4— i Največji slovenski dnevnik Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 I Za pol leta.....$3.00 0 9 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA n Lisi slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: BARCLAY 6189 Entered as Second Cl^ss Matter, September 21, ^903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NO. 75. — ŠTZV. 75. The largest Slovenian the United States. o Issued every day except Sundays | and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: BARCLAY 6189 NEW YORK, SATURDAY, MARCH 30, 1929. — S030TA, 30. MARCA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVIL Napad mokračev na državne postave. ZLE POSLEDICE PR0HIBICIJE STOPAJO VEDNO JASNEJE NA DAN Dvojni pogon proti suhaškim postavam je bil sprožen od mokračev v državni zakonodaji v Illi-ncisu. — Kongresnik, ki je glasoval za Jonesovo postavo, obdolžen vtihotapljanja obojnih pijač. AURORA, 111., 29. marca. — Ogorčena Aurora ali oni del prebivalstva, ki je javno kritiziral tajnost, v katero so skušale zaviti okrajne oblasti umor Mrs. Lillian De King, je obrnil svoje upapolne oči proti posebnemu raziskovalcu, ki naj prevzame vodstvo nad preiskavo. Kritika, naperjena proti državnemu pravdniku Carbaryu iz Kane okraja, je imela za posledico, da je okrajni pravdnik stopil na stran ter naprosil, naj se imenuje posebnega raziskovalca. Generalni pravdnik Osce. Carlstrom je obvestil uradnike Kane okraja, da bo pomočnik njegovega urada vodil preiskavo in da bo navzoč pri javnem inkvestu, prihodnji torek popoldne. Rzaburjenje, ki se je razširilo po celi državi, odkar so suhaški hlapci navalili na majhno, leseno kočo, izven meja mesta, pretepli Kinga ter ustrelili njegovo ženo, baje v "silobranu", je dobilo večji momentum ter obeta trajati naprej, dokler ne bo vprizorjena kaka akcija, ki bo potolažila prijatelje žrtve. Pomožni šerif Roy Smith, ki je oddal usodepolni strel na Mrs. De King, leži v kritičnem stanju v Elgin bolnici, trpeč na rani v svojem boku. Obstrelil ga je Gerald De King, dvanajstletni deček, potem ko je videl svojega očeta pobitega na tla ter svojo mater umorjeno. - Jaz nisem mislil ubiti nikogar, — je rekel Gerald. — Hotel sem jih le spoditi od moje matere. Ranjeni pomožni šerif najbr^ ne bo mogel nastopiti pri inkvestu. Zdravniki, ki so ga operirali, se boje, da mu bodo morali odrezati nogo, a ker je lana preveč blizu života, se boje, da bo mogoče u-sodepolna. Coroner Vierke je rekel, da najbrž ne bo treba Smithovega pričevanja, da pa bodo poklicani vsi drugi uradniki, ki so se udeležili tega, naravnost blaznega napada. De King je dobil nebroj brzojavk iz vseh delov Združenih držav. CHICAGO, 111., 29. marca. — Tukajšnji zvezni maršali so dobili nalog aretirati M. Alfreda Mi-chaelsona, kongresnika iz Chicaga. Dolže ga kršenja prohibicijske postave, za katero je vedno glasoval. Michaelson je glasoval tudi za Jonesovo postavo, ki določa pet let ječe in deset tisoč dolarjev kazni za kršilce osemnajstega amendmenta. Ko se je vrnil Michaelson pred kratkim s Kube v Florido, niso preiskali njegove prtljage. Na napojasnjen način se je pa razbila steklenica v njegovem kovčegu in iz njega je začela teči neka sumljiva tekočina. Agentje so nato preiskali njegovo prtljago ter našli v nji več steklenic vina in žganja. Ker se je to zgodilo pred 2. marcem, ko je bila uveljavljena Jonesova postava, za katero je tudi Michaelson glasoval, ga zamore zadeti tedaj uveljavljena najvišja kazen — dve leti ječe in pet tisoč dolarjev kaznL ŠTEVILO LINCANJ V JUŽNIH DRŽAVAH PRIČELO PADATI Le enajst ličanj se je završilo v Združenih državah v preteklem letu. — Štiri in dvajset poskusov pa je bilo preprečenih. — V državi New York ni bilo že deset let nobenega linčanja. V preteklem letu se je završilo v Združenih državah le enajst ličanj in v tri in štiridesetih državah ni bilo nikakega linčanja. S tem je bil dosežen rekord v deželi, — soglasno s komisijo glede plemenskih odnošajev pri Federal Council of the Churches of Christ of America. Počaičenje mrtvega min. predsednika. IKK5OTA. Colombia, 2.0. marca. Trup! o Enriqu-e Arrar.ola, ministrskima predsednika 'Colombije, kt je ururl \\Vraj zvečer, je ležalo danes na mrtvaškem odru, med 1>m ko je vlida pripravila največja vojaške časti za njegov po-,4greb. j A Arrazoia. ki je bil imenovan ministrskim predsednikom januarja 1927. je bil kritično bolan le par dni, in njegovo sr!». marca. — Številni romarji so dospeli i/. K v rop e lar Združenih držav v Jeruzalem, da prežive tukaj velikonočni teden ter se udeleže verskih služb. < »biskujejo kraje kjer je hodil Krit pred dvatisoč leti. Med obiskovalci je bil Monsi-frnor Fumasonibiondi, pa peški delegat. v TVashinjrtonu. ki je potoval ineog-nito z dr. John Hurke-jem. to r-lanov. druge privatne }»a po več sto oseb. Danes zvečer se bo vršila večerna služba v e.tsemane in več romarjev je nameravalo preživeti noč v tamošnji baziliki, zgrajeni nedavno. Xa Veliki ]><-t''k se bo vršila procesija ^kozi Via Dolorosa rta Kalvarijo kjer se bo vršila tslnžba ob sedmih zvceet. z nagovori v sedmih jezikih. Velikonočna nedelja bo proslavlejna ob Svetem •rrobu. Leta 1?H.'7 je bilo 41 držav prostih v.sakega linčanja in 11)25 jih je bilo Je Ji") držav. Od enajstih iinčanj se je završilo pet v Mi»irssi])pi. dve v Texa-s«, dve v Loiisiani. eno v Missouri, in eno v New .Mexiei. Sojrlasno s profesorjem 3Ion-roe Work o m > Tuiskngfrf zavoda, je b: 1 o preprt-een i h 2 4 poskuseirih. lifičanj. tri v seve.rnih in JI v južnih 'drža vali. Xikdar se ni završ Jo kako lin-čanje v MassacImseTts. ronn cti-euf. Itliode IsIhikJ nli Vermontu. Maine in Xe\v Ji-rsev nt^ta imela nobejiejj-a shieajn i/.za leta 1 Xohen slii«'aj pa se nj pripetil v Xevv Vorku v zadnjih de-.'tih letih. Li Čaj sum živi. XAXK1XG, Kitajska. 28. marca. — Xacijonalivtična centralnn vlada je danes objavila, da :r bii usmrčen T/i Cajsum. goveruei Kantona. Bil je aretiran tuk-»j .ine 13. marca, ko je prišel k Kuomin-tan^ kongresu. X'jegovo usmrčen je je bile po pomoti rsporočeno. Panika na poulični kari. XEWARK, X. J.. 29. marca. — Dvajset potnikov na neki poulični -kari je {»ostalo tsilno razburjenih veeraj 'Zvečer, k o -o se začele vstati iskre in dim iz kontrolne bakse motormana. Več oken je bil ubitih in pone-sref-nim so jiojnagale ambulane? iz Xe\vark City bolnice, ki so takoj dospele na mesto. Hoover bo pregradil eksekutivne urade. WAsniXCrTOX. d. C., 2'.). marca. — Pripravljeni so načrti, da se pregradi ekse-kutivne urade v Beli hiši. .da se na ta način nudi večjo p red d v oran o. Smrt pri gnetilnem stroju. V pekariji na Wood word St. v •Torsey City, so našli včeraj zjutraj rioIetiH-Lra peka, Antona Po-troe-kija. Pri delu j»- ]vriše 1 z X. I), c., 29. marca. — Henry Lewis Stimson h Xew York a je postal ofidjrf.no državni tajnik ob petih včeraj popoldne. Uvedena eerimonija se ;<■ za vršila v veliki predsobi, ki meji na urad državnega tajnika. Baterija fotografov je zasedla skoro večino prostora, ki je bil na razpolago. Kamera-možje so bili v treh vrstah, nekateri klečali, drugi >ta;li. dor-im se j p nahajala tretja vrsta na mizi. v ozadju. Xa mestu so bili tudi aparati za mo-v ret one. (Javni sodnik Taft je stopil v sobo pred Mr. Stimsonom in Mr Kelloggom. Nastal je trenutek zmede dokler niso fotografi postavili vseh treh udeležencev ta ko. da je bilo za vse najbolj pri-Ii«"no. Fotojrrafi so nato napravili svoj prvi "shot", nakar se je .Mr. Stimson smeje obrnil proti Ki-iloggu. Mr. Kellogg je stopil nato mirno iz vrste, sodnik Taft in Stimson sta si zrla v obraz in eerimonija priseganja se je dejanski pričela. Mr. Taft je nato sedel ter razgrnil -pred seboj listine, dočiin so fo t o graf i An i aparati neprestano ropotali. .Mr. Stimson ni sedel, pač pa .se sklonil naprej ter se podpiral. Prisegel je dvakrat. V drujii prisegi se je glasilo, da ni plačal ničesar za svoje imenovanje na mesto državnega tajnika. Mr. Kellogg je bil očividno srečen. da se i znebi bremen urada, katerega je zavzemal več kot štiri leta. 31 r. Stimson pa je izgledal zdrav in željan prevzeti to na-Iojj . Mrs. Stimson ni bila navzoča, Mrs. Taft pa je prisostvovala ce-rimoniji, z majorjem Julija Stimson. načelnico armadnega zdravilnega zbora, nečakinjo novega državnega tajnika. Pred cermonijo so se zbrali u-radniki in uslužbenci državnega departinenta v eni vrsti, da se po-slove od Mr. Kellogga ter ]>ozdra-vijo svojega novega načelnika. Noblova nagrada po-darjena. STOCKHOLM, Švedska. 27. marca.--Norveška pisateljica Si- jrrid 1'ndset je podarila svojih $15.600 »Noblove nagrade za literaturo, da |K>maiga katoliškim šolam na Norveškem. General Sarrail pokopan. PARIZ. Francija. 28. marca. — < J en era 1 ^Maurice Sarrail. branilec Verduna, bo danes pokopan v Domu Invalidov s priprostimi ee-rimonijami. General je umrl v soboto, ne da 'bi izvedel, da je mrtev njegov prejšnji poveljnik, maršal Foch. Nova služba za Smitha. Prejšnji governer Alfred Smith, je bil izvoljen ravnateljem Me'.ro-politan Life Insurance Co. na sestanku zadnji torek, kot se je izvedelo danes. MIN. PREDSEDNIK P0INCARE PORAZIL S0CIJ ALISTE V ZBORNICI Poincare je porazil socijalistično krilo. — Dana mu je b:la zaupnica po sprejemu programa. — Ta-kozvane verske postave so bile sprejete. — Opozicija ne bo imela nobenega uspeha. PARIZ, Francija, 29. marca. — Sprejem devetih predlogov, znanih kot verske postave v poslanski zbornici, so pozdravili kot zmago nad skupinami, ki nasprotujejo vladi ministrskega predsednika Poincareja. Glasovanje glede zadnjega, devetega predloga s katerim se je vrnilo privilegije ter legaliziralo povrat-ek izgnanih mi.-jjjonarskih redov v Francijo, je dobilo obliko zaupnice, ki je bila sprejet a o 7. glasovi proti l24:i. Pozbneje je poslanska zbornica sprejeta zaupnico ,za vlado. k<> je zavrnila predlog levega krila z 310 glasovi proti l24;>. Časopis j«* je danes ugodno k<>. menliralo glede nkeije ter trdilo, da ^e je ,proti-klorikalno s;ališr-e radikaln<>--,<»<■ i.j:i 1 ist i/-ne »>po/.irije izkazalo kot neuspešno proti zdravi ver m i. s katero razpolaga «Iaj ministrski predsednik. V ansprofju z zadnjim omahljivim stal;š'em kabineta je napovedovalo. da ho sprejem verskih posta v pokazal, da >i!a opozicije ne obstaja ver kot možna ovira za vlado Poincareja. MEHIŠKI VSTAŠI SE UMIKAJO Vladar Quebeca umrl. QCEliEC, Canada. 2f). marca. Vsled nenadne smrti Sir Lomcr Gonina. novoimenovanega pomož nega governer j a Quebeca. je bile zavlečono zborovanje parlaments v Quebeen, kot je bilo objavljen j danes. Sir Lomer je umri nenadno včeraj, par minut. ]»redno bi moral nastopiti v j»arlamentu. Escalon je bil izpraznjen. Calles je pomaknil divizijo čet na sever, kjer se bo pričelo zasledovanje. Japonci pričakujejo dediča. Tf »IvIO. Japonska. 2>. marca. Oficijelno se objavlja, da pričakuje cesarica Xagako otroka tem bra meseca. Cesar Ilirohito in cesarica sta bJa v^toličena v Kioto dne 10. novembra preteklega leta. IJrat ce-sairja, princ Cieibit. je sedaj začasni j >re s; o 1 o n a s 1 ed n i k. MEXICO CITY. Mehika. 29. marca. — Cela divizija federal ......... j*1 bila danes pripravljena, da napreduje :z F]>caIona proti -hmenezu, pri zasledovanju umikajo -Ih s., vsiašev. ki »o bili prisi-1 jen i izprazniti Kscalon po kr'*'-kem spopadu. Pororila generala Callesa, ki vodi federalne čete, so ugotavljala. da upajo* fed era lic i zavzeti Jimenez brez vsake opozicije. Fe-neralni avijatiki so sporočili, da so se vstasi že pričeli umikati pro-*i Santa Rosalia. Kolona kavabn-ije je odvzela Escalon vstašem včeraj zvečer, po krarkem spopadu v katerem so bili ubiti štiri vstaši. Nekako tristo vstašev. pod generalom Castro se je umaknilo proti severu. Med tem pa je bila glavna sila generala A Ima za na u tabor jena pri Jaral Grande, na kratko razdaljo od Eseolona pripravljena. da pritiue z zasledovanjem. Plin pregnal cerkev, HOQI'IAM, Wash.. 2!l marea. The little, white Churcb v Ho rpiiam, ki je stala več kot štirkle-set let kot priča vernosti ustanoviteljev mesta, je bila podrta, da se umakne novi plinski postaji. DENARNA NAKAZILA —-- * * ■ . » Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 500 ................$ 9.SO 1,000 ................$ 18.40 2,500 ................$ 45.75 M 5,000 ................$ 90.50 " 10,000 ................$180.00 T Italijo Lir 100 ................$ 0.78 " 200 ......................$11.30 H 300 ......................$16.80 " 50} ......................$27.40 " 1000 ......................$54.26 Stranke, ki nam naročaja izplačila v ameriških dolarjih., opozarjamo, da smo vsled sporazuma e našim evezam v* starem kraju v stanu znizati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $60 — $1; za $100 — $2; za $200 —*- $4j za $300 — $6. Za izplačilo večjih meskor kot goraj*navedeno, bodi«! ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo Se boljie pogoje. Pri velikih naka-ailih prijK>ročamo, da se poprej z nam ■porazumete glede načina Tiaki lila. IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVR&ENA V OVEH DO TREH TEDNIlV NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. 5AKSER STATE BANK 62 COBTLANDT STREET, NEW JOSE, N. X, ^Telephone: Barclay 0380 GLAS NARODA, 30. -MARCA 1929 Own*d and Published by QLOVENIC PUBLISHING COMPANY. (A Corporation) Prank Saber, President Louij Benedik, Treasurer Plaee of bcumew of the corporation and addrewea of above office«: 03 Cortlandt 8t.f Borongh of Manhattan, New York City, N. Y. " G L A 8 NARODA " (Voice of the People) Issued Kvery Day Except Sundays and Holidays. celo leto velja Ust ta Ameriko in Kanado_______$6.00 Ea pol leta________._____________$3.00 %a Četrt leta___________ Za New York ta celo leto ~$7.00 Za pol leta i--------------*3.50 Za inozemstvo ea celo leto —$74)0 Za pol leta____________3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. VOlas Naroda" izhaja vsaki dan ievtemii nedelj m praznikov. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI raitKiQN LANOUAOI INFORMATION tCUVICK — JUGOSLAV BURKA« RADIO JE POSTAL S VETOVNA USTANOVA. Dopisi brei podpisa in osebnosti Be ne pri občujejo. Denar naj ae blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tudi prejinjo bivaiilže naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 1arnik "Transylvania" je nasedel danes zjutraj v megli, nedaloč od Cherbourga. a je bil kmalu nato zoj>et splovijen. Takoj zatem je nadaljeval svojo potovanje. STAB I Čl IMORJENKE ČESTITAJO MORILCU Korneuburška porota je oprostila poljedelca Leopolda Redla, ki je umoril svojo mlado ženo. Med osebami, ki so Rt-din čestitale k oprostitvi, so bili tudi umor-starši. Redi je vzel svojo iz ljubezni. Žena pa ni nič sla in navezovala razmerja z a levo levo in desno, četi treh otrok. Več 3alo, da jih Ko jo je Japonska revidirala versko postavo. TOKIO, Japonska. 29. marca. V japonskem parlamentu je bila se"daj predložena v debato verska predloga, ki je zadala mi tako močno opozicijo leta 1898, ko je bila prvikrat predložena. Pri tem gre v glavnem za princip. če sme vlada diktirati kaki verski sekti, ki naj uči. Pred samimi desetimi leti je bil radio še v svojem detiinjst vu, dandanes pa -si je že osvojil ves svet. Rabi se dam« za zabavo, za poduk in .za dbveščevanje občinstva. Postal je svetovna velesila. Milijoni ljudi prisluškujejo dnevno simfoničnim koncertom, slavnim pevcem, govorom o zdravju, gospodarstvu itd., vremewkam. poročilom in kaj še. Tupatam človek tudi sliši nekoliko oglaševanja, ali Vo je pač cena, ki jo treba plačati za 'brezplačni užitek umetniških programov ki mu sledijo. Več kot milijon farmarjev zanaša se na radii o za obveščanje o tržnih cenah. Poljedelske poskuse valnice razpošiljajo predavanja največje koristi za i>oijede!ee. « Več kot 20 milijonov sprejemnih aparatov. Radio aparate je najti malone v vsaki deželi na -svetu. Čudovit razvoj radia širom sveta je razviden iz nedavnega poročila trgovinskega departmenta. l{az?K)ši-Ijalnih postaj (broad-easting stations) je dandanes celo nedaleč od severnega tečaja, ob ekvatorju in daleč dol v južni hemisferi. Od Greenlandije do Ki/tajske, od Jugoslavije do Avstralije lovijc sprejemni aparati več ali manj Isti tip programov, kakršnih slišimo v Združenih državah. Radio je postal svetovna ustanova. Dandanes je v rabi širom stveta več kot dvajset milijonov radio aparatov. Polovica teh se nahaja v Združenih državah. Anglija in Nemčija imata približno 2 milijona 500.000 sprejemnih aparatov. Francija jih ima 1,250,000, Ja-I ionska 550,000 in Argentina 630 tisoč. Ddžele, Idi sledijo po rabi radia, -so Švedska 371,000 aj>a-ratov. Avstrija 325,000 in ČVho-slovaška in Italija pa 250.000. Združene države imajo 95 od stctkov vseli sprejemnih aparatov v Severni Ameriki. Japonsko jili ima približno toliko kot vsa ostala Azija. Argentina poseduje več kot .polovico vseh aparatov v Juž ni Ameriki. V Evropi imajo Anglija. Nemčija in Francija skupaj 75 odsto vseh aparatov v Evropi. Južno-afriška Unija ima približno 90 odstotkov vseh aparatov v Afriki. Radio v državni režiji. Mnogo tisoč amaterjev si je zgradilo s'voje male razpošiljal ne postaje, velikih in mogočnih oddajnih postaj pa je malo in v splošnem je razpošilanje {>od kontrolo vlade. V velikih evropskih deželah, vštevši Anglijo, so oddajne i*xta-je v državni režiji. V Ameriki pa so oddajne postaje privatna last. Izven Združenih držav se navadno mora plačati določena pristojbina za sprejemni aparat. Ta pri-s'tojbina ali davek znaša od 5 centov na Francoskem do $1S v republiki Salvador. Angleški radio davek znaša $2.46. nemški $12.70, Japonski $9.00. V Združenih državah je radio privatna industrije in ni licence ni davka za posedovanje radio aparata. Najmogočnejše oddajne postaje v inozemstvu so vse v Evropi. Rusija in Finska imata vsaka po eno jako mogočno postajo (40.000 watts).. V Evropi je kakih 200 oddajnih postaj, Južna Amerika jih ima t>2, Avstralija 25 in Japonska 7. Približno 90 odstotkov vseli radio ipriprav izdeluje se v Združenih državah, na Angleškem ali v .Vemčiji. Izvoz radio'aparatov iz Združenih držav je leta 1928 do--ogel vrednost 12 milijonov do-'arjev. RODBINSKA TRAGEDIJA V Trnovi na Češkem r*c je od-grala pretekle dni pretresljiva •odbinska tragedija. Hčerka pod-avnatelja trnovske pošte Vaclava e je poročila pred leti z zoboteh-likom Studničko. Sama je bila jobotehnica in tako je s svojim možem izvrševala zobotehnično prakso. Zakonca sta živela v slogi in zato nihče ne ve, kako je moglo priti do tragedije. Vse kaže, da so jo zakrivili ženini roditelji. ki so nasprotovali zakonu in :zat o use jim je Stud nič k a osve-tii. Studnička je bil te dni v Pragi. .kjer je kupil dva revolverja. Drugi dan se je pripeljal s praškim detektivom v Turnovo. V ta-stovem stanovanju je moralo priti do hudega prepira med katerim je Studnička potegni revolver in ustrelil svojo ženo. Čim se je žena zgradila na tla. je pomeril mož v tasta in dvakrat ustrelil. Videč, kaj namerava pobesneli mož. je tašča uskočila skozi okno. Studenčka si je končno nastavil revolver na sence in sprožil. Obležal je takoj mrtev. Njegova žena je težko ranjena. Prepeljali so ja takoj v bolnico, kjer se je morala podvreči težki operaciji. Tudi stanje njenega očeta je zelo resno in zdravniki dvomijo. da bi ostal pri življenju. RDEČI VOJAK Znanem 14 angleškemu novinarju \V. Barteletu. dopisniku ''Daily Telegraplia'' v Moskvi, se je po tritedenskem^ letanju od Poneija do Pilata posrečilo dobiti vstop ni-eo v Kreme!j, kjer biva mogočni Stalin. Anglež si je ogledal vse starine in je .slednjič naprosil tolmača, naj vpraša vojaka pred pa-laeo: kje j.1 oni znameniti balkon, odkod je gledal Napoleon požar Moskve? Rdeči vojaki je strumno odvrnil: "Sovjetskim vojakom je prepovedano izdajati vojne podatke!" Tako ni videl Bartelet balkona. zato pa je spoznal vojaški duh, ki tak ) značilno veje iz krasil o-arm i jce v. Redi nekoč postavil na odgovor, ker je prišla s sestanka z nekim konjskim prekupčevalcem, mu je odgovorila. da bi lahko odšla popolnoma k svojemu ljubimcu in njemu, možu. pustila otroke, če mu kaj ni prav. Nato jo je Redi u-strelil. Pred sodniki se je zagovarjal, da je ni imel namena utno-riti in da ji vse odpustil, če bi živela. \ Rojakom, ki nameravajo v stari kraj bodisi začasno ali za stalno, priporočamo, da nalože svoj denar pri nas. Istega jim je mogoče dvigniti v zneskih do vsake višine v jako kratkem času. Najboljši dokaz temu je sledeče pismo: Marc 3. 1929. SAKSER STATE BANK. 82 Cortlandt St., New York City . Dam Vam vedeti, da sem dolnj znesek $5.340.13, ček No. 2669. Lepo se Vam zahvalim za hitro pošiljatev in Vam želim mnogo vspeha. Pozdravljam Vas in vse uradnike. S spoštovanjem Josip Gustineie Selo 47, Moste pri Ljubjani, Jugoslavija. ČRNA KNJIGA ZAKONA i Pod tem naslovom je ime! znani dunajski psihoanlaitik dr. Ru-1 jdolf l~rba11 tseh itsch predavanje o problemih modernega zakona, ki jih jf' ilustriral z interesantnimi ■ slučaji iz svoje prakse. ! Neki Alfred P. je ljubil dekle, j ki mu je vračalo ljubezen, a njega j ni bilo pripraviti do tega. da bi . se ž njo poročil. Vedno je prelagal termin poroke. Končno je prišla zadeva pred zdravnika, ki mu j je zaročenec izpovedal, da je don-juanska natura. ki se ženske v >teui trenutku nasiti, ko si jo o.-voj'. Ker pa ljubi svojo zaročenko resnično in ne bi maral, da bi se že v prvih dneh zakona razočaral, se boji poroke. Dr. I rbant.scliitsch je ugotovil da izhajajo te donjyanske ambicije iz tega. ker mladi mož obožuje svojo mater in ji n» najde v nobeni ženski enakovrednega primera. Priporoči] mu je poskusni zakon, kar se je tako dobro obne.slo, da .-e se je mladi par že čez tri mesece zares, poročil. Mladi mož je !>il o-zdravljen. Y nekem drugem primeru je mlad mož. ki je svojo ženo res ljubil, od ča-a do časa ponorel. Zagledal se je v kakšno drugo žensko in ga ni bili spraviti od nje, dokler se ni (navadno že čez nekoliko dni) sam od sebe vrnil domov. Psihoanalitik je v tem slučaju dognal. da je mož sin resne matere in lahkoživega očeta; v njem sta se borili obe ti naravi.yOzdravil ga je po psihoanalitični meti)Ji. Predavatelj je iz takšnih slučajev izvajal, kako pogrebna je ustanova poskusnega zakona, ki omogoča. da si* dva mlada človeka spoznata do dna, preden se zavežeta za življenje. Dopisi. Gleasonton, Pa. Mislim, da ni bilo se dopisa iz te male slovenske naselbine, zato hočem jaz malo sporočiti. O delu ne bom pisal, ker vsak ve. kako je sedaj v tej deželi. Ako imaš delo. je najboljše, da ga o-hraniš. Ako greš za delom, ne veš. kje ga boš dobil in tudi ne kakšno. Kar lifts je tukaj Slovencev, smo zaposleni v strojarni in delamo vsaki dan. Slovencev je tukaj ."» družin in par samcev, pa žali Bog nam je okruta smrt enega pobrala. Po dolgi in mučni bo lezni je za srčno hibo umrl dne 24. marca 1!>29 .iosef Selan, doma iz vasi ZaborŠt. fara št. Vid pri Za t h-11 i na Dolenjskem. Star je bil Tli let. Bival je v Ameriki vsega -kmpaj 2r» let; Tukaj zapušča ženo in o^em nepreskrbljenih otrok v starosti oil 1(1 mesecev ,i< 17 let. Umrli je bi! dober in skrben oče -vojim otrtfkom. Spremljan je bil cd velike udeležbe zadnjemu počitku na katoliške pokopališče v 11'vn-r. Pa. Res. žalostno je videti očeta, ki zapušča tako obilo nepreskrbljeno ,]ni. žino. ter kličejo mali s svojim milim .glasom Papa, vstani. pa-pa. j poglej nas še enkrat! Ali o«"e ne 1 more storiti svojim malim niti ene i , I usluge vec, ne more .spregovoriti i niti ene tolažilne besede. Smrt 110 j pozna nobenega usmiljenja. Družim i izrekam svoje -oža lj -John 1'irc. Peter Zgaga O ženskih boleznih. Z BOBNOM NAD VRABCE V dvorani praškega "Illahola" m1 j" vršil občni zbor "Ssl. ahst:-nentne zvezo.'* Govornikov je bila cela vrsta in vsi so bili precej razgreti. V soglasno sprejeti resoluciji zahtevajo m"d drugim, da Ke mora zakonitim potom prepovedati uživanje alkohola železniškim nameščencem, elektrikom in šoferjem. Sedaj je za navedene nastavijence že v veljavi prepoved alkohola v službi in določene so ostre ka.rni. Abstinent je pa hočejo, da morajo postati njim enaki in določene so ostre kazni. Absti-nentje pa hočejo, da morajo postati njim enaki in torej ne bi smeli tudi izven službe uživati alkohola. Posebne omembe je vredna zahteva, da se morajo izločiti iz šole učitelji, ki pijejo in kadijo. Obsojali so dnevni tisk. da je njegovo poročanje o ameriški prilii-biciji škandalozno in nrotikulturno. Ceski listi pravijo, da ak^ti-*, nenčno gibanje zasluži podporo ali " abstinenčna zveza*" hi lahko vedela, dn z takimi resolucijami ne hodi po potidobre taktik". Propaganda mora biti zmiselna in zmerna. Ne sme se iti z bobnom nad vrabce! NOVI MADŽARSKI KRVNIK. Dne 4. mai'ca je bit imenovan novi madžarski krvnik — Anton Kozarek, sin pred 30 leti umrlega slovitega ogrskega krvnika Franca Kozareka Novi krvnik je 44 leta sta-r. 178 cm visok in 112 kg težak. Doslej je bil secirni mojster na higienskem zavodu v Stolnem Bel grda u. Pokojni oče novega krvnika, Franc Ivozarek. je v svoji službi naravnost slovel. Pri usmrtitvah je nastopaL vedno z največjo eleganco v fraku, cilindru in belih rokavicah, ki jih je slekel še tedaj. ko je položil obsojencu vrv okoli vraftu. Bil je nenavadno lep mož. Umrl je še prilično mlad in zapustil dva sinova, ki je bila o-bema največja želja, da bi prišla na očetovo mesto. Kadarkoli je bila razpisana krvniška služba, sta se oba potegovala zaujo Sedaj se je mlajšemu slednjič posrečilo doseči cilj. po katerem je tako Irrepenel. Anton Kotzarek je že kot vojak izvršit več smrtnih raz-sodb, tako da je na svoj Čudni po-kli« dovolj pripravljen. Waukegan, III. Temipotom >poročam samo popravek male pomote. V zadnjem dopisu v (.»las Naroda od 13. marca sem poročal, da je znašala >vo-ta darov za vrhniške reveže v priboljšek o Veliki noči $9.50. : taktično, pa je ona svota kot raz-j vidno iz seznama darovalcev v i onem »poročilu $11.50. V drugem seznamu, kateri je med tem ko to poročam, pri Glas Narodu najbrže že tiskano, je pa nabranega v isti namen od Tukajšnjih vrhniških rojakov kot razvidno iz poročila še $12.25, torej skupno $23.75. Svota $20.75 je bila v ta namen že 22. marca odposlana brzojavno po Sakser State Banki na naslov Franka .Jesenko na Vrhniko, da se ista razdeli revežem še pred piazniki. Radi ztikasnelih prispevkov v ta namen pa je preostalo še $3.00. katerih ni bilo mogoče v kiju«"-it i v gornjo }>oši-ljatev. ter pošiljam iste v soj_r{as_ .ju večine darovalcev za spomenik Tvana Cankarja na Vrhniki na naslov Franc Jurca. Kmetska posojilnica, Vrhnika. istotako po Sakser State Banki, z željo, tla se tudi j m) d ru trili naselbinah, katere mi z obljubo in namenom nabirale za Cankarjev spomenik na Vrhniki tejra >pomnijo. ter one. kateri bodo v ta namen še kaj storili. Prejel sem (»d strica Fr. Jesen-ka. tla je preostali znesek 70 Din. razdelil še 10 Din. Balx'ni Marič-ki, 10 Din. Šaro v i Trški. 20 Din. Veharjevi siroti brez staršev rn 30 Din. stari Stržirtarei, katera je že gluha in oslepela ter je s tem božična svota v redu razdeljna. V imenu vseh podpore deležnih iskrena zahvala. Pozdrav! -Tože Zelene. Smrtna kosa. Po daljšem bolehanju je umrl Emil »Svigej. jmslovod.ia v Travniku. Pokojnik je služil nad 20 le* pri lesni tvrdki I. Sutej '-jelen-dol). 12 let pri tvrdki Fran jo Žagar (Markovec) in 10 let pri tvrdki Ivan Rus v Loškem potoku kr-I vodja parne žage v Travniku. — V Blagovici je 12. marca v najlepši mladosti po hudi bolezni preminula Mija Korošakova. soproga Draga Korošaka. učitelja !>ri Sv. Jurju ob Ščavnici. SOJAKI, NAROČAJTE SE NJ "GLAS NARODANAJVEČ JJ SLOVENSKI DN^VNTb V AMERIKI. Ker nisem strokovnjak. xe v tem poglavju ne bom ha vil z nevarnimi ženskimi boleznimi, torej takimi, ki utegnejo ženski škodovati in jo spraviti v prt-rani grob. pač pa le > t:s;im: bolezni mi nežnega spola, ki opravljajo moške v obup. Kolera, kuga. influenea. revma-tizem in ves tak drugi bogna-i-varuj spada v področje zdravnikov in kiropraktikov. Bolezni r»o ozdravljive, če je pravi zdravnik 0 pravem času na mestu. Ce ni Zdravnika, je miserere. So pa tudi druge vrste ženskih bolezni, ki jih noben zdravnik :/■ lečiti ne ^na. pn 11K0 zdravju škf'J;five. — ženinemu zdravju namreč — toda ob takih pi-ilikah jt* mož stokrat mi-^e-rere. V eni ali dveh kolonah se bom bavil tsaino > poročenimi ž<*nska-mi. Meinla i»o zadostovalo. lic o<» zadostovali". !**iin v pt'zn-po-rlavjih med dekleta po>ege!. Ker je zadeva jako delikatna, naj vam služi v predgovor par besed. Ženska je božji >tvor kot -ma m. moški, ter je takorekoč človek in kot tak bolj k slabemu kakor k dobremu nagnjena. (Oziroma bolj priprosto ns'eno: Knr je tudi ženska človek, ni -tem rečeno, da bi morala imeti na tem svetu nebesa. Nebesa na tem svetu je v raju zallečkala. ko je sklenila tajni dogovor - kačo. "(■Liha vkup štriha" — boš rekel. dragi rojak, ki ini.iš . njim« kako slabo izkušnjo, pa ni res takt*. Se temeljito motiš. Kače m> olrajt. To pa zato pravim, ker me ni še nikdar noben modras /a jezik 1 rab?!, dočim o ženskah nimam 'a-ko vzvišenega mnenja. Ce bi Eva ne imela takrat v raju :istega mišmaša. bi imeli mi moški raj na zemlji. Kj, kako krasno, bi živel:. Nobenega "bury up!", nobenega "five o'clock". Vse bi bilo easy in olrajt. GrozVlje je zorebi leto .11 dan . . . Prvo leto bi bilo malo nerodno. ker bi morali mošt in mlado vino piti. toda če bi neumorno prešb drugem svetem Martinu bi že stalno pili. ob tretjem že dve leti staro vino. in ker *mo precej vztrajni, bi imeli to pomlad najmanj par sodčkov sedem tisoč, let stare kapljice na razpolago. Kaj imaš pa zda.jPo pravici povej, kaj imaš.' Pol soda kislice, da te za ušesi grabi, ko j<> goltaš, in par steklenic "starega". Toda steklenice ima žena preštete n .;e ravno tako kot da bi jih ne imel. Toda pomoči ni nobene. Eva se je Adamu približala in 11111 je rekla: "Na ugrizni!" In brez vsakega globjega pomislek«* je ugriznil ter je s tistim grižljajem vsem nam od žrl paradiž. That's it. Za kazen si je moral še tist: dan šivati hlače iz figovega peresa, pa tudi zapeljivka je bila kaznovana. Sešiti je morala Jcikljico, ki pa ni bila dosti daljša kot jih nosijo današnja dekleta. Takrat se je pa začelo v se gor-jo na svetu. I'bogi človejški rod, koliko si moral prestati, koliko prestajaš in kolikor boš še moral presfati. predno bosta moderna industrija in tehnika tako napredovala, da ti bodo leteli v usta pečeni piščanci. Da bo razprava kolikor mogoče popolna in nepristranska, moram omeniti, da se za pečene piščance ne brigam dosti, pač je pa idrijski žlikrof moj najvišji dosegljivi ideal. Toliko.za uvod. v -pondeljek j»a o ženskih boleznih. Prepričali se boste, da je jako težavna stvar pisati o-ženskih boleznih. Mene že zdaj vse boli. 4 GLAS NARODA, 30. MAROA 1929 A P. ČEHOV * - — —j, . i * INFORMACIJE Bilo j<> poldne. Veleposestnik j tla. Veleposestnik je zakašljal in Voldirev, visok, krepak mož ostri- *e na glas useknil v rdečo ruto. I*a žene glave in izbuljenih oči. je sle- tudi to ni pomagalo. Njega sploh kel suknjo, si obrisal s svilenim niso hoteli poslušati. Nekaj minut rod been i č»lo in stopil plaho v pi- je bilo vse tiho. Voldirev je poteg-sarno. Tam so škripala peresa. nil iz žepa papirnat rubelj in ga — JCje bi mogel dobiti infor- položil pred uradnika na odprto maeijl? — je vprašal slugo, ki j" knjigo. Uradnik je namršil čelo, prine.sel iz pisarne j »odstavek s potegnil je k sebi knjigo in jo čajnimi skodelicami. — Tu nekje, skrbno zaprl. moram povprašati in dobiti prepis' — Samo- kratko (informacijo.... važne listine. ;P:.a bi vedel, kako morejo dediči — Ta m le pri oknu sedi gospod, ki >e ukvarja s takimi rečmi, — je dejal sluga in pokazal s podstavkom na zadnje okno. Voldirev se je odkašljal in stopil k oknu. Tam jta zeleno mizo »»In madežev je sedel mlad mož k n eg i n je Gugulinove.,.. Ali vas smem za hip nadlegovati? Toda uradnik, ves zatopljen v svoje misli, je vstal in šel }>o nekaj v omaro. Spotoma si je praskal komolec. Kmalu se je vrnil k svoji mizi in se znova zagledal v s štirimi k«nlri na jrlavi. z dolgim, knjigo: na nji je ležal drugi ru-bradavičasi irn nosom, v ogoljeneio belj. suknjiču. Tičal je z nosom v akt.h — Samo za hip bi va.s nadlego-iii pisal. Po desni .strani no.su se val. Potrebujem informacijo, sa-luu je :zprchajala muha in često je nio.... iztegnil spodnjo ustnico, da je pi. Uradnik ni .slišal. Začel je nekaj lini! na m*. prepisovati. Al bi mogel tu.... pri vas....J Voldirev se je obupano oziral na vso moč lobiti informacijo o moji zadevi?'po pisarni, kjer so ra je nagovoril Voldirev. — Jaz škripala peresa. >< in Voldirev.. . in potreboval bi — Pišejo! — je pomislil in prepis list ne, sestavljene 2. v.dihnil. — Pišejo, vrag jih vze- mi marca. Uradnik je pmioeil pero v črnil- Odšej je oil mize in >e ustavil uieo in pogledal, če se ga ni mor- sredi sobe. Sluga, ki je znova prida prijela nesnaga. Videč, da je ue.sel čaj, je nedvomno, opazil nje-peio či>to. je začel počasi čečkati fj<,y kisli obraz. Zato je stopil k po (papirju. Ustnico je iztegnil, to- njemu in ga tiho vprašal: da pihati mu ni bilo več treba J — No, ste kaj zvedeli? k a j t i muha se j - bila preselila na — Zvedel sem, toda govorit' noli jegovo uh i. če jo z menoj! — Ali bi mogel dobiti pri vas — Dane mu tri rublje. . informae joje ponovi! Voldirev.! — Dva sem mu že dal. S«'tii Voldirev, veh poselnik. J — Dčite mu še tri. — Ivan AIek.sejič! — je zakri-J Voldirev se je kvrnil k miz !>i Čal uradnik v zrak. kakor da Vol- položi na odprto knjigo bankovec direva sploh ni opazil. — Povej z> tri rublje. Uradnik je zn va trgovcu »Talikn, kadar prid*\ naj potegnil k sebi in začti d.i prepis svojega dovoljenja poti- stati po nji. In naenkrat se je na d it i na policiji. Saj sem mu že sto- Void i reva. Nos mu je zardel in krat povedal, da drugače ne gre. obraz se mu je raztegnil v zado- Ijen smehljaj. maslu. Začel je kramljati celo o vremenu in vprašal Voldireva, kaže letina. In ko je Voldirev odhajal. ga je spremi} po stopnicah. Ljubljana, 12. marea. Uboj. Janez Kozjak iz Zgornje Ber>ni-ce je posestnika sin. star 31 let. Na zatožni klotpi sedi, ker ga dol-ži obtožnica hudodelstva uboja in I prestopka lahke telesne poškod-I be. V kranjski okolici je dobro znano, da se gorenjesavski in besniški fantje ne morejo videti. Če se srečajo, je prav tako, kakor če bi se drgnila dva kresilna kamna, prepir nastane, potem pa pretep. smehljal se mu je in videti je bilo. da je vsak hip pripravljen' pasti Pri pretepih je običajno tudi ved-pred njim na kolena. Voldirev se; no sodeloval Kozjekov Janez, o ni počutil nič kaj dobro in sledeč, katerem se trdi. da je pretepač, nekemu notranjemu glasu je potegnil iz žepa še en rubelj in ga ki je bil že vpekrat kaznovan. Zadnjega septembra lani je pri- dalj uradniku. Uradnik je rubelj j redila ipožama bramba v Spod n j i hitro spravil, klanjal se je in smeh- J Besnici veselico z vinsko trgatvi-ljal venomer. j jo. Udeležili so se je domači fant- — Eh, ljudje! — je pomislil je. zvečer so pa prišli tudi fantje veleposestnik. Stopil je na ulico. lz Gorenje Save, med katerimi je obstal je in si obrisal čelo z rob- bil Jaka Krt. Kmalu se je vnel eem. prepir in pretep. Pre.pir je izzval ------ | obdolženec, ki je izzival fante iz Gorenje Save in se lotil Franceta Krta. Gorenjesavčaiii so pa osta-! li mirni in v gostilni ni prišlo do Po svoji izključitvi iz slovaške, hujšrh »spopadov, ljudske stranke je objavil bivši Okoli 1. ure so šli Gorenjosavci p os L Ju riga težke očitke na slova- ( proti domu. Pred gostilno je nek ško ljudsko stranko in njenega besniški fant vrgel za njimi dva voditelja Tllinko, češ. da je preje-! kamna. Potem so se Besenčani do-mal od Madjarov denar in da je menili, da jih bodo napadli v ipr- NAPADI NA HLINKO bila njegova politika veleizdajal- vi soteski, spotoma so se oboroži- ska. Na te očitke je vložil poslanec li s 'koli. Res so jih jeli tam, kjer Illinka tožbo in se bo torej stvar'dela cestai ovine'k proti Rakoviei, pred sodišče docela razčistila. Ker pa kljub temu nasprotniki slova ške ljudske stranke ne mirujejo. njesavei, ki so odšli, med potjo ves čas "aufali*\ Besničani so šli za njimi in v soteski metali najije 'kamenje. Kolov tedaj Besničani niso imeli Kozjek je šel Paplerju na -pomoč, ni pa imel kola, ki leži na mizi pred sodniki, temveč drug kol. Drž. pravdni k: — Kako to, saj je vendar tale količek prav pri praven ? — Ne. oni je bil 'krajši in m bil tako debel. — Pravite, da ste šli Joži Paplerju na pomoč, on se pa ni <~-atil v nevarnosti? — Pa je vendar bil. Jakob Krt je Paplerja najpreje zbil potem sem mu hitel na pomoč. Fant se zelo nelogično zagovarja, da se težko iz njegovega zagovora predstavlja jasna slika položaja. — Ali ste Krta tedaj udarili, ko je Papler ležal na tleh? — Da. tedaj. Priče so izpovedale, da tavil senat ventudlno vpraša-sivci se nitso mogli braniti. Bili so "je. če je storil obdolženec svoje radovedni kdo jih ,>e napadel, i dejanje v silobranu in ga preko- šli so proti smeri, odkoder je pri- . račil. letelo kamenje. V prvi vrsti jej Prvo glavno vprašanje so j>o-bil Jaka Krt. njegov brat France rotniki z 7 glasovi zanikali, dru-in Franc Hafner, za njimi so šli;g° i« eventuelno vprašanje po so-menijio .silno zveriženje re-snice. Ta-( ostali. Ob robu gozda nad Spod- glasno potrdili, nakar je bil Jako trdi n. pr. poslanec Juriga, da njo Besnico so. preža 1 i Besničani. nez Ko-zjek obsojen na 11 nie.se-je prejel poslanec Illinka za svoje j oboroženi koli. uhm! prvimi je j cev strogega zapora z poostre-osebne namene od madjarske via- bil obdolženec. Komaj -e je Jaka njem. Vštel se je preiskovalni in de vrednostne papirje v vrednosti, Krt bližal robu gozda, ga je uda- j zavarovalni zapor od 7. oktobra dveh milijonov Kč. V resnici pa ril obdolženec iz grmovja s kolom 1 1028 dalje. Zdravljenje gobavosti. Gobavost (lepra), ki spada med najstrahotnejše bolezni, katere lah-" ko zadenejo človeka, poznamo najbolj iz sv. pisma, kjer se veliko pri , poveduje o tnesrečnih gobavcih., Bolezen je še danes razširjena po vzhodnih deželah. Tudi moderna medicina je brez moči nasproti temu prihuljenemu sovragu člove-( škega rodu: smrt edina lahko reši gobavca nadaljnega trpljenja. Manj znano je bržšas. da na evropskem severu, v Estoniji, gobavost še dandanes ni redek pojav. Bolnike seveda takoj skrbno osamijo. da se ne morejo stikati z zdravimi. Zdravniki pa. ki imajo z gobavci opraviti. preizkušajo razna sredstva, da bi prišli lepri v okom. Tako so uporabljali tu >o drugod živo srebro, jod. salvarsan in kačje strupe, a zaman. Najbolj se je obneslo olje iz neke japonske rastline. i Prof. Paid rock v Dor pa tu pa je uporabil za lečenje gobavosti sredstvo, ki se je poprej uporabljajo zgolj v kozmetiki. Imel je ž njim presenetljiv uspeh. Gre za ogljikovo kislino. Ž njo je dosegel, da se je strašna bolezen znatno po-, pravila ali celo izginila. V vato zavita palčica snega iz ogljikove kisline, ki se naredi v jeklenih posodah a ogljikovo kislino, se pritisne na Ieprom (t. j. tvor. ki nastane na gobavčevi koži) in >e dr- ži na njem 5—6 sekund. Temperatura te čvrst* paličice iz ogljikove kisline iznaša — 78 stopinj. To se štiri ali petkrat ponovi in Ieprom izgine: na njegovem mestu ostane bel pigmentiran madež, ki pa tudi ne ostane dolgo na koži. Seveda je treba na ta način zdraviti vsak Ieprom posebej in teh imajo gobavei veliko! Od dvanajstih gobavcev, ki mi jih zdravili s snegom ogljikove kisline, so jih pet opustili iz bolnice 7& gobavce kot ozdravljene in okolici neškodljive. Ostali .so pa pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Dognalo se je. da so se Ieprom i zopet pojavili, znak. da je bilo zdravljenje prezgodaj prekinjeno. Podvrgli so jih znova tej proceduri in jih dokočno izlečili, medtem ko je bila ena paeijentka, ki so jo takoj izpočetka močneje ko druge zdravili z oglikovo kislino, že s prvim postopkom ozdravljena. Se do danes se niso bolezenski simptomi znova pojavili. V januarja leta-, so iz lepHos-ija (bolnice za gobavce) odpustili zopet dve bol-nici, ki >ta popolnoma ozdravili. Bodočnost bo pokazala, ali se bo ta. tdeer "dokaj preprost način zdravljenja lepre. obnesel in upe-Ijai v veliko radost tistih pokrajin, kjer je ta bolezen doma že od pam-tiveka. gre za neko predvojno rento, ki jo je imel Hlinko naložen v Bu- dimpešti. Po prevratu je bilo nuj-1 zbežali, Jakoba je brat odpeljali iz bi radi dobil informaci-dediče kne- no to stvar urediti. Illinka se je o tej stvari pogajal najprej s pok. tinančnim ministrom dr. Rašinoni nov umrl. in potem z dr. Englišem in po njih z vso silo po glavi, da se je fant : takoj zgrudil na tla. Besničani soj Ljubljana, 15. marea. Tatvina. domov, 'kjer je še istega dne oko- j Daue> do^oldlle se Je prvi zago. h 12. ure radi ot.rpqenja možga- ] varjal 20-letni Janez Gruden, v civilu pomočnik, zdaj pri voja-Se preden je obdolženec udaril [kiil. Obtoženec je služil od 1. de- je bila blagajna kar v predalu in jejel poča>i jemati denar. Preden je gospodar tatvino naznanil, mu je obtoženec podpisal izjavo, da mu bo vse poravnal. Zdaj mu je žal. da je kradel. Gospodar Lenarčič je kot priča izjavil, da je dobil nazaj 7100 dinarjev, za Ostali znesek se pa zadovolji z irtabu-laeijo na obtožencev gozd. Senat je stavil porotnikom varno eno vprašanje o krivdi tatvine. Zagovornik je predlagal, da se stavi dodatno vprašanje, ker je Lenarčič sprejel izjavo, da bo tožencu vse poravnal, še ipred pregovorila, da ji je posodil 1000 dinarjev, ki jih seveVla ni več videl. Od "Elite" je presedlala k odvetniku dr. A. Smoletu, ki jo je ipa tudi kmalu odslovil. Od junija lanskega leta do o. avgusta ko je bila aretirana, s« sploh ni več brigala za službo. Slepar H a je na vseh koncih in krajih, v »žila se je z avtotaksijem iz Ljub' a ne v razne kraje na izlete. ' aela je več iljubčkov. * kater1 ai je zapravljala prisleparje-n denar. Efektivne škode je napravila s svojimi sleparijami za i- 121.464.50 dinarjev. Izdajala se je o moji tožbi zoper < i — Ah, kaj bi radi? — je vpra-, publiko. odobritvi te papirje prenesel v re- Krta. je zamahnil s 'kolom nad , eebra ,pri tri,0YCU ^lauku j gin je Gugulinove — je -ramrmral Voldirev. — Proces je znan. Lepo vas prodni, urediti mojo zadevo. Ne da šal. J Kar se tiče drugega očitka, da je — Potreboval bi informacijo ojposl. Illinka prodal in izdal slova-ji tožbi.... Sem Voldirev, vele-tški narod, ko je za poi mi'ijom Kč prodal dr. Poliaku poslanski mandat. Ta trditev je navadna moj posestnik. i .se ozrl na Voldireva. je _ ZAq mQ yefieli! q proe€Su z uradnik ujel muho na ustih, od- Gugulinovo. Z veseljem vam po-ščipnil ji je noge it. jo vrgel na strožem Torej kaj izvolite zapove- dati. Voldirev mu je pojasnil svojo željo. Uradnik je mahoma oživel, ka- Slab tek? Lenarčiču v Novi vaei. Že leta 1920 je gospodar opazil, da mu nekdo krade denar. Tatu pa dolgo ni mogel izslediti. Končno je zvedel, da -e Gruden hvali, da bo je informacijo, naročij je. naj t i- Mr. Al« Taylor. OelKer. Ala . pravi. . "Naga-Tono mi y čudovito pomagal. Ko kor da ima zn petami vihar. Dajal Mm Ka prkVI Jtmati. m* j« bolelo na »■tra.nl ntinm Imel teka. do je<11 in ne mtrn po. itka i«> no«, sedaj i- koj napravijo prepis, ponudil j na rr^^la. imam dober trk. Imam okre-piijoCe spanje to-r t>e posutim boljši v vi«ak»vm n*lni." Tlume moli in l^na Je imelo v teku 35 let int«> ckilUnje. Nekateri on hill oslabeli in nervnxni rtruRi s« imeli n*>redi»r>i»tl lirlodra, plavobol, omotico, xopet dnif?! trpeli vtded ielod^-nih plinov, neredno-fitl led vir In *Iabe prebave. Nupa-Tone Jlin Je IzbolJSal zdravje iti uio^. -Ono pojava m o/1 In krepkost t»'lexa. NuKa-Tone __ . __ __ mora pomagati, ako n.-. se denar povrne. } 159 W. 121. St., NeW YOrK, N. Y. ;;t»J jamstvo na ov-»ju. .Kupite ga eno cttklenlco S« danes. —AdV.) Francetom Hafnerjem po levi strani glave. Hafner je silo udarca zmanjšal s tem. da je z levico prestregel udarec, zato ga je kol razun na glavi opazil tudi po levem komolcu, da je fant dobil o-: ustanovil lastno trgovino, ko pri-nesmisel. Vsak poslanec ljudske j tekline in črne lise. j de od vojakov. To se je zdelo go- stranke je po svoji izvolitvi dal za | Glasom izvedeniškega mnenja I npodarju sumljivo. Koncem lan-potrebe stranke od svojih dijet ■ je obdolženec z udarcem po glavi skega leta )<> gospodinja pregle-15.000 Kč. Vse to je zapisano v{pokojnemu Jakobu Krtu razbil dala obtoženčevo posteljo in na-knjige in se vodi v evidenci. Ce^ prednji del lobanje in mu razklc-j :ia v škatljici 7 tisočakov. Fant hotel dati kdo več, darežljivo- nil šive na glavi. Zato je na*to- jje tatvino tega denarja priznal in pilo močno krvarenje. katero je | j»ove^lal. da je i>osodil svojemu pritinilo na možgane, da je Jakob ; očetu se 40(H) Din., sestri 111 ma-radi otrpnenja istili še istega dne teri je pa podaril 300 do 400 Din. je not»-l uan kuo vec, sti se ne stavijo nobene meje. Da bi j>t»sl. Illinka ne podaj računov o ameriški zbirki, je tudi či- ,je bila zadeva ovadena oro*.likom. Sodni dvor je ta predlo , sprejel in stavil dodatno v .ašanje, če se je obtoženec p 1 vplivom skesanosti zavzezal oškodovancu v doiločeaeiii času ovrniti škodo ter je besedo dr/ J. predno je bil ovaden. Državni pr vdnik je predlagal kazntovanje a zagovornik s.* je energične zavzel za obtoženca in predlagal oprostitev. Porotniki si prvo vprašanje z rakla za sorod 11 ico -bogatili trgovcev in tako so ji mnogi nasedli. Zagovornik je omenil, da znaša faktična škoda, ki jo je povzročila obdolženka samo nekaj nad ■)000 dinarjev, kajti mnoge priče ne smatrajo zneska, ki ga jim dolguje. 7.u poneverbo, marveč za navaden dolg. Senat je stavil ]>orotnrkom dve glavni vprašanji, prvo glede krivde goljufije, drugo glede poneverbe. Prvo vprašanje so porotniki soglasno zanikali, drugo glede jVna na G mesecev ječe. ki jo je pa žo odsedel a v preikovalnein zaporu. stranki stol — vse je šlo kakor po sto neresnična trditev. Izvoljena je unirl ODDA SE SOBS v najem eni ali dvema osebama, lej>o opremljene. Vprašajte pri: Henry Voss, (3x 28—30) cenejSa brzojavna izplačila PRISTOJBINA ZA CABLE LETTER ZNAŠA SEDAJ SAMO Znižanje stroškov za brzojavna denarna nakazila v Jugoslavijo in Italijo je primerno ravno sedaj ko mislite svojim v domovini poslati pisanko. Za najboljšo postrežbo obrnite se na — Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York City bila posebna komisija, v kateri sta bila posl. dr. Budav in Hancko in ta je pregledala vse od Hlinke Janez Kozjaik je krepak, precej velki fant, mestno oblečen. Ko-drolasec se zagoarja. da so ga že predložene račune in jih progla-jdoma hoteli fantje nabiti, branili sila za pravilne. Ni torej res, dai*»o drugi, pa ga je vendar Jakob Hlinka ni predložil računov. j Krt kresnul z gumijevko po gla- Xesmiselna js» nadalje trditev.} vi, da mu je tekla rz nosa kri. Prida je zahteval Illinka kot pogoj pomnil je. da mu ni znano sovra-sodelovanja .stranke v vladi 10 mi-jštvo med Gorenja-savci in Besni-lijonov Kč z asanaeijo svoje ban-.čani. Bil je precej pijan, ke. Xobena koalicijskih strank pri j Ivozjaka je zagovarjal dr. Žen-vstopu v vlado sploh ni smela 0-meniti takih pogojev, tem manj Hlinka. Posl. Hancko pa je deja^ z ozi-rom na poslednje dogodke v slovaški ljudski stranki to-le. ko iz K. anja. Obtoženec je dejal, da so Gore- Preillanskim si je kupil kolo za 800 Din. Ta denar v skupnem znesku 12,500 Din. in za 500 Din. blaga je obtoženec ukradel 111 v preiskavi je tatvino priznal. Obtoženec je doma iz Cerknice in tja pristojen. Zagovarjal ga je odvetnik dr. Pire. Porotni razpravi je predsedoval svetnik dr. Gradnik, votanta sta bila svetnik dr. Lajovic 111 sodnik Bizjak, državno ipravdništvo je zastopal dr. Fellaoher. Obtoženec se je zagovarjal, da IZ ŠPORTNEGA SVETA Očistimo ljudsko stranko od vseh teh, ki so jo oslabili, očistimo jo tudi od posl. Tttke, če bi se izkazalo. da nas je prevaril. Mi zaradi njega ne bomo trpeli. Nočemo izdajati težko pridobljene svobode! Če jo je hotel izdati on, se bo videlo iz sodne razprave in razsodbe in če treba, bomo znali tudi njega izključiti. Oprostimo se vseh nezdravih pojavov med nami in s tem bomo o-krepili stranko. Stojimo na stališču republike in a njen blagor hočemo delati, noteli bi nas onemogočiti in zato kriče, da smo mad-jaroni. Nismo nikdar to bili in ne bomo. Trpeli smo za' svobodo in n6 pustimo nikomur, da Tii jo nam Z leve na desno so/3Yalter Hagt»n, Leo Dlogel, Gene §ftraaen in vzel. I Johny Fawe'll^WjboljSi igralci golfa. V USODNEM TRENUTKU HH9BS 10 glasovi 1 potrdili, drugo pa >0-' poneverbe 1700 Din. pa soglasno gIai.sno. nakar je bil Ivan Gruden ! potrdili in obtoženka je bila obso-oproščen. Lahkoživka in pustolovka. Takoj nato se je j>rK*ela razpra va proti Elizabeti Blaznikovi ra- , di hudodelstva goljufije in pone-. verbe. Blaznikova je ljubka brinetka snmpatičnega obraza, srednje velika. Obtožnico porslušii s povoženo glavo, v očeh ji je bleste solze. Zagovarja jo dr. Goljar. Elizabeta Blaznikova. rojena 1. 1908 v Coleradu in pristojna v Selce nad Skofjo Loko. je shižila zadnje čase kot zasebna uradnica v Ljubljani. Obtožnica jo slika kot zelo lahkomiselno lahkoživko. nagnjeno k pustolovščinam. V letih 1923 do 1926 je bila uslužbe-na kot maniptiluntinja v papirnici v Goričanah. Kmalu je pa zapustila službo in priški k trgovcu I. Bogatju v Ljubljano, kjer je bila uskržbena kot prodajalka in pisarniška moč. V oktobru letao 1927 je pa tudi to službo zapustila. češ. da .te mora zdraviti. V tej službi je pa kasirala okrog 100 računov od 50 do 1000 Din. in si denar prisvojila. Takoj nato je nastopila službo pri '"Eliti" v Ljubljani, kjer je bila že začetkom lanskega Ueta radi nepoštenosti odpuščena. Ponaredila .je namreč račun gla- seč se na 5000 Din. Ker so se ji prve nepoštene manipulacije posre čile. je postala še bolj predrzna. Vizda je pri tvrdki Čuden dva briljantna prstana in premotila prokurista nefce tvrdke, da je izročil prinašaileu računa 6000 Din., ki si jih je (prisvojila. Lesnega trgovca Vebra v Škof j i Loki je •"52 letni Or^st .Miani. me.sar v neki istrski vasi je ljubil lepo Mercedes Sparanjo. Mati se je proti vila in prepovedala hč«'ri občevati z Mian i jem. Mcrcedes M> jt» bala matere, zato je bila navidezno zadovoljna z vsem. kar je ukazala. Ljubila pa je Mianija toliko bolj kolikor g-rše pa ji je blatila mati. Mercedes je morala iti služit v Lo-šinj in potfin v Trst. Ven ta čas sta si dopisovala (Mercedes 111 Miani. kateri je večkrat odšel v Trst. da se je tam sestal s svojo ljubljenko. Mati je silila k poroki z LjubiiVm. Mercedes je o-bupavala in nasvetovala Mianiju skupno smrt. Ko je prišla do-mov, je bila nenavadno vesela, zve-pa se je sestala z Mianijem. Šla sta v gozd. iMiani jo je ustrelil v šrce, obležala je takoj mrtva. Nato je meril nase ali revolver se ti več sprožil. Zagnal se je Miani na to z mostu v vodo, pa tudi ni utonil in se ni ubil. Slednjič je šel ves iz uma. orožnikom povedat, kaj je storil. Nesrečni Miani je te dni porotnikom v Puli ginljivo pripovedoval zgodovino svoje ljubezni ali porotniki niso bili nič prav dovzetni za njegovo trpljenje in njegovo duševno .zmedenost so upoštevali le na pol, vsled česar je bil Miani obsojen na 5 let zapora. Občinstvo je z nevoljnimi komen-tariii zapustilo porotno dvorano. Nesrečni Miani ima samo levo roko, desno mu je vzela vojna. - ... v ; iv T. Koči — Fr. RadeŠček GLAS NAHODA, 30. MARCA lffl 42 (Nadaljevanje.) — Zar<*sT te me n«' zanimajo! — je rekel Gauelio fckoro trdo. — Te cerkvene stvari so za ono. ki verujejo vanje. Jaz \>i ne odvrnil nobenega človeka od njegovih misli — dokler se ne vmešava v moje lastne zadeve. Odšel je proti zidu kapelice ter zrl zanieljivo navzgor na na-✓ tiskane rebula cilje vojaških zavojevalcev. — Take j>ostave kot te! Bah! Moje življenje je veselo pustolovstvo, — tla lomim postave, katere so napravili možje! Jaz ropom uoprate ti r prehranjam revne. Jaz ]>omafram brezmožnim in tlačenim. To je proti vsem [X)6tavam politikov in tiranov. Vied te^a vidite, čestitljivi padre, da ne moreta ]>o svet iti niti malo .pozornosti predpisom in postavam IitiLza. Jaz bom zlomil vsako njili še v teku ene ure — a še vedno ostal gospodar! Ozrl t* j*1 krojr sebe na bojevit način. — - Številni so jih zares prekršili. — je odvrnil padre. — Vse ječe so prenapolnjene, na povelje Roeosa! — lfola, naučili! — je zaklieal bandit svojim možem. — Poslušajte to! Izpraznili bomo ječe dane* zvečer ter postavili zakonodajalce na mesto jetnikov, da preizkusijo svoje lastne odredbe! Obrnil se je nato proti paoru. — Padre, vi ste v resnici pameten sodnik. Dane« zvečer bom priredil velik« veselico v dvorani hiše, v kateri živim. Tam ne bo lUn-t-sar manjkalo za naše veselje! In vi boste sedeli ob moji desni strani ter >r*lili jetnike iz ječe. Ali vam to ne ujraja ? — Kojra naj »f hI lin jaz? — je pričel stari mož nožno in njegovo telo se je najrubilo. —"Jaz bi rajše ostal v bližini svetišča... — Vi borate prišli na mojo veselico! To je povelje in jaz vladam tukaj od te uro naprej, — je rekel Gaucho odločno. — Ne ]>ozabite j a, da nf bo prišla Akoda nobeni duši radi bere ali radi naloge, ki me jf prinesla semkaj. Pojdi som. Pero, — je po m ognil nekemu mrkemu, staremu band i tu, — ti boej stražil dobrega, starega moža, do ure naše veselice. In glej na to. da bo prišel kot moj gost! Odšel je proti deklici svetišča. Odprla je svoje kratsne oči ter se oilz^ala njegovim po<;jed«• ji* sedaj b^sed obeh dezerterjev, ko sta opijala Marljivost, ki j«' zganila vse, ki so zrli v oči te čudne deklice. Pobesil jt> svoji» lastne o<"-i ter pomigal Sanchezu. — Pojdi sem, zvesti tovariš! Ta gonpodicna potrebuje tudi stražnika, — kajti človek nikdar ne ve, koliko volkov se potika po tem mestu si'daj, ko je pričel Lupo, — je ukazal s 'pritajenim glasom. — Straži jo dobro, izven njenega stanovanja. In privedi jo tudi na veselico danes zvečer! (iaindio j«» odšel nato .počasi proti bahistradi, kji-r je stala Cha-ostavi deklice i/ svetil a, ki s»- je sedaj obrnila proč z drugimi deklicami. Sanchez jia je sledil skupini. — Jaz jo sovražim! — je siknila Chaquita ter se naenkrat obr-i ila proti handitskfina glavarju, da ga tolče po prsih s svojimi i'l'stmi. Jaz jo bom ubila! Ona mi namreč krade tvoje srce! Ti 0 nisi nikdar ozrl name ctdi čas, ko si štrlel trapasto v te njene vc-l;ke oči, par trenutkov nazaj! ' Gaucho se je obotavljal, kajti naenkrat ga je presenetila neka misel. Nato pa je ujel deklico krog pasu. Pojdi ven na vrt, katerega seim zagledal na drugi strani te kapele. Povedal ti bom v^* sladkih stari kot si jih kdaj jvoznala! — j« rekel. Z migljajem roke je odpustil svoje može ter dostavil: — Sedaj pa na delo, tovariši! Vaša naloga je prirediti veliko .Jav-1 je danes zvečer. Postreženo bo ob različnih časih, da ne bomo oslabili straž krog mesta.. . Xe škodujte nikakenm meščanu ter pijte nekoliko ... Mi nikdar ne vemo, Ikdaj bo iRulz lahko med nami! Sedemnajsto poglavje. VIŠINE PRED NESREČO. Velika dvorana v hiši umorjenega aleada je bila razkošno okrajna, za zmagoslavno voelieo Gaucha. v teku par ur. Izurjeni služabniki so izvršili ne majhno čudo. posebno s pomočjo par zlatnikov, Katere je razdelil Gaucho mednje. ^ — Zakpj bi skoparil z denarjem? — je vprašal Gaucho enega »\ojih mož. iko se je oblačil v sijajno obleko, katero je kupil od tr-j; ovce v na glavnem trgu. — Jčiz sem izpraznil le par predalov v so \>. Roeosa. Čakajte, do jutri, ko bom preiskal zaklade, katere je že ukradel iz svetišča! I>rugi pa se je smejal srečno. — Jaz sem kolek tal par vzgledov juvelirske umetnosti, moj glavar, dočim ste bili vi pri svojem nakupovanju! — je rekeu. — Poglejte! To je iz iste prodajalne, dočim se je vsak drugi klanjal novemu zmagovalcu! Izpraznil je svoje 'žepe ter razširil po :, 1 tropo blestečih se »t vari. Gaucho je pobral velik prstan s kamenom, —• Vi vkradete, dočim plačujem jaz kot pošten človek! — je vzkliknil s hI i njen o ogorčenostjo. — Zelo dobro, jaz bom oropal tebe za s v o j o Chaquito! Jutri boš imel več kot toliko. Kje je sedaj, mala sen jo rit a T — Na hodniku te velike hišo. glavar moj. — je povedal mož. — Ona ima dovolj blaga, da bi lahfko osrečila princesinjo. Čakala je na £ ono staro žensko, katero ste vi klicali njeno dojiljo. Kakšna velika dama! Ha odi t ski glavar je prijel svoj revolver z majhne mize ter ga utaknil za svoj pas. — Človek nikdar ne ve. kdaj bi lahko potreboval to, — je re-feel. — Vendar pa pričaikujem jaz najbolj miroljubne in zabavne i-ih • svojega življenja. Jutri bomo mogoče zO]> -t v bitki, kdo ve? Se- I da pa na veselico Gaucha! Odstranil se je veselo iz sijajne kamre ter zaklieal z deškim zanosom ob viziji, ki je srečala njegove oči na širokih stopnjicah. Chaquita, oblečena v najbolj krasno obleko, kar jih je mogel 1 is ju t i denar, se je razkazovala pred njim, koketirala z veliko pahljačo I«r se priklonila pred njim na način velike španske dame. Partija šaha. KUHINJSKO EDINSTVO Attain* parniKte* ŠttiDpmE s Madridski kraljevi grad H-co-rial je bil pogreznjen v globoko, somorno tišino Negibno kot kame-nite sohe so stali njegovi stražarji na opuščenih, dolgih hodnikih, po katerih so se le grajski služabniki kot duhovi plazili s plahimi obrazi. Ta dan je bil njih gospod in zapovedovalee, kralj Filip II., — de.sjK)t. pred čigar pogledom se je tresla vsa Nizozemska in stara hi-spanska država, v skrajno nemilo-stnem nast rojstvu. Zarota, zasnovana proti njegovi osebi, o čemer ga je pravkar obvestil grof iz Tii-seave, razburila ga je tako, da ie ukazal dona Guzman a de Cala-trava, medinsko-sidonskega vojvodo, ki so mu ga označili kot glavnega tvorca zarote, brez vsake preiskave izroditi krvniku z zahtevo, da se mu takoj poroča, čim se bo izvršila usmrtitev. V tem trenutku je bij up-av v svojem kabinetu. Okoli njega so stali številni dvorjani, ki so z velikim zanimanjem zasledovali potek šahovske partije, ki jo je kralj igral z dvornim kaplanom Ruvem Lopezom. Splošno je bilo znano, da je Filip II. strasten, Huv Lopez pa vsekakor nepremagljiv šahist. Ni pa bilo vselej modro, z lahko zmago še bolj podžgati kraljevo jezo. No, kaplan Lopez je bij razumen dvorjan. Namenoma je delal pogreško za p->greško. Toda zaniračeno kraljevo čelo se ni zjasnilo. Videti je celo bilo. da ga igra danes sploh ne zajema. I/, njegovih črnili, pro-nikajočih oči so blodili pogledi od šahovnice k navzočnim plemičem in jih motrili vsakega posebej z nekim zloveščim, rumenkastim sijem. Kar nenadoma pa je kralj sunil od sebe šahovnico, ,se j>ognal s sedeža med plemiče in zaklieal z močnim glasom : "Prisegam pri kosteh Capeado-ra in svetega Jakoba kompostelj-skega! Vedite, Vi hrabri in plemeniti gospodje, da nikoli ne bom dopustil, da bi se kdorkoli drznil, dotikati se naših pravic ali baviti se z našo kraljevsko osebo na nedostojen način! Vam se morda vidi naše žezlo kot slab trs, toda prisegam Vam pri Bogorodiei, da boste čutili, kako je to žezlo prav za prav k;j iz kovanega železa, ki bo zdrobil predrzneža. ki bi se opor gumil, nasprotovati naši oblasti, od Boga nam izročeni. Recite mi. don Campo Reggia. zakaj nam še doslej ni bilo poročano, da je krvnik izvršil ukaz nad veleizdajal-eem. ki je koval peklenske naklepe proti naši osebi?" "Kraljevska Milost!" je odvrnil na te besede najvišji sodnik, globoko se priklanjajoč pred kraljem. "usmrtitev dona Guzmana, kneza kalatravskega in vojvodo medinsko-sidonskega, je določena šele za opoldne. Ostajata torej obsojencu še dve polni uri." Kraljevsko čelo se je zmračilo. "Kako?" je vzkliknil togotno. "še dve celi uri? Mar bo ta pod-pihovalec nemirov morda večno živel?" Najvišji sodnik je v zadregi ^klonil glavo. V tem trenutku pa je nastalo med dvorjani, stoječimi bliže vrat, očitno gibanje in skozi njihove vrste se je preril v as p red je mladi grof Ossuna, ob-čeznan kot najzvestejši prijatelj obsojenega vojvode. Pogumno je stopil pred kralja, vklog daj, da bi prišlo iz Pariza geslo: "dick ist vieder ehic!" Drugi strokovnjaki so celo razširili kuhinjsko vprašanje na področje mednarodnih stikov in zunanje politike. Šef hotela "Im-perila" je obžaloval zakrknjenost francoskih in angleških gostov, ki vedno zahtevajo svoje domače jedi: predrage sladke jedi, liors d'oeuvres ali roastbeef in ma-lookusni irlshstcv. V tem oziru so Dunajčanom bolj simpatični nemški bratje, ki ne marajo štiri ali pet jedi z zakuskaini, in se zad nlijo tudi z dvema, samo da sta izdatno in dobro pripravljeni. Tudi \>i sosedje: Ogri, Cehi, Poljaki in Jugosloveni znajo ceniti dunajsko kuhinjo, dasi časih zaidejo v franeosko kuhinjsko krivoverstvo. Srednja Evropa ima splošnem nedvomno kuhinjsko ed i mrtvo in je znano, da je želodec pot do medsebojnega umevanja ter celo prijateljstva. 3. aprila: America. Cherbourg, Bremen 4. aprila: DreBdtn. Cherbourg. Bremen 5. aprila: Paris, Havre. (Izlet) Olympic, Cherbourg 6. aprila: Albert Ballin llamburu. Cherbourg Conte Biancamono. Nupuli. Geoo- 10. aprila: Mauritania. Cherbourg Leviathan. Cherbourg 11. aprila: Muenchen. Boulogne S ur Mer. Bremen , 12. aprila: . Xew Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Homeric. Cherbourg Ruma. Xapoll, Genova 13. aprila: Minnewaska. Cherbourg St. Louis. Hamburg. Cherbourg President Harding, Cherbourg. Bremen 15. aprila: Reliance Cherbourg. Hamburg Berlin, Cherbourg. I3remen 17. aprila: Aquitania, Cherbourg Karlsruhe Boulogne Sur Mer. Bremen President Roosevelt. Cherbourg, j Bremen 19. aprila: Veendam. Boulogne Sur Mer. Rot-1 terdam J lie de France. Havre Majestic. Cherbourg Lapland, Cherbourg. Antwerpen 20. aprila : New York, Cherbourg. Hamburg Conte Grande. Napeli Genova 23. aprila. Columbus. Cherbourg. Bremen 24. aprila: Berengaria. Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen 25. aprila: Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen 26. aprila: Rtatrndam. rtonlopne. Srr Mer. Rotterdam. (Prvič). Na ft izlet. Paris. Havre Olympic, Cherbourg Pennland. Cherbourg Antwert»en Augustus, Napoli, Genova 27. aprila: r»eutschl:uid. Cherbourg. Hamburg Minnetonka. Cherbourg 30. aprila: America. Cherbourg. Bremen 1. ma|a: Mauretania. Cherbourg 2. mala: Dresden. Cherbourg. Bremen 3. mala: France, Havre Vulcan la. Trst Homeric. Cherbourg Ryndam. Boulogne Kur Mer. Rotterdam PTICE KOT VREMENSKI PREROKI Znano je, da so ptice dobri vremenski preroki. a pr. pravijo, da. ve golobi in kokoši pred dežjem silijo v svoja ležišča, oziroma počivališča in se mahajoč s perotmi, valjajo po prahu, da to pomeni ^>labo vreme. Zamolklo kukurikanje petelina ponoči pomeni dež, če pa kukurika zamolklo (zjutraj, lepo vreme. Za pava je znano, da s svojim grdim kričanjem oznanja dež. Ako se race zvečer same vračajo domov in gredo v svoje staje, je to znak, da bo mraz. Če, za časa mrzlega vremena zaprte, začno prhutati in glasno ga-gati ter de-laljo na zemlji kretnje, kakor da bi bile na votli, potem bo po nekoliko urah slabo vreme. Sploh čutijo race spremembe vremena bolj nego barometer. Znano je, da so kot znanilke skorajšnje zime race zelo zanesljive. Istotako zna-či pojav velikih krdel divjih gosi, da se zima približuje. V narodnem vreinenoslovju pa se kot pretlnaznaniLke vremena najbolj cenijo lastavice. Splošno se smatra, da bo vreme ostalo lepo. če visoko letijo, četprav bi bili na obzorju temni oblaki. Ako pa letajo počasi okoli hiše ali blizu zemlje, je znamenje, da >bo kmalu deževalo. Ako se škrjanček spe-nja v višino, a ine v sredini parnika. Za vsa pojasnila se obrnite frimpreje na: SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St, New York. N. Y. Romarji Letos pričakujejo v Rimu veliko število romarjev iz vseh krajev sveta. Napovedan je že doslej prihod nad sto večjih romarskih skupin. Za velikonočne praznike pride v Rim okoli p^t tisoč fra n-coskih romarjev. j V in IZ JUGOSLAVIJE • PREKO HAMBURGA z našimi znanim! parnlkt: NenadkrMJIva postrežba In kuhinja v vseh razredih. —$1 Iz NEW Y0BKA do LJUBLJANE in NAZAJ v modernem 3. razredu. (Vojni davek $5 posebej) hitro pošiljanje denarJA PO NIZKIH CENAH Za povratna dovoljenja in druge Informacije se obrnite na lokalnega agenta all na — Hamburg-American Line 89 BBOADWAT, NEW TOBK 4. mala: Belsenland Cherbourg. Antwerwn Minnekahda. Boulogne Sar Mer Haraburs, Cherbourjt. Hamburg Leviathan, Cherbourg 8. maja: Auttanla.. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Bremen 9. maja: Uuenchen. Boulogne Sur Mer. Bremen Berlin. Cherbourg. Bremen 10. maja: Ile de France. Havre. (Glavni pomladanski izlet.) Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Majestic. Cherbourg Arabic. Cherbourg Antwerpen Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Bremen Republic. Cherbourg, Bremen 11. maja: Sflnnewaska. Cherbounr Albert. Ballin. Cherbourg. Hamburg Conte Biancamano. Napol). Genova 13. mala: Reliance. Cherbourg. Hamburg 15. maja: Paris. Havre Berengaria. Cherbourg President Roosevelt. Cherbourg. Bremen 17. mala: New Amsterdam. Bouk>gne Sur Mer. Rotterdam Olympic, Cherbourg I^rplajid. Cherboursr. Antwerpen Minnesota. Boulogne Sur M»*r Columbus. Cherbourg. B-emen Roma. Napoli, Genova 18. maia: St. Ijouis. Cherbourg, Hamburg 22. mala: Presidente WMson, Trst (Izlet) Mauretania. Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen 23. maia: Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen 24. mala: France, Havr<* Veendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Homeric. Cherbourg Pennland. Cherbourg, Antwerpen 25. mala: Minnetonka, Cherbourg New York. Cherbourg. Hamburg I.evlathan. Cherbourg Conte Orajide. Napoli. Genova 29. mala: Aoultania. Cherbourg America. Ch»-rl>ourg. Bremen 30. mala: Cleveland. Cherbourg. Hamburg Dresden. Cherbourg. Bremen 31. mala: lie de Francp, Havre (Iziet) Statendarn. Boulc-itne Sur Mer. Rotterdam Autrustus. Napoli, Genova. 26. junija: Paris. Havre (IZLET) 26. julija: ' Ile de France. Havre (IZLET) Kako se potuje v stari kraj in nazai v Ameriko. Kdor j« namenjen potovati t sta« Ti kraj, Je potrebno, da Je poučen e potnih Ustih, prtljagi ln drugih •tvareh. Vsled naše dolgoletne !*-knSnJe Vam ml zamoremo dati najboljša pojasnila ln priporočamo, redno le prvovrstne brzoparx.Lke. Tudi nedržavljanl za m ore J o potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit la Washlngtona, bodisi za eno leto ali • mesecev ln se mora delati profinjo vsaj en mesec pred odpotovanjem trn to naravnost v Washington, D. O^ na generalnega naaelni&kega komi« •arja. Glasom odredb«, ki je stopila ▼ veljavo SI. julija 1026 se nikomur več ne po Al Je permit po po£tl, ampak ga mora Iti iskat vsak prosilec oseb* no, bodisi v najbližji naselniSkl n-rad ali pa ga dobi v New Yorkn pred odpotovanjem, kakor kdo t profinjl zaprosi. Kdor potuje ven bre» dovoljenja, potuje na svujo lastn« odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCI IZ STABEGA KRAJA Od prvega Jnlija je v veljavi m-ra ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave samorejo ameriški državljani dobiti svoje Sen« ln neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriSke državljanke svoje m ljedelcl, oziroma Seoe ln neporočeni otroci izpod 21. leta onih no-državljanov, ki so bili postavno prlpuSčenl v to deželo za stalno bivanje tu. Vsi ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorod ni kov, kakor: bratov, sester, nečakov, neča* klnj itd., ki spadajo v kvoto braa vsake prednosti v isti, pn h M sprejema nI kakih proienj m sms rlkanake viaeje. STATE BANK ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"t NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. ■ -- • :." S . r