijsko opremo. Lani in letos so jugoslovanski znanstveniki objavili v domačih in tujih revijah 306 znanstvenih del,
Dr. Kos je nadalje izjavil, da ima Jugoslavija nekatere rude z velikim odstotkom urana in bogata ležišča rud z manjšim odstotkom, ki bi jih lahko rentabilno izkoriščali. Ko je govoril o sodelovanju Jugoslavije z dn-gimi deželami, je opozoril na specializacijo jugoslovanskih strokovnjakov v inštitutih Francije* Velike Britanije, ZSSR, ZDA, Norveške in drugih dežel. Jugoslavija je pristaš mednarodnega sodelovanja na torišču uporabe jedrske energije v miroljubne namene.
Na koncu je poudaril, da bo Jugoslavija v polni meri podprla agencijo v njenem delu in da je
°biski
VINOGRADNIŠKA KRIZA V ITALIJI
Demokristjani so klonili
pred večino v rimskem parlamentu v zvezi z razbremenitvijo vinogradnikov
Rim, 9. okt. (Tanjug). Demo- tini nižje od proizvodnih stro- j je do konca mandata sedanjega
škov. Posledica je bila, da so se	parlamenta ukinili lokalne dav-
znašli mali vinogradniki v zelo	ščine na potrošnjo vina, ki znaša-
težavnem gospodarskem položaju,	jo letno 35 milijard lir, in naj bi
 .	   _	Na koncu debate so se tej re-	preganjali in kaznovali proizva-
položaja v vinogradništvu. S tem	soluciji (pridružili tudi demokrist-	jalce umetnih vin ter zgradili
iz ZDA
sklepom je praktično brez pretresov urejeno eno najbolj perečih vprašanj, ki je dobilo po tra-.	—o , .	gičnem dogodku v Apuliji poli-
ameriški (Tan>ug>- Več tični značaj.
i°S pSlŠ1^a d<>ma bo" tudi le" Vlada je prišla pred parla' e> (Ja v Jugoslaviin 7„..„ ment z osnutkom zakonov, kate-ta-Attani	laviJ°-	Znano	rih dolQČbe niso posegle v bistvo!
vinogradniške krize. Zato so so- i cialisti, komunisti, republikanci in predstavniki nekaterih drugih
jani in vse štiri stranke so se odločile za skupno resolucijo. V tijske proizvodnje. Socialisti, komunisti in republikanci so pred-njej je določeno, naj bi najpozne-
ZDA med
Va^]ah na infmCami navadno P0t0'
iia atles 1-r
O kongr v Be°grad prispel ■ n«e Wl neSa odbora
bo*'-® Thoma« ”»	za	u'
nekaterinvS y' Sestal se Btei* narji ™ gospodarskimi tu ^iega Pet7 Beogradu. Od %6a U(11l	° včera3 se je
|a dotna tnK Predstavni-0>3utrišnwhn Blatnik.
^ tea<1 «5Sa 1X3 ,PriSpela V
va]® ^ve imnoas parlamentarcev
L7'•^P*ihedSd0£ zaradi relativne hiperprodukcije S^atsifi Je Spovedan turii rte vina> zaradi česar so bile cene
%&%££. >•>«”<** »*bl “• ^ Setnik kmetijskega od- ----------------------------------
^ Sl hn mA/l
za fi-
NA LJUBO MIRU
)e sedanja vlada privolila, da prevzame oblast v San Marinu uporna opozicija
terpretacije, v Kaierin so terjan pj^atski predstavništvi v Haagu I visokih prodajnih cen in zato,1 Rim, 9. okt. (Tanjug). Državni, Komunisti in socialisti so pri-odiočnejše ukrepe Fo aemonstra- Jn Beogradu ^ stopnjo veleposla-1 ker je davek na potrošnjo dokaj tajnik za notranje zadeve komu- volili, da prepuste oblast demo-
V Beogradu in Haagu odslej veleposlaništvi
družbene kleti'
Zadnje leto je proizvodnja vina postopoma naraščala, tako da je presegla povpraševanje na zunanjem in notranjem trgu. Čeprav so italijanska vina znana po svetu, so možnosti izvoza omejene ne samo spričo konkurence drugih evropskih dežel, marveč tudi zato, ker italijanska vina Beograd, 9. okt. (Tanjug). Na-	večinoma niso tipizirana. Na no-
. - .	,,	....___,....	.	.	aa in nizozemska vlada sta se	tranjem trgu je povpraševanje
strank predložili	resolucije	in	in-	sporazumeli, da povišata svoji di-	omejeno med drugim tudi zaradi'
terpretacije,	v katerih so	terjal^	p^ma^i predstavništvi v Haagu	| visokih prodajnih cen in zato,
. 4*%	na	e^AnniA	onnelQ I Iroi* in
cijah in smrti treh kmetov v Apuliji so vlado od vseh strani kritizirali, da je tako strogo ukrepala proti demonstrantom in zanemarila to važno področje kme-ložili osnutek resolucije, v kateri terjajo, naj se vlada odločno loti obravnavanja krize, ki je nastala
Kale, da bo ▼ San Marinu le prišlo do kompromisa, i Razmere ao bile ; zadnje dni mio ; napete. Kakor ka-| ie slika na desni, so italijanski karabinjerji ie nadzorovali ves dovoz živil v San Marino. Na zgornji sliki trije člani opozicijske vlade v Roveratu, ki so jo Italijani ie začeli oboroievati, da bi s silo odstavila sedanjo zakonito vlado republike
ništev.
visok.
v CI 1)0 m*d svojim
0b&industriJSkr?nOimdefilsnkee SPet P0S0I110 V Frtmciji
feffaS"150 pris^ v ju-fcfc>,.S^vnišw*„_Vojaškega odbora doma William
Speidel se mora skrivati
V Oslu so demonstranti pomotoma napadli druge atlantske oficirje — V Kjobenhavnu so na Speidlovem hotelu demonstrativno izobesili nacistično zastavo
Oslo, 9. okt. (Reuter). Danes i stili smo nemškemu narodu, ne pa je prišlo tu do ostrih demonstracij j Hitlerjevim generalom«. V Oslu proti poveljniku evropskih sil \ pripravljajo še vrsto protestnih Atlantske zveze generalu Hansu < zborovanj in stavk v zvezi z na-Speidlu, ki bi moral davi iz Ko- | povedanim prihodom generala danja prispeti v Oslo. Norveški gpeidla. Naknadno pa poročajo,
nistično-sodalistične vlade v San Marinu Morgandi je izjavil na sestanku z novinarji, da se je vlada začela pogajati z novoizvoljeno vlado demokristjanov in njihovih zaveznikov o pomirjenju v republiki. Rekel je, da so razgovori prišli »v pozitivno in zaključno fazo«. Po Morgandijevih besedah je bila sedanja legalna vlada prisiljena k pogajanjem zaradi italijanskega »obleganja« in dobave orožja opozicijski vladi v Roveretu. »Spričo vidne premoči«, je rekel, »sta regentski svet in vla- 1 da pripravljena rešiti ne le mir in
Pariz, 9. okt. (Tanjug). Fi-. demonstranti so vdrli na letališče, da je Speidel dopoldne prispel na za§eititi državljane, temveč tudi
-	i	suvereno!
talo pristalo 65 km daleč od Osla. i ne republike.
kristjanom in njihovim zaveznikom in da razveljavijo odlok o razpustu parlamenta. S sklenitvijo sporazuma, ki jo pričakujejo danes ali jutri, bi bila na miren način-rešena kriza v tej državici s 14.000 prebivalci.
Premik k ekonomskim metodam v gospodarstvu ČSR
Praga, 9. okt. (Tanjug). Sekretarji vseh okrajnih komitejev KP češkoslovaške so na zaseda-
  _____________ ___________ n ju v Pragi podprli predloge CK
nančni strokovnjaki so' pripra- Ko je letalo pristalo, so demon- Norveško *TendaT*ie njegovo* le-	KP ^SR o novem načinu uprav-
vidi nov načrt izrednega notra- stranti misleč, da je med potniki tai0 Dristai0 65 km daleč od Osla. ii«	g	'	ljanja, finansiranja in kreditira-
n4(Jaj.v noverrih vlulna wimam njega posojila za kritje prora-1 tudi zahodnonemški general, s ka-'aitie tth sedem prižakujej° *e čunskega primanjkljaja, ki bo men jem napadli skupino oficirjev. *'^Bni-arcev V • ameriških Par_ konec leta dosegel blizu tisoč mi- j Kakor poročajo, je kamenje zadelo ^ega nriV S° Clani zuna' lijard frankov. Primanjkljaj je 1 vrhovnega poveljnika severnih sil d°*tta t v,°ra Predstavni- posledica izdatkov za vojne ope-1 Atlantske zveze generala Ugdena bh. 1 k ha*^ ohn Jarman bo racije v Alžiriji in devalvacije in generalmajorja Coopra, med-
nja češkoslovaške industrije.
Predloge za reorganizacijo, sprožene na nedavnem zasedanju CK KPCSR, so z velikim zanimanjem sprejeli ne le gospodarstveniki, temveč tudi široka jav* nost. Čeprav se organizirana razprava še ni začela, je slišati mnenja, da je predlagana reor-
—vbh	    t-*-.	i j _______________________r~~r -___________ ...	    j______________  o_____t__________________r__________,_______ ganizacija odločen premik od
glrtliVr‘irni g0 * jugoslovanskimi blagajni nad šest sto milijard, so napis »Dol z nacističnim genera- svetlili z reflektorji. Pred poslop- imenujejo parlament, ki je bil po administrativnega načina uprav-v°ditelji	ars^imi in dru- pri tretjem in četrtem posojilu lom«. Na drugem transparentu je jem je več sto ljudi prepevalo odstopu večine poslancev s skle- ljanja češkoslovaške industrije h
I vpisali le 175 mili jard.	bilo napisano v nemščini: -Opro- danske patriotične pesmi.	i	pom regentov razpuščen.	i gospodarskemu načinu.
tL.Beogradu
**ain "I ,Jarman bo racije v Alžiriji in ---------------------------j-	—	„---------------------  r--,	-
v tako v novem- franka v avgustu. Novo posojilo,, tem ko Speidla sploh ni bilo.
ki je po vrsti peto, bo najbrž j Na letališču je demonstriralo
Kjobenhaoen, 9. okt (Reuter). Tu so sinoči nastale ostre demonstracije proti zahodnonem-škemu generalu Speidlu, poveljnika atlantskih oboroženih sil v Evropi, ki je z letalom prispel na DansKo. Na hotelu, kjer se je
St^5^uPirie 1-" posamez- razpisaino novembra. Medlem ko okoli 500 ljudi, med njimi tudi1 Speidel nastanil, so demonstranti j
itjj: sestali Poe?ini ^lani Kon- i sta prvi dve posojili dali državni skupina študentov, ki je nosila izobesili kljukasti križ in ga raz- j novljen Veliki splošni svet, kakor ganizacija
til. riitv.;	Z	J	tniliSimJ	prt	o	nnnir	+	i	rfn«rt»*o_	C1 rnt lili » i>nfl<v1rlrtiir< Pm
Morgandi ni podrobno pojasnil vsebine dosedanjih pogajanj, ker so še v teku. Obe strani sta privo-r lili v razpust svojih prostovoljskih enot, dali jamstva, da ne bo sodnih n« upravnih preganjanj, da bodo volitv« pred zakonskim rokom, določenim za leto 1959, in da bo ob-
$
■ss
-V
::-:WSSS5??
Kupčija s standardom
Trgovine in pekarne debelo zaslužijo pri beli moki, mlini pa se borijo z velikimi težavami
Kredite ob pravem času
Nekaj tednov prepozno odobren kredit zavre' *zP°j a]j
načrta skoraj za vse leto — Neizpo’^"■nvpsticijske kršitev predpisov - Ali hitreje odobravati invesut j
kredite ali prej zbirati prošnje	^
Prt ocenjevanju, kako se trošijo krediti **	invcs^^
tljstva, uporabljamo navadno enaka merUa ^nvestjcijskc Kredite tke kredite. Pogoji, v katerih uP?™kJa|? podol>i*i. Ko Je kmetijstvu ln industriji, pa niso niti približno P<»	|ndustPi!Kes»
pod streho. ne vpliva na notranja dela in	hiš se *« »“J
obrata niti de* nit* mraz. pri K™dnji stenovMj zaoswnejo P Buti sezonski značaj, čeprav tudi pozimi dela polnoma.	ueuprari*9-
Obnova v kmetijstvu pa ni od- ““"L1'* nonienfpohvalo tistim vi»na samo od vremena, temveč tudi na gr^a.POMenl P^ odobreni kr od letnih časov, od določenih, pri ne- mm kolekt , y pri tem w katerih delih na zelo kratek čas od- hitro Ukorist.^, fla previdno^^ merjenih dob. Sadnega drevja in vin- jo	tega ne ugoto
ske trte ni mogoče saditi vse leto, Se kontrolni orga ^ takrat, £e ^ manj sejam pšenico ln druge kulture. Kritika J* “A”! investict)slci, ^,i in Kadar kmetijsko gospodarstvo za- «asl ‘^"^^"odaBkih prost kredit za obnovo, računa, da ga za gradnjo IS» P . 0 preveč odv bo dobilo vsaj do ustreznega časa. Ce podobnihdel, ju
_o dobilo vsaj do ustreznega časa. r---—	...
ga dobi pozneje, Ima z nJUn Se teža- od letnega časa. krSltve pre®* ve ker ga navadno ne more izkori- Kako PrePre ****,, h|Ja 8e si for stati pravočasno.
V JULIJU ODOBREN KREDIT ZA ZIMSKA IN SPOMLADANSKA DELA
sov? Ena možnost M bUa^o večali kontrolo nad upo ft. osl3io skih sredstev. ^°dJ„“nerakoriS«en* ob koncu leta Se več mnetij«1*?'
—'S'~	investicijskih sredste	^	aojeSji
Na takšne težile kmetijska go- Glavnega smotra to:rej n Kontrol» » ■podarstva pogosto opozarjajo, vendar Morda tudi zaradi	je
brez zaželenega uspeha. Računovod- j,0m stroga. To pa je	b krš<™“
ja Vinogradniško-sadjarske Sole v Kmetijske kolektive “a	ukrenJO*
Od spomladi, zlasti pa zad- jetja iz Vojvodine s svojo belo sprotju s poslovno moralo socia- Vrhu tega Imajo vojvodinska Svetim pravi, da so zaprosili kredit predpisov. Nekaj J eospodarstv» »J, nje mesece, se je bela moka v moko. V našem list« smo že »stične trgovine in obrti. Res je, podjetja še to- ugodnost, davelja£	svoje	načrte
da skusajo mlini v Sloveniji se enaka železniška tarifa za žito In ne elaborate. Toda kredit so Jim odo- krčenja predpisov.
trgovini na debelo precej pocenila. Potrošniki so pričakovali, da bo ustrezno znižana tudi cena moke v nadrobni prodaji in cena kruha. Toda trgovine in pekarne raje razliko v ceni vtaknejo v svoj žep na škodo potrošnika in neupravičeno drže stare visoke cene. Res je, da cena bele moke ni predpisana in se prosto oblikuje. Toda človek bi pričakoval od socialistične trgovine in od pekarn, da vsaj pri tako važnem Živilskem artiklu, kakor sta kruh in moka, ne bodo skušali ustvarjati pretiranih dobičkov.
Prišlo je takole. 2e spomladi smo opažali na trgu, da so se začele cene bele moke v trgovini na debelo krhati. Se vidneje je to prišlo do izraza v drugem polletju, ko so na naS trg močneje posegla pod-
junija postavili javno vpraša- držati višjo prodajno ceno, ker pri moko, kar pomeni, da je prevoz brili Sele letos v juliju. Kaj naj bi nje, kdaj bo spričo pocenitve konkurenčnih cenah vojvodinskih moke dejansko cenejši, kakor pre-	rig^aa^em-
bele moke tudi kruh cenejši, mlinov ne krijejo stroškov. Toda voz žita, ker odpade prevoz kala y|g8a taCe sl ne w zagotovili trsnih
UPOŠTEVATI
SEZONSKI
enaka kakor pred letom, če- po najugodnejši ceni. Prav prav je medtem cena bele ne sre, da bi trgovina
,u oiogu IJO.I pil	pravljali šele pozimi, ko njihovi stalna nov« v	,et|	proucc.--- t za
av tako	je prevoz moke iz Vojvodine V	delavci niso zaposleni pri drugih de-	bi bilo trena	da	jji Kre ^
JC meu,™	 -	*	živili	Slovenijo še za približne, 1 dinar J^to	tekoči leto UbriU^^j v ^
moke v trgovini na debelo no- reševala vprašanje razmeroma niz- pri kilogramu cenejši, kadar moko obeinske(faj krajnega in naprej do jih je	fm	bado kme^
moKe v trgovini nai aeneio po fce marže prf nekaterih drugih prevažajo po Savi do Siska In šele v.ha, Podobno kot gospodarstvu vi- «etku letejakrat	pra
pustila od 68 na 59" do 60 din.	živiUh tako, da pri beli moki pre-	od tod po železnici. Mlini v Slo-	nojra4nJSke-sadjarske Sole se namreč	gospodarstva	kratk®10';
Tudi trgovina na drobno se	tirano zasluži. Slovenija potroši	veni ji pa dobe pšenico skoraj iz-	g Tako b, blf™ee ge delovni kolek-	podobno velAm^«ijstvo. ki Jmse-
obotavlia z znižaniem nadrob-	mesečno 4000 ton bele moke. Ra»	ključno iz uvoza čez Reko, pri če*	av ne bi »znašel«. Ker Je pričakoval,	ne kredite *a pravein ***,,
ne prodajne cene » belo moko. “» *	,■»“»	-fl	P""?	f™	<■»	ffZSrg&fSSl&SiV	SSfi^SS
vina preveč zasluzi na račun po-	bi blago prišlo 1* Novega Sada.	posojenimi iz dragih skladov. Ko Je	povai po setvi, *«■letovalec »ve.
ur-f * ivinir a m unsii a »»ti	trošnika, pa pomeni mesečno ne-	Naposled jih hudo bremeni še za-	zrigolai, se mu je letošnjo pomlad	setvijo. Vsak_“ tembru. tiet),
BELA MOKA BI MORALA BITI	upravičeno	obremenitev potroš-	hteva Direkcije za prehrano, da	zdelo Skoda pustita pripravljeno zem-	preskrbite v	s	ki ji» ^ redite
VSAJ ZA 8 DIN CENEJŠA	nika za 32	miliio„ov dinarjev.	morajo držati zaloge pšenice za	X\«zk“Se!\5??.Te ^ st?e	M
pol leta, za kar dobe sicer kredit	in uporabil vsa sredstva, ki Jih je bi-	začnejo delit! Jajcem ne
z minimalno obrestno mero pol	lo moč utrpeti za nekaj časa, da Je	prepozno,	tieto 1*» % dru-
jetnika fea vefi kakor mnmp-	vinograd obnovil do konca, čeprav to	nič več, kot ce v, g jereditoffl wg0.
oastotKa (za vee KaKor enome- M T skladu s predpisi, po svo- bi bilo. Dr"f^fh panogah, KJ® Je sečno zalogo), toda vskladiščenje jem mnenju Je Izbral manjše zlo. gih gospodarskem p koltk»r^jnBe
Ko so detajlistična trgovska podjetja kupovala belo moko Še po 68 din, so jo (upoštevajoč takso 2 din za prodajo mlevskih izdelkov) prodajala na drobno po
ftjo "saiio toliko «»3^ se^ NEUPRAVIČENA GRAJA	^J^*^e«jeJomo^tge?S
Zabeleženo
PREDLOGI ZA SPREMEMBO REŽIMA Z ŽITOM O anomalijah, ki so se po ja-
Polovičarstvo
Italijanske vrste pirnice so letos zelo dobro obrodile. Na mnogih tvornih poliih so pridelali toliko pšenice kakor se nikoli p naši driaoi. Bržčas je to spodbudilo mnoge kmetijske organizacije, da so za bližnjo jesensko setev določile mnogo polja, ki ga bodo posejale z italijanskimi vrstami pšenice. Zveza kmetijsko gozdarskih zbornic je priskrbeCa potrebne količine semenske pšenice, tako da bodo lahko letos posejali z njo nad 35.000 ha. Povpraševanje po italijanski semenski pšenici je znatno večje, pa ni bilo na razpolago dovolj deviz, da bi je uvozili večje količine.
Toda ie v pripravah na jesensko setev se je pokazalo, da nekatere organizacije, ki so se prijavile za setev italijanskih vrst pšenice, ne uporabljajo v celoti zanje predvidene agrotehnike. Zemlje niso preorali dovolj globoko, pripravili so premalo gnoja itd. Nepopolna agrotehnika lahko pri setvi italijanskih vrst pšenice več škoduje kakor koristi. To polovičarstvo lahko pokvari vso akcijo. Italijanske vrste pšenice namreč dobro obrode samo, če uporabljamo ustrezno agrotehniko.
Kmetijske organizacije, ki so sklenile sejati italijanske vrste pšenice, prevzemajo zelo odgovorno nalogo. S tem se namreč vključijo v boj za bogate donose in že samo to jim nalaga dolžnost, da uporabijo ose predpisane ukrepe. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bi se ponovil položaj, kakršen je bil lani s semenom hibridne koruze, ki v mnogih krajih ni vzklila, kar je zakrivila malomarnost nekaterih kmetijskih strokovnjakov.	J.	D.
Rekorden pridelek bombaža v Makedoniji
Skoplje, 8. okt. (Tanjug). — V Makedoniji pričakujejo letos rekorden pridelek bombaža, ki so ga v južnih krajih že začeli obirati. Pridelek bo znašal kakih 6 milijonov kilogramov surovega bombaža. Lani so	ga pridelali
samo 3500 ton, čeprav je mio zasajenih z njim samo 2000 ha manj kakor letos, ko so posejali bombaž na 14.000 ha.
Največji donos so dosegli na stva zlastt tud-t z neposredno obnovo tekmovalnih površinah kmetijskih 111 ne6°	E<«dov.
zadrug, kmetijskih	posestev in i Za	stoletnico smrti Josipa Reslja
kmetov, ki soidelujejo z zadruga- i 80 ae konec 1956 na pobudo TehnJžke-mi. V republiškem	inštitutu za
bombaž v Strumici so pridelali na površini 11 ha po 3000 kg bombaža na hektar.
cljskega krenita, pa navaano aot,aj»»-	.	upos«:»-
Jo tudi grajo, zakaj prejetega kredita » kmoixsK1 značaj ne Izkoriščajo hitreje. Zakaj oni ne goje, sezonsu*
IZ JUGOSLOVANSKE INVESTICIJSKE
BANKE
NOTA P°?.0lLJlS
za rekonstrukcijo P®W*.JLg
Investicijska banka Je na zadnji za predelavo	0	tobak». .„Iay»
sejt odobrila več posojil za rekon- * podjetju za pr	za	Pr
DRUGA PLAT:
KRITIČEN POLOŽAJ MLINSKE INDUSTRIJE g-, n rj.....	w«.—w	Tržna	cena	bele moke je le- tako velikih zalog jih navzlic te-
75 do 78 din, tako da so pri kilo- tos začela popuščati predvsem za- ““ obremenjuje s 50 parami pri v^ delovni kolektlvl kmetijskih zakasnitve ®“LnUe"£uno SS#: gramu zaslužila 5 do 8 din. Danes radi nesorazmerja med proizvod- kilogramu na mesec, za pšenico, gosp(>aalstev nimajo podobnih mož- '’se ’e«to' „1 vadno tudi P® zato ®, lahko dobe v neomejenih količi-	njo in potrošnjo bele moke. Med- ki J°	vskladlščeno	v	silo-	nosti, zato ne morejo kršiti predpisov, tem	zavlse od. Pjl^ju kr*dlL>-
nah vojvodinsko belo moko po tem ko odpade v Sloveniji okrog sih na Dolenjskem, pa morajo	kredita,'1pa<navadno dočaka- bilo treba pri °^tevati narav^ p,
60 din in v krajih, ki so Vojvo- 33"/» celotne potrošnje moke na Plačati še prevoz.	fjf	nr«ietera	kredita	za kmetijst^	dela.
dini tarifno bližji, celo po 59 din. belo moko, znaša ta delež v dru-Dosledno bi morala znižati tudi	gih republikah le 8 do 10 °Io, nor-;
nadrobno prodajno ceno vsaj za	malno pa se zmelje iz pšenice 15
8 din. Vendar drži trgovina po-	do 25 Vi bele moke. Tako imajo	_    __
vsod v Sloveniji, razen v Ljubija-	v drugih republikah bele moke	vile ob sprostitvi prometa ž moko
ni ln Mariboru (kjer je v zad-	preveč in jo po nizkih cenah nu-	in 0 težavah mlinske industrije,
njem času prišlo do pocenitve v	dijo v Slovenijo, slovenski mlini	bodo te dni razpravljali v okviru
~tiadrobnt"l>rodaji 2 oziroma 3 din)	Pa morajo pri prodaji bele moke	Zvezne direkcije ca prehrano.
8e stare cene, kakor ob koncu slediti vojvodinskim kohkurenč- skupnost podjetij LRS za promet
lanskega leta. Po stanju konec nim cenam. Tega pa ne zdrže, kfer z žitom je za to razpravo pripra-	, ,, reKOn- poujeuu —
septembra so nadrobne trgovine imajo po večini zastarele naprave vila svoje predloge ca spremem- f k	ne ko.sm.ooo m PodJ®*£s srt-
prodajale belo moko v Novem me-	(doslej so obnovljeni le štirje	bo sedanjega žitnega režima. Po	*trukcll° p	j ^-	tobaka imotskl «o,i34.oo»	^	sK'»
stu Se po 78 din, na Jesenicah in	večji), ker imajo po večini slabe	teh predlogih naj bi mlini držali Tovarn!	kmetijskih strojev	-Pobe-	odobrenlh posojil	.se m	_0djetU **
v Ptuju po 77, v Gorici in Kranju lokacije (samo trije mlini imajo zaloge žita le za tekoče potrebe,	v Varaždinu Je odobrila 326,485.000 dJ5anl prostor o»enJe” #vlu v »°
po 76, v Celju ln Murski Soboti industrijski tir), po drugi strani rezervo za daljšo dobo pa naj bi dln- »ovamt armatur -iskra« v Kull tolJko da bodo labk® „ pa po 75 din, medtem ko so cene pa imajo mlinska podjetja v Voj- držala posebna zvezna organizad- (Bfčka) is8,jm.ooo, tovarni perila -An- prostore 130o ton tobaK	kffletiJsK
v Ljubljani znižali tudi le od vodini možnost ceneje nabaviti ja, ki naj bi načelno prodajala dJ* K*nkovič« v Beogradu 12,311.000, Banka Je odobrUa ^ v xit°”r ^ 77 na 7!^ in v Mariboru od 78	pšcnico iz domačih virov, nepo-	žito v vsej državi po enaki ceni	podjetju izdelovanje obleke in pe-	mu posestvu
na 75 din.	sredno iz zadrug, kjer jo dobe po	(ranko vagon namembna postaja,	t*1« -Partizan« v Beogradu 47,917.000,	31,136.400 din posojila	.eKtov ln	e
Tako zasluži zdaj trgovina na	32 oziroma 31 din za kilogram,	tako da bi bila cena moke, kot	tekstilni industriji -LJubUa Miodrago-	sp0darsklh gradbenih	gdboru oW
drobno pri kilogramu bele moke	medtem ko morajo slovenski mil-	najvažnejšega živila, v vsej drža-	vl6« v prljepoiju s«,S33.ooo, Mariborski	kup iivme. ljudskemu	aditev
po odbitku takse Z din 15 do 17	ni plačevati uvoženo ali domačo	vi enaka, podobno, kakor je to	tekstilni tovarni v Mariboru 149,495.000,	gtbenik 130,926.000 za	!fjSKcn»> v°	t»
dinarjev pri kilogramu, torej kar	pšenico po 34 din s pribitkom	urejeno v večini zahodnoevrop-	industriji volnenih Izdelkov «Bačka«	strijSke vinarne,	kme	l6,497.c°«
25 do 27 •/# namesto 7 do 10 %,	prevoza po pariteti v Novi Sad.	skih držav. Tako ne bi delovni	v Apatlnu	17,815.000. tovarni	obutve	stvu „j0Skovo« v	J°5K	vlnoSra N^
kolikor je prej znašal zaslužek pri V zadnjem času so te razlike zla- človek v Ljubljani ali na Reki “Franjo Gorjup« v Zagrebu 210,190.000 .ure)utev sad°vn-lali0'l.inStvo-< v ‘ f nabavni ceni 68 din. Pekarne pa sti občutne, saj so vojvodinske za- plačal kruh pri kilogramu draže, ,n tovarni obutve -Peko« v Tržiču kmetijski zadrugi	za	ure<u^_
vtaknejo v svoj žep pri neizpre- druge navzlic zajamčeni ceni, po čeprav prihaja uvožena pšenica v U6.778.ooo din.	I vem Selu <Stip)	^
menjenl ceni belega kruha ne- kateri bi morale plačati kmetu našo državo povečini čez Reko	Za rekonstrukcije skladiščnega sadovnjakov, zgra«1“	Lo s r
upravičeno vsaj 6 do 7 din. Tako pri odkupu vsaj 32 din, znižale in so dejansko prevozni stroški za prostora za spravljanje ln predelavo jektov ln nakup op ^ obnov« pretirani zaslužki so zlasti pri odkupno ceno pri kmetu zaradi to pšenico najnižji. -	tobaka Je odobrila podjetju za prede- (Priština) pa 13’020 n^zovi«*-
osnovnih živilih v kričečem na- velike ponudbe na 28 do 30 din.	F.	S.	lavo tobaka Vranje (8,597.000, podjetju stinskega objekta v
V spomin iznajditelju Josipu Reslju
Ob stoletnici njegove smrti
V prihodnjih dneh ln tednih bo kulturni svet poživil spomin ob smrti iznajditelja Josipa Reslja, ki je umrl za malarijo v Ljubljani danes pred sto leU. Vzhodna Nemčija se bo Heslja spomnila v Rosslau-u ob Labi, Zahodna v Hamburgu. CSR v Pragi in v rojstnem mestu Chrudimu, Avstrija na Dunaju, Italija pa v Trstu, in sicer zlasti z vrednotenjem iznajdbe ladijskega vijaka.
ske tehnlike, Brodarske zveze, Zgodovinskega društva. Društva strojnih inženirjev to tehnikov, Društva Inženirjev in tehnikov gozdarske in lesnoindustrijske stroke ln Trgovske zbornice v posebnem odboru s predsednikom prpl. dr. inž. A. Kuhljem. Pokroviteljstvo nad delom odbora je prevzel član Zveznega Izvršnega sveta Franc Leskošek.
Ker so Avstrijci ob stoletnici rojstva Jo«. Reslja obširno raziskali njegovo iznajditeljsko delovanje in ocenili njegov pomen za zgodovino avstrijske in svetovne tehnike, Je bila
to vila, da za uvedbo Resljevega ladijskega vijaka te ni ustrezal razvoj parnega stroja in ae je mogel ladijski vijak uvejaljavitl ustrezho novi ravnli parnega (troja šele »redi XIX. stoletja. Podobno so t tu dlje prof. inž. Fr. Sevnika dognale, da družbene razmere ln znanstvena raven gozdarstva v Resljevem Času te nieo dovolile uresničenja njegovih načrtov zlasti za pogozdovanje Krasa, isto velja za Resljeve ekonomske nazore. U so po proučevanju prol. dr. VI. Murka terjali zlasta v gozdarstvu globoke državne posege, kar pa Je bilo v nasprotju z zmagftjo&m liberalizmom časa, tako da se morejo uresničevati šele zdaj v socialistični Jugoslaviji.
IZUMITELJ LADIJSKEGA VIJAKA
za kioatemstvo publikacijo o Reslju, ki Jo prejme javnost Bredi meseca oktobra. Za Slovence in Jugoslovane pa je napisal prot dr. VI. Murko ob-teino knjigo o življenju ln delu Jos. Reslja, ki bo izšla v letdnjem novembru kot osmi vodnik Tehniškega muzeja Slovenije. Posebna angleška publikacija za zahodno Inozemstvo Je zlasti potrebna zaradi posebne usode Resljeve iznajdbe ladijskega vijaka.
Potem ko je Reselj napravil poizkuse s ladijskim vijakom na Krki ln Ljubljanici, je dokazal uspešnost svoje iznajdbe tudi v Trstu z brlgan-tino civetto (sovo). Ob neustreznosti lartidskega parnega stroja pa Je tržaška policija Reslju nadaljnje poskuse prepovedala, čel, da bi mogli biti ne-
Za Slovence n Jugoslovane pa je Reselj razen tega še pobudnik načrtnega pogozdovanja Krasa, tako da se ob stoletnici smrti spominjamo na delovanje češkega rojaka, ki Je na Slovenskem našel svojo novo domovl-rtc to v njej smotrno Iskal pota za gospodarski dvig njenega prebival-
ga muzeja Slovenije zbrali zastopniki Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Univerze, Tehniške fakultete, okraja ln mesta Ljubljana, Ljud-
vaml za življenje potnikov. Za lz-S takimi novimi študijskimi do- najdbo pa so se zanimali zahodni po4-nalogaT novega*"odbora pokazat^delo^ gnanJ1 Je b“° °<lboru mo«of* llda° J*tnlW' nak*r Jih je Reselj a popol-
kl ga Je Reselj opravil na Sloven- ___________
skem to pa za Slovence ln Jugoslovane. Tako so daljša in obširna raziskovanja prof. dr. vi. Murka dognala, da je Reselj delal poskuse za ladijski vijak na Krlq pri Kostanjevici to na Ljubljanici na Barju, da je sodeloval pri organizacija zgodnjih konjskih dirk pri St. Jerneju na Dolenjskem in da Je njegova življenjska pot od Plete rij čez Ljubljano, Trst, Moto-vun in Benetke nazaj - v Ljubljano zvezana z lepo vrsto iznajdb ln nova-torstev v korist našega poljedelstva, živinoreje, sadjarstva, vinarstva, zlasti pa suhozemskega, rečnega ln pomorskega prometa ter gozdarstva, ki so bile 'v veliki meri patentirane, a se niso mogle takoj uveljaviti, ker so prišle prezgodaj.
Tako je prof. inž. a. struna ugo-	Resljev	načrt	za	ladjo,	ki pluje na Savi proti vodi
& :■■■* : •; ■.
S:«
■
!%•; Ji >
nlm uspehom ponovil Selnl v Parizu.
leta
spoznanju KeS^jjetn‘‘ld
■S«
UP*-
Po
pa so pustili	tudl
Ua na cedUu; n* Ldom »če1* ^ vijaka, ki so ga * P landsM n. 1-abljatl v Franclji, pusij1' ^ Britaniji in	avto*,«*
dar pa ne z R<?« J UetJ* P1^ tako da so mJnulB _<> 'L.jt* je bil Reselj - *el16J^jsicega **• znan za Iznajditelja 1«“
ZA NOVO POPOBO
Z	cur
Slovenska knJlgadei0vanJu ''orfu podobo o njegc>vem Keni P1^ & veni ji to Jugoslov ya K°l id približala ne samo	člov^	pa-
ditelja, marvei ‘U^ia vpr^d> Je- razumel mnoga rwsa p0goz a
šel zanje tudi	+
nja tržaškega to	delte
do regulacije Nfre , piuga nujnosti modernizacije^^,, po^
za grozdje do rac-- B ga prometa. Po r0^«e je ^ jjjtf mešane rodbine -	v	^
sss?sa:*.-S$
Slovencu se l^T’^>toletn1<^4JtviJ<> spomnili Reslja	s	1»»
10. oktobra ob	nagToW
vencev k njegov ^url »* ^egr Navju to nato_o	prt	^	v
-ens*
iv,
racddo tahn«™ gtar0
vem gpomenifcu p
iddu
Aškerčevi ulici. °biiwIjen]u knjige O Resljev	wskO	P ^vif
pa še s posebno spom^	je
ki bo združena * nfl Rraje. y gVo-načrtov ln spomin«^ Reselj
deloval. P^^ual
Jem času predst	.	id	f	p.
niško kulturo n«
I z&Ia avrooslo.
ob devetih
;i uprave '2-827 pa
Potrošnik, pekarne in »maček v Žaklju« • •
In še številke, dejstva, sklepanja
DEKAGRAMI IN MILIJONI
nimi kleščami. V vseh prodajal-. KARNAM ZA KRUH PREVEC nah ljubljanskih pekarn so rezali I DINARJEV, in še nekaj. Te šte-kruh na oko, niti ena roka ni po- vilice in podatki o letošnjih zgu-ložila »četrt ktie« kruha na tent- bah nekaterih ljubljanskih penico, da bi se kupci lahko pre- karn zaradi nove delitve dohodka pričali, ali niso morda odšteli za in povečanih plač nehote vzbu-
svoje osnovno živilo preveč denarja. V kupu kruha, ki so ga naši reporterji nakupili v ljubljanskih pekarnah, je tičala tudi premalo pečena štruca, ki so nam jo prodali v poslovalnici pekarne Moste »Novi Vodmat«. Precizno tehtanje žemelj in kilogramskih štruc kruha pa je razodelo še
jajo sum, da si skušajo ljubljanske pekarne pomagati na noge in tudi letos na račun potrošnika ustvarjati dobičke.
IZKUŠNJE UCE Letos pekarne nimajo dobičkov. Prej zgubo. Toda ali jo naj res spet plačuje potrošnik. Stevil-
več. Polovica štruc je tehtala j ke lanskoletnih milijonskih do-manj kot kilogram, a skoraj vse bičkov ljubljanskih pekarn niti žemlje so tehtale manj, kakor naj i najmanj niso vplivale na kultur-bi tehtale po dogovoru. Nekaj nejšo postrežbo potrošnikov. Ni-
številk:
Pekarna »Novi Vodmat«, Zaloška 31: teža kilogramske štruce
kjer v Ljubljani kruha ne tehtajo, povsod ga ne zavijejo, a le v eni sami pekarni ga podajajo
Uspešen začetek
Kmetijska proizvajalna poslovna zveza Lenart postaja organizacijsko središče kmetijske proizvodnje — Ena in še štiri sadjarske skupnosti — Neposredna pomoč m vzpodbuda zadrugam in zadružnikom ter kmetijskim gospodarstvom
V poslovnih prostorih Kmetijske proizvajalne poslovne zveze Lenart je živahno. Kmetijski tehniki in agronomi so se zjutraj zbrali in čakajo upravnika Zveze, ki je odšel na občinski ljudski odbor na neki pomenek. Menijo se o raznih kmetijskih vprašanjih, ki jih srečujejo pri delu v kmetijskih zadrugah in med zadružniki. Vprašanj je mnogo in z združenimi močmi je laže najti ustreznejši odgovor. Na nogah imajo gumijaste škornje, ki jih varujejo pred vlago in blatom. Tam, kamor so namenjeni, je dovolj obojega. Ko pride upravnik Zveze, tov. Kelhar, sledi še kratek pomenek o današnjih nalogah, da bo delo načrtno in čimbolj uspešno. Nato zabrnijo pred hišo mopedi in strokovnjaki se odpeljejo vsak v svojo smer.
ineoi Ppote£>infm r<?kež pred i Ali talk p.° telefonski žici vi ' '■ ''
—ulcaj občina Šii
.^zlec	?olioceD	je	po-
Hjb*4S ■&,? c %
1 *n Dodrrt^r^ Pek?rn skupen promet in dobiček. Naj Vse tč številke govorijo, da ,^‘ku.t	au	D	vašem	govore	številke,	ki	smo	jih	zapi-	more že slučajen nakup kruha
8P®h?	:	šali v tem zaporedju naših vpra- razodeti, da ODŠTEVAJO PO-
s*”"4	TROSNIKI LJUBLJANSKIM PE-
,---’	sa	proaaii	v loreK
Poldne poslovalnici Stari Vocimat
cesta 68: 100 dkg, nekaj gramov c.: teža kilogramske štruce 92 dkg, več kakor 100 dkg pa so tehtale štruce, ki so jih spekli v pekarni »Mirje« in v pekami »Ajdovščina«. Medtem ko naj bi tehtale — po besedah tovariša Ivana Curka, upravnika pekarne »Ajdo-	dovščina« — žemlje od 6 do
6,5 dkg, so v resnici tehtale žemlje pekarne »Poljane« po 5,5 in
ftatk w telefon.* w "	1	*> dosegale tudi druge 5,8 dkg, pekarne »Breg« po 5,4 in
jv,** glas. >Tuirli ux-Cl Flsok ljubljanske pekarne take »uspe- P dk?> ,v Prodajalna »Viadukt«, wJH*!ern zboru	Lr	SUka-	he< na račun potrošnikov?	S™ar‘1."?ka J8. — 5>5- pekarne
“	nnh— -	- Takoj potem, ko je utihnil	»Gradišče« 5,6 m 5,7, le v pekarni
moškj glas onkraj žice, smo za-	»Bežigrad«, obrat II, Titova 10,
vrteli telefonske številke vseh , sta lmeh zemlji 6 in 6,2 dkg, a v ljubljanskih pekarn. Zanimali	Pefa’™1 »Ledina«, prodajalne Ko-
UboiJČ 01 UsDeh „	smo se samo za dvoje podatkov: >°dvorska ulica 6,2 in 6,3 dkg.
rf*. in podčrtal,- *	skuPen promet im dobiček. Naj
97 dkg; pekarna »Center«, Titova v potrošnikove^ roke z lesenimi pekarna »Sp. šiška«, Celovška ’	"	’
dni
I šanj.
£** ~	-7-'?03:000	dinarjev.
' Center«: 79 Galjevica«:
Gradišče«: 80,009.000 in 5,618.000 dinarjev.
«-8?2 I
2< , K,	»Ledi
- »Miri
. —	„.,Iane<:	81,067.000	in	2,615.000	dinarjev.
—! —	'n	*M2.000	dinarjev.
30-084 - .>,‘7.	^'2®° °°° i" 5,977.000 dinarjev.
■ isr.n,e': 52.000.000 in 1,850.000 dinarjev. >§f°-i® ?l8ka<: «,281.752 in 2,674.669 din »e™.1 .Yodmat*; 50.2S7.000 in 2,290.000 din »Šentvid«; 53,560.000 in 1,605.226 dinarjev.
Tudi v Primorju številni primeri gripe
zmeraj zadovoljni niti z delavnostjo zadružnih odborov. Zaradi premajhne podjetnosti nekaterih morajo delati tudi neposredno z zadružniki. Doslej so trije kmetovalci v Rožen grundu ustanovili sadjarsko skupnost in stopili v
KAKO BI NAREDIL...
Ljudje so se že navadili prihajati po strokovne nasvete tudi v pisarno Proizvajalne Zveze kleščami.	Izkušnje uče,	da	več-	Lenart. Posebno	bližnji kmeto-
kral tudi	ostra družbena kritika	;	valci. Vprašanj je	mnogo in prav
ne zaleže,	zato bi kazalo	pri	pro-,	toliko odgovorov	in nasvetov.	—„---------_--------- __	___r— .
izvodnji in prodaji kruha, tega	J	Mimo upravnika	svetujejo	vsi	kooperacijo s Kmetijsko	zadrugo
osnovnega našega živila, čimprej	[	strokovnjaki, ki so	v pisarni.	Pri-	Trate. Pripravljajo	še	pet	podob-
poostriti in čimbolj utrditi kon-	jetno je delati z ljudmi, ki želijo	nih skupnosti,
trolo inšpekcij, predvsem pa	■	napredek.
družbeno kontrolo.	I Niso pa še vsi kmetovalci PRESKOČITI NI MOGOČE
Reporterji I takšni. Saj strokovnjaki niso Upravnik in predsednik Pro.
izvajalne zveze tov. Kelhar in Vrhovšek pravita, da bi lahko imeli pri kooperaciji še več uspehov, če bi bile vse kmetijske zadruge	bolj	delavne.	Večina sadjarskih	skupnosti	bo	namreč
ustanovljena po zaslugi njihovih strokovnjakov.
Vodstvo Proizvajalne zveze upošteva dejansko stopnjo, ki so jo dosegle zadruge v svojem razvoju, in temu prilaigaja svoje delo. Zaman bi bilo kritizirati vodstva kmetijskih zadrug, če jim hkrati ne bi pomagali pri konkretnem delu. Pomanjkljivo izpolnjevanje nalog ni namreč zmeraj posledica malomarnosti odborov, temveč bolj pogosto neznanja. Zato od zadružnih vodstev ne pričakujejo nekaj, za kar se še niso usposobila, temveč sami poprimejo. Tudi vodstva je treba postopoma usposabljati.
POMOČ IŠČEJO TUDI STROKOVNJAKI
Nova Gorica, 9. okt. — V razgovoru z našim dopisnikom je dr. Franc Marušič, šef Higienskega zavoda v Novi Gorici pojasnil gibanje obolenj za gripo v zadnjih treh tednih. Povedal je, da je do danes prispelo 210 prijav iz vsega gortiškeg okraja, ven-
. VT? VTTH/f -	______i ,__.	dar je stvarno število obolenj vsaj
,	„	,v J®, rekel prenekateri tri do štirikrat večje, ker se bolniki
knjigovodja, »ce bi vam SMEL ne zatekajo v vseh primerih po dati te podatke. Ne razumete. Zdravstveno pomoč. Obolenja za tako 7nlrni?	A; KTUVlfTTRFlVrF I imenovano azijsko gripo se javljajo
zaKajf faradi KUINKUKLtSCL! enakomerno v vseh občinah. V Idriji Druga pekovska podjetja bi lahko je prejšnji mesec zbolelo 30 gojencev te številke izkoristila v NAŠO tamkajšnjega dijaškega doma, sicer ŠKODO!	pa j® bil° med ostalim prebivalstvom
, _ ..	malo primerov bolezni; v novogorit-
V ČIGAVO škodo? Negotovost škt občini so ugotovili 107 primerov v besedah knjigovodij in usluž- er;Pe' v Ajdovščini 30, manjše šte-
bencev ljubljanskih pekarn nam ^ tudi	„
no	„■	 1______V novogoriškem dijaškem domu
na to vprašanje ni odgovorila. je ^ ponedeljka dalje zbolelo 81 go-Sele obiski naših reporterjev v jencev, v ditiaškem domu »Petra
večjem delu prodajaln Ijubljan- Skalar)a. v Tolminu pa včeraj ta	ažurnega	knneovod-
skih pekarn so d®li odgovor na ^"Sri^	dl	1	Aranžerji	so znali prižgati ogenj v očeh reklamnega možica. Toda ocenjujejo uspJe^ ali
—-	1	aii	tuji	potrošniku	blesti	pogled,	ko	odšteva	denar	za	kruh.	•	•	-
'vetn
onkr,
ŠKODO?
to vprašanje:	v	škodo POD-
JETJA. Knjigovodje in uslužbenci ljubljanskih pekam pri tem nikaikor niso mislili na zaščito interesov POTROŠNIKA! Na interese vseh tistih tisočev in tisočev delavcev in uslužbencev, ki vsak dan kupujejo kruh v 64 prodajalnah ljubljanskih pekam.
PRODAJA »NA OKO«
Naši reporterji so obiskovali i ljubljanske pekarne v torek 8. ok-P°' | tobra med osmo in enajsto uro v | dopoldne. V desetih ljubljanskih prodajalnah ljubljanskih pekarn so ponujale našim reporterjem
lezen ne razširila.
uKrai	kruh GOLE ROKE, samo v pro-
v 1—edo-	dajal ni pekarne »Poljane« na Po-
ujete to' j ., •[ Ijanski cesti 19 nam je prodajal-Podatke?« I ka podala žeml je v roke z lese-
^ Zag°rja (j0 Brežic
lu^Z'Vcl#E ,TVEJpioMTI?(Sf'®TN1‘ nlh delavcev. Zadnja občna zbora trl>oveli«k^ 1	‘ dosedanjih delavgko-pro6vetnih dru-
H>-letr^i okra- štev »Svoboda« ta ustanovna, občni ?■ W>ka' dl BrgaWizaciiB	zbor noveSa delavsko - prosvetnega
- “»s:	■»	^	*
v pirvrii Praznik
Tisto jutro je prišel v pihamo Zveze tudi upravnik Kmetijskega gospodarstva Jurovski dol, ki ureja sodoben pašnik. Več strokovnjakov več ve! Za njim je prišel upravnik Kmetijskega gospodarstva Selce, da bi mu pomagali poiskati dobrega knjigovodjo. V Selcih gospodarijo dokaj dobro. Toda ka>ko naj brez knjigovodstva sproti neuspehe v
proizvodnji?
Proizvajalna zveza je namestila za pomoč kmetijskim gospodarstvom posebnega agronoma. Pomagajo pa tudi ostali strokovnjaki Zveze. Družbeno in zadružno kmetijstvo je treba razvijati v tesnem sodelovanju. Zakaj si ne bi med seboj izposojali kme-
stili mesecih bodo slušatelji lahko pišek. — V kratkem bo imelo društvo tijskih strojev? Zakaj ne bi so-„	.	opravljali Izpite in si tako pridobili občni zbor, na katerem bodo napravili Hplova.li v sknnni	ra
V soboto dopoldne je bUo na	ma-	prekvalifikacijo. Za	šolo ima polno	program za bodoče delo. Nedavno so	..	,au ,v,.|KucPni	Kooperaciji,	ce
tičnem uradu v Novem mestu nevsak-	razumevanje uprava	in delavski svet	začeli obnavljati in urejati prosvetni	Jlin	KOTlStir	o	sodelovanjem	SC
danje slavje. Zlato poroko so obhajali rudnika lignita ter bo le tako mogoče dom, ki je bil zgrajen leta 1948, zuna- strinjajo zadružniki in kmetijska »mladoporočenci-« Oskar Tinta in	Ma-	doseči, da bo prav	vsak delavec in	njosti pa niso izdelali, ker niso imeli	o-rvorw>Hnrctvn
rija Vončina ter Franc Kirn in	Ana	uslužbenec imel predpisano splošno	denarja. Tudi zdaj, kot pri gradnji,	©
Predstavnik občinskega ljud- izobrazbo.	bbdo večina dela opravili prostovolj-
Dve zlati poroki
Vesel.
skega odbora jim je toplo čestital k redkemu slavju in jim želel v nadaljnjem zakonskem življenju še kar največ sreče In zadovoljstva.
_	..	.	; no, vendar pa bodo potrebovali nekaj
SOStanj lil Velenje	'pomoči, ki jo pričakujejo od občln-
povezana s tlakovano cesto skega 1Judskega odbora
Potrošniki si bodo lahko nabavili krompir doma
Najbrž bo naslednji teden dograjena 6 km dolga republiška cesta Šoštanj-Velenje. S tem bosta Šoštanj in Velenje povezana s tlakovano cesto s V tem tednu bo začelo zadružno Celjem. Letos so tlakovali tudi cesto trgovsko podjetje v Novem mestu, ki iez Šoštanj ter cesto skozi velenjski se je pred kratkim spojilo z Gospo- : trg. Prebivalci Šaleške doline so vsem, darsko poslovno zvezo, preskrbovati :	so se	za ta dela	zavzeli	zelo hva-
mesto s krompirjem. Oddajalo ga bo	saJ	pomeni cesta za	prebivalce
lz skladišča za hotelom Metropol, naj- veliko pridobitev, brž po 12 din za kilogram oziroma	1
morda celo ceneje. - Po zgledu dru- | Se eno letalo dobe gih mest bi »teden ozimnice« bil nujno	...	, , ,	_ ,	.. ,
potreben tudi v Novem mestu, saj po- I	Člani	Aerokluba	2arko	Majcen so
trebujejo ljudje razen krompirja 6e ' želi letos lepe uspehe. V poletnih me-zelje, čebulo, sadje in druge povrtni- secih je startalo več kot 1900 jadralnih ne. Oskrba na rednem trgu Je draga letalcev, ki so leteli več kot 360 ur. in nezanesljiva. Ker v trgovini s sad- Piloti na motornih letalih so startali
.	..	I	1	1	«111	..M	Dn/4nln<	nn	cn
Za proslave so napravili načrt
POZNI KREDITI
Upravnik Proizvajalne zveze pravi, da jih pri delu ovirajo tudi razne objektivne težave, kot krediti za umetna gnojila in seme Nedavno so imeli zastopniki pro- |ter I*>dobne. Zadruge so zbrale svetnih društev in Svobod skupaj s naročila za seme do l. septem-člani občinskega odbora SZDL in ob- bra, setev se je že začela, kredi-činskega sindikalnega sveta posveto-	morein dohiti kor
vanje o nekaterih kulturnih proble- , Pa. ne. morejo aomtl, Ker mih v blejski občini. Med drugim so Danka se nima navodil za lzva-napravlll tudi program praznovanja janje uredbe, ki je izšla že junija. 40-letnice Oktobrske revolucije. Na p t	kreditov na
Bledu bo svečana akademija, kjer bo- ro ,se”‘ <*><>Drenin Kreaitov pa
OhTi:*® v Kjer 4-	namerAvnirt	•
f«koPr^Znlk^-	godba na pllhala Svobode n jem ln zelenj^o v mestu navzlic po- I 1600-kratln leteli m ur. Padalci pa so
ctT1-	organizacijo	Toplice. Pričakujejo, da se bo usta- novnl kritiki prebivalcev še zmeraj ni opravili 200 skokov. V klubu aktivno
®STETSKo	novnega občnega zbora udeležUo pre- konkurence, sl gospodinje samo od dela 45 jadralcev, 16pllotov
Tečaji,	|
^	; ^^pS* grSCasC^a‘ podobni večerni gimnaziji Ul ga bo wubu poklonilo Jugoslovan
Razen knjigovodskega, stenograf- ‘ sko v°}no letalstvo, skega ln jezikovnih tečajev je izobra- i xr ,	, .	.	.	, .
ževalna sekcija velenjske DPD Svobo- j V lanski sezoni 34 predstav
Pred dnevi je Imela lutkovna sek-^	razred	clJa tezenske DPD Svobode občni zbor.
»O ln rfni Iz poročil je razvidno, da so imeli lut-W	karji lani 34 predstav, ki si jih je ogle-
Ararf’	dal° veS kot 4000 tezenskih otrok. Le-
tretjl in četrti razred	gimnazije.	Po	6	-	tQg nameravajo preurediti lutkovni
oder, nabaviti novo garnituro lutk in za delo pridobiti še več mladine in prosvetnih delavcev.
glasbila, stanovanjski blok. Občinski sklad za J*. aučua ^	^	zidanje stanovanjskih hlfi znaša
en«ga lnštru- 31,600.000 dinarjev, porabili pa ga Sno^ttcir	bodo za novogradnje lin za popravilo
Av J “
? tJagoI?6	^ave-
n Premoč» nak°- '
,V pre^
zagor-
^^^^gorsg0^1 jad°yoljtu
A?* sssSS«:
abi)^"xsnh
^b^ANlVOIl®«Rl SO DOBI.
U	ukleto prora-
<ssssK
r-10 m
Z»M« 1*00*.
^ »Svoboda«.
% ^	e^eamWP?e
Živinorejci nagrajeni
V nedeljo so kmetijske zadruge Nova Štifta, Gornji grad in Bočna ob pomoči Gozdarsko-kmetijske poslovne zveze Mozirje priredile premovanje goveje živine v Gornjem gradu. Zadružniki so na premovanje pripeljali tri plemenske bike, 48 krav ln 21 plemenskih telic. Najboljša rejca: Kmetijsko gospodarstvo Gornji grad in Anton Zehel, kmet iz Bočne, sta prejela diplomi in denarni nagradi. Podeljenih je bilo tudi več priznanj, denarnih nagrad pa so razdelili za 150.000 dinarjev.	•
Prireditev je bila združena s predvolilnim zborovanjem, na katerem je govoril ljudski poslanec tov. Jakob zen.
Dokončno bodo uredili prosvetni dom
do razvili tudi prapor Občinskega sindikalnega sveta. Proslave bodo pripravili tudi po drugih krajih, blejsko kino podjetje pa bo predvajalo nekaj sovjetskih filmov.
Trg svobode preurejajo
ne bodo mogli izkoristiti, ker semena ne bodo več potrebovali.
ODKUP NE OVIRA KMETI J-CEV
Proizvajalna zveza Lenart je
Nedavno so začeli v Mariboru pre- organizirala tudi odkup, ki je za
bila?8zaradi 5S?1Sn£SSS?T«j£	stekel	še	kar	dobro.	Z
potrebna, razen tega pa ga bo treba odkupom prihajajo v stik samo tudi tlakovati. Četrtino trga bodo tla- toliko, kolikor proizvajalci ne kovali z granitnimi kockami, medtem	^1,
ko bodo ostale tri četrtine pokrite z	morejo	prodati	svojih	\iskov	m
betonskimi ploščami. Obnavlja ga ma- bi to zaviralo proizvodnjo, ludl riborsko podjetje »Konstruktor«, stro- upravni odbor obravnava odkup ški pa bodo predvidoma znašali okoli	__
15 milijonov dinarjev ih računajo, da	sa™?	toliko,	vse	drugo	pa	pre-
bodo dela končana do konca leta. pusca trgovcem samim. J. r. A
V oktobru že 9 smrtnih nesreč
2e v teh nekaj dneh meseca okto- , voz tako močno, da ga je vrglo na bra je bilo na naSih cestah že osem cesto in je v mariborski bolnišnici prometnih nezgod, ki so zahtevale kmalu umrl.	-s
kar 9 smrtnih žrtev. Pri eni nezgodi sta bili smrtno ponesrečeni dve ose-1 bi, pri ostalih pa po ena. V nedeljo j zvečer je vozil po asfaltni cesti iz Pirana proti Portorožu motorist'
Franza Paulo. Vozil je brezobzirno itn objestno. Prt skladišču sold v
Portorožu je podrl na tla Janka Ki- 77 let, doma iz vasi Vrh na Dolenj-sovca, vendar se le-ta ni poškodoval,	skem in Janez Prah, star 66 let, doma
ko pa je zapeljal čez cesto v telefon-	iz vasi Brezovice na Dolenjskem. V
skl drog, sta voznik ta sopotniik uda-	Bridgeportu je umrl Janez Blatnik,
rila ob drog tako močno, da Je bil	star 64 let, v Kenoshi Franc Petšin,
motorist na mestu mrtev, sopotniik	star 77 let, v Claridge Marija Rlahko-
pa je med prevozom v bolnišnico	vič, stara 66 let, doma iz vasi Gaber
umrl.	na Dolenjskem, v Belle Vernonu Pa-
Druga nezgoda se je pripetila	vel Knavs, star 57 let, doma lz Sentru-
istega dne na glavni cesti Košaka	perta na Dolenjskem, v Waukeganu
pri Mariboru. Skozi Košake je vozil	Ivanka Mesec, stara 70 let, doma iz
z motornim kolesom Stefan Nukič.	vasi Podlipe in Jože Kucler, star 46
Nasproti mu je privozil osebni avto-	let, v Chicagu Marija Adam, stara 62
mobil, zato je Nukič zavozil na rob	let. doma lz Trsta, v Hartwicku Mar-
Mladinska sekcija Kulturno pro-	ceste. Ko je pripeljal v ovinek, ni	tin Šemrov, star 41 let, rojen v Amerl-
svetnega društva	v Bohinjski Bell je	videl pred seboj konjske vprege, ker	ki, v Indlanopollsu Luka Cesnik, star
ob sodelovanju	starejših	tovarišev	so ga žarometi nasproti vozečega vo-	77 let, doma Iz Pivke na Krasu, v North
uprizorila	minulo nedeljo	komedijo I zila oslepili1. To pa Je imelo hude	Chicagu Tomaž Troha, star 73 let, do-
»Skopuh«.	Režiral jo Je tovariš Franc | posledice. Nukič Je z glavo udaril v	ma iz vasi Podlloa.
Novi slovenski grobovi na tujem
V Clevelandu so umrli Harold Modic, star 64 let, Anton Tomšič st., star
norda ■počil in je vsak dan vetja, letev prvih dva-. let je resnično leposlovni kot v politični ter stro-
PRED ITI. KONGRESOM ZVEZE PREVAJALCEV JUGOSLAVIJE
Prevajalec -
kulturni delavec
KOMEDIJANTOV
SMEH IN POSMEH
CELJSKA UPRIZORITEV »ROMANOVA IN JULIJE« PETRA USTINOVA
Jutri se bodo delegati republiških društev prevajalcev, včlanjenih v Zvezo prevajalcev, zbrali na svojem tretjem kongresu v Ljubljani. Prejšnji kongres je bil pred dvema letoma v Zagrebu, prvi, ustanovni, pa pred štirimi leti v Beogradu. Torej dokaj mlad datum za stanovsko ustanovo, katere dejavnost je zakoreninjena v samih začetkih naše splošne in narodne kulture.
Obseg prevajalske dejavnosti v našem sodobnem življenju je tako velik, da si ga že ne moremo več predstavljati, vsaj iluzijo o tej dejavnosti si lahko ustvarimo morda le s paradoksno mislijo: kaj bi bilo, če prevajalstva — v najširšem smislu —ne bi bilo?
In prav tako na videz paradoksna ugotovitev, če pomislimo na pomen prevajalskega dela: tako zelo je že postalo pojem našega življenja, dejstvo sine qua non, da se ga ne zavedamo več. Kot sonce in zrak, ki smo ju vsi deležni, a najbrž nikdar ne razmišljamo o naši življenjski odvisnosti od njiju.
So pa tudi dnevi, ko sonce sije medlo in zaspano in je zrak zadušljiv. Tako je tudi s prevajalstvom. Prevajalec ni in ne more biti povsem svoboden, s svojo dejavnostjo je postal eden izmed mnogih, najtesneje med seboj povezanih členov, ki včasih niti ne more, nikdar pa ne sme popustiti, kajti po tej nevidno spleteni mreži se pretaka najžlahtnejša kri kulture, znanosti in umetnosti. Sleherni zastoj — ti zastoji, iz najrazličnejših razlogov, žal niso bili tako redki — so bili vedno znak neke vsesplošne anemičnosti življenja, bili so prvi začetek in dolgotrajna posledica neke velike zmote v narodu ali med narodi. Prevajalstvo, njegov uspešen krogotok, je lahko dokaj zanesljiv barometer splošne politične konstelacije v svetu, zaupanja in sodelovanja med narodi ter njihovega medsebojnega spoštovanja.
V tem in samo v tem smislu moramo vrednotiti tudi slovensko prevajalsko delo. Naloge prevajalstva pri malem narodu so le še odgovornejše in težje: z manjšimi materialnimi in potencialnimi možnostmi nuditi svojemu narodu vse, kar že imajo in sproti ustvarjajo veliki narodi in — žal nelah ka posebnost malega naroda — posredovati svetu vsaj najvišje dosežke svoje lastne kulture in umetnosti. To poslednje je, a želeti bi bilo, da bi kmalu nehalo biti, začarani krog, iz katerega se le težko izmotavamo. Letos je bil ustanovljen poseben denarni sklad prav za pospeševanje te dejavnosti. V zadnjih dveh letih smo zabeležili nekaj uspehov, ki upravičujejo ustanovitev tega sklada Mislim na uspelo izdajo Prešerna v angleščini, ki je zbudila v svetu dokaj zanimanja za slovensko poezijo sploh in odprla možnost ter interes za pripravo antologije slovenske lirike v istem jeziku ter spodbudila celo Indijce, ki so tudi pripravili podobno antologijo. Za čarani krog je morda počil razpoka v njem vsak Prevajalska žetev najstih povojnih bogata, tako v marksistični in kovni in znanstveni literaturi. Popravili smo marsikaj zamujenega, izpopolnili ie ne več prazno zakladnico svetovne kulture, in na tem in onem področju, v tem in onem primeru, stopili v korak sodobnim svetom. Splošna raven našega prevajalstva je taka, da smo z njo lahko zadovoljni, v neredkih primerih je celo na zavidljivi višini. Edini očitek: še vedno nesorazmerje med skrbjo za tujo klasiko in sodobno, tekočo tujo literaturo. Tu smo včasih ze kar preveč »previdni« in nezaupljivi. Premalo zaupamo v svoj okus, preveč čakamo na dokončno »oceno« zgodovine in morda premalo upoštevamo potrebe (namenoma ni sem zapisal »,želje«) sodobnega človeka. Ka) bi bilo, če bi bili tako »nezaupljivi« in »previdni* v prevajanju in sploh v odnosu do sodobne znanstvene in tehnične tuje misli? Pustimo to vprašanje brez odgovora, kajti odgovor je lahko en sam.
Pojutrišnjem se bodo zbrali na svojem tretjem kongresu predstavniki prevajalcev vseh naših republik, predstavniki najbolj »tihih*, včasih ne dovolj znanih in najmanj »priznanih« med vsemi »reproduktivnimi umetniki«. Kongresu želimo, da bi svoje delo uspešno opravil. C. Zlobec
Tirnice, po katerih je Slovensko ljudsko gledališče v Celju zdrselo v letošnje igralno razdobje, so dovolj modre glede na repertoarno politiko, dovolj privlačne in temeljite v izvajalskem pogledu: žalostni in sočutni usodi Ane Frankove, ki je osvojila nedvomne simpatije, je sledila druga premiera: Petra Ustinova pa-rodistična igrača »ROMANOV IN JULIJA«. Tedaj po tragični, izredno občuteni dekliški izpovedi
zacijo >Ljubezen starih polkovnikov«, ki jo je pred leti uprizorilo celjsko gledališče. Zgolj v naslovu je novo delo kajpa tudi v »sorodu« s Shakespearovo tragedijo »Romeo in Julija«. Saj mimo dveh sprtih familij — sovjetskega in ameriškega veleposlanika v neki imaginarni, »bogaboječi« kneževinici — ter ljubezni, ki vzklije med sinom sovjetskega veleposlanika, poročnikom Romanovim in hčerko njegovega ame-
Nada Božičeva, Marjanca Krošl-Horvatova in Mitja Bitenc v duhoviti komediji Petra Ustinova »Romanov in Julija« v Ljudskem gledališču v Celju
— bravura domislic, bodic in ostric, ki jih more zapisati le pero razvajenega evropskega razumnika, v katerem se ob angleški »sokrvici« pretaka nezatajlji-va slovanska — boli točno: ruska
— kri. Kri v širokih in vrelih čustvenih venah.
Peter Ustinov: sanjač in na-britež, analitik in šaljivec, intelektualec in estet, svobodoumnik in suženj glumaštva, veliki komedijant in artist, improvizator in sentimentalist. Z zgoščeno značajsko oznako: ars teatralica — v eni osebi, eni duši, eni razum-niški potenci.
Komedija »ROMANOV IN JULIJA« je pač najbolj v sorodu z njegovo znano satirično improvi-
Metlika v Tednu muzejev
Belokranjsko muzejsko društvo v Metliki bo za letošnji Teden muzejev počastilo spomin dveh metliških rojakov, zaslužnih bratov Ivana in Antona Navratila. V soboto, 12. oktobra bo priredilo spominski večer, na katerem bo o obeh Metličanih predaval znanstveni sodelavec Slovenske akademije prof. dr. Rudolf Kolarič. Brali bodo tudi odlomke iz del Ivana Navratila in pokazali več kratkih kulturnih filmov. V nedeljo, 13. oktobra dopoldne pa bodo ob 11. uri na rojstni hiši bratov Navratilov v Metliki odkrili spominsko ploščo. Belokranjski muzej bo hkrati odprl razstavo del bratov Navratilov. Ivan Navratil je bil znan kot izdajatelj prvega slovenskega mladinskega časopisa »Vedež«, bil je pa tudi znan slovničar in etnograf. Njegov brat Anton je bil med najnaprednejšimi Metličani takratne dobe in med soustanovitelji metliške Čitalnice.
riškega tovariša, missis Julijo, ni ničesar, kar bi spominjalo na renesančno mojstrovino. Sicer so pa te »sorodstvene« vezi docela nepomembne. Namen Ustinova je bil preprost, aktualističen, dejal bi, enodneven: v parodistični dikciji" pokazati nesmiselnost in majhnost vnanjih, prestižnih, političnih razprtij v soočenju s človekovimi čustvenimi in čutnimi navadami, ki edine — po Ustinovu — urejajo in naravnavajo struge medčloveških odnosov. Pristavek: Ustinov kot polnokrvni in vročekrvni enfant terrible ko-medijantstva, glumaštva in artizma to splošno resnico izpoveduje bolj mimogrede in ga v prvi vrsti zanimajo tipološke nadrobnosti junakov, ki jih z naslado ogrinja v svoja humorna, duhovita razumniška oblačila. Da bi vendarle razrešil zoprno uganko razprtij, med »vzhodom« in »zahodom«, pripelje na srebrnih sa- j neh svoje cvetoče fantazije med-nju še brezvetrni svet miroljubja,1 poezije, idilike, sanj. Svet, v ka-
upljiva tragika in glumaška brezbrižnost; politična bodica in tiha človeška izpoved. Itd. itd. Ves ta mozaik je prestrt še z bleščečo artistično tenčico, ki nikdar ne more utajiti pisateljevega izjemnega smisla za duhovitost. Njen čar je tolikšen, da često preglasi toplejša človeška čustva, ki pa jih Ustinov še kako pozna, četudi ne pozvanja z njimi in se tedaj nepazljivemu posluhu rada zmuznejo. A kdor le nekoliko intimne-je premisli o njih, jih prej ali slej mora občutiti
Uprizoritev te lnvencuozne igrate v režiji Jureta KisLngerja, scenografski zamisli Svete Jovanoviča, kostumografski opremi Alenke uartl-ser-seve ln lepem prevodu Herberta Gruna pomenu nov, zmagovit poskus celotnega umetniškega zDora, izpovedati svoj ustvarjalni čredo v kar se da živili, aktualnih m estetsko pomembnih različicah. Klslinger je »ROMANOVA IN JULIJO« pojmoval kot parodističen, s toplimi človeškimi nitmi premrežen spektakel; temu ustrezno je razmejil omenjene tri svetove, jih okrasil s posmehljivimi tipikami v oblikovni in vsebinski fakturi. Pn tej razmejitvi Je na škodo estetskemu ravnovesju nekoliko preostro persifliral »rusko familijo«, zlasti z masko vadima Komanova in s preveč poudarjeno tragikomično usodo vohuna. Scenografija Svete Jovanoviča je bala sicer uporabna, vendar v nji ni bilo tiste živahne invencaje, ki je postala že pojem v celjski gledališki praksi.
Med igralskimi stvaritvami velja na prvem mestu omeniti dve imenitni upodobitvi: Marjana Bačka v vlogi veleposlanika Komanova ln Slavka Strnada v vlogi vohuna. Vzlic temu, da je Bačko z birokratsko, diktatorsko gestiko in mimiko ter »stalinsko« masko bil v vnanjem pogledu kot tip preostro izrisan, je njegova značajska podoba pridobila na poglobljenostih, med katerimi je kajpa najimpresiivnejši zanostni monolog, s katerim je Bačko upravičeno požel aplavz pri odprtem odru. Podobne opombe bi kazalo napisati na rob Strnadovemu vohunu. Res je, ta žalostna kreatura se je od persiflira-nega tipa preveč nagnila v občutljivo človeško tragikomiko — režiser bi to moral in smel korigirali — a Strnad je vnovič Izpričal nekaj tistih pomenljivih kreativnih nastavkov, s katerimi se razvija v močnega karakternega igralca.
Zaljubljeni naslovni par Julije in Romanova sta prikupno oiivela Marjanca Krošl-Horvatova in Janez Eržen: v Juliji je Horvatova nanizala lestvico lastnosti in občutij, od ljubeznive In zaljubljene naivke do razvajene, muhaste osice. Eržen je Ml v prizorih, ko se bojujejo njegova naravna človeška nagnjenja s privrženostjo vnanjim smotrom, su-gestlvnejši kot v lirskih in ljubezenskih Izpovedih.
Dve miljejsko tipični figuri sta ostvarili Mara Černetova in Nafla
Literarni večer
jugoslovanskih prevajalce
V zvezi s Kongresom Zv« prevajalcev Jugoslavije,
11. do 13. t. m. v
priredilo Eksperimentalno^ ^
lišče v soboto, dne 111» ^ Božičeva kot soprogi obeh veleposla- v Viteški dvorani JVT ^ cenikov: zlasti Černetova je kot Ev- rarni večer z naslovom	.
dojka Romanova ekonomično izrisala ...	,	Slovenski Igrali
tipološke prelive »tovarišice ministri- tike do Ctanes«. >	bodo
ce«. Mitja Bitenc Je bil v vlogi vele- sodelavci tega	. .uijiva-
poslanika ZDA dovolj zanimiv ka- rPPiHrali v slovenščini, binetni pozer, kakršni so v visokih ... .	• makedonščini
meščanskih krogih znani. Drugi za- SČini in	literature,
ljubljeni par: Marfo Zoločenko in prevode IZ svetov“	ie no-
Freddija Vanderstuyta sta upodobila Rksoerimentalno gleaau,.,_;. -g. Klio Maverjeva in Tone Terpin. Ma- . s".	cnmO	za	kvaliteto
verjeva je puhličasto in nadrdrano skrbelo ne	učinkovit0
»vdanost ideji« izoblikovala z večjo citacij, marveč tuai nrireditčv vnanin nrikunnostln in sn ros P e n osti O.	tako	03	OO
vnanjo prikupnostjo in sproščenostjo, cnremliavo, tako da bo PT medtem ko Trpin ni znal naliti do- .P^ ^ z zunanje
milijo- ljiv potek- Spored	navede.
volj brezbrižne razigranosti in stopaškega bluffa v podobo narjevega sina-dediča.
-	   ga	avtorje	(v	oklepajuL*nav^
VSrrvS,Uge“aiVei^	Homer	<&
nez Škof v vlogi generala mikavno . ■*' T.mrvjlaviie): Homci i »seviljsko« nabrit in uglajen, čeprav jalceV_Jug	njurič))' ^
h.- «... — škodovalo še nekaj harle- vrč), Sofokles U»i. j pgjite kotnostli. Slavko Belak in T>ai-Po in Tu-Fu (CiOrjdi t
'	,m. Kombol), Shakespeare,(r.
bi mu ne
kinske lahkotnosti.
Avgusta Sedej sta bila kot »vojaka« in »krošnjarja« privlačen ornament tretjega sveta. Nadškofa je s smislom za mero karikiral Vlado Novak.
Komedija »ROMANOV IN JULIJA« vsebuje veliko blestečega, razumniškega, nekoliko izjemnega humorja. Tudi v problemskem pogledu je delo spričo poudarjeno aktualistične narave izjemno. Kljub tem izjemnostim je celjska gledališka publika delo navdušeno sprejela. Poglavitni delež za tako lep uspeh gre brez dvoma izvajalcem.
Vasja Predan
durovič-Simič),	<*•
vy), Byron (Menart), Pr Djukič), Leopardi	«	gopoV),
škin (Klopčič), pe»n
Tjutčev (Vidmar),	Daudet ^
zes), Zmaj	Sop0t
Le2’	(	MaSmovia	(KJ*
(LiH N?
tj inčev i v	pnke (KJR
zes), Zmaj	A. S°P°’
lec), Bezruč (AlbreM, (&a. (Minatti), D. M®*-®1"* priredite*. kar). Na to izredno, pn
te vrste, opozarja**^ Ijansko kulturno °b«speri. Vstopnice pri blagajni mentalnega gledališča v ^ kah.
Werner Berg: Koroška domačija
Werner Berg v Ljubljani
Med deli razstavljavcev na le-
terega sam ne verjame in ga iTO- \ tošnjem ljubljanskem grafičnem nizira z enako dobrodušnostjo biennalu so bili tudi grafični listi,
kot ona prva svetova. Ustinov pusti vse tri svetove ovite v dim svojega posmeha. Kar zadeva objektivnost tega posmeha, pisatelj ni enako pravičen »vzhodu« in »zahodu«: njegovi ruski predniki in njihovi sovjetski dediči ga bolj vznemirjajo in mu tedaj vsiljujejo bolj pikre satirične ostrice. In še to: Ker so te ostrice naperjene v »stalinsko epoho« — so dandanašnji kajpa že rahlo zgodovinsko kuriozitetne. Navsezadnje pa je narava enodnevnic že a priori takšna, da ugašajo z dnem.
Tisto, kaT ne more ugasniti, je umetniška invencija Petra Ustinova. Pisateljev oblikovalni te-meljnik: kontrast. Nič nenavadnega ni, če si podajajo roko goreči zanos in mrzlična ironija; burleskna šala in lirski stih; za-
podpisani z Werner Berg. Avtor, znani slikar in grafik, upo-dabljavec življenja ljudi na nam toliko blizkem .Koroškem, se je vključil v II. mednarodno grafično razstavo v Ljubljani kot kvaliteten predstavnik solidne avstrijske grafike. Ta teden, v soboto 12. oktobra, pa bodo v isti Moderni galeriji odprli samostojno razstavo njegovih olj in grafik; umetnik Werner Berg se bo predstavil slovenskemu likovnemu občinstvu z obsežnim izborom svojih del.
Mimo pomena nadaljnjega spoznavanja likovnih stvaritev Wernerja Berga je treba ob tej razstavi zabeležiti vsaj še dvoje. Prvo: razstavo prireja Moderna galerija v sklopu svojih podobnih prireditev, ki imajo namen po-
t&m
sredovati našo likovno umetnost I 25. leti na	lcir>etiji> 2®
Korošcem in njihovo nam. Kot jej Obirjem, na Rutarj Aa
znano, so bile v zadnjem času na Koroškem že dve razstavi slovenskega slikarstva, in del naših impresionistov stava G. A. Kosa, pri nas pa smo videli razstavo novejšega koroškega slikarstva. Še važnejše in privlačnejše pa je drugo dejstvo, ki še bolj veča naše zanimanje za umetnost Wernerja Berga:	ta
umetnost namreč govori o naših ljudeh na Koroškem, ie en sam živ odraz njihovega življenja. Za nas ima še svoj globlji pomen: Berg je edini likovni interpret naše manjšine na Koroškem in to mojstrski interpret Vsi ti obrazi na njegovih oljih ali grafikah so nam zato še toliko bolj blizu in toliko bolj domači, saj so to obrazi naših ljudi, s katerimi je mojster nerazdružno povezan. Berg se je namreč, čeprav je doma iz Porenja, naselil pred več kot
vrsto let živi in	per«
prejel več nagra > Diirerja, r. g nagrado Alberte	tudi£
stavljal pa je m^L pari®1’ gj Dunaju, v Berhnu,J netkah m Hamo ^	^ j
številnih P°hYf’Bergu ** io-izrekli WernerjU » J dvoje ^ govo delo, ^^setnosti hval zares venWn . arja Ji kovnem svetu.	j^a.
schke in Alfreda Kud»^
Prvi dan sv°|®	l3. o^“rg
Ljubljani, v nedelj er & 3 ob 11. uri, bo dr- w ^ sam vodil po J^metnof ^
razlaganja lastne lllcoVna
katero je svetovn odlcritoSi■ tika zaPjsaltn element^’18^
neposredna in*>	ln pnvl
nedvomno zanimiv dogodek.
cv^x^^^^^xv^^^xvi^^^x^^^XVX^xxxvv\xxxxNvv^.v^xxxvxxvxvxNvvvvovxvv^.Nvvvv^.v^^xvvvvvvvvvvvv^
CVVVVVVVVVVVVVVVXV»
Obisk starih mojstrov
TEDEN MUZEJEV: IZ ZBIRKE MESTNEGA MUZEJA V CELJU NA RAZSTAVI V NARODNI GALERIJI V LJUBLJANI
tehnMce — lesorez, bakrorez ln je<}> ln Butiena kani ca. Tii postopki) nikakor niso preprosti dti lahko bli trdili podobno, kot je trdil že DUrer, »da a tem, ko kdo vbode z železcem v košček lesa, na-
prtikaMle
drugače.. zasl"*' & le brant - *slU^ ^ oljih to
  G tetn »O ^ jud)
resničnostjo.
pravi večkrat boljšo umetnino, kakor gova Številna o1^^nakOvre<lne'
  --------------------------------------
*
v
RUDOLF SAKSIDA RAZSTAVLJA V MARIBORU
V nedeljo so v Mariboru v Umetnostni galeriji odprli razstavo tržaškega slikarja Rudolfa Sakside. Skupno je razstavljenih 22 olj. Mariborčani so si v prvih dveh dneh v velikem številu ofledali razstavo.
Marsikdo je že sllial, ali pa je črtal o 78 umetninah — o dvanajstih DUrerjlh, ittaih Rembrandtih in Se
0 drugih . . Morda sl Je ob vsem tem predstavljal ogromna, že nekoliko od prahu patinirana platna, podana v razkošnih baročnih barvah ln formah, v izredno razgibanih kompozicijah to svetlobnih nasprotjih... Povsem napačne so bile take predstave, kajti v Zbirki vsega tega ni. Zadovoljiti se Je treba le z majhnimi, skromnimi Usti, kil skrivajo v svojem čmo-belem podajanju čudovite lepote in nedosegljive umetnine. .. Vse te lepote je treba najti In Jih tudi pravilno vrednotiti. . .
»Od kod ta grafična zbirka?«,
, vprašujejo posebr. oni, ki vedo, da je to ena naj bogatejših zbirk daleč naokoli. V Jugoslaviji jo prekaša edinole Grafični kabinet Jugoslovanske akademije znanosti ln umetnosti ; v Zagrebu. Tam namreč hranldo celotno Valvasorjevo grafično zbirko. »Srečno naključje« — odgovarjam — »in Se srečnejše, da Je prišlo ravno v muzej«. Z listi bi se namreč lahko marsikaj zgodilo ln v vseh primerih bi ostali brez umetnin.
1 Zastopane so tri glavne grafične
Sinoči Je bila v Narodni galeriji Ljubljani odprta v okviru Tedna muzeja razstava rih mojstrov« iz zanimive in dragocene zbirke, ki Jo hranijo v Mestnem muzeju Celju
drugii v velikem delu«. In ravno v tem Je posebna privlačnost grafifce in morda so se ravno zato Številni
slikarji navdušiili nad njo________
Kar 21 avtorjev se predstavlja s svojimi deli. Med začetniki je Martin Schongauer. Pit njegovem »Polaganju v grob« vlada tisto poznogotsko razpoloženje, ki je značilno
njimi ln veselimi
Zato Jo v
ln grdim, ndtnali toliko
— vse Pa
za vsa njegova dela. Albrecht Dtlrer tiiftnostli. Njegova — največji umetndlk lesoreza ln ba- igle, »vetlobe
lrrrt.ro-f o ia S« nmiil	vanMBnXmi A1a_	m/iAl	ost&la	J
kroreza Je že pravd renesančni človek, ki živi s svojim časom, pozna stanje tedanje družbe ta zna to v grafiki tudi upodobiti. V njegovih grafikah Je vse polno drobnih črtic, dramatične razgibanosti to končno tudi čudovitega miru. Pa »Mali nUmberškt mojstri«? Ti so zares »malik, saj Imajo same mlniaturice, ki M Jih človek natančno lahko ogleda šele s povečevalnim steklom. Cela vrsta Je teh veliildh »malto« mojstrov — vsi tekmujejo med seboj, kateri bo večJt od drugega. Pa se končno le sporazumejo ln ostanejo samosvoji — vsak rajši' obdrži »voj način izražanja ln oblikovanja ter s tem ostane samozavestnejši »malik mojster. O Leydnu boste že prt samem listu »Suzana ln dva starca« spoznali, da Je velik umetnik, kil Je bil ob tem motivu izredno prisrčno razpoložen. Sto let kasneje sta Rembrandt
moča. Je ostala
Potem	__
smcarjl živali,
Tiepolo ln P06® vvileelet	j.
Ob veem ton “	^
o ortiginaJnostli	teri^	fte”*
r. «1»
imajo potrebno lite	Je
Jalno gradivo.	sp«"
struktura
j . VedC, s«
Skoraj več stanji
spremlja ™z*«v^	p
nBf1S vr^eV;
sebej
faksimili to ' rave tako so ostale le P
Mili)o*
Riše in piše Vladimir Pirnat, dijak VII. r. gimn.. Ljubljana
>enke narišite dreti raste iz zemlje. te z narisano zem-Prilepite na stekle-
ni
hotel a?* v naive®jem nalivu v
^m°Cenl,rjiVmS"e bi” ---------------
“e bom pozabil majhnih so nas pri-
Slovo je bilo žalostno...
fino ^ldni	odkar	se je družil z nami kot s svojimi
in enotnosti * * PP^oda "-Bratstva črnogorskimi tovariši. Zato se ga vedno .a,i * po Cmi gori, a se še je oprijelo ime »Slovenac Iz Ko-in drohniK j™ .n^am vseh v‘isov tora-«.
bom noiaKii	Nikoli ne V čudoviti okolici Črnega jeze-
Drtsrinostt u* Priiaznosti in ra smo se fotografirali po skupi-sprejemain’ s. tero nas 3e povsod nah. Bogdan je bil pri naši sku-Nlltoli n«	'Judstvo.	pini, pri Slovencih. Ko sem ga
vprašal, zakaj se ne slika s svojimi tovariši, je odgovoril: »Zato, jer su mi Slovenci najmilijl narod popolnoma na čitavom svetu. Miliji su mi i od Crnogoraca,-
Vidite, to je ta dogodek, ki mi pa se bom bo ostal vedno v spominu, logorskega Cim bolj se je naš pohod bližal
no sm. ,	------tora.	koncu,	tem bolj žalosten je bil
ttes‘a odnn*il.«3egov,®ga r<>dnega Bogdan in z njim mi vsi skupaj. *e n&m ip » mPr°ti Titogradu, In zadnji dan, ko bi moral Iti — Pridružil tun« .. ir— prvi domov, je Bogdan zamudil
avtobus. Tako je bil še nekaj časa z nami.
Na kolodvoru pa smo ga zaman iskali. Vlak je že odhajal, njega pa nismo nikjer videli. Ostal je v hotelu, v sobi, kjer ga ni nihče videl ne slišal...
Bevk Jože,
Pionirjev |z Nikšiča"ki'
ečjei bili
seljo j™*’ Jim 3e z lic žarelo ve-
Sv°Ji sredlS°i»naS ,ahko sprejeli vedno	,av.	S°tovo	pa se boi
Pioniria	črnogorskega
Ko sm 8- na “ Kotora-
odi
m i • ’ ~ **“ ',1'< •■Hugiauu,
lB »mo hlifjLU tudi °n- Kma-dobri prijatelji in več
naj se imenuje aša »ladinska stran
Zti^kew RMar5eta- Ljubljana, »imive nr.Jj* nam ie Poslala za-httennj« ®dloge, kako naj se presni predlogi “adinska stran-2 J®»dina pi§e
\ JJ*aMiKtura
5 M?a mladine
* želJQ IfliVe predloge objavljamo #rWi0Kov *'!?.ni P°«Jete čim več 80v tudi vi. Pohitite!
5. razred klas. gimn., Ljubljana.
srebrno d
Naši mladinci na pohodu »Bratstva in edinstva« v Bosni
*Jei>* ie ozdihnila mati Narava, ko je spravila poslednja semenska deteca o posteljo in jih pokrila z listnato odejo. >Zima bo vsak čas tu in bojim se, da
Mary Loomis Gaylord prev. Katja Ogrin ilustriral E. Sajovic
na stekle-tanke jih v izoli-papirjem na stekleno ;akor da poganjajo debla. Paziti mo-tesno pritisnjene uporabo pa jih da bodo imele
vorinPravljeno> spravite v°doravni položaj, nato
pa kanite nanjo nekaj kapljic srebrovega nitrata in vse skupaj dobro pokrijte, da ne bo na svetlem. Počakajte do naslednjega dne. Presenečeni boste opazili, da je vaše deblo kar čez noč dobilo veje z gostim srebrnim listjem, ki »raste*-, dokler se ne posuši vsa raztopina.
tole ne bo moglo obvarovati mojih otrok pred njenim ledenim dihom. Drugo odejo jim bom morala preskrbeti. Samo kaj? Čakaj — biti mora nekaj mehkega in rahlega in ker je za otročičke, mora biti seveda belo.* Odšla je k Severnemu Vetru in ga poprosila:	>Dragi Sever,
prosim te, prinesi mi
odejico mehko, debelo, rahlo kot puh in vso belo, da si pokrijem z njo deco — semenca.*
Toda Sever je rekel: »jVe bo šlo, razen če mi Mraz prepusti nekaj svojega srebrnega prahu.* Mati Narava je poklicala Mraz: »Dragi Mraz, prosim, prepusti Severu nekaj svojega srebrnega prahu, da mi bo stkal
odejico mehko, debelo, rahlo kot puh in vso belo, da si pokrijem z njo deco — semenca.*
Toda Mraz je odvrnil: >Prav, če mi Oblaki dajo nekaj hlapov.* Mati Narava je poklicala Oblake: *Dobri Oblaki, prosim vas, dajte Mrazu nekaj svojih da jih bo spremenil v prah in ga dal Severu, da mi bo stkal
odejico mehko, debelo, rahlo kot puh in vso belo, da si pokrijem z njo deco — semenca.*
Toda Morje je odgovorilo; >Prej mi mora Sonce poslati nekaj Žarkov.*
Mati Narava je zaklicala Soncu: >Dragi Oče Sonce, prosim, pošlji Morju nekaj svojih Žarkov,
Križanka »GROZD
'«
da bo lahko poslalo hlape Oblakom, da jih bodo nekaj odstopili Mrazu, da jih bo spremenil v srebrn prah in ga dal Severu, da mi bo stkal
odejico mehko, debelo, rahlo kot puh in vso belo, da si pokrijem z njo deco — semenca.*
In Sonce je odvrnilo: »Z ve-seljeml* in poslalo nizdol celo procesijo Žarkov, ki so privabili hlape iz Morja Oblakom, Oblaki so jih nekaj odstopili Mrazu, Mraz jih je spremenil v srebrn prah in ga dal Severu, Sever pa je stkal materi Naravi
odejico mehko, debele,   •
rahlo kot puh in vso belo, pokril njeno deco — semenca.
in ji
Viktor Konjar:
ZALOSTINKA ZA DEDKOM
Zadnjo pravljico povedal nam je dedek oni dan, zadnjo pravljico o soncu. Zdaj je pokopan.
Prazen je zdaj kot ob peči, kjer je cele dni sedel, velik, z zgubanim obrazom in ie čisto bel.
Lepa je povest o soncu... Dedek pa pod rušo spi. Roža na njegovem grobu v soncu se blešči.
_	II	y	■ _	■
Na počitnicah sem bil v Palah. To je kraj blizu Sarajeva.
V Pale smo odšli 8 taborniki dne 5. avgusta zvečer. Prišli pa smo dne 1. avgusta zgodaj zjutraj. V Palah je bil II. zlet tabornikov Jugoslavije. Prve dni smo si postavili šotore in taborne objekte. II. zlet tabornikov Jugoslavije je otvoril tovariš Djuro Pucar, predsednik Narodne skupščine Bosne in Hercegovine. Otvoritev je bila dne 9. avgusta dopoldan. Takrat je okrog 6 tisoč tabornikov sodelovalo na paradi. Po otvoritvi smo začeli * rednim programom. Dnevi so nam zelo hitro minevali. Prišel je tudi dan, ko smo šli na Roma-nijo. Ta hrib je bil od tabora oddaljen kake tri ure hoda.
Na vrhu je bil lep razgled na tabor, čeprav je bilo vse videti majhno. Malo niže je bila planinska koča.
Prišel Je tudi dan, ko smo ili v Sarajevo. Tam smo sl ogledali zgodovinski muzej, botanični vrt, živalski mu^ej in džamijo.
V zgodovinskem muzeju smo sl ogledali razna okostja in podobno.
V botaničnem vrtu smo videli razne rastline.
Živalski muzej prikazuje nagačene živali.
Najlepša je bila džamija. Tla so bila obdana z dragimi preprogami.
Zvečer smo se vračali vsi veseli, da smo toliko videli.
Hitro so minevali dnevi ln odpravili smo se čez Dubrovnik v Ljubljano. GuzeJ Žarko,
I. d. razr. XI. drž., Ljubljana- Šiška.
odejico mehko, debelo, rahlo kot puh in vso belo, da si pokrijem z njo deco — semenca.*
Toda Oblaki so odgovorili: >Počakati moramo, da nam Morje pošlje več hlapov.*
Mati Narava je zaprosila Morje: *Prosim te, pošlji hlape Oblakom, da jih bodo nekaj odstopili Mrazu, aa jih bo spremenil v srebrn prah in ga dal Severu, da mi bo stkal
Vodoravno: 1. Sad iz samih lepih okroglih jagod, 6. del obleke, 7. igralna karta, 8. oblika pom. glagola, 9. naša denarna enota, 11. prislov prostora, 12. glagol, ki se bere na obe strani enako.
Navpično: 1. srednjeveška trdnjava, 2. ne preveč deževati, 3. samoglasnik in soglasnik, 4. oblika glag. zasaditi, 5. kraljestvo, prestolnica, 10. leži v notnem čr-tovju.
' O filmu »Mihael Strogov«
Skoraj vsakdo pozna zanimivo zgodovinsko zgodbo Julesa Verna o carskem slu, ki se je junaško prebil skozi vse nevarnosti, pobegnil iz tatarskega ujetništva, ter končno srečno dospel do cilja z važnim vojaškim poročilom. Zgodba o carskem slu Mihaelu Strogovu ie ponovno oživela, ne samo v knjigi, ampak tudi na filmskem platnu in jo te dni lahko gledamo v Ljubljani. Film je morda še bolj razgiban in napet, čeprav tudi knjiga privlači mnogo bralcev. Glavni igralec je resnično dobro upodobil naslovnega junaka, ki je v filmu prikazan kot človek, ki priv tako občuti bojazen zelo uspelo stran filma, saj so po navadi veliki junaki povsod zelo uspelo stran filma, saj so ponavadi veliki junaki povsod prikazani samo enostransko.
Strogooa junaštva pa so na mnogih mestih neverjetna in nejasna. Tako n. pr. takrat, ko Strogov skoči o vodo na splav, ki prav takrat priplava po reki ter ga dalje sam krmari po divjih vodah. Malo neverjetno je, da bi lahko en sam človek, pa če je še tak junak, znal in lahko krmaril ogromen splap. Prav tako je nejasno, zakaj ga Tatari niso več zasledovali, čeprav ga bi takrat nedvomno lahko ujeli. Tudi množični prizori in prizori bitk so precej slabo prikazani, pri katerih niti kinemaskopski sistem ne pride posebno do veljave. Odlične barve in lepi naravni posnetki, ki so jih posneli pri nas v Vojvodini, pa ponazarjajo Rusijo in Sibirijo, kjer se je to v zgodovini dogajalo.
Jenko Helena, IV. r. gimn., Šentvid nad Ljubljano
vxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxv.xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxv*
(bujon v moKtkid g&o&ituJk
Vernom!- ]e Modrijan v tistih dneh zasidral Jut>eznijn °* P°psod je z veliko vestnostjo in bfaien Y preiskoval dno. Ker je bil silno izo-knuiaredai srečaval svet, ki ga je že mnogo Le kila j Poznal. Toda resničnost tega sveta neKj a} Povsem drugačna. Naenkrat trči 6 nieea r?T\at'adnega. Dvoje velikih oči strmi Dahnil je• »Mo/ življenjski cilj. Živi fosilm
30. Rod fosila je star milijon let. Janez m Jack sta videla napel prizor. Hitela sta na pomoč. Riba pa se je zdrznila in zginila v votlino. Modrijana je to zelo prizadelo. Odločil se je in šel za ribo v votlino v trdo temo. Življenje je stavil na kocko. Imel je občutek, da še ni bil nikdar v taki stiski kakor prav v teh trenutkih. Toda od tega ni mogel odstopiti
Tl. Voda o votlini pa se je silno razburkala. Blato je brizgnilo pokonci in skalilo vodo. Sve-
temi se je
tilka mu je padla iz rok in ugasnila. V . temi se je dotipal do stene. V tej skrivnostni morski samoti bi skoraj zblaznel. Čeprav je bil povsod mir, izhoda ni več videl Zdelo se mu
12. Končno pa je le našel svetilko in . prižgati. Obup mu je razjedal srce. življenje je čakal na ta trenutek, zdaj pa je
pl/l/31/U ItmU t »*■ »vttt*	_	,
je, da je tako za vedno ločen od Janeza in Jacka in da mu zdaj ni več rešitve.
iskušal se svoje
,_______... .J*
zamudil edinstveno priliko. Njegov življenjski smoter ne bo tako nikdar dosežen. Z velikim trudom je končno prižgal svetilko in zagledal je pred seboj fosila. Stala sta si nasproti. Oči so ostro zrle v oči. Kdo bo zmagali
TELESNA KULTURA
STRELSKI DVOBOJ LJUBLJANA c BRNO
OBETA
GOSTOM ZMAGO NAŠIM REKORDE
Prvič po osvoboditvi bodo slo- mi v Evropi in na svetu. Za primer venski strelci sprejeli v goste strel- naj navedemo, da so na tekmovanju ce iz Češkoslovaške, ki bodo na- v Bukarešti dosegli' mnogo boljše re-stopili kot reprezentanca Brna pro- zultate od naših strelcev. Največji ti reprezentanci Ljubljane.	uspeh češkega strelskega športa Je
Strelski šport Je v Češkoslovaški vsekakor II. mesto in srebrna meda-dosegel v zadnjih letih visoko kvall- ; IJa. Id jo je priboril v streljanju z teto in so češki strelci med najboljši- malokalibersko puško njihov repre-
. zentant Horinek z rezultatom 1171 kro-
_________________________[ gov od 1200 možnih. Horinek bo po
H •	|	j vsej verjetnosti nastopil tudi v Ljub-
I H™avke	^ Ljubljanske strelce čaka težka naga	«-wj	V»• nv	loga, čeprav so se za to tekmovanje
——|---------------------------dobro pripravili. Za Ljubljano bodo
• Pim o nVt (Tantupi Košarkar nastopili Delorenzo, Alavanja, Umek, sko srečanje med Italijo m CSR J* Ptanln«, Vrbinc MtkoUČ Dimic ki je bilo v Rimu v novi športni pala- ‘n	tekmol
či, se je končalo z zmago češkoslo- de{' ,M!ln?,rifiv,?,^ •	L
vaških košarkarjev z rezultatom 58:49 valci ne bo odličnega strelca in rekor-(27:22). Največ košev so dosegli Rimi- derja Eedorja ^msa, kateri se ,je pr d nucci 17, Lucev 12, Volpinl 7, za CSR kratkim tež^poškodovalprtvožnjiz pa Skerik 22 ter Bobrovskl in Luka- motorjem. Od naš,1^s ^re.1^5Z'
iitr rvr, 17 itd	so vsi dobro razpoloženi, lahko pnca-
sik po 11 ira.	/Reuter)	Ki-	kujemo dobre rezultate. Med drugim
‘ajafS mcši ŠVSicS	“"sebe“aTmago
mani Dui7bemgVn9gaoktk0(UP). Nemški Snju ztumpTjsk^ pre&no p|t£
iV°na »e^ta^re^ pa ie ,e-to
• Praga 9 okt. (Reuter). Na med- treningih dosegel boljši rezultat od ob-narodnem atletskem mitingu v Pragi stoječeca svetovnega rekorta
Jesenski sprehod
po celjskih
tokarjeva. 2enske bodo vsekakor imele še težje stališče kot moški, ker Čehinje predstavljajo na vseh orožjih svetovni razred.
PROGRAM DVOBOJA
sobota. 12. oktobra ob 13 svečana otvoritev dvoboja;
ob 13,30 tekmovanje s precizno pištolo;
nedelja, 13. oktobra ob 9 malokali-berska puška iz vseh treh položajev;
ponedeljek, 13. oktobra ob 9 malo-kaliberska puška - ženske - vsi trije položaji.
ob 12,30 vojaška puška- člani: ob 9 hitro streljanje z malokalibersko pištolo, r
Tekmovanje bo na športnem strelišču ob Dolenjski cesti.
»Mlada ljubezen«
s smučarsko zvezdo
Toni Sailer — filmski igralec. Partnerica olimpijskega zmagovalca v alpskem smučanju v njegovem prvem filmu »Junge Liebe« je ljubka Ingrid Andree.
Kar prijetni so ti jesenski dnevi. Športnega aktivista pač vleče ta čas na igrišča, kjer je še polno življenja. Vadba je še v polnem teku, ob nedeljah pa pisana vrsta športnih tekmovanj.
Najbolj živahno je brez dvoma v
tem času pri nogometaših. Trboveljski Rudar in Kladivar so po tretjini od-
Razen v enotni podzveznl ligi se 8 enajstoric bori še v H. podzvezni ligi* ki so doslej odigrale le Pp 3 tekme. -Zelo razveseljiva je letos udeležba mladih nogometašev v tekmovalnem sistemu, ki je prilagojen manjšim teritorialnim enotam. Tako sodeluje v tekmovanju kar 17 pionirskih in 15 mladinskih moštev. V celjski skupini imajo doslej največ uspeha pionirji ra« in Kladivarta. v zasavski pa tr-
venstvena lestvica:
Brežice	4	4	0 0	11:7
Svoboda, Trbovlje	4	3	1 0	19:7
Bratstvo. Hrastnik	4	3 10 12:4
Olimp, Celje	4	2	1 1	10:8
Sloga, Trbovlje	4	2	11
Proletarec, Zagorje	4	12 1
Rudar, Hrastnik	4	12 1
Rudar, Velenje	4	112
2SD Celje	4	0	2 2
Kovinar. Store	4	0	2 2
Usnjar, Šoštanj	4	0	13
Bratstvo, Rogatec	4	0	0 4
10:9
8:5
7:7
Igranega prvenstva v področni VMC Celja in Kladivarja, v zasavski pa lisi kar dobro držita pri vrhu tabele.1 boveljskl Rudar, pri mladincih pa v Zelo razgibano 1e tekmovanje v enot- celjski skupini Kladivar, iz Zasavja pa ni oodzvezid ligi, ki je bila izbojevana Se ni čistih poročil. Vsako jesensko ne-no ^-težkem- boju in v kateri sodeluje deljo nastopa v območju CNP kar 594 12 enajstoric. Seznanimo se z rezultati nogometašev na tekmovanjih za tofi-
stvo^Hrastnfk^^Bratstvc^Rogate^S^ž” k6 Vzrednp -vesel,iva ugotovitev za Kovinar • Rudar Hrastnik 2:2, Rudar Celje je napredovanje mladih košar-vrieta? • 'Brežice oa celje : Olimp 1:3, kariev. ki nastopajo v H. slovenski Svoboda : Sloga 5:0. Sicer pa nam več ligi. Po nedeljski zmagi nad
S-«Sbs-*- •— ■-1 ts» fs
I najboljših slovenskih moštev. Vseka-8 kor lep napredek, saj je pa tudi že 7 zadnji čas, da bi Celje tudi v tej dlna-7 mični športni igri pomenilo vsaj toliko 5 kot je v letih 1947-1949! - Na okraj-5 nem prvenstvu Partizana v košarki so * i imeli največ uspeha košarkarji iz Ve-4 llenia pri članih in mladincih.
8:8. a.1- —VeHUo. rokomet je zapisan počas-9:13 2 nemu umiranju. Kladivar zaman čaka 7:12 2 j tekmovanj, ker se pač v Sloveniji niso 6:15 1 j prijavila društva za to igro. Več živ-8:18 0 i jen ja ,e pri malem rokometu. Igralci ZSD Celja uspešno sodelujejo v vzhodni slovenski ligi, kjer so v zlati sredini v družbi z nastopajočimi društvi. Zadnjo nedeljo so v Ravnah premagali Fužinarja s 37:19 (17:8). - Na prvenstvu partizanskih društev celjskega okraja pa je pri članih zmagalo moštvo Celje-mesto pred Laškim in Petrovčami, pri mladincih pa Celje-mesto pred Celje-Gaberje in Velenjem.
V odbojki nas presenečajo igralci Betona, ki so v nedeljo premagali Maribor s 3:11 Kar dobro se drže Celjani v mariborski odbojkarski ligi. saj so prav pod vrhom.
Na atletskem stadionu ,e prav tako močno razgibano. Tekmovalna sezona pa je v glavnem zaključena. Atleti in atletinje se udeležujejo Se tekmovanj izven Celja, čaka pa jih še doma nastop za moStveno prvenstvo Slovenije, obenem pa se pripravljajo celjski srednješolci za svoje ekipno prvenstvo, ki sta ga razpisali AZJ in AZS.	Jug	Karel
PismonoSe so tekmovali okoli Blejskega jezera
Bled, 9. okt. Danes je okoli Blejskega jezera tekmovalo v hoji 22 pismonoš iz vse Jugoslavije, 15 kilome-trov dolgo progo so morali prehoditi dvakrat. Zmagal Je Milojko Jovkovič iz Čačka v času 1:32,03 pred Hergovl-čem iz Zagreba 1:32,06, Rističem lz Beograda 1:32,12 in drugimi. Najboljša desetorica tega tekmovanja se bo prihodnje leto udeležila evropskega prvenstva pismonoš v hitri hoji.
Nazaj k stari slavi
Češkoslovaški nogomet trka na vrata Stockholma
Letos imajo češkoslovanški nogometaši na sporedu še precej tekem. Najbližje je srečanje z reprezentanco Avstrije na Dunaju, ki bo 13. oktobra. Štirinajst dni kasneje pa se bodo Cehi pomerili v Leipzigu z reprezentanco Vzhodne Nemčije v kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo.
mlinarju najboljših čeških trenerje, ki bo decembra v Pragi lin na
Mladeniča, ki sta i^^sestanek iatelia srečata čedni dekie«. je hitro dogovorjen ^-" sne»ai®
Film -Mlad“ »Heria Rudolfa J", pod vodstvom režiseri ob starnbert gerta na nckcm gr Mflncbena.
tkem jezeru v bUiini MUn	^
zlačeni« olimpijec,	0čuti taroMJ
debutant Tonl^‘‘" namreč v vlM| kar prijetno. Nasit°P.^eničev - v enega izmed obeh mlad	^ ^
mu mu je ime Peter,	_ ,grs J«
ljubi v graščakovo hčerko Ingrid Andree.	^ Ton*
Zanimivo pa Je vse lro'e[ pril o*-v tem filmu sploh ne b nos« pokazati svoji	jan*
spretnosti, ker se vse dog ^ ^ poleti. Videz J« t?" ’ h predvse®
sailer pri filmu	"	b0 »arst-
s svojo športno slavo.	pr0-
j koga presenetilo, saj	vedn»
ducenti (zlasti ameriški)
| poskrbeli zato. da: so po^ ^ po-skl igralci- na platnu kazali, kaj znajo v sv
DerbV Olimpija:
. .	v	soboto	^	prvenstvena
katerega »Ljubljane« v Slž^LJLe lige bodo povabili tudi nekatere inozem- garkarska tekma zv	Olih^i,,
uvuu	V U-UIAT	libnuvbiv	S3iis.či~t. orv. ca	—j LlionfM 12*	 '	no
ske strokovnjake, kot Seppa Herber- kolo) med »Ljumj?r „ to tekmo gerja, Angleža Winterbottoma to predprodaja vstopmc	^^
drUge' -	-	(to	^«^jP^.PO^,to.
na svetovnem prvenstvu dobro izka-	tribuno. Ta tekma bo	gra
zalL Predvsem bo treba 27. oktobra	sebno za Oldmpiu^ hoče
premagati reprezentanco Vzhodne a1 neodločeno, ce	prv*^
Nemčije. Velika trojica Je mnenja, da osvojiti naslov	aVtobus*	*
bodo imele odločilno besedo pri osvo- Gle^gir.e bodo jitvi naslova svetovnega prvaka re- ^ovščitne od 18-3° a prezentance Anglije, Škotske, Madžar-
ske in Južne Amerike. Za svoje moštvo pa so mnenja, da se bo uvrstilo med prvih pet, če le ne bo kake spotike na zadnji kvalifikacijski tekmi.
Češkoslovaška nogometna reprezentanca igra v četrti coni kvalifikacijskega tekmovanja za svetovno nogometno prvenstvo, katerega finale bo v Stockholmu. Čehoslovaki so v skupini, ki si je zelo enakovredna, in sicer z Walle-som ter Vzhodno Nemčijo. Čehoslovaki so doma premagali oba tekmeca, z Wal-lesom pa so izgubili v Cardiffu. 8edaj (27. okt) igrajo še z Vzhodno Nemčijo v Berlinu, vendar jim zadostuje le neodločen rezultat, ker je 25. septembra Wal-
3	2	0	1	5:2	4
3	2	0	1	6:5	4
3	1	0	2	4:8	2
M.
Trenerski triumviirat, katerega tvo- to sicer odklonih, ker menijo,	da Po vseh teh prtpravah upajo vsi	prireditelj	^.P^rostoro
rijo dr. Vaclav Jira, Antoniu Rygr to mladi le še nimajo dovolj izkušenj, I trl|je CeSkl trenerji to pa vsa češka vs'e gledalce dovol) P pomoto Karel Beibel, ima polno skrbi, ker so pač si bodo prizadevali pomladiti dr- ! javnost, da se bodo njihovi varovanci	postavil za »> ve^dlo6iJna,
so se številni reprezentanta v zadnjih žavno reprezentanco.	|	na svetovnem prvenstvu dobro izka- ^ihuno Ta tekma m£>ra ig^
ligaških tekmah močno poškodovali:
Razen tega pa Jim povzroča skrbi tudi	V PRIMERU ZMAGE . ..
slaba igra reprezentantov, zlasti na-	Ce bo reprezentanca zmagala	na
padalcev, kd so zelo neučinkoviti, saj ^anji kvalifikacijski tekmi z Vzhod-se je zgodilo da je padlo v enem ko- j no Nemčijo, potem bodo takoj nada-lu prve nogometne lige komaj 15 go- j jj6vail s pripravami za svetovno pr-lov. Pri vsem tem pa zaslug za to ne Venstvo. V okvir teh priprav sodi tek-gre pripisovati dobrim branilcem, ki ma protJl reprezentanci Turčije, 1. de-so bili od nekdaj steber češkega no- cembra v Carigradu, nakar bo češko gometnega moštva, kajti tudi zaradi možtvo nadaljevalo svojo pot v Egipt njihove igre so vsi trije trenerji razo- in Sudan Te turneje se bo udeležUo čaranL	večje število reprezentantov, kot	je
MLADINCE V	REPREZENTANCO I	;	to v navadi, kajti triiumvlirat bo	na
„	tekmah preizkusil prav vse razpolož-
Zato so se	vsi trije odločili,	da j	ylve mogt
bodo za srečanje z Avstridci pomladili	po povratku s te turneje bodo	na-
reprezentanco s številaimi mladincu, daljevaH s pripravami doma. Deset ki so se na svoji turneji po Islandu , dnl pred odhodom na Švedsko se bo-m Danski odlično izkazali. Od štorih d vsi dgralcl zbrali v Klanovicah. reprezentantov imata zagotovljeno Na Svedsko bodo prispeh že en teden mesto le srednji napadalec to znani | d prvim. tekmami, hokejist Bubnlk ter levo krilo Kraus.: prea prvlml
Za ostala mesta pa se bodo morali do-	SISTEM	les doma premagal Vzhodno Nemčijo
sedanji reprezentanti močno potruditi,	,_____  ,,	_	.	s «...
ir a i ti mi prfi hranilec Lala ter krilci	Kljub temu, da vodijo delo s	če-
Pc^ičhaL Ztkmiln ObS- octožSo s škimt reprezentanti trije trenerji, še ]	CSR
fvoto sitoltm toro v teS ?eto todna vedno ni določen sistem igre. po ka- i	Walles
m^to starih rmurezententovf	terem bo igrala reprezentanca	na	Nemčija
mesta starin reprezentantov.	j	Svedskem. Ta ^ določen šele na se- I
ZAHTEVA OBČINSTVA
Vsi ti uspehi mladincev so tako navdušili češkoslovaško nogometno občinstvo, da je od zveznih trenerjev zahtevalo, da prirede srečanje med dosedanjo reprezentanco in mlado reprezentanco, in da naj bi v nadaljnjih tekmah Češkoslovaško zastopal zmagovalec tega srečanja. Trenerji so
V Kopenhagnu je bilo vroče
»Ce bo šlo tako naprej, potem bo moral Idraetspark obdati z bodečo žico- je dejal direktor tega največjega štadiona v Kopenhagnu po kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo med Irsko ta Dansko, ki se je končala z zmago Ircev z 2:0 (0:0). Danski nogometaši so bili ves prvi polčas v premoči, toda žoga ni hotela v irsko mrežo. Tudi po odmoru so bili Danci boljši, toda Irci so jim zabili dva gola. Danci so začeh zaradi tega ostro Igrati. Irci pa so začeli na vse načine zadrževati žogo, tako da je bila tekma bolj podobna rokometu kot pa nogometu. Posluževali so se najbolj nešportnih trikov, ki jih pozna profesionalni nogomet. S tribun so začeli razjarjeni gledalci metati steklenice In druge predmete. Najbolj je občutil to točo Irski vratar, ki je bil pri vsej stvari najbolj nedolžen. Gostujoči igralci so po končani tekmi ob zaščiti policije komaj prišli v garderobo, za izhod na cesto pa ni bilo nobene možnosti. Zviti policaji pa so le našli nekakšna »zadnja vratiča-, tako da so irski nogometaši le pobegnili razjarjeni množici. Čudno je, da so Irci tako Igrali, saj tudi v primeru zmage ne bi prišli v Stockholm, ker je tekmovanje v tej skupini končano ln Ima Anglija 7 točk. Irska 5, Danska pa je brez točke.
Odred : Triglav
V četrtek, 10. oktobra bo na stadionu Odreda ob Titovi cesti pokalna nogometna tekma med prvima moštvoma Odreda to Triglava. Začetek tekme bo ob 15. uri to bo ob vsakem vremenu. Vstopnina po 105, 85 to 63 dinarjev. Moštvi nastopita v najmočnejši postavi.
*|RG
o
organizacijami
razpis^e .
natečaj ^
za po onega J“fg?l9S8
organizirala ^narodni
ja, in sicer za J dofflo-
1. o vrtcih, «*10 zdr»vn '
vih in zavetiščih (	vodi
ke, medicinske	zaščite)>
telje te vrsti
2. o preventivi ioZb (za nju otroške ‘«berK
'"“"Sli.'”'
Za tečaje od i-	{ranCošc*
trebno dobro znanj	pa
ne, za tečaj poj ‘ngleščin*
dobro poznavanj®	ljenjepl
Prošnji prdo^eio v zdrav (obširno navedd® ročil° stveni sliažbi), P ^eT ude nove ali fakultete, ozir0ma ženec natečaj«i ^vje Sveta za !luds. diio o znanj kakor tudi potrd jezika.	..	d0 konca
Prijave Pos	.L
tošnjega oktobra	arodni«1
delovanje _* ^nizaci)^1'
sodelovanje	n
zdravstvenimi
Beograd, Savska
t«Go
UOSPODIHJE! PRIJET®
pUtSEHEfiElU1
flRRIfiO«
JAMES A. MICHENER |
dajonara
10
ROMAN
Gospa Websterjeva je drzno pokazala proti mizi, za katero so kosile tri ameriške učiteljioe z nekimi civilisti, ki jih je vojska zaposlila v oddelku za preskrbo z bencinom. Dovolj glasno, da jo Je lahko slišal vsakdo, kdor je prisluškoval, jg rcklsi
»Mar ni prijetno videti ta ljubka ameriška dekleta za mizo?-
Treba je bilo nekaj reči in zato sem dejal: -Ce je kdo bil na Koreji, potem je zanj res čudovito, če vidi ameriško dekle.-
Takoj sem spoznal, da je bila moja pripomba neumestna. O tem sem se prepričal, ko Je major Bartlett zgrabil žlico in jo začel brisati, kakor da je ponorel. Opazoval sem ga. toda on je gledal samo žlico in kar naprej pihal vanjo.
Do morebitnega prepira z mano in debelim majorjem ni prišlo, ker je ravno tisti hip vstopil mlad mornariški poročnik s svojim prelepim japonskim dekletom. Naredbe očitno ni videl, kajti krenil je proti nezasedeni mizi, medtem ko so vsi v jedilnici čakali, kaj bo.
Sef recepcije je prišel in nekaj pojasnil dekletu v živahni japonščini, ona pa se je, ker je bila vsekakor dobro vzgojena, obrnila in nenavadno zmedena odšla. Mornariški poročnik pa
tega ni hotel dovoliti. Mirno Je prijel lepo dekle za roko ln jo povedel k mizi. Sef recepcije je bil ves iz sebe. Dekletu je zdeklamiral navodila, toda imel je smolo, izgovoril je namreč nekatere besede, ki jih je poročnik razumel in tako je Amerikanec iznenada Izpustil stol, ki ga je pridržal dekletu in zamahnil z roko.
Neki drug mornariški častnik je brž prestregel roko svojega prijatelja. Zatem mu je pojasnil novo naredbo in mu velel, naj odide. Tisti hip je poročnik opazil generala Websterja in njegovo družbo, rahlo se je vznemiril in brž odvedel vitko Japonko lz jedilnice. Zatem je stopil k naši mizi ln živahno rekel:
»Zelo žal mi je, gospod, mislil sem. da brijejo norce iz mene.-
»Dobro, dobro,- se Je nasmejal general.
»Zelo žal mi Je, gospa Websterjeva,-Ona se mu je prijazno nasmehnila in general se je pri priči bolje počutil.
»Poročnik Bailey,- je rekel, »dovolite mi, da vam predstavim majorja Grooverja. Prihodnji teden bo delal v vašem oddelku.-Momariški poročnik je odvrnil:
»Slišal sem o vas. Sedem Migov.-Pokimal sem, on pa Je pripomnil:
»Koristili nam boste.«
Priklonil se je ln odšel, general pa je rekel: »Naj se zgodi karkoli, toda pomorščake moraš spoštovati. Niso prijetni ljudje, vendar vedo. kaj je discipllna.-
»Saj Japoncev ne sovražim. Zaboga, saj so izreden narod. Tako sposobni so. In v tem kratkem času, odkar sem tu, so bili zelo ljubeznivi z menoj. Toda zmagovita vojska mora ohraniti svoje dostojanstvo.-
»Strinjam se s tabo,- je spregovoril general, »toda tisti praznoglavci v Washingtonu pravijo,
da se jim moramo zdaj prilizovati. Nancy, morala bi prebrati navodila, ki sem jih prejel.«
»Popolnoma se strinjam s tem,- je odvrnila gospa Websterjeva. »Japonska je zdaj svobodna dežela. Japonce moramo pridobiti na svojo stran, toda hkrati se ne smemo spozabiti. Čvrsti moramo biti.-	\
In ne meneč se za debelega majorja, je z olajšanjem jedla dalje.
Aileen Webster: »Nikoli se ne bi mogla sprijazniti s tem, da bi životarila kakor tvoja mati.«
V petek je gospa VVebsterjeva tudi na zunaj pokazala, da ima v resnici rada Japonce — kadar so fantje od fare. Z Aileen me je poklicala okrog poldne. S črnim cadi-llaoom smo se odpeljali na podeželje. Gospa Websterjeva je dejala:
»Lloyd, pravo pravcato skušnjavo sem vam pripravila. V Takarazukn gremo.«
»Kam?« sem vprašal.
»V Takarazuku,« je glasno ponovila.
»Kaj je to?«
»Vas s prekrasnim živalskim vrtom. I pa- je tudi nekaj tipično japonskega.«
»Na primer?«
»Presenečen boš.«
Cez nekaj trenutkov smo se pripeljali ponsko vas Takarazuku. Na začetku nenavadno ozke poti smo se znašli v pravljični deželi. Bilo ie sredi aprila, pot pred nami pa je bila obrobljena s češnjami, ki jih poprej še nikoli nisem videL Cvetje je bilo razkošno, peščeno rumeno, bogato in nežno hkrati. Nad nami so visele težke veje, skoznje pa si videl sinje spomladansko nebo. Pot je bila polna ljudi, ki so hiteli pod cvetovi v neznane smeri. Zenske v kimonih,
dekletca
D*
otroci 7
v krilcih, starci v	dekle*
svetlih oblekah in nekaj silno 1 P .. frfot« zelenih oblekah, ki so jim Pr) okrog kolen.	_	.
»Kdo so to?« sem šepnil.	.	;e	poj8
»To so dekleta iz TaKairazuka,« nila gospa Websterjeva.
»Kaj to pomeni?«	deklet
»To je skupina najznamenitej
J aponskem.«
»In kaj počno?«	*„nie.«	.	—<■
»To pa je tisto veliko presenec J • kaj Dolgo časa nisem mogel ugaua .• ■mo vrs* ker sta me vodili po cvetočist	Drodaj
prodajaln, v katerih so bil) n	■ met®
minčki. Hodili smo mimo 4rev^oTbnih * neprijetno senco na stezo in mimo m j in pr, racij, na pragih katerih so sta,c crCu J«PfS ie nujale poceni jedila. Bili smo v ,_^oT da in gospa Websterjeva je uživala sama Japonka,
K nam
s
s
s
S
s
s
s
s
leuaicrjcva jv
jTstopil suhljat mladenič 7 nnim frlr»Vw>ko Dritklonil.
obleki in se nam globoko pni »Oprostite, prosim vas,« je
rekel,
#V/pivo	pivSiui	*	““i J
njej sem vas pred glavnim	\r\er	5era	~ri-
Odvedel nas ie v živalski vrt,	s	P	.
v ja-
te v živaisKi »v- - tj8 s e, gledal čudovita jezerca in nasao	dej
jetnimi klopmi, na katerih si lahko ^ lgraJo cvetočimi češnjami in gledal, otroci.
Število sesireijeuin iciai močan vtis; povzel je: »Tudi ja letalec; zdaj pa delam tu.«	Hho
»Kakšen kraj je to?« sem ga »Mair ne veste?«
»Se nikoli nisem slišal.«
vpra«
dnevne novice
Opozorilo
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE v smislu M«—.	1	LJUBLJANA
J,'01*' Imenikih m? ,? Zak°na o vo-	Mestni	dom
°£?!4Tian>o Vse oreh? fLKJ St- 58/46) Sobota, 12. oktobra ob 20: Nestroy:
,prrS - Kce -vo,Vne
"° “ -PtcUru
»*«	l7hri°d
te v Ll..hn .** volilnega S^orejo vtnLti ^ ^anl do »olltev člen točno
£n :»"“v tat "S0,1* PO raz. Take 1; d? *6. septembra
»Nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito”. Veseloigra z godbo in petjem. Izven.
Nedelja, 13. oktobra ob 20: Nestroy: »Nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito«. Veseloigra z godbo in petjem. Izven. (Veljajo vstopnice z dne 6. oktobra.)
Prodaja vstopnic v Mestnem domu,
  	_	_______ rezerviranje telefon 32-360.
- Take osph«. i— ? t6‘ septembra Vstopnice od nedeljske predstave z v i®*# Volitev t « .? Pravico vollu dne 6. oktobra, ki Je bila zaradi k«.$u Ptelšntoo, .20 okt°bra 1957,	obolelosti	v ansamblu odpovedana,
si,, 'lh PMstoini m„!f? nega bivališča,!	veljajo za	nedeljsko večerno pred-
^?k°WUh aoio«,"*“* “raai v smi-	stavo dne	13. oktobra.
.** volilno., T 1 ne bl smel) izbrl-• ,» °sebe kl.„ t!iki	MESTNO	GLEDALIŠČE LJUBLJANA
nj.^bljanl’ 0» 5 * asn,° Prijavljene .	Gledališka pasaža
2S?« voliti V »???,.voHtev ne bodo Četrtek, 10. oktobra ob 20. Nušič, -Dr.« kfl^48* V Volilni	her	niso tu Abonma red Četrtek. Vstopnice so
tudi v prodaji.
Petek, 11. oktobra zaprto - generalka. Sobota, 12. oktobra ob 20: Evreinov, Komedija o sreči. Premiera. Izven. V soboto bo v Mestnem gledališču uprizorjena tretja premiera v letoš-
k?,i * v volilni ?IJani' ker niso iu
- nsffs?-
. iStfsar,.
sn *	™	^r«*wiuu	bi
80 se stalno izselile 12
M* f?. opozorilo tudi
i*f,?.?po*arJamo vse
pre- | naj
iSJoTt. “Pravičence
nem 0P°*orila to ?=, fgoraJ »- ^»e- i
da,, “adleguiein^ , P-1 nePotreb-
^ Vnlii*,-. .	Usluzbencptj	nr«.
u<j jj -»uieg
ssssjr-™
«iA^vn^kDaEZsVR-?A SLUZBA
nji sezojii, komedija Evreinova »Komedija o sreči-. Delo je zrežiral Jože Tiran, v glavnih in večjih vlogah nastopajo. Bajc Maks, Kalan Milan, Miklavc Saša, Prus Franci, Kopač Miro, Hahn Judita. Starič Julija, Bojc Ruša, Simčič Vladoša. V manjših vlogah sodeluje ves ansambel. Scenograf Vladimir Rijavec, kostu-mer Mija Jarčeva.
EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Križanke - Viteška dvorana
»J..* ""KOVein Hnrv... J	—	Vlie^Ka	uvuraaa
^“traj, ob nedefia? i	»o.	Sobota.	12.	oktobra	1957-ob 20: Od an-
kii, ““željah m prazni- tik-p
tike do danes.
Predstava se bo vršila v okviru Kongresa Jugoslovanskih prevajalcev. Rezervacije na telefon 22-011.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg St. 2
Sobota, 12. oktobra ob 17: Clmybulk-Dežman: »Igračke na cestah«. Nedelja, 13. oktobra ob U in 15: Ci-nybulk-Dežman: »Igračke na cestah«.
Prodaja vstopnic od srede dalje (razen nedelje) od 10—12 na upravi, Resljeva c. 36, tel. 32-020 In pol ure pred predstavo prt gledališka blagajni.
ROČNE LUTKE Resljeva c. 36 Gostovanje z igro A. Paplerja »Hudobni graščak«.
Četrtek, 10. oktobra ob 8.30: Gostovanje v Prvačtnl;
ob 11.30: Gostovanje v Renčah; ob 15: Gostovanje v Mirnu.
Petek 11 oktobra ob 8.30 to 10.30: Gostovanje v Solkanu: ob 15: Gostovanje v Medani; ob 18.30: Gostovanje na Humu.
KONCERTI
Slovenska filharmonija vpisuje rume-
jo-^ravstvem nVes dan
!l i«Vlasta p'Cc*ter: dr. Ko-
U1 ? flr. LuMrSV nas’;p 14’ tel-Rik5’. el. 32-427 *	Cigaletova
_ klicati telefti, ^sotnosti zdrav-
n&^vstveS LM 30-2«>.
!l-te Zl»tko	Bežlera«l: dr.
»Me	Veselova 19, telefon
^ Za^^tetefon1?, ®!?ka: Dr. Zlat-
služb2ravstveni Som ^*Celovška34-Gra„* °d 5 do , V1«:	Dežurna
v DM^.Sta»e, KotLoktobra IM’ dr. | fite1Seru ^ 5 tel- 23-372. :
E>Užhi • st' 32-74n M ^Zdravn,ka kll-31, (J v amb MIHo oSka dežurna ŽL8' a° M urlft ,Rimska cesta 'IliW v,tVeni ' tel 21-797. cflsoSJ?0,1°va 5? Hudnik: dt Mal t-Sl	ZdrLnTj' teleI°b 22-684, v
^od^,00	v	- ka BCat)
Z, ^?v„“re	6ŽUma služba
S,5n 3^lubl""na ° KrMu°Ste! dr Juvan
3™,“g£
' »-“S: a^»s%jss
Spio, Zdravstvenega doma ^ .1p^‘aratvančnP0<Sletle *zldar«
Jika , «u*bo takSi ? Sorica, sprej- ]
C|ranii?rakso In	gradbena teh-1
? tesali	*	PolkvaiiJiSS število kvall-	Slovenska filharmonija vpisuje rume-
^	za	eraHK.Sr811111 Odarjev ni. rdeči	in zeleni	abonma v petek:
Pi."™1 Sorioi sfa v Ljubljani 11. oktobra za nove abonente, ki re-
I flektirajo na vse tri abonmaje, Pravilniku, vse	12. oktobra	za ostale	nove abonente,
dobe v pisarni	14. oktobra	za nove	abonente-študen-
te, ki reflektirajo na vse 3 abonmaje,
rana za- 15. okto!
???biero omejiti študente.
na naj-t’ Vpisovanje Je v mali dvorani Slo-,venske filharmonije, dnevno od 10 do
KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO
'EflJ1 ^ro^tro(j5ke klinike v Ljub-1
*Pfei„^o*Wn] m„rt )e Primorana za- 15 oktobra za ostale nove abonente-
na »o
>0«-reh	.	______________________________
k oirt^i. D°t>rava Zveze borcev 13 in od 17 do 18.30. v soboto samo do-t)‘>IWbra v ZartST®33 v nedeljo, ^poldne.
,Sne“ domu na “	'	‘	  “	“	~
»lil	veselico	?	Knnnflm
CELJSKE VESTI
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Četrtek, 10. okt. ob 20: Peter Ustinov: »Romanov in julija«. Četrtkov abonma tn izven.
Petek, 11. okt. ob 15.30: Dnevnik Ane Frankove. Izven.
Ob 20: Petier Ustinov: »Romanov ta Julija*. Gostovanje v Laškem. Sobota, 12. okt. ob 20: Peter Ustinov: »Romanov in Julija«. Sobotni abonma tn izven.
Nedelja, 13. okt. ob 10: Peter Ustinov: »Romanov in Julija«. Nedeljski dopoldanski abonma ln Izven.
Ob 15: Dnevnik Ane Frankove. Gostovanje v Kostanjevici.
Ob 15.30: Peter Ustinov: »Romanov in Julija. Izven.
KINO
»UNION«: ruski barvni film »Ena-inštlrideseti«. Predstave ob 18 ln 20.
»METROPOL«: amer. film »Dimni signal«. Predstavi ob 18 in 20.
IZ MURSKE SOBOTE
KINO
»PARK«: ameriški film »Da zarja ne vstane«. Predstava ob 20. V petek predvaja ameriški barvni film »Pesmi zlatega zapada«. Predstavi ob 17.30 in 20.
VESTI IZ TRBOVELJ
KINO
»DELAVSKI DOM«; predvaja v petek angleški barvni vistavislon flim »Plavolasa zapeljivka«.
»SVOBODA«:	predvaja v petek
ameriški barvni film »Stekleni čeveljček«.
Vesti iz Jesenic in okolice
Zdravniiko dežurno službo ima dr. Avgust Tancar, Gosposvetska c. S. In S. 10:
KINO
»RADIO«:	ameriški barvni film
»Cas obračuna«. Predstavi ob 18 in 20.
»PLAV2«:	mehiški film »Mladi
Juarez«. Predstavi ob 18 ta 20.
VESTI IZ KRANJA
KINO
»STOR2IC«: ameriški barvni cine-mascop film na sterefonski zvok »Dežela faraonov«. Predstave ob 16, 18 ta 20. V petek isto.
Spored za četrtek dne 10. oktobra 1957 Poročila; S.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 22.55
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—8.40 Reklame — 6.40—«.45 Naš Jedilnik —8.08 Amaterski zbori pojo — 8.35 Glasbeni intervju z Bojanom Adamičem —
9.00 V valčkovem tempu — 9.20 B&-drich Smetana: Tri pesnitve iz simfoničnega cikla »Moja domovina« (Sarka Tabor, Blanik) — 10.10 Yma Sumac v Ljubljani (odlomki z Javnega koncerta) — 11.00 Nekaj orkestralnih odlomkov iz oper — 1140 Cicibanom — dober dani (Paul Eluard: Pukasto peresce) — 11.45 Pesmi za naše male — 12.00 Veliki zabavni orkestri — 12.30 Kmetijski nasveta — Dr. Tinka Hribovšek: Prehrana otrok
— 12.40 Slovenske narodne poje sopranistka Ilena Bratuž, s harmoniko spremlja Avgust Stanko — 13.15 Belo in črno (klavir v ritmu) — 13.30 Popularne melodije 11 orkestralne glasbe — 14.20 Zanimivosti Iz znanosti in tehnike — 14.35 NaSl poslušalci čestitajo m pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.40 Humoreska tega tedna — B. Traven: Kompanjona — 16.00 Komorni koncert del L. van Beethovna — 17.10 Zabavni album — 17.30 Po zvenečih kaskadah z orkestrom VVemerJa MU1-lerja — 18.00 Radijska univerza — Angelos Baš: O znanstvenem ln prosvetnem značaju naših muzejev — 13.15 Matija Bravničar: Prva simto-nija — 18.45 Četrtkova reportaža —
19.00 Zabavna glasba, vmes rekjame
— 19.30 Radijski dnevnik — 19.50 Tedenski notranjepolitični pregled — 20.05 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Izlet k Eskimom (eskimska ljudska poezija) — 21.30 G. Faurč: Klavirski kvartet št. 1 v c-molu op. 15 — 22.15 »Po svetu Jazza. — 23.00—23.15 tn 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda)
n. program 14.00 Od arije do arije — 15.00 Napoved časa, porodila ta vremenska napoved — 15.10 Ljubljanska kronika
—	15.25—16.00 Igra pihalna godba Ljudske milice p. v. Rudolfa Stariča.
Z BLEDA
 	  u	u«	Prosimo,	naj.	abonenti,	ki	so	s
t>m. »esenco z bogatim prijavnico rezervirali sedeže, takoj
jjrvi	    -	dvignejo	izkaznice
mariborske vesti
X* «0b °IN* - Šport’ krema	DEŽURNA	LEKARNA:
Jteva. 23 sv6io pri trgovcu, kjer Četrtek, 10. oktobra lekarna »Melje«, *ainr» \PLEX. *080?P<idinistvo. Za- Meljska c. 2.
■ .r!?ti	kvaliteto.	Petek, 11. oktobra lekarna »Planta-
k?£?5 madeže.	|	ka«,	Glavni trg 20.
°*t! ]e 10 Odaf ™2.’?velINE« ore-l	Od 9. ure zvečer	pa do 8. ure
^ajš tIfed,NE'
Odstri,’FVEL»NE. pre- -
nluJe gube izpod zjutraj se Izdajajo zdravila na zdravniške recepte, napisane istega dne ali
noči.
in
v 3 nlan-osvežitev
dramaLEDALiSCe
't4. 12
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE
Četrtek, 10. oktobra ob 19.30: V e reti: »Alda«. izven.
V »Aldii« v četrtek, 10. oktobra bosta pela v vlogi: Amneris — Adal-berta Thumova, Amonasra — Karlo Kamušič. ostala zasedba Je premier
‘ 2a dej i ,	20:	Nash:	Moj-	ska.
nirustv0 n-f. iu4ena predstava Umetnostna galerija. Razstava olj M11 SNG ™2.ev ln učltelipv.
■ ■StUd6nte
tn
mo-
Skovat,®0 BnpraJffiL, ^3 “mo I* Je |1 V »Ontlmw £°* Statlstl so-18 Ob 1° v Dramt n' tragediji«, W. ^ ami v petek. 11. okto-
„ opera
rv^OduV okt°bra ob
<?>mcei*ven ln -
Tol8' *3- owLk pro<3aji.)
■»Ice VIVen za im Pueclnt: ** * Drodan., elJe- (Vst°P-
19.30 Verdi: za podeželje.
tržaškega slikarja Rudija Sakside. Razstava Je odprta dnevno od 9. do 16. ure v času od 6. do 20. oktobra 1957 Vljudno vabljenll
UNION: Amenfilci barv. film »Napadalci«.
PARTIZAN: Italijanski film »Plašč«. UDARNIK:	Francoski tlim »Heroji
so utrujeni«.
IZ ROGAŠKE SLATINE
KINO
-ROGAŠKA SLATINA«: Italijanski umetniški film »Sto let ljubezni«.
KINO
»BLED«: mehiški pustolovski film »Rdeča Konga«. Predstava ob 20. V petek predvaja ameriški kavbojski barvni film »Fant iz Oklahome«. Predstava ob 20.
VESTI IZ KOPRA
GLEDALIŠČE SLOVENSKEGA PRIMORJA Četrtek, 10. oktobra ob 16.00 Platon: Poslednji dnevi Sokrata — Gostovanje Eksperimentalnega gledališča lz Ljubljane v Kopru — ob 20.00 Platon: Poslednji dnevi Sokrata — Gostovanje Eksperimentalnega gledališča lz Ljubljane v Kopru.
Četrtek, 10. oktobra ob 20.00: Dobrin čanln: »Skupno stanovanje«. Predstava v Kopru.
Sobota, 12. oktobra ob 20.00: Dobn» čanin: »Skupno stanovanje«. Predstava v Marezigah.
DROBNI OGLASI
SINDIKALNI PODRUŽNICI RUDARJEV iz Hrastnika se iskreno zahvaljujem za vso denarno podporo. Kranjc Franc, Hrastnik 260. ŠTAMPILJKA Z NAPISOM Polanjko Marjan, strojno pletenje, Ljubljana, Gallusovo nabrežje St 21, Je bila izgubljena ta Jo • tem proglašam za neveljavna	3306
EKONOMA 3> HONORARNEGA B*I-NANCNEGA KNJIGOVODJO za dopoldansko zaposlitev sprejmemo. Nastop službe takoj ali po dogovoru Zavod za rehabilitacijo invalidov LRS, Ljubljana Linhartova ul 51.
NOVO POSTELJNO MREŽO poceni prodam za din 1500.-. Naslov v ogl. oddelku.
AVTO »STEYER 55« v dobrem stanju, z mnogimi rezervnimi deli, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.
Obrtno podjetje
»Okras« Izola
v likvidaciji
/
proda na podlagi uredbe o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi Uradni list FLRJ St. 51/5S naslednja osnovna sredstva
slikarske lestve, nove, slikarske šprice — koiflplet, pisarniško opremo in ostali slikarski inventar.
Šiviljska delavnica
»Dama« Izola
v likvidaciji
pipda:
dva šivalna stroja »Singer«, električni stroj za krpanje nogavic, dva likalnika, pet, pulte za Šivanje, kavč s mizo in fotelji, stroj za gumbe ln ostalo Šiviljsko opremo.
GostiSče
»Istra« Izola
v likvidaciji
proda ves gostinski inventar.
Vse informacije v knjigovodskem centru Izola, ogled vsak dan do 14. ure.
LIKVIDATOR
^EZNIŠKO gradreno PODJETJE ŠT. 8
BEOGRAD, MALESKA ULICA 34 razpisuje
natečaj
za
Akciji 'ijnrt^i^keHih inženirjev in arhitektov za delo v di-S 0raksn i_ u v ®co8radu in na terenu LB Srbije in APV 2, “ in brez prakse;
V ^eogrart, eJlni^ov gradbene in arhitektonske stroke za delo b 3- ve? „ . 08 terenu LR Srbije in APV s prakso:
°Rradu ll?oslovodU za gradbena in arhitektonska dela v *• Dva „ ”?,.tcrenu s Prakso;
&■ 20i> „ ,, a tehnika za obrtniška dela s prakso; °ddelku va,,,,c,'-anlh delavcev in 20 tesarjev za delo 6. Ve* ?r®dnJ° proge Bor— Vraiogrnac v Bgotlni; ?e°Rradu V’ kvalific,ranih za delo na visokogradnji
Sja[^Ce sPrejematno direktno na omenjenih gradbiščih. na terem? za£otovljeno, stainovanje za samce in hrana
Ob" t?otov,Jena
*>CKSJ®tJaeStlla 0 zaP°slitvi dajejo gradbišča in uprava
pro?°P s'u*be takoj ali po sporazumu.
!la Rorni^nJ*?'3 2‘- 3- in 4- pošljite splošni službi podjetja 6ta 1957 aslov 2 opisom dosedanjega dela do 25. oktobra
LESNO PREDELOVALNA INDUSTRIJA — PODPEČ
USTNO JAVNO LICITACIJO
za prodajo
kamiona OM s prikolico
skupno 16 ton
Kamion je v popolnoma uporabnem - voznem stanju, prikolica je skoraj nova
Licitacija bo 19. oktobra 1957 v sedežu podjetja, t J. v Podpeči, 15 km od Ljubljane, kjer so predmeti razstavljeni od 17. do 19. oktobra 1957.
Izklicna cena je 6,000.000 dinarjev.
Vsak licitant mora imeti s seboj potrebno pooblastilo, garancijski polog (ček) v višini B %o izklicne cene in potrdilo NB, da so finančna sredstva preskrbljena.
LESNO PREDELOVALNA INDUSTRIJA - PODPEČ
W v,
KINO »UNION«
Ameriški barvni film
Lepo je biti mlad
Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Ob 10 matineja Istega dima. V glavni vlogi John Mills ln Cecil Parker.
KINO »SLOGA«
Premiera francoskega filma
»NEPOMEMBNI LJUDJE«
Tednik: F. N. 40 Predstave ob 18, 17, 19 in 21. V glavnih vlogah: Jean Gabin ln Francoise Arnoul
KINO »VIC«:	angleški vojni tlim
»Skozi pekel-. Predstave ob 16, 18 in 20. V gl. vlogah: Virginia McKen-na ln Peter Finch.
Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30 do 11 in od 14 dalje, za matinejo v kinu Union pa od 9 dalje.
KINO »KOMUNA«
Ameriški barvni film
»Divja leta«
Tednik: F. N. št 40. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. V glavni vlogi: Tony Curtis. Danes zadnjlčl
KINO »SOČA« nlh del.
Zaprto zaradi gradbe-
KINO -SISKA«: ameriški barvni film »Roberta«. V glavni vlogi: Kathryn Grayson, Howard Keei in Red Skel-ton. - Predstave ob 16. 18 In 20.
Prodaja vstopnic od 14 dalje. - Danes zadnjikrat.
KINO »LITOSTROJ«: ameriški barvni film »Mašfievalec lz Dallasa«. Brez tednika. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. V petek isto. Predstavi ob 18 ln 20. Zadnjič.
MLADINSKI KINO LJUDSKE MILICE, Kotnikova 8: ameriški zabavni film »Gipsl«'. Predstavi dnevno ob 10 ln 15. V petek Isto.
KINO »TRIGLAV«
Ameriški film
»Bistre glave«
Tednik. V glavni vlogi: Stan Laurel ln Oliver HartU. Predstave ob 16, 18 ln <0. Prodaja vstopnic od 15 daUa Danes zadnjič. Jutri amer. barv. film »Ljubimca divjega zapada«
UREDNIŠTVO »LJUDSKE PRAVICE«
sprejme
stenografa ali stenografko
za popoldansko delo ln • •
strojepisko
Interesenti naj se zglase v tajništvu, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/III.
Komisija za štipendije Zveznega zavoda za produktivnost dela
razpisuje natečaj
za 16 štipendij francoske tehnične pomoči
za specializacijo v Franclji s področja proučevanja gibov ln normiranja delovnega časa.
V poštev prihajajo kandidati iz kmetijstva (obdelovanje in mehanizacija), rudarstva (dnevni tn jamski kop v rudnikih premoga), strojegradnja, kemične industrije (umetna gnojila), tekstilne industrije (predilnice In tkalnice bombaža), industrije gradbenega materiala (cement), črne metalurgije, gradbeništva (visoke In nizke gradnje), železniškega transporta (vzdrževanje tn popravila), ladjedelništva in javne administracije.
Izbranim kandidatom bo omogočeno, da bodo dobili teoretični pouk pri Bureau des Temps Elementaires v Parizu, praktičen pa v ustreznih (tancoskih podjetjih.
Štipendija traja 6 do* 7 mcsecev.
Pogoji natečaja:
t. zaželeno Je, da niso kandidati starejši od 40 in mlajši od 30 tet;
2. srednješolska strokovna Izobrazba ali fakulteta;
3. najmanj 3-letna praksa v podjetju, in sicer razen prakse v proizvodnji po možnosti tudi praksa pri proučevanju dela ali tehnične zaščite;
4. Zadostno znanje francoskega Jezika, da lahko kandidat sodeluje pri tečaju ln praktično dela v podjetju pri poslih specializacije;
5. dobro zdravje.
. Za kandidate Iz kmetijstva tn javne administracije se zahteva namesto pogoja pod točko 2. tega natečaja praksa v organizaciji kmetijskih del oziroma v organizaciji poslov javne uprave.
Kandidati se zavežejo, da bodo po vrnitvi delali najmanj 3 letB kot inštruktorji na tečajih s področja proučevanja dela v zveznem, republiškem ali lokalnem centru za produktiv« nost dela ali v slični ustanovi.
(zbrani kandidat bo pred odhodom na specializacijo sklenil pogodbo z ustanovo, kjer bo delal kot Inštruktor.
Prijave Je treba predložiti Zveznemu zavodu za produktivnost dela najkasneje do 31. oktobra 1957. V prijavi mora kandidat navesti »voje dosedanje delo, sedanje delovno mesto, osebne podatke (leto. kraj rojstva. Šolanje itd.) kajcor tudi pristanek na pogoje natečaja.
Za vsa podrobnejša, pojasnila se obrnite na Zvezni zavod za produktlvnosi dela, Beograd. Kneza Miloša 20, pismeno ali ustno na telefon 27-861 (Interno 166).
?uU«rn»a 'u Uska ^»opisno -založniško podjetje -Ljudska pravica«. Ljubljana. Kopitarjeva ulica 6, telefon 39-181 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva 18/11, telefon 20-507 In 82-621 — leva 4 ® rubrika Kopitarjeva 6'IU telefon 31-357 - Uprava Trubarjeva ulica 24, telefon 82-491 In 22-492 - Naročnlnskl oddelek Petkovškovo nabrežje 25, telefon 22-494 - Oglasni oddelek Kopitar-telefon 31-358 — Poslovalnica na Titovi cesti 15, telefon 22-322 - Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din — Tekoči račun 60-KB-6-2-1393 — Poštni predal 42 — Poštnina plačana v
gotovini — Rokopisov ne vračamo.
OKTOBRA
LfUDSKA PRAVICA
ESKIMI kupuj ej o PISALNE STROJE
Mladi kanadski slikar je odkril čudovite eskimske umetnine
Da so tudi v 20. stoletju možna pomembna kulturno* rgodovinska odkritja, se je prepričal mladi kanadski slikar James Huston na svojem popotovanju po Arktiki. Na tem potovanju .pred nekaj leti so rtu Eskimi pokazali kamnite figurice, s katerimi so se otroci igrali. Huston je bil nad. njimi navdušen. Niti slutil ni, da bo našel v tej snežni puščavi izredne umetnine. Eskimi žive sicer še na prehodu iz kamene v atomsko dobo, toda njihovi kipci niso izraz primi* tivne umetnosti ljudi na nizki kulturni stopnji.
Huston je predmete, ki jih je dobil v dar, nesel kanadskim upravnim oblastem v Ottawo. Od tam se je vrnil s pogodbo. Eskimi so takoj videli, da lahko s tem veliko zaslužijo: od 9000, kolikor jih živi v severni Kanadi, se jih je malone 75 % lotilo dela. Zdaj izdelujejo kipce. Eskimska umetnost te vrste je zbudila pozornost tudi daleč zunaj meja severne Amerike.
Eskimi imajo izreden opazovalni dar. Prav tako kakor hitro razumejo celo zelo težke tehnične posle, znajo zanesljivo karakteri-zirati mroža, upodobiti nekolikanj smešno glavo morskega psa, pri-
kazati pa tudi sami sebe. Eskimi zlahka opazijo tipične stvari, in jih zatem natančno reproducirajo, posebno radi pa upodabljajo živali, ki jih obdajajo.
Kako je možno, da je v tem svetu večnega ledu tako dplgo ostala skrita kultura naroda, ki je umetniško močno nadarjen? To bi se dalo pojasniti z dejstvom, da so se vse do nedavna malo zanimali za proučevanje razvoja tega naroda, živečega na daljnem Severu. Položaj se je spremenil šele, ko so z letali premagali ve-| like daljave, ko so odkrili bogata nahajališča urana, raznih drugih |. rudnin in nafte, ko je kaijadsko
g
Umski
R O B I 2
Curd Jllrgens bo kmalu slaven v ZDA. Za en film zahteva zdaj že 100 milijonov dolarjev.
Jules Dassin bo priredil Puškinovo povest »Dubrovski« za prvo francosko-sovjetsko koprodukcijo. Film bodo snemali v SZ, režiral pa ga je Geor-ges Lampln, ki je po poreklu Rus.
•
Amerika se že zanima za tretji roman Francozinje Fran-gočs Sagan. Pisateljica je že odklonila osem milijonov dolarjev, ki jih je ponudilo filmsko podjetje »Fox« za odkup pravic do fllmanja. Prav tako pa bo tudi njena zadnja novela »Odmor« kmalu filmana: spomladi 1958.	^
Zadnji film Charlia Chaplina »Kralj v New Yorku« bo doživel krst 25. oktobra v Parizu v petih kinematografih hkrati. Chaplin pa že premišljuje o novem filmu, ka. bo obravnaval zgodbo ameriških zakoncev ki bi se rada ločila, kar se Jima pa ne posreči.
*
Argentina je za 168-krat povedala takso za uvoz tujih fijlmov. Za vsak film je treba sedaj plačati 5000 dolarjev tak*, namesto prejšnjih trideset.
•
Znana plesalka in Igralka Lesile Caron Je zopet v Holly-woodu, kjer bo nastopila v filmu »Gigl«. Snemanje se Je začelo v začetku avgusta, režiser pa Je Vincente Minnelll.
*
Femandel in Toto, znani Italijanski komik, bo6ta nastopila v filmu Chrlstiana-Jaque-sa »Zakon, to Je zakon«. Prvi dan snemanja Je določen za 14. oktobra v Cinecitte v Rlr mu.
*
♦ Martka RSck se bo znova pojavila po štirih letih na filmskem platnu. Imela bo glavno vlogo v barvnem filmu »No« v zelenem Kakadu-Ju«. Pela bo, plesala -in ljubila — kakor po navadi.
•
Klm Novak bo nadomestila Vero Mlles v Alfred Hltchcokovetn filmu aV bližini smrti«, ker poprej Bajtu Igralka pričakuje naraičaj.
Audrey Hepburn bo nemara nastopila t Malom Ferrerjem v »Zeleni graoiClnie.
*
Suaan Hayward te bo po dalj-lam presledku vrnila v fllmake ateljeje kot nosilka glavne vloge * »Sončni prtriji«. zgodbi o ko-lonliaclji ameriškega zahoda.
stale nezmerne. Tako so naročevali pisalne stroje, čeprav nanje nihče ni znal pisati, kupovali naočnike, čeprav izvrstno vidijo, nohte pa so si pološčili in lakirali z zlatim lakom.
Prišlo je do tega, da Eskimi pri delu niso več uporabljali orodja iz kamna in kosti, niso več jedli zmrznjenih rib in na pol kuhanega mesa iz primitivnih posod, ki so jih sami izdelovali, niso več iz strahu streljali z lokom na letala, niso več lovili živali s kopjem, lokom in puščicami.
Zdaj love Eskimi živali z modernimi puškami, pastmi in harpunami. Spričo tega je nastala nevarnost, da bodo nekatere na Severu živeče živali popolnoma iztrebili.
Skratka, to široko področje daljnega Severa, ki je bilo šele nedavno v gospodarskem in kulturnem smislu vključeno v civilizacijo, skriva še mnogo skrivnosti in obeta nova presenečenja. Da je temu tako, nam pričajo eskimska umetnost, ki so jo nedavno odkrili, in zemeljska bogastva, ki se šele odkrivajo.
Uran proti raku
Dr. Robert Bases z newyorške medicinske fakultete je na podlagi svojih raziskovanj izjavil, da lahko uranova spoijina uniči rakaste celice z »eksplozijo«, in sicer tako, da jih »bombardira« z atomskimi delci. Ta spojina se imenuje uranil-protoporfirin in se sestoji iz urana in protoporfi-rina, sestavnega dela rdečih krvnih telesc.
Ameriška atomska podmornica »Nautilus« je bila 14 dni In 3 ure pod vouo. xu *_”j,r0. Na »u** vrste. V teh 14 dneh je »Nautilus« prevozil 5000 milj s hitrostjo 15 morskih nuij ^ vidimo atomsko podmornico »Nautilus«, ko pluje proti pristanisc u rorr
TARZAN ENAJSTI
9 Kakšna »pomirjujoča« novica: Tarzan še živi! Džungelska
• figura, ki že od leta 1918 skače, pleza in plava po film-
• skem platnu, ni umrla. Pravkar so odkrili Tarzana Enaj-
• stega. Im; mu je Gordon Scott. Po poklicu je bivši mor-
• nar, cowboy in plavalni učitelj. Star je 28 let. Kmalu ga
• bomo videli (z opico Cheto seveda) v njegovem hollywood-
• skem džungelskem kraljestvu. Pravijo, da je edina »ka-
• rakterna novost« novega Tarzana, da ne bo več tako
• molčeč. Razen »Jaz, Tarzan« bomo slišali od novega kralja
• pragozdov tu in tam tudi kako drugo besedo.
Weissmiiller je
radi svojih pl*«1«*; je f Preden je zašel k k v pla-večkratni svetov?*, kolajne- K»j
Tk le b°l «lo bolehen, otrok je biizeio^ Egther wu
zdravniki (k® lavanje 06
mu zdravniki 0«**®.	0
liams) predpisali P j orja* plavalnem športu J e
2e celo dinastijo Tarzanov so | rodili ameriški filmski študiji, od- j kar so postale znane knjige Edgarja Rica Burroughsa. Burroughs je bil »propadla eksistenca«, ki ni uspel v nobenem poklicu. Končno je začel pisati pustolovske romane o džungelskem dečku Tarzanu (z dokaj vidno naslonitvijo na Kip-linga) in si s svojimi 57 knjigami : nabral ogromno bogastva. Seveda se je kmalu lotila Tarzanove teme tudi filmska industrija.
Lajnar, ki ga vidimo na sliki, se je moderniziral. Lajne ne vrti več z roko, marveč si je omislil električni gramofon...
gospodarstvo začelo vlagati velika sredstva v širna puščavska področja Severne Kanade.
Zdaj se je v življenju Eskimov marsikaj spremenilo, toda ne vedno njim v prid. Civilizacija je vsepovsod zapustila svoje sledove.
V mnogih krajih so Eskimi svoje primitivno orodje iz kamna in kosti zamenjali z modernimi stroji. Za kože raznih živali so dobili pralne stroje, radijske aparate, motorne čolne in celo pisalne stroje.	Na frankfurtski mednarodni razstavi motornih vozil so prikazali
Sprememba je bila prenagla tudi moped »Mopetta« s tremi kolesi, 49-kubičnim motorjem in in želje mnogih Eskimov so po-	Jakostjo 2,3 KM
Vsako leto tisoč pogrešanih
Vsako leto pogrešijo v Ameriki povprečno po tisoč ljudi. Čeprav iščejo pogrešane na najrazličnejše načine njihoui prijatelji, družine in delodajalci, ostane vselej precejšen odstotek »dokončno izgubljenih«. Mesta, ki v njih izgine največ ljudi so Neto
kakorkoli pregrešili zoper zakone, marveč tudi možje in pogosto cele druiine, ki bi zaradi davka ali kakšne druge obveznosti rade zabrisale za seboj vsako sled.
Najnovejši seznam o ameriških ubežnikih navaja naslednje številke: 72.620 prošenj so vlo-
Curd Jflrgens vlogi Alexa v Clouzotovem filmu »Spijoni«
York, Miami in Los Angeles. Leto 1955 je bilo glede tega rekordno. V ZDA obstojijo različne organizacije, ki iščejo izgubljene osebe. Največje podjetje takšne vrste je »Urad za iskanje*, ki po naročilu in za denar išče in po-gosto tudi najde pobeglega otroka, moža, ženo itd.
Neka podobna ameriška organizacija je našla od leta 1924 do konca lanskega leta nič manj kakor 657.469 pobeglih oseb. Ne pobegnejo pa le ljudje, ki so se
zapustil dediščino.
S tem pa seznam pogrešanih in iskanih še daleč ni izčrpan, Javne in privatne organizacije namreč iščejo še 5628 ugrabite Ijev otrok, 9795 moških, ki žive v mnogoženstvu, 249.409 ljudi, ki so vzeli potrošniška posojila in kupili blago, zatem pa izginili brez naslova. Med iskanimi je tudi nekaj nad 8000 ljudi, ki jih iščejo, da bi pred sodišči pričali o kakšni prometni nesreči, ki so jo po naključju videli. In naposled je na repu seznama še 79.258 ljudi, ki jih iščejo iz najrazličnejših vzrokov.
Seznam je nedvomno imenitno zrcalo sodobnega ameriškega življenja, uspehi pri iskanju pa so znatno bolj skromni. Na primer: 22. marca je policiji in vsem organizacijam uspelo najti 8 ubeg-lih mož, eno žensko in 14 dedičev!
Nov Clouzotov film
»Spijoni« je naslov najnovejšega Clouzotovega filma. Clouzot
Prvi Tarzan je bil Elmo Lincoln, znan atlet. Leta 1918 je z Enid Markey kot partnerico posnel cjva filma, leto nato pa še enega z Louiso Lorraine. Značilno je, kako se je spreminjal karakter te »junaške figure«. Lincoln je ustvaril še mračen, demonski značaj z zločinskimi potezami, medtem ko je kasneje postal Tarzan mladosten, nezapleten in ljubezniv tip.
Leta 1920 so posneli dva Tar-zasnova filma v Nemčiji. Gene Polar je bil »sin opice«, Karla Schramm pa njegova varovanka. Nekaj let kasneje se je poskusil Kamucla Searles kot »Tarzanov sin«. Ostalo je samo pri tem filmu. Pravijo, da je bil Searles preveč podoben — Beethovnu.
Ker ni bilo mogoče najti novega ustreznega Tarzana, je za nekaj let tarzanska produkcija zastala. Sele leta 1927 so našli na nekem igrišču rugbyja v Arizoni mladega atleta, Jamesa H. Pier-ceja, ki je povsem ustrezal. Po- j snel je film »Tarzan in zlati lev« z Edno Murphy kot partnerko. Toda kmalu nato se je poročil s ! hčerko svojega »očeta« Burrougha in »popustil posvetno rabo« in »umetnost«.
Frank Merrill, boksar in prvak , v deseteroboju, je bil zelo pripraven za vlogo Tarzana zaradi svojih »skladovnic mišic«. Leta 1928 je posnel tri filme. Nato pa se je lotil drugega, bolj nevarnega in manj donosnega posla: postal je politik.
Hermann Brix je v Burroughsovi produkciji poklonil človeštvu dva filma na Tarzanovo temo, nato pa je spremenil ime in se lotil resnejših vlog. Se danes, po petindvajsetih letih je zelo upoštevan in iskan igralec: ime mu je Bruce Bennett. Leta 1938 se je v »Tarzanovem maščevanju« pojavil Gleen Morris, a ni našel »dopa-denja« pri publiki.
je pri delu potreboval 100 tehnikov in igralcev. Vsebina je takale: Dr. Malic je psihiater, ki v
žile žene, katerih možje so se skrili, da bi jim ne bi bilo treba plačevati hranarine, 71.644 otrok, ki so iz pustolovskih nagibov pobegnili od doma in 139.048 odraslih pa iščejo različni hoteli, trgovci in banke. Vsi ti odrasli so se v strahu pred upniki »vdrli r zemlje«, 13.662 je med njimi srečnih dedičev, ki pa ne vedo, da so srečni, ker jih je treba šele najti in jim sporočiti, da so v tem in tem kraju imeli daljno teto ali strica, ki jim je po smrti
Tedaj pa so postavili pred okretno hollywoodsko kamero Johnnyja IVelssmiillerja, ki je kmalu dobil naziv »kralj vseh Tarzanov«. V 13 letih je posnel 13 filmov; in še bi jih snemal (in posnemal dolarsko smetano z že zelo zvodenele tarzanske skisano-sti), če se ne bi tako — zredil.
Na Češkoslovaške«!
po tovarnah zdaj 1	^
dustrijske *^Tcs,a«. izdeluje P®*®**	gO M
tura je
-------------------------  ih	obl®1
izredno skladnih tele^sično lcp ki so mu omogoJale «esetieU plavalni stil. V	jniadin0
navduševal športno ga sveta.	naslednji.
W eissmuller j ev	vrSto P“ m
bil Lex Barker. Cel ^ ^ lovščin je	bil	ProdjLri
platnu, PotemP^ da Je Sol Lesser	„0v.
filmski trg sit Tan^M
se je< PraY^arzan	*
gelski prestol^	goZdoV
Scott. Romantika v vedno privlačna.
MSti
200.000 let star u ^
V nemškem Scha^^c
kopal opekarni	m	preg ;z
kosti, ki Jih Jcc^vabedios jaJ« arheolog dr. . pnR sta-Kolna in M*®**'človek«i%c«
prazgodovinske	.n	da	»o^
rejše kamene poslej okoli 200.000 let. ^ jz te 0	.
čiji še niso našli kos	^
Jamski ^vek*nt JJokgJ zdaj proučuj J tarejsi ^ P skoraj dvakrat- m^^ik &
ga neandertalca	Pre^	i-i
fo najstarejši *»«	#
dobnega «lovek®lo l*hke Aio "» lini. fosti so	fe P® loš^
skakujejo ko* = j0 arh?0
tla. Izročili jil Liesvvig11-
mu muzeju
življenju ni uspel. Ima pa eno izmed vodilnih vlog v neki vohunski akciji. Njegova mlada pacientka je gluhonema, prisostvuje pa s svoje bolniške postelje razvoju tohunske afere. Vohun, ki ga igra Peter Ustinov,, jo zato preganja. Clouzot je s tem filmom — pravijo kritiki — znova pokazal, da je mojster ustvarjanja atmosfere v filmu. V filmu srečamo sama znana imena: režiserjevo ženo Vero Clouzot, Curda Jiirgensa, Petra Usti- , nova in druge.
katere«9 ^ P‘H
p* res °b ,alO din,0ke*» i? >
s&rjr