Številka 51 TRST, v sredo 20. februvarja 1907 Tečaj XXXII. Izhaja v»akl dan tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične Številke se prodajajo po 3 nvč. (6 stotink) -» mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani. Gorici, Kranju. >t Pe'ru, Sežani, Nf.breŽini, Sv. Luciji, Tolminu, J Ajdovščini, Fcstojni, Dnrnbergu, Solkanu itd. rENE OGLASOV se računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke »1 mm): za trgovinske in obrtne oglase po stotlnk ; žaVmrtnce. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov uo 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 5 K, vsakana-•ialinn vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa po'40 f-tot. — OL-lasc sprejema Inseratni oddelek uprave friiDosti". — Plačuje se izključno le upravi ..Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva .Edinost' za Primorsko. V edinosti je moč f Naročnina znaSa za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —. naroČbe brez dopoalane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na ure Jništvo lista Nefrankovan.i pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ue vračaju. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo 1 » UREDNIŠTVO: ul. Giorjfio Galattl 18. (Narodni dom Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnia konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konzorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 3t. IS. Poštno-hranilnični račun 5t. S41-6."»2. ■ '■ — ■ TELEFON atov. 1157. _ Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK slauik grof Khevenhuller dne 8. t. m. pismeno | obrnil na ministra za vnanje stvari Pichona. potem ko se je ž njim prej dogovoril, z vprašanjem, ako dovoli Piclion, da se povrne sv. Stolici arhiv nuncijature njegovim posredovanjem (Khevenhiillerjevim). Ministerski svet je Pichona pooblastil, naj vrne vse di- j plomatične dokumente, ki spadajo v čas pred j prekinjenjem diplomatičnih zve^ med Francijo in Sv. Stolico. Akte povrnejo nemudoma v navzočnosti odposlanca ministra unanjih stvari in zastopnika poslanika grofa Kheven- j hiillerja. Francoska zbornica. PARIZ 19. Poslanec Meunier je inter-; peliral o cerkveni politiki kabineta ter je po-; kazal na zlovoljo, ki vlada med republikanci in kritikoval je politiko ter spominjal na raz- j lične članke Clemenceau-a iz leta 1905, v katerih je obsojal cerkveno politiko Brianda. Govornik je konečno izjavil, da je sprava med vlado in Rimom izključena, (Pohvala na skrajni levici). Posl. Guidj-ssč je zagovarjal svobodo. Minister Briand je odgovoril na interpelacijo ter rekel, da želi, naj bi današnja debata prinesla odločitev. Izjavil je, da je njegove odloke vedno vsprejel ministerski svet. Ločitev ne sme dobiti značaja verske vojne. Vlada hoče varovati svobodo vesti. Zato je vsprejela dolžnost, da hoče imeti cerkve odprte za katoliško službo božjo. Clemenceau je zaklical: Jaz sem soodgovoren z ministrom Briandom. Minister za bogočastje je konečno ; apeliral na republikance. Na glasovanju je bila zaupnica za vlado vsprejeta s 384 proti ! 33 glasom. i Pogajanja med Združenimi državami in Ameriko \VASHINGTON 19. (Associated Press) Državni departement namerava zopet pričeti pogajanja z Japonsko radi uredbe vprašanja i o naseljevanju. Pričakovati je, da ne bo Ja-ponska dajala kuli jem potnih listov. Čim bo zakon o naseljevanju podpisan, obvesti oddelek za trgovino in dela japonske ablastnije, i da se naseljevanje omeji, ne da bi se posebno i omenilo Japoncev. Ti predpisi utegnejo Kali-| tornce zadovoljiti. Dogovor med Rooseveltom in oblastnijami v San Frančišku določa : Inozemske otroke izpod 16 let, ki govore an-1 gležki, se zamore pripuščati v šole belokož-cev. Za inozemske otroke, ki ne poznajo | angležkega jezika, naj se ustanove posebne j šole. Mornarica Združenih držav. "NVASHINGTON 19. Komisija senata za vojno mornarico je sklenila pozvati zbornico, naj odobri kredite za vojno mornarico. V tozadevnem načrtu so postavljeni trije milijoni dolarjev za oboroževanje novih oklopnjač, kar bo pa stalo skupno 12 milijonov. Uprava vojne mornarice namerava zgraditi dve oklop-njači tipa „Dreadnought". Zakon o naseljevanju. AVASHINGTON 19. Zbornica poslancev je vsprejela dosta vek k zakonu o naseljevanju. Severo-nemški I*loyd. BREMEN 19. Na današnji seji je nad-zorovalni svet Severo-nemškega Lloyda sklenil določiti dividendo na 8%l/s°/o s pridržkom, da to odobri glavni shod. ('isti dohodek znaša 18,790.000 mark. Pogreb princesinje Hlementine. DRAŽ DANE 19. Saškega kralja bo na pogrebu svečanosti princesinje Klementine zastopal grof Rex, pri pogrebu v Koburgu pa baron Reitzenstein, odposlanec v Weimaru. Potres. ŠEMAHA (Zakavkaz) 19. (Petr. brz. ag.) Tukaj je bilo danes ob 4. uri zjutraj čuti kratek potres. Politično društvo „EDINOST" priredi v soboto, dne 23. febr. 1907 ob 7. uri zvečer javna ljudska shoda in sicer: 1.) na Prošeku (dvorana se ^e-le določi). 2.) na Opčinah v dvorani „Kons. društva". a v nedeljo dne 24. februvarja 1907 ob 5. uri popoludne javni ljudski shod v veliki dvorani ..NARODNEGA DOMA" v Trstu. DNEVJTI RED: Protest proti krivicam volilnega načrta ia mestni svet in deželni zbor tržaški. Z obzirom na važnost in nujnost predmeta pričakuje se obilne udeležbe. BRZOJAVNE VESTI. Avdijenca. DUNAJ 19. Tesarje danes predpoludne vsprejel v avdijenci prince Filipa in Avgusta ?Saško-Koburg-Gotaška. DUNAJ 19. Cesar je vsprejel posebni avdijenci državnega vojnega ministra Sch<)n-akha, potem ministra za vnanje stvari barona Aelirenthala. Splošne volitve za državni zbor. DUNAJ 1M. „\Viencr Zeitung« je priobčila razglas ministerstva za notranje stvari o«l 19. februvarija 1907. glede splošnih volitev za državno zbornico. Volitve členov poganske zbornice se bodo vršile na Češkem, 'korenje Avstrijskem, Nižeavstrijskem, Solno-graškem, Štajerskem, Kranjskem, v Bukovini, aa Moravskem, Gorenji in Nižji Sleziji, Tirolskem, Preaurlskem, Istri, Gorici, Gradiški m Trstu z okolico dne 14. maja 1907, even-tnelne ožje volitve pa 23. maja. Petdesetletnica proge Trst-Dnnaj. DUNAJ 19. „N Wiener Tagblatt* po-i»>ča: Dne 1. junija bo petdeset let, kar je bila otvorjena železniška proga Trst-Dunaj. To obletnico hočejo praznovati na posebno slovesen način. Z Dunaja se odpelje v Trst slovnosten vlak. Slovesnosti se udeleže vsa jiesta in vsi večji kraji ležeči ob progi. Glavna slavnost se bo vršila v Trstu. Potrjeni zakoni. DUNAJ 19. Kakor je zvedel c. kr. kor. t>iro, je cesar potrdil uradniške zakone, ki bodo v kratkem objavljeni. Župan dr. Lueger. DUNAJ 19. Tudi danes je bilo stanje /.upana dr.a Luegerja povoljno. Boljšanje napreduje. Vremenska napoved za Primorsko DUNAJ 19. Vočinoma jasno, lahki vezovi, noči hladne, po dnevi milo. Enakomerno itanovitno. Iz češkega deželnega zbora. PRAGA 19. Danes predpoludne se je pri višem deželnem maršalu vršila konferenca :ačelnikov klubov, na kateri so bile zastopane vse stranke deželnega zbora. Na konferenci j je bilo govora tudi o volilni dolžnosti. Viši I deželni maršal je izjavil, da ne predloži vlada j tozadevne predloge in da je deželni odbor sklenil prepustiti o tem inicijativo deželnemu zboru. Prihodnja konferenca načelnikov se bo vršila v petek. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 19. Zbornica je nadaljevala specijalno debato o zakonskem načrtu glede zavarovanje delavcev proti nezgodam in boleznim. Prva dva paragrafa sta bila vsprejeta v besedilu odseka, i BUDIMPEŠTA 19. Zbornica je v specijalni debati o zavarovanju delavcev proti boleznim in nezgodam, prišla do sj 10. Pri-; hodnja seja jutri. Otvoritev nemškega državnega zbora. BEROLIN 19. Državni zbor je danes ' otvoril cesar s prestolnim govorom. Cesar je prečital prestolni govor, ki pravi, da je nemški narod pokazal, da hoče trdno varovati čast in blagor naroda brez malenkostnega strankarstva. V taki moči narodnega čutstva je dobro zavarovana osoda domovine. Kakor ; sem navajeu vestno spoštovati vse ustavne ! pravice, tako zaupam temu državnemu zboiu, I da utrdi naš položaj med kultumimi narodi. Prestolni govor pravi, da je težka kriza I v južno-zapadni in vztočni Afriki premagana. Hvala domovine je zagotovljena hrabrim vo-! jakom, ki so v boju s trdovratnim nasprotni-i kom visoko čuvali slavo nemškega orožja. I Prestolni govor napoveduje ustanovitev kolo-' nijalnega urada in pomoč za oškodovane na-. seljence v južno-zapadni Afriki. Volilni boj je ustavil gibanje proti trajnemu mirnemu razvoju države in družbe. Zvezne države so sklenile, da hočejo nadaljevati socijalno delo v duhu Viljema Velikega. Pripravlja se predloga o razžaljenju ve« ; ličanstva. Politični položaj obljublja, da se mir ohrani še nadalje. Z našima zaveznikoma obstojajo prisrčni, z drugimi drŽavami dobri odnošaji. Prestolni govor omenja med drugim tudi vabila na haažko konferenco. BEROLIN 19. Dočim je bila povodom otvoritve novoizvoljenega državnega zbora za j katoliške poslance služba božja v cerkvi sv. Hedvige, so se luteranski členi državnega zbora zbrali v dvorni kapeli. Tjakaj so prišli tudi ministri, državni tajniki, členi zveznega sveta z državnim kancelar jem knezom Biilo-v om na čelu. Za časa petja cerkvenega zbora je prišel v kapelo tudi cesar ter zavzel mesto pri oltarju. Poleg njega sta bila prestolonaslednik in princ Eitel Friderik z drugimi princi. Po službi božji so se poslanci podali v belo dvorano. V veliki loži so bile cesarice, prestolonaslednica in princesinje. ('leni zveznega sveta so se postavili na levo od pre-j stola, njim na čelu državni kancelar knez j Bulow. Državni kancclar je cesarju sporočil, ! da je v dvorani vse v redu. Na to je prišel ! v dvorano cesar s svojim spremstvom. Cesar ! je stopil na prestol ter pričel čitati prestolni ' govor. Na to je državni kancelar proglasil državni zbor otvorenim. Grof Serchenfeld je na to zaklical drugi slava cesarju. Na to je cesar s svojim spremstvom odšel iz dvorane. BEROLIN 19. Državni zbor se je sestal na prvo sejo, ki jo je otvoril starostni pred-, sednik "NVinterfeld-Menkin in ki je takoj ime-, noval provizorične zapisnikarje. Ko se je konstatirala sklepčnost, se je zbornica odgodila na jutri. Dnevni red : Volitev predsedstva. Zaplenjeni spisi pariška nuncijature.! PARIZ 19. Nasprotno s poročilom nekega jutrnega lista glede korakov, ki jih je storil avstroogrski poslanik grof Khevenhiiller, i da bi francoska vlada povrnila spise papeže- j ! vega zastopnika Montagnini-ja, izjavlja neka ! nota „Agence Havas", da je avstroogrski po- PODLISTEK. Na jiosloTais^BiB Pijemontn. Popotni utrinki iz Srbije. Piše Franjo Krasovec. Kakor znano dele se mineralne vode na iladne in tople izvire (therme.) Ta razdelitev povzročena je raznim tiziologičnim učin-kem mrzlih in toplih vod v obče, ali vendar ai toplota nikdar merilo za razvrstitev mineralnih vod. Karakter mineralnega izvira ne obstaja; namreč v njega toploti, ampak v m j e g o v i kemični sestavi, in v njej -o mora iskati kiju«- k proučevanju zdravilnega učinka vode. V Srbiji eksistuje nad 30 alkaličnih mineralnih vod. Med njimi se odlikujejo z bogatostjo kiselke alkalične in alkalično mu-riatične. V okraju kruševačkem blizu Kraljeva je Vrnjačka banja. Neki srbski zdravnik mi je pripovedoval, da se zamorejo vrnjačke toplire po svojem zdravilnem učinku primerjati z Karlovarskim gradskim izvirom (Schlossbrunn), med tem, ko po svoji kemični sestavi preka-kašajo emške toplice v dežilici Nassau. Kar se tiče uprave, spadajo vrnjačke toplice med prve v Srbiji, ali ipak se ne morejo povspeti do svetovnih toplic, čemur je vzrok slaba komunikacija, ker železnica je dosti oddaljena od njih. Mcdjulužde v okraju beligrajskem ima alkalično muriatični izvor, katerega toplota je 32 5° C. Sodeč po kemični analizi nadkri-liuje medjuluždska voda ono v Seltersu na Nemškem. Medjulužde se dajo dobro primerjati z Luhačovicemi na Moravskem. Vas Lomnica v okraju kruševačkem ima alkalično-muriatično kislo vodo. Srbski zdravniki jo primerjajo z bilinsko na Češkem ter nazivaj o Lomnico „srbski Bilin". Solne vode, v katerih kuhinjska sol kvantitativno znatno previšuje vse ostale dele, sa v Srbiji jako dobro zastopane. Izvori slanih vod so v Srbiji: Gorobilje, Dražimirovac, Lepterija, Mionica, Slatina itd. Vse te vode so več ali manje mrzle slane vode. Nobena še ni podrobno proučena. O Srbiji se more reči, da je poleg bogastva na alkaličnih vodah jednako Ibogata na žveplcnih vodah. V zelo romantičnem kraju v okraju Zaječarskem se nahaja Brestovac. Komunikacija brestovaških toplic je dosti težka, ipak so dobro obiskovane. Tu je država postavila krasne zgradbe, katerih eno je postavila še knjeginja Ljubica 1. 1835. Veliko je mnoštvo železnatih vod v Srbiji. Tem se posveča večja pozornost šele v najnovejši dobi. Te vode se analizirajo skoro izključno v Belemgradu, kamor se pošiljajo od izvorov, kjer se z njimi še ne postopa modernim načinom, in tako se železo prej, nego je voda prišla v Beligrad na analizo, večjim delom v malem množtvu razloži in i usede na dno steklenice. To se ne • more smatrati za napako teh vod, ker se to da zabraniti z dobro ekspedicijo. Soko-banja v niškem okraju ima „indi-ferenten" izvor. Primerjati se da z Gastei-nom na Solnograškem. V Soko-banji^ se še danes vidi ostanke rimskih staveb. Ze Rim-' ljanom so bile poznane te toplice. Iste vzbujajo tudi danes posebno pozornost; mnogo se obiskujejo in so najlepše urejene toplice v Srbiji. Znamenita je tudi okolica teh toplic. Takoj za mestom vspenja se gosto obraščeni Državni svetnik Martens. HAAG 19. Semkaj je dospel državni svetnik Martens, ki je imel razgovor z ministrom za vnanje stvari, nakar je bil vsprf-jet od kraljice, njenega soproga, in kraljice vdove v avdijenci. Cesar Viljem. BEROLIN 19. Cesar je ob 12 uri minut odpotoval v \Vilhemshavon, kjer za-priseže rekrute. Od tamkaj se poda na Hel-goland, Bremerhaven in Bremen. Povrne se dne 23. februvarija. H u s i j a. Volitve poslancev za dumo. PETROGRAD 19. (Petr. brz. ag.) Glasom dosedaj dospelih brzojavk je bilo izvoljenih 83 poslancev za dumo, med temi so monarhisti, 2 oktobrista, 10 kadetov, 3 členi delavske stranke, 1 socijalni demokrat, 3 členi najskrajneje levice, 7 poslancev, ki pripadajo levici brez stanke in 4 poljski in li-tuanski nacijonalisti. z Dunaja. (Dopis iz hrvatskih krogov.) Dubrovniška „Crvena Hrvatska;<, ki je vsakako eno najuglednejih glasil politike novega kurza in kateremu stoji jako blizo P. Čingrija s Trumbičem in Supilom, je polemizirala te dni z zadersko „Hrvatsko kruno"'. V tej polemiki je naglašala „Crvena Hrvatska", da je politika novega kurza oportuno, razsodno delo neodvisnih Hrvatov, ki so vezani naMadjare, dokler so ti vezani na Hrvate. „Crvena Hrvatska" opetuje že prej storjeno izjavo : „Mi bomo prvi, ki naznanimo narodu, ako nastopi takov slučaj, nezvestobo Madjarov", pak zavr-šuje tako-le: „Kakor smo se ločili z Dunajem, ločimo se, ako bo potrebno, tudi z Madjari, a vendar ostanemo vedno isti, to je. ljudje, ki jih na delu za narod ne vodi mržnja do drugega, ampak le ljubezen do svojega. Ta nam kaže, kako moramo delati ; oni pa, ki širijo vesti, da smo so prodali Madjarom zato, ker silimo narod, naj ne veruje njim, ki so Hrvatsko razkosali, naj ob enem — ako so pošteni — povedo narodu, da pot, ki jo mi kažemo narodu, vodi do borbe, in da smo v tej borbi mi prvi izpostavljeni, dočim ni za propovednike „Velike Hrvatske" ne elasticitete paragrafov ue — Argusov. Vsa tista nespodobna sredstva, ki se jih poslužujejo Argusi vsake dlake, da nas črnijo pri narodu, so najbolje spričevalo o našem nesebičnem delu". Dr. Pavelić, „čisti" starčevičanec, je izrekel v enih zadnjih sej hrvatskega sabora govor proti pangormanstvuv Hrvatski, pak je o tej priliki omenil kamarilo in neke dunajske dopise v omenjeni „Hrvatski kruni", ki da so mogli priti v ta list le vsled nepažnje (sic!) don Prodana, urednika lista in jeklenega Hrvata. Končno je naglasil, da ne deli mnenja nekaterih členov svoje stranke (Franka C.), ki pravijo, da je nemški ,Drang nach Osten" samo — fantom. Pavelič smatra propagando Dranga za resno in zaključuje, da Hrvatski preti velika nevarnost od Avstrije... A sedaj naj pameten človek sodi! l'e-gavo delo je pametneje: ali koalicije, ki umeva zvezo z Madjari tako kakor gori „» r-vena Hrvatska", ali pa onega dela hrvatskega novinstva in novinarjev, ki pobijajo politiko novega kurza z netočno besedo : nočemo jedinstva Hrvatske, dokler je Banovina odvisna od Ogrske ! — a z druge strani ne kažejo nikake poti, po kateri bi ob naših razmerah mogli priti do jedinstva in neodvisnosti Hrvatske. Prijatelji Dunaja menijo, da vspejo gorski velikan Ozren. Toplice so zavarovane pred vetrom z gorskimi hrbti, med katerimi j9 najvišji ogromni gorski velikan Rtanj ki svojo krasoto povišuje vznešeno lepoto tega kopališča. In medias res! Oglejmo si aran-gjelovačke toplice bliže! Topliški zdravnik, navdušen patriot in Jugoslovan, me je lju-beznjivo vsprejel ter mi vse natančno razkazal. Pravil je, da je indikacija kake mineralne vode na gotove patologične procese povzročena farmakodinamičnim učinkom glavni i: nje delov, da pa se njih učinek pri zdravljenju poveča — na to imajo vpliv: lega, kli-matični odnošaji, balneotebniške priprave, higieniške okolnosti itd. V Srbiji ureja mineralne vode v glav-|nem država sama in o tem podpira država po«?ebno občine, v katerih se dotične toplice nahajajo. Država posveča veliko pozornost mineralnim vodam že od 1. 1863, dasi se je v tej smeri dosti delovalo že od 1. 1835. L. 1863 je ustanovil minister notranjih stvari komisijo za proučevanje mineralnih vod, ki je konstatirala, da je uprava srbskih toplic vrlo nezadostna. tega leta predloženo je bilo v državnem proračunu 78.000 zlatih dinaijev Stran II »EDINOST* štev. 51. V Trstu, dne 20. februvarija 1907 z rušenjem in obrekovanjem, da pomnože kaos in da rešijo svoje propale — novčarke. Ali varajo se, ker njihovim praznim, prozornim argumentacijam more politika novega kurza postaviti nasproti resnične vspehe, ki so veliki, ako računamo razruševalno delo teh podkupljencev v času, ko je Hrvatska krvavo potrebovala notranje sloge, da čim bolje izkoristi svoje Madjarom potrebno prijateljstvo. Poleg tega resolucijo-naši ponosno govore : „Prvi smo, ki naznanimo narodu, ako nastopi slučaj, nezvestobo Madjarov". A oni, neodvisni Hrvatje, ki zahtevajo zjedinjenje Dalmacije z neodvisno Hrvatsko ?! Bolesten usmev nam sili na ustnice, ko poslušamo jednega Pavelića, ki sredi hrvatskega sabora ~razbi struje, kdo in kje se kuje neodvisnost Hrvatske : ko gledamo nekega drugega pomlajenega novinarja", kako hodi navduševat sc za borbo za neodvisno Hrvatsko ravno — slučaj ! — k tistemu politiku, ki je nedavno v Kotoru ustvarjal „Veliko Hrvatsko" in ki je kakor tolmač in sveti duh spremljal po Dubrovniku — prestolonaslednika ! Evo tu odgovora: ali za Dunaj, ali za Pešto ! Vsi Hrvatje pravijo : za nikogar, ra-zun za — sebe! Ali resolacijonaši, kakor realni politiki, pridodajajo : s Pešto, dokler je Pešta z nami ! Oni drugi pa kričijo : sami, in za samega sebe, ali vse njihovo delo, vse njihove vezi potrjajo, da so najgrši sluge dunajske kamarile, ki je našla v njih Branko viče, Efijalte ! Mei tem se dogodki vedno bolj razvijajo, zapletajo. Vsaki dan nove borbe, nova odkritja, ali tudi — nove nade. Hrvatje se od davnega veka bore proti Dunaju, Ali — da-li sedaj izvojujejo veliko zmago, ali pa pridejo do — Kosovega polja : to je odvisno od naroda hrvatskega, to je, od tega, kako bo umeval —- sirene z Dunaja ! Gibanje v Dalmaciji za gla-golico. „Oavitu" pišejo iz Zadra, da se je v svečeniških krogih započela resna akcija proti Kimu radi nedavnega odloka o glagolici, da se to gibanje širi tudi po družili škofijah in da se napeto pričakuje sestanka škofov v Zadru. „Osvitu meni, da so v prvi vrsti poklicani narodni Školjc, da rečejo svojo, ter pričakuje, da bo vsaki izmed njih Gregor Ninski ter nastopijo kakor en človek v obrambo tisočletne svetinje. Škofje, ki so poklicani, da predlože sveti stolici izkaz o cerkvah, v katerih se po privilegiju rabi glagolski jezik, da bi morali kakor narodni škofje in čuvarji tega cerkvenega prava proglasiti vse cerkve glagolskimi, ker ta privilegij je dan narodu hrvatskemu v obče. S tem bi v narodu preprečili burjo jeze in ne bi stavljali na kocko narodni mir in obstanek. Ali obramba glagolice je sedaj — meni „Osvit" dalje — v dolžnost vsej naši inteligenciji in treba, da se po vsej deželi prirejajo sestanki, živi in odločni, kakorden je bi' v Splitu leta 1902. Novinstvo pa naj poživlja inteligenčno, da se postavi na čelo temu gibanju. Med češkimi iii nemškimi socijalisti. Iz Budjejovic javljajo nemški listi, da so nemški socijalisti na Češkem sklenili postaviti v vseh okrajih kandidate proti češkim socijalistom, ako bi češki socijalisti na Dunaju postavili svojega kandidata proti dru. Adlerju. Dogodki na Ruskem. Volitve za dumo. Kakor poročajo iz Petrograda, ima opozicija v novi dumi že zagotovljenih 232 poslanskih mandatov od 523. Vlada ima sedaj na svoji strani le 46 poslancev. Doslej je izvoljenih 6019 volilnih mož, od teh jih pripada monarhistom 1416, zmernim 1101, desnici 2326, levici 26, nacionalistom 499, izven strank 392, neznane stranke •J 7 6 volilnih mož. Konferenca v Carskem Sefu. V Carskem Selu 6e je v ponedeljek vrnila konferenca, katere so se razun nekaterih ministrov udeležili tudi Številni dostojanstve! iiiki. Konferenca se je bavila z vspehom prj votnih volitev za državno dumo, s sestavo za urejevanje mineralnih vod. Od te dobe je država imela stalno brigo za upravo mineralnih vod: stavila je od časa do časa poslopja za stanovanja gostov: za to imajo danes vsake srbske toplice po več državnih poslopij za stanovanja gostov in v nekaterih toplicah ima država tudi svoj hotel in gostilniška poslopja, ki jih daje v najem mini-sterstvo tinancij. V novi dobi navstaja gibanje za ustanovitev akcijskih družeb v podporo državi na urejanju posamičnih toplic; v mnogih toplicah se ustanovljajo tudi društva za olepšavo okolice. Razven tega so dobili nekateri denarni zavodi in banke koncesijo za urejanje posamičnih kopališč. Kar se tiče klimatičnih razmer v posamičnih srbskih toplicah, so iste različne in se ravnajo po svoji legi, v glavnem pa so v soglasju s klimatom Srbije, ki se po svojem geografičnem položaju približuje bolj klimatu srednje, nego južne Evrope. Za proučevanje klimatičnih odnošajev v toplicah skrbi državna meteorologična centrala v Belemgradu. ki ima po vseh toplicah svoje meteorologične postaje. (Pride še.) druge državne dume in z zahtevami, ki jih utegne ista staviti. Konferenca je sklenila, da se vlada ne uda niti zahtevi socijalistov, niti da dopusti kako spremembo v sedanjem mi-nisterstvu, tudi če bi bila prihodnja večina dume za to. Ruska agrarna banka. Iz Petrograda poročajo, da ruska agrarna banka izdeluje sedaj obsežno statistično gradivo, ki bo služilo bodoči državni dumi v podlago za one agrarne reforme, ki jih je vlada od razpusta prve državne dume izvedla. Pristaniščni poveljnik umorjen. V Baku je bil v nedeljo umorjen tamošnji pristaniščni načelnik, generalni major Vladimir Bali. Glasovi o odstopu Stolipina. Petrograjski list „Rječ" poroča, daje že sklenjeno, da Stolipin odstopi. Njegov naslednik postane Kokovcev, ki pridrži listnico finančnega ministerstva. Drobne politične vesti. Akademični klub Bosancev za ljudsko izobrazbo. Bosanski in hercegovski slušatelji na zagrebškem vseučilišču so ustanovili klub „Tvrdko", ki si je stavil nalogo, da bo v počitnicah prirejal poučne tečaje za analfabete pravoslavnega in katoliškega prebivalstva v Bosni in Hercegovini. Iz Maroka. Iz Tangerja poročajo, da so v Fezu koncentrirane močne vojne sile. Sodi se, da so namenjene za mednarodni policijski zbor. Rusko-bolgarski odnošaji. — Sofijski „Dnevnik" poroča, da je bolgarski minister vnanjih stvari dr. Stančov prinesel knezu Ferdinandu lastnoročno pismo ruskega carja. To pismo je odgovor na pismo kneza Ferdinanda, ki ga je Stančov ponesel carju in v katerem je knez Ferdinand izrazil svoja čutstva udanosti in prijateljstva nasproti ruskemu vladarju. Ta izmena pisem dokazuje prijateljske odnošaje, ki vladajo med Petro-gradom in Sofijo. Dnevne vesti. Naš podlistek. Napovedani prevod slo-večega romana iz amerikanskega življenja „Vohun" je že pripravljen za tisk. Ker se pa bliža konec meseca in želimo, da dobe začetek romana tudi novi naročniki, ki se zglasijo do konca meseca, smo določili, da pričnemo s priobčevanjem z dnem 1. marca. TržaSka volilna reforma. Politično društvo „Edinost" je sestavilo obširno spomenico na namestništvo v stvari protinačrta tržaške volilne reforme in je isto danes izročilo na pristojnem mestu. Državnozborski volilci pozor! Na drugem mestu prinašamo razglas c. k. namestnika, s katerim se z včerajšnjim dnem razpisujejo državnozborske volitve vsled odredbe c. k. ministra za notranje stvari. S tem razpisom smo stopili v stadij volitev. Od razpisa volitev naprej so dovoljeni volilni shodi, ne da bi jih bilo treba naznaniti politični oblasti. Skliče jih lahko vsak volile c. A novi volilni zakon ima še neko nujno določbo glede volilnega imenika. Po § 12. istega zakona ima namreč v mestu z nad 5000 prebi-bivalci vsak volilec pravico zahtevati en izvod volilnega imenika proti odškodnini, ki se določi. Kdor hoče dobiti volilni imenik, mora to naznaniti županu pravočasno, t. j. prvih 8 dni po razpisu volitev, za sedanje volitve toraj najkasneje do 26. t. m. Na pozneje prošnje se ne sme več ozirati. Volilne imenike se dostavi takoj po razgrnenju istih na javni upogled. Kdor želi imeti volilni imenik naj se toraj oglasi takoj na magistratu z naslednjo vlogo: Presvetli gosp. župan ! V smislu § 12. državnozborskega volilnega reda prosim, da se mi svoječasno dostavi en izvod volilnega imenika. N. N. To se napiše na poli znotraj. Od zunaj se pa napiše ta le r u b r u m : Slavnemu magistratu v roke presvetlega gosp. župana v Trstu. N. N. (stan) bivajoč v ulici....... št. . . . nadstropje prosi da se mu dostavi en izvod volilnega imenika. Kdor hoče imeti dokaz, da je pravočasno uložil tako prošnjo, naj napravi en prepis rubruma ter naj zahteva od uradnika na magistratu, ki vodi vložni zapisnik (protokol) naj mu potrdi na prepisu rubruma, kateri se mu vrne in katerega naj spravi, da je vložil ta in ta dan gornjo prošnjo. Državnozborske volitve razpisane. Današnji „Osservatore Triestino" prinaša sledeči Razglas. Vsled odredbe c. kr. ministra za notranje stvari razpisujejo se s tem v smislu zakona od dne 26. januvarja 1907 drž. zakona št. 17 volitve členov poslanske zbornice državnega zbora in za izvršitev teh volitev izdajajo se naslednje določbe : Volitev po '> poslancev državnega zbora v Istri in v Goriško-Gradiški, ter 5 poslancev v Trstu in okolici vršila se bo dne 14. maja 1907 : morebitna ožja volitev dne 23. maja 1907. Pravico voliti poslanca ima vsaka oseba moškega spola, ki je dovršila 24. leto starosti. ima avstrijsko državljanstvo, po določilih volilnega reda za državni zbor (§ 8) ni izvzeta ali izključena od volilne pravice in biva v kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zb«ru, v tisti občini, v kateri naj vrši volilno pravico, na dan razpisa volitve (19. februvarja 1907) najmanje že leto dni. Vsaka krajna (politična) občina, oziroma v Trstu in okolici v zakonu posebno navedeni občinski deli, so volilni kraji (volišča). Praviloma postavi se za vsako krajno občino jedno volilnj komisijo. Ako se postavi več volilnih komisij za jedno občino ali za jeden del občine, razglasi se to posebej. V smislu «? 12, I. odstavek volilnega reda za državni zbor določi se za mesto Rovinj c. kr. okrajno glavarstvo v Puh in Gorici, katerima je poverjeno pregledati volilne imenike in odločati o reklamacijah. V smislu § 32, 2. odstavek volilnega reda za državni zbor določijo se kraji, v katerih se imajo zbirati glavne volilne komisije, kakor sledi: Istra: 1. volilni okraj : Koper, 2. volilni okraj : Poreč, 3. volilni okralj : Pulj, 4. volilni okraj : Koper, 5. volilni okraj : Pazin, K. volilni okraj : Volovsko. Goriško-Gradiščanska; 1. in 2. volilni okraj : Gorica, 3. volilni okraj : Sežana, 4. volilni okraj : Tržič : 5. volilni okraj : Gradiška, 6. volilni okraj : Tolmin. V Trstu, 19. februvarja 1907. C. kr. namestnik: Hohenlohe s. r. Odlikovanje. Cesar je podelil ministe-rijalnemu tajniku g. Ivanu Zolgarju, naslov in značaj sekcijskega svetnika. Trikolora na zidu namestniške palače. Istega dne, ko so položili k večnemu počitku velikega pesnika G. Cardueci-ja, so tržaški iredentovci počastili njega spomin s tem, da so ob levi strani glavnega vhoda namestništvene palače, pod prvim nadstropjem namazali beli zid z rudečo in zeleno barvo. Ker je bilo na tleh opaziti jajčne lupine, je gotovo, da so „junaki" pripravili barve v izpraznjena jajca ter na takov — bedasti način izrazili sožalje na smrti največjega, sedanjega italijanskega pesnika ! De gustibus non est disputandum ! Proslava G. Carducci-ja, Predvčerajšnjim je bil v Bolonji pogreb italijanskega pesnika Giosue Garducci-ja. Kakor vedno ob takih prilikah, tako je tudi dne 16. t. m. tržaška italijanska gospoda sočutstvovala z brati iz kraljestva. Popoludne so za par ur zaprli vse trgovine na korzu in nekaj tudi po drugih ulicah. Nekateri trgovci so storili to iz lastne volje, drugi pa — iz strahu pred demonstracijami. Kakor navadno, je šla tuda tega dne deputacija iz prodajalne v prodajalnoi opozarjaje trgovce, naj zaprejo, češ: vs, drugi trgovci zaprejo — upamo, da storiti tudi vi tako ! Ulica Giosue Carducci. Municipalna delegacija je sklenila prekrstiti dosedanjo ulico Torrente na ime Giosue Carducci ter je tudi že spremenila napise na hišah. Nespametna mati...! Neki uradnik mi je pravil, da se mu je pred kratkim, vra-čujočemu se z OpČin preko „Scale sante" v Trst, pridružilo (in sicer visoko pod vrhom) dekletce idoče v šolo. Na razna vprašanja je doznal, čegava hčerka da je ter da obiskuje laško šolo. Vprašal jo je, ko sta šla ravno mimo slovenske šole v Rojanu, če bi ne hodila raj še v to slovensko Šolo, ki je tudi veliko bližja. „Seveda bi raj še hodila tu-sem", odgovorilo je dekletce milo in žalostno, „p a mi mati — ne pusti lu Dotični gospod je ostrmel in prav zasmilil se mu je ubogi otrok, ki mora po nepotrebnem prehoditi štirikrat na dan tako dolgo pot v laško šolo, ko ima vendar slovensko veliko bližje. Take dolge poti za nežnega otroka posebno še ob slabem vremenu in burji, pač niso šala ! — „Pa kaj umeješ-li laško učiteljico ?" vprašal je dalje učenko. „M alojo umejem.,!1' rekel je otrok pobito, dotični gospod pa je s tem že znal, kakšen da more biti tudi učni uspeh. — Ne vem, kako morejo biti stariši toliko brezsrčni, neponosni in nesmiselni, da pošiljajo otroke v laške šole — v tovarne naših janičarjev — ko imajo vendar slovenske šole bližje. Čisto nerazumljivo pa mi je ravnanje dotične matere, da sili otroka v tujo šolo — vko otrok ne želi tega in ne zna laščine! Čudna mati to: ali je ni sram, da pošilja otroka v potuj če valnico in ubi-valnico?! Da — ubivalnico, pravim, kajti, otrokov morda nadaijeni um se tam ubija v — nič ! Če otrok ne umeje jezika, kako naj vendar sledi pouku ?! Prvi pouk otrokov mora biti v materinem jeziku, dokler se ne ustvari trdne podlage, na katero se pozneje še-le lahko gradijo nauki tudi v kitajščini! Tako nespametni materi, ki s svojim nepremišljenim ravnanjem zakrivlja nesrečo v izo-miki otroka, otrok, ko doraste, pač ne more biti hvaležen ! Punctum ! nili poper, a njega so izročili policiji. Bil je pridržan v zaporu. Neznani tatovi so Vincencu Cotaru v sv. Križu pri Prošeku predminolo noč ukradli iz hleva 6 in pol letnega belega konja z ru-javimi madeži, ki je vreden 600 kron. — Trgovcu S. Kraševcu, ki ima urade in zalogo v hiši št. 9 v ulici della Zonta, so neznani uzmoviči odpeljali štirikolesni voziček, vreden 80 kron. — Josip Giodara, stanujoči v ulici del 1'Altana št. 4, je prijavil na policiji, da so neznani tatovi predvčerajšnjim popoludne mej 4. in 7. uro, ko sta bila on in njegova žena odsotna, vlomili v njegovo stanovanje in odnesli 7 rjuh in raznega druzega blaga, v skupni vrednosti 60 kron. Poskus samomora. 19-letni Ivan Je-lenič, stanujoči pri družini gospoda Podbrščka v hiši št. 2 ulici sv. Frančiška, je sinoči se samomorilnim namenom izpil neko strupeno mešanico. Gospod Podbršček, ki je prišel na sled temu blaznemu početju, je pozval zdravnika se zdravniške postaje, ki je mladeniču izpral želodec in ga dal prenesti v mestno bolnišnico. Slepar, tat in zlobnež. Tekom pred-minole noči so v neuem hlevu v Rocolu zmanjkali trije pari uzd in dve vrvi, v skupni vrednosti kakih 70 kron. A poleg tega je bil en konj v istem hlevu ranjen z gnojnimi vilami v stegno. Takoj, ko so prišli na sled temu tatinskemu in zlobnem početju, so imeli na sumu 24-letnega kočijaža Josipa L., ki stanuje v ulici delle Scuole Nuove. Josip L. je bil namreč pred dvemi tedni prišel v isti hlev in si dal izročiti večo množino sena in slame, v skupni vrednosti 53 kron, rekši, da ga je poslal po isto slamo in po isto seno Peter Talpo. Pozneje se je pa izvedelo, da ni Talpo nič vedel za to in da je Josip L. postopal sleparskim načinom. Predvčerajšnjim popoludne je pa Josip L. istotako zahteval sena in slame za Petra Talpo v nekem hlevu v ulici Massimo D' Azeglio, a hlev ar mu ni hotel dati kar je zahteval. — Na podlagi tega so sodili, da se je hotel Josip L. s tatvino in rani vsi konja maščevati, ker so obvestili druge hlevarje o njegovi slepariji. — Josip L. je bil vsled tega aretovan, a na policiji je odločno tajil, da bi bil kriv česar ga dolže. Vkljub temu so ga pa vzeli na zapisnik in ga pridržali v zaporu. Bmeftnloa. Nokdo je srečal prijatelja, idoćega na lov, s puško na rami a brez psa. — »Kaj gTe^ na lov brez psa?" — £-a je vprašal. — ^Sevedj — mu je odgovoril lovec — kajti vsakikrat, kr. sem vzel psa seboj sem vstrelil istega mesto zajca Bebu«. 50 X LL TBŽAŠKA MALA K&ONIKA. Hud poper. Neki rešpicijent finančne Istraže je predvčerajšnjim popoludne vstavil pri izhodu iz proste luke 26-letnega kamno-' seka Atilija P., ki prenočuje na ljudskem prenočišču v ulici Pondares. Vstavil ga je pa le zato, ker se mu je zdel sumljiv. No, ko ga je dal preiskati, so našli pri njem 4 kg popra, o katerem ni vedel povedati, kje da ga je dobil. Vsled tega so mu zaple- (Kešitev prejšnje: TIR—Kili.) Koledar In vreme. Danes: Euherij, škof Dragovan. — Jutri: Eleonora, devica; Miloslav; Dobiživa. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popo ludne -f- Celzius. — Vreme včeraj : lepo. Zasedanje porotnega sodišča. Bratomor. Toženec oproščen. Včeraj je nadaljevala — in tudi končah< — razprava proti Sil viju Donati. Prvi je bi! včeraj zaslišan kakor priča menih Hijeron. Torresani, kije umirajočemu dru. Josipu Donati podelil svetotajstva za umirajoče. Povedal je, da mu je Josip rekel, takoj ko g. je zagledal : „Cujte, oče, moj brat nima ni-kake krivde na tem, kar se je zgodilo ; ja/ sem njega provociral in prosim za oproščenje 1" Ko je to rekel, je bil Josip še popolnoma pri zavesti. A iste besede je ponovil tudi pozneje. Zatem je bil zaslišan dr. Don. Salva-d o r i, intimen znanec družine Donati. I on se je izrazil jako povoljno za toženca. Na izrecno vprašanje branitelja dra. Perotonerjii je povedal, da je bil toženec Silvij Donati že od mladega jako rnagle jeze. Govoril je ž njim dan pred dogodkom. O tej priliki sti' se Silvijem govorila tudi o oporoki pokojnega Silvijevega očeta. Opazil je o tej priliki, da ni Silvij polagal nikake važnosti v dejstvo, da je bil po isti oporoki dr. Josip najbolj favoriziran na škodo njegovo in ostalih bratov. Silvij je bil vedno človek dobrega srca; Josip je bil bolj avtoritativen. Njegovo mnenje je, da ni izvršil Silvij svojega zločina radi dobičkaželjnosti, ampak edino le vsled misli na to, da bo moral zapustiti očetovsko hišo. j v kateri se je rodil, vzrastel in potem delal. Na to sta bila zaslišana orožnik Fran Matscher, ki je aretoval toženca takoj po dogodku, in orožniški postajevodja v Mezo-lombardo Karol M o g g i o 11 i. Kakor vse prejšnje priče, istotako sta i ta dva izpovedala jako povoljno za toženca. Da je bil splošno znan za blagega človeka in da so se vsi čudili, da je on mogel kaj tacega storiti. Istotako je' izpovedal kakor priča zaslišani orožniški postajevodja v Mezocorona Silvij Leonardi. Kakor vse ostale priče sta izpovedala v prilog obtožencu tudi Fran Tolpei in Julij S a n t o n i. In to sta bih zadnji dve priči. Sodni dvor je stavil porotnikom 4 vprašanja, in sicer eno glavno : da-li ie toženec Silvij Donati kriv, da je dne 15. julija letu 1905 v Mezocorona zabol svojega brata dra. Josipa, sicer ne z namenom, da bi ga umoril, ampak z drugim zlohotnim namenom V Ostala tri vprašanja so bila podrejena prvemu. A ker so porotniki zanikali soglasno na prvo vprašanje so podrejena vprašanja odpadla, a sodišče je takoj izreklo razsodbo, s katero je bil Silvij Donati oproščen obtožbe in takoj izpuščen. V Trstu dne 20. februvarja 1907 >EDINOST« št. 51 Strau Ur Društvene vesti in zabave. Društvo „Ljudski oder" v Trstu. I) a n e 8 predava v veliki dvorani delavskega doma ul. Boschetto St. 5. II. nadstr. dr. lust P e r t o t o predmetu „Alkoholizem veliko socijalno zl o". — Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 20 stot. za osebo. Delavci ! Vdeležite se v velikem številu tega redavanja na katerem bo predavatelj dokazal statistično, kako je alkohol zastrupil naše lružabno življenje, vsled česar nastaja neobhodna potreba, da združimo vse moči proti; razširjevanju te socijalne bolezni. Narodna Čitalnica" v Rojanu vpri-ori v nedeljo, dne 24. t. m. v dvorani Konbumnega društva" v Rojanu dramatično predstavo „V Ljubljano jo dajmo", veseloigra • treh dejanjih. Spisal J. Ogrinec. Začetek b 4. uri popoludne. Vstopnina 50 stot., ede/i 20 stot. Med dejanji udarja tamburaški bor čitalnice. Vesti iz Kranjske. Brat pesnika Stritarja umrl. V Mo- itaii pri Komendi je umrl zlatomašnik gosp. 4udrej Stritar, v starosti 83 let. Pokojnik e bil brat slovenskega pesnika Josipa Stri- -aija. Volilni shod „Slov. ljudske stranke" Kranju. V nedeljo se je v Kranju vršil shod .Slovenske ljudske stranke", na katerem sta dvorila dr. Krek in Demšar. Soglasno je •'ila vsprejeta kandidatura Demšarjeva. Usta-_-orila se je tudi „kmetska zveza" za Kranjski jkraj. Predsednikom „Zveze" je bil izvoljen iipau Zabret. Volitev župana v Postojni. Županom Postojni je bil izvoljen Gregor Piki. Vesti iz Goriške. Deželni zbor goriški O prvi seji tega cželuega zbora nam še poročajo iz Gorice: ŠfovesBe sv. maše, ki jo je daroval stolni «roSt Faidutti, se je udeležilo devet slovenskih ^h pet laških poslancev. — V prvi seii sta janjkala poslanca dr. Turna in pl. Panigai. Jež. glavar dr. Pajer je otvoril sejo daljšim javorom najprej v italijanskem, potem v slo-enskem jeziku. O tem pa je omeniti, da je ?t03 govoril mnogo več slovenski, nego v >rejšajih zasedanjih. Dežehii tajnik je prečital dnevni red Iruge seje samo v italijanskem jelku, na kar je poslanec dr. Treo pripomnil, a kaj da ne tudi v slovenskem ? Zelo se je opazilo, da se dr. Henrik 'uma ni udeležil niti otvoritve deželnega ^bora, niti popoldanske seje. Vzrok je, ker misli dr. Tuma na sploh odtegniti političnemu delovanju na Goriškem. Dijaške deželne podpore na Goriškem. Prejeli smo : Pod tem naslovom je prinesel Vaš ceneni list v št. 48. t. 1. neko pojasnilo iz jorice. Dovoljeno naj mi bo par opazk na to pojasnilo". Pojasnilo je menda ravno istega ..:vora kakor odgovor v „Gorici" št. 14. t. 1. iesnici na ljubo bodi povedano: „Omladina" 9 že o prilika lanskih razdelitev podpor prinesla članek, v katerem je opozarjala na nepravično razdelitev. „Gotovo je težko doseči popolno objek--ivnost. Na drugi strani pa je tudi nedoumno, •cako je mogoče koga tako občutno prezreti, "rakor se je zgodilo v nam znanem slučaju, ie imel prosilec najizvrBtnejšo kvalifikacijo i* se mu vrhu tega gre i biti ali ne biti. Mar treba še kakšnih polnih tajnih kvalifikacij ? To ogorča in zatru piti bi moralo človeku dušo, ako bi ne uči pred sabo lepših uzorov". Tako je mej drugim pisala „Omladina" -tiii. Reakcije ni bilo menda na to v „Go-i i". Vzrok je povedala „Gorica1* sama letos, ^o pravi, ker sta ponatisnila ono (letošnjo) notico tudi „Edinost" in rSoča" iu bi ven-ar-le kdo mislil, da je kaj resnice v onem poročilu. Lani ni reagirala, ker ni bila no-ponatisnjena v naših tukajšnjih ča-9|>isih. „List ..Omladina" je bil pozvan po rek. «mu od merodajne strani, naj izroči oni :ičaj javnosti v svrho, da sc ista po danih .ojasnilih prepriča, kaj je na tem krivičnega, piše dopisnik iz Gorice v 48. št. „Edi-jati". Lahko je pisati in pozivati (če se je j zgodilo. kt«r se lahko verjame) uredništvo Ooiladice", naj izroči slučaj javnosti, z drugo esedo : naj pove onega bornega dijaka, da -e mu prihodnjič ne da niti onih borih krono v podporo kakor lani. Sicer pa ima na odgovarjati še uredništvo „Omladineu. piše resnicoljubni pojašnievalec, da so Jii dobili vsi slovenski prosilci deželno pod-. to razen o. Štirje niso dobili radi tega, -CT niso bili vpisani, jednemu se je zadržala ^edpora za nekaj časa, ker je bil njegov .rekventacijski list v bistvenem delu radiran. tukaj je dopisnik, bodi vede in hote, bodi avede in nehote, pisal neresnico. Sam j bil v vrsti lanskih prosilcev, domovnica i pravi, da sem Slovenec in vpisan sem »irii bil. Ostane, da je bil moj frekventacij-ki list radiran, kar tudi ni bilo, ker se mi ^e do danes ni izplačala nobena podpora, »jpak poslalo priloge prošnje nazaj že S. ectmbra 1905 s kratko opombo, da vsled , omankanja sredstev se ne more ugoditi •loji prošnji. Če v vseh drugih točkah ver-amem g. dopisniku v tej ne morem. In pa : je svobodno verjeti in ne verjeti. „Iz razvidi lahko vsakdo, kolika je stopinja iricoljubja", a ne pri „Omladini", ampak pri tozadevnem pojašnjevalcu. Toliko v odgovor za sedaj, kar se tiče poziva aa list ^Omladino" mislim, da se tudi ta še dobi. Še nekaj. Letos je oni lanski menda preziram dijak dobil nekaj več podpore od lani. Morda je pomagalo priporočilno pismo nekega goriškega duhovnika. In tudi ta dijak je bil odlikaš skozi vso gimnazijo in napravil maturo z najboljšo odliko svoje gimnazije. „In ni to drzno, krivično", da ne podpira deželni odbor odličnjakov, ki so v gmotnem oziru vsi veliki reveži ? —er— Shoda v zadevi briske železnice udeležili so se deželni poslanci Gregorčič, Jahončič, Klančič in Berbuč. Na shod prišli so tudi zastopniki nekaterih laških občin. O važnosti železnice za Brda govoril je kojski župan Obljubek, na kar so se sprejele resolucije, v katerih se zahteva železniška zveza mej Gorico in Korminom preko Brd. Izvolil! se je nato železniški odsek: predsednik je j župan Obljubek, podpredsednik župan iz Dolenj Budigoj, tajnik g. Lenardič. — Naj shodu poudarjalo se je na splošno, da je1 dežela zelo zelo zanemarila Brda ter se je zahtevalo od poslancev, da se zavzemajo v bodoče bolj skrbno za interese briškega prebivalstva. Odgovarjal je dr. Gregorčič, češ da se je njegova stranka redno potezala za Brice in da bode tako postopala tudi v bodoče. Goriška čitalnica. Počenši s 23. febru-varijem t. 1. bode do Vel. noči vsako soboto v čitalnici predavanje. Predavali bodo gg. Zupančič, Osvrald, dr. Brecelj in dr. Tuma. — Na spomlad pa priredi čitalnica koncert na korist Gregorčičevemu spomeniku. Zvišanje kazni. Bivšemu sodnemu uradniku v Bovcu Evgenu Jugu, bi je bil vsled poneverjenja uradnega denarja pred poroto j obsojen na jednoletno ječo, zvišalo je najvišje sodišče kazen na tri leta. Krava in tele sta zmrznila ob zadnjem hudem mrazu na Trnovem nad Gorico krč-! marju „pri Ovčarju" v hlevu. Tele je bilo j staro še le 3 dni. Tri teleta je minolo nedeljo vrgla krava posestnika Seb. Češčuta v Sovodnjah. Krava j in teleta so popolnoma zdrava. Vesti iz Istre. Vzgoja na italijanskem deželnem realnem gimnaziju v Pazinu. Pišejo nam: Že večkrat so nam tožili prijatelji radi ve-J denja dijakov tega zavoda. Ti dijaki vedo, j da je njihov zavod ustanovil deželni odbor,; samo da baje konkurira državnemu hrvat-; skemu gimnaziju v Pazinu in to iz političnega eskluzivizma, pak mislijo, da je njihova j glavna naloga, da jačijo italijansko ireden-' tarsko idejo v Istri, posebno pa še, da izzi-; vajo hrvatsko prebivalstvo Pazina in okolice.' Oni preveč računajo na blago slovansko1 narav in na obzirnost do mladeniške dobe. j Mogli bi se pa težko prevariti, ker vse grel le do neke mere. Ako uprava zavoda ne po-! skrbi, da nekoliko nategne uzde tej, v političnem pogledu vnemljivi mladini, bi moglo priti jako lahko do nemilih spopadov med mladino in meščanstvom. A kdo da potegne v tem slučaju krajši konec — tega ni težko uganiti. Sedaj čujemo zopet en primer te vzgoje : V nedeljo dne 17. t. m. so dijaki sedmega razreda tega italijanskega zavoda priredili izlet v Cerovlje. Ko so se tam nasitili z vinom., so začeli prepevati vsakovrstne italijanske pesmi. Do tu se jim ne more zameriti. Ali zamerjamo jim, da so kasneje na kolodvoru v Cerovlju pevali, da, celo kričali iz vsega grla take pesmi, ki bi bile mogle izzvati reakcijo ali od hrvatskega prebivalstva, ali od hrvatskih izletnikov. To so pesmi lege nazionale, „del si", in druge še bolj žaljive za hrvatska narodna čutstva. Nikakor pa ne od- (Dalje na 4. strani). Dr. Ferdinand Mnller naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno v Celovcu Kramergasse štev. 1. Išče se velika železna peč 700-800 kg teže primerna za večjo sušilnico rabljena, toda dobro ohranjeua. Ponudbe pod naslov: JOSIP GOLJEV-ŠČEK, lesni trgovec, Gorica. MACHNE & C°. Koncesijonirana pisarna za frgovsHe informacije IC in iztirjevanja ^mm nlloa Vincenzo Belimi št. 13. Dopisniki vseli mestih sveta. Nabiralni vagoni na vse važne postaje srednje Evrope in Balkana. Posebni vagoni za vino. Vspre-jema vsakovrstne transporte od vsake strani in na vsako stran. Ulaga blago, uplačuje cariuo in daja posojila na blago. Robert Metzger & C°. mednarodno spedicijsko podjetje v Trstu Zastopnik: Fischer & Reehsteiner nasl- Zastopstva : Benetke, Milan, Busto Araizio, Verona, Oomo, Chiasso, ----Turin, Luino, Mannheim.---- ------------------------ l Zdravnik dr. A. Zahorsky - uliea Torre Bianca štev. 8 == Ordinuje od g-i i predp., 2-4 ure pop. Telefon stv. 1384. Ginlio Zanolla krojačnica TRST — ulica Torrente 32 Izdeluje po meri. — Moderni kroj. Točna izvršitev. — Cene zmerne. 3(> VBLTKANIKA ZALOGA maj, nogovic, -volnenih rut, flanelnih šmlaT, jcccccc -volnenih in svilenih prevem. Trgovina z manufakturnim blagom Rossit & Kaucich. Nasledniki Luigl Ricci-ja Trst - ulica Malcanton št. 10 - Trst Prihranitev na plinu Podjetje Gasspar po zistemu Wouwerma Halbmayr & Co., Dunaj Izključni zastopnik z zalopo za Trst: RUDAN, Via Oelai žt. 3 — Telftf. 188Q *----—---MMBMgE aser DOBIVA SE V v. VSEH LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. reumatizmu in protmia TPirnriKin foniMU prireienavTrstu Ra^aela s°*ina'lckarna^adonna®dlap« je 1 Ll\ULirili bUUlnn od lekarnarjev : sv. Mobu in Josipa 6odinaf lekarna ,ynr lgca% farneta Steklenica »tane K 1-40. Iz Trsta se ne odrošilja manje od 4 steklenic proti poŠt. povzetju ali prod anticipatni požiljatvi zneaka 7 K frankoj požtnina iu z-v. o> Suaii IV »EDINOST* štev. :»1. Y Trstu. 20. februvarja 1 HOTEL BALKAS 70 sob. elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene zmerne. počkaj & 3Cogl HO i KL BALKA Ženitna ponudba. stiluičar, se svojo kor.ceaijo. na lepi poziciji v Trstu, -c želi seznaniti z goap dično, staro JO- i!S let. Ako mogoče nekoliko veščo gosti!ničarf»kega posli in z nekoliko dote. I.e resne ponudbe in s pravilnimi na-eiovi na „G o s t i 1 n i č ar 1000", po?ta Centrale,T'»t. 195 J do danes ga niso mogli zaslediti vzlic vsem11 ; iskanju. Nezgode avtomobilov v Ameriki Kakor piše čika>ka „Tribuna" se .je ponesrečilo v Ameriki ob nezgodah z avtomobili 1060 oseb : med temi je bilo 209 oseb ubitih. 851 oseb pa ramenih. Med ubitimi je bilo več nego četrtina New-yorških prebivalcev. Pri tem pa trdi drug amerikanski časopis. da avtomobil pokončava samo posamične osebe. Nezgode na železnicah pa da zahtevajo na tisoče žrtev. ^Londonski poštni promet. Kakor ' naznanja službena statistika, je bilo v mino-lem letu oddanih v Londonu 753 in pol milijonov pisem, to je, na vsako osebo l«iO pisem in več, nego po drugih krajih Britanske. Izven tega je bilo oddanih 183 milijonov dopisnic, ali 40 na osebo in 2-krat več nego jih je oddala ostala Britanska in Irska skupaj. Število oddanih tiskovin je znašalo 169 mil., ali 3(i na vsako osebo. Nasprotno je pa dobil vsak londonski prebivalec povprečno v letu 248 poštnih reči, ali po dve v treh dneh. London je oddal vsega skupaj 160 mil. pisem, tiskovin in paketov. I ,Aq gospodično kot praktikantinjo za pi- vJtO vSC garno, vt'ča mora biti slovenskega in italijanskega jezika ; Rtara 16—IS let. Placa po dogovoru. Ponudbe pod ..Praktikantinja, l'iu, po:ta(*en- t«l. T.ot > 9»» govarja vzgojni nalogi srednje šole, da ti j dijaki iščejo ravno hrvatske izletnike in jim j kričijo na ušesa take pesmi. A s takim vedenjem se posebno odlikuje odločni (!) dijak Angelini (sin nekega — sodnega uradnika !). Ti dijaki se morajo zahvaliti le treznosti in razsodnosti hrvatskih izletnikov iz Pazina — ki so bili večinoma akademično izobraženi ljudje — da niso dobili batin. Ali ti mladiči so hoteli tudi v Pazinu! pokazati, kaj morejo, pak so se v sprevodu podali od kolodvora preko vsega mesta, pe-vaje iste izzivalne pesmi ter kričaje raznim italijanskim strankarskim osebam, italijanski' Istri, italijanskemu Pazinu, italijansko realnemu gimnaziju itd. In mestna policija v hrvatski občini dopušča vse to ! Vesti iz Koroške. Za društvo ..Drava" s sedežem v Beljaku, ki mu je namen, koroško slovensko Mladino podpirati v stanovski izobrazbi, so kila doposlana po zadnjem izkazu sledeča iarila: G. Ivan Hochmiiller, uradnik, Trst j 1 K ; g. Franc Ks. Meško, župnik, Celje 5 K ; Uredništvo „Slovenski Narod" do 9./I. 1907 10 K ; g. Franc Župančič, evid. uradnik,: Ljubljana, 7 K 40 h iz nabiralnika v gostilni Ivana Zupančiča, Martinova cesta, Ljubljana; i g. Podbregar, želez, uradnik, Trst, nabral na „Narodnem plesu" 6 K 66 h, nadalje v družbi f. Zidanča, njegove soproge in drugih 3 K i 50 stot. : g. G. Frolč, želez, uradnik, Trst, v družbi v St. Petru na Krasu nabral 8 K. Nov slovenski odvetnik v Celovcu. V Celovcu je odprl svojo odvetniško pisarno gospod dr. Ferdinand Miiller, koroški Slovenec. S tem so pridobili koroški Slovenci; drugega odvetnika in boritelja za narodne1 pravice. Razne vesti. Železnica na Jadranjko morje. To važno vprašanje pričelo je zanimati tudij uohamedanski živelj v Albaniji in Skadru. Iz nekega izvestja c. kr. konzulata v Skadru jo razvidno, da sta gibanju za to vprašanje mm čelu mohamedamec Jakub Hoja in kristijan Pasko Kakaridji, oba ugledna trgovca v Skadru. Oba sta se v imenu prebivalcev! severne Albanije obrnila na sultana s prošnjo,j ita izda „irade" za zvezo Skadra z železniško progo Skoplje-Mitrovica nekemu francosko- j italijanskemu društvu. Kar se tiče zveze s I katerim pristaniščem na Jadranskem morju, j predlagajo prosilci Bar aH San Giovanni de Medua. Kazun te prošnje obrnil se je na1 velikega vezirja s prošnjo tudi ugledni moha- j medanec Jlusejn Dragusa za to isto stvar. | Poslednji odpotuje v Carigrad, da osebno iz- ( roči svojo prošnjo. Francoski in italijanski; konzul se silno zavzemljeta za to stvar. Na operaciji knrjili Očes je umrl v dunajski bolnišmci usmiljenih bratov volten-čorfdki župnik Alojzij Dobusch. Bezal si je sam kurja očesa in se je bržkone pregloboko urezal. Odpeljali so ga v bolnišnnico, kjer so mu odrezali oteklo nogo. a tudi ta pomoč je bila prepozna. Harakiri orožniškega etraime-štra V Zagrebu si je v nedelio po noči; upokojeni orožmški stražmeštar Vekoslav Ki- j seljak (bržkone, ker se mu je zmešalo), z kritvijo prerezal žile na levi roki ter si potem razparal trebuh. Odvedli so ga v bolnišnico. J 15 milijonov nkradtnih. Ćikaška „Tribune*4 poroča, da je bila leta 1906 v Združenih državah pokradena svota 14,739.653 dolarjev, to je, za pet milijonov več, nego v minolem letu. Od te svote so bančni uradniki pokrali 6.745.387 dolarjev : javni uradniki 1,684.554, poštni uradniki 22.785, drugi poštni uslužbenci 379.571, agenti 248.100, pogrebci 223.687 dolarjev. Ostale svote so bile pone-verjene na razne druge načine. Cesar na Hivieri. „N. AViener Jour-aal" zatrjuje, da pojde cesar vendar le na Riviero in sicer na Cap. St. Martin, ker mu to svetuje telesni zdravnik. Dunajski „Information" javlja iz zanesljivega vira, da so zdravniki svetovali vla«laiju, da odpotuje za dlje časa na jug. Angleški kralj v Marijinih varili. Iz Marijinih varov poročajo, da pride tudi letos tjakaj angležki kralj Edvard. Mraz v Beaarabiji. Iz Bukarešte poročajo, da vlada v Besarabiji še vedno silen mraz. Primanjkuje drv. izlasti trpijo vojaki v vojašnicah. Ruska vlada je naprosila romunsko vlado, naj pošlje vsaj 400 voz drv za čete. Temu pozivu se je romunska vlada deloma odzvala. Zaderski nadškof Dvornik se je od svoje bolezni dobro oporavil v sanatoriju v Badenu : sedaj je odpotoval v Gardone na Gardskem jezeru, kjer ostane mesec dni. Živ mrtvec. Vpokojeni logar Josip Šabarić v Glini je bil zavarovan pri društvu za posmrtno pripomoč v Novem Sadu. Za to zavarovalnino je izvedel njegov sin Adam. Da bi prišel do tega denaija, napravil je načrt, kako da bi omenjeno društvo osleparil. Koncem minolega meseca je Adam ponaredil spričevalo smrti, da je njegov oče umrl, podpisal je župnika in ponaredil pečat župnega urada. Ta dokazila je poslal v Novi Sad in prejel po pošti od društva 1164 K 86 stot. S tem denaijem jo je popihal v svet in še r- MALI OGLASI. i. Maji oglasi računajo bo po 3 stot. besedo; msstnctiakanfi besede «e računajo enkrat več. Najmanja pristojbina 40 stotink. Plača se takoj. ftinlo stanovanje n™ vVSUimesta, iščem. Pogodba tudi za več let. — Posudbe pod „Sparta"«* na -Inseratni oddelek Edinosti". 19h7 Podpisani Km v uliol Laz zar«tto vccohlo it«v 18 ■a roglu ulice dan Giorgio) otvoril •r ZALOGO VINA za domačo rabo, pridelek iz mojih vinogradov ▼ Bolu .'otok Brač) (n ga prodajani v sodčekih in itekleuicah. Zo sam kraj Vam eagotovlja da je kakovost najbolja. Da r.imorezn conreniin odjemalc m jamčiti za pristno vino, setu skler.il. da ga dobivam ▼ originalnih sodoekib naravnost Iz mojih. klotl v Bolo ln da ga tako rarpc3iljxtn tndi na stanovanja. Za krčmarje in gostilničarje primerne cene. V nadi. da me počastite z Vačo naročbo beležim se naj- laneje IVAN CVITANIC. Kđor izvan Trsta plsatno naroči kak „BALI OGLAS •sii]s denar v naprej, ker drsgače ne bo njogov eglat objavljen če ni oseba poznana Upravi lista. Tarif« j* natisnjena na ćelu „MALIH OGLASOV" In vtakde abke preračuni, kolike nv Je plačati s tem, te pršita]« besede Oglase treba aaslevit! na „IISERATNI ODDELEK" „Edinosti". Na vpraianja potom plsosi bo dajal ..IVSEftATNI ODDELEK" infermselje edino Is, če be pismu prllsiesa znamka za odpovor. Ifonitolict Imam meblovane 2 pisarniški sobi WdfJIIUw jabolk in črešenj odda p o nizki ceni takoj „Vinarsko sadjarsko društvo*' v Rihenberku (postaja državne železnice)._114 Prva slovenska zaloga ANDREJ JUG — Trat, uiica bv. Lucije ftt. 18 (za deželnim BodiSčem). Cene brez konkurence. — Svoji k svoiim 1_ tfpi* rahim Pomo^ v lrgovini, vzamem dekle ■VISI I dftJIlIl »Ji udovo z znaujem italijanskega in nemškega jezika in ako ima tudi kaj denari*, sprejme se jo kot društvenico po dogovoru ; bodočnost eotova. Naslov pove : „Inaeratni oddelek Edinostih_190 Pri ci# t u on n v Vrdeli -ie na Prod*j leP° • ■ ■ Ol« ■ Y dllU posestvo, hiša z letno najem ščino 16(0 kron. Vrt in vinograd s pridelkom 25 hI dobrega vina. Vsega ze.nljižča je nad 10.000 m2 (klaft. 2975 72} z dvemi vodnjaki. Oglasiti se je v hi£i št. 424 v sv. Ivanu. 133 Prnda CP ali v naJ0in krasna restavra- rrUUa ww cija blizo kolodvora. Ista je vedno dobro obiskana. — Agencija „Gambrinus-, via Far-neto 12. Telefon 1642 1S7 Gostilna „Ai due Gemelli" Dalik?m trgu v Trstu se je otvorila na novo in ima izvrstna vina vipa-ska. istrska, furlanska in teran. Kuhinja domača, jedila gorka in mrzla. Postrežba točna. Ima na rarpolago tudi sobe za prenočišče v prvem, diu-gem in tretjem nadstropju. Cene zmerne. 171 Prva lil edina pisarna v vojaški stvari koncesijonirana od vis. c. k. namestništva uiica Bachi št. 12, II. nadst. (uhod pod prehodiščem.) Daja nasvete in informacije o vsem, kar se tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpošilja vsako vrsto prošenj vojaškega značaja — oproščenje od vojaških vaj in kontrolnih shodov, enoletno do-brovoljstvo, ženitbs, dosezanje zakonitih ugodnosti gledo prezenčne slnžbe vsprejetja v vojaške šole itd. itd. Pooblaščena je zastopati stranke pred upravnimi obla.stnijami. Posreduje v najtežavnejih slučajih. Reševanje hitro in točno. URADNE TJBE: Ob delarnikih od 9.—12. prodp. in 4.—7. popol. Ob nedeljah in pralnikih od 10.—IS. opoliidne. Slovenci! Tapecirarska delavnica Albert© Bencicli £rst, via čiziano Vecellio št. 4 v sprejema vsako tapccirarsko del in tudi popravljanja. - CENE NIZKE. ===== Prej, nego kupite otrobe, drobne mm mem otrobe, oves koruzne Iti pšenične moke, k«« rnzo itd- obiščite skladišče Vinko h jVlarin Via Vittorio Alfieri št. 10 (kraj ogujegascev) kjer najdete blago najboljše vrste najceneje vseli trgov. Velika zaloga istrijmiikega in dalmatinskega vi na, belega in črnega i« na jboljih kleti, maršala I. vrsta na debelo in drobno Pošilja oa dom brezplačno vsako kolilmo, izven Trsta franko postaja Trat po konkurenčnih eesah. TJ1. CHov. Boooaaolo 11 FRATELLI de OIOIA, Trst Lastniki krčm, gostiln, hiš in stanovanj, kupujte mrežice in druge predmete za plinovo razsvetljavo v prodajalnici o o o o o o Crmano Cattelani Trst, ulica Acquedotto štev. 10 Trst kjer najdete najprimerneje cene in trpežno blago v Trstu, via S. Sebastiano 1, II. nau PISARNA posredovanje nepremičnin, posojil Z^ZZZ zakupnin, zamen in sploli trgovskih poslov. Uradne ure od 10. do 1. pop. in od 4. do 0. p"po^ VERA i I i FRANCESCO S. DONATI elektrotehnik TRST, ulica deli* Afqnedott® i«. 96 Aitoiizoma elektrotehnična delalsica s pridelano mehanično delalnlco Sprejema rp«lj«TO električne nnvetlUre, rroncer, telefonov, strelovodov, kakor tudi mehanična Jela, ki •o ▼ rrezi z elektrotehniko, kakor poprare dinamičnih motorjev in preosuove ivetiljk kakoršuogasi bodi ilitemt, Cene Jaka zmerne In Izvršitev Guerino Marec i ulica Tivarnelia štev 3 Priporoča svojo zalogo oglja in ki je vedno preskrbljena z najboi kranjskim blagom. Prodaja na dobo? drobno. Pošiljanje na dom. Telefon štev. 1994. Corso štev. 17 II. nadstr. ______Corso štev. 17 II. nadstr. Xvtorizova.ua. pripravljavaa šola ZA IZPIT ENOLETNEGA DOBROVOUSTVA ki jo vodi profesor komunalne gimnazije R dr. de L>ayk. Redni tečaj od oktobra do piih. junija. Brzi tečaj od srede novembra do srede februvarija. Poučujejo profesorji komunalne gimnazije, mestne realke, c. kr trgovinske in pomorske akademije. Pouk v italijanskem in nemškem jeziku. Informacije in vpisovanja vsaki delavni dan od ti. ure naprej. Corso štev. 17 II. nadstr. 'M MT Corso štev. 17 II. nadstr. je najbolja tinktura za lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari. Dobi se plavolaso, kostanjevo, črnikasto, črno barvo. Stekleniea 3"— K v odlikovani lekarni PRENDINI mmmmmmm* PoiUJatve po poAtaem povzetju. Mm ra ii lil Prodaja tudi koruzno perje za postelje. HL ud. SEB,QUEm S uiica Lnig! da Paiestriia 2 (ogel ni Ctrcu- Vsako zobobol, vt>ako neprijetno ^apo ust odotranjuje hitro ia trajno balzamično-eterična voda za usta. čisteča istočasno zobe, osvežujoča zobno meso, učvrščujoča in zabranjujoča votlost zob. 1 stekleničica 40 nvč., s pošto 20 nč. ome t. Dobiva «e samo v lekarni PRAXMARBR (,Ai due mori') TEST, Municipalna palavu. S Telefon 5tev. 72.--------— j| Trst Anstro - Američana — ===== Anonimno parobrodno društvo. New-York Hočete se prepričati? «'l!}>cite velika skladišča parije vdeve SaSariiif Ponto delia Fabra 2 (vogal Torrente). ul. Poste Nuove Alla CiUa di Locdr* Edino domače društvo za promet blaga In potnikov mod Trstom in Hew-Yorkom ter med Ircu ii ?ul ili! lii Airiii z najmodernejimi parniki, ki so večim delom zgradjeni navlašč 2MT za prevažanje izseljencev. IV Trstu dobivajo potniki pred odhodom parnikov hrano in stanovanje Velik izbor izgutovljcnih oblek za n:c:ke, kostumi za otroke. Površniki, močne jope. kož :h:. a raznih psletotov. Oblete za dom in de!o. Dt'.jiyp»-obleke. Tirolski l^den. Nepremočljivi plašči (priau angeli. Spooljallteta: bla^o tu- in inczeir.-i>-ovain. lzgotovijr.j-j ee obleke po ineii po uajnove-. i»Cidi. to^ro, t-olulno in elegantno po tiakih ce»'A novo- zgrajenem hotelu: wPENSION-AUSTRO-AMERIČANA". 1% TR^TA odhajajo parnlkl vsakih 8 asi. — Brzi In elegantni aovl parnlk ■■■ Sofia Hohentoerg hib odpotuje v NEW-YORK dne 28. februvarja 1907. — — Cene jako nizke. — Za nataneneja navodila treba se je obrniti na upravo društva: Trst. ul* ffolin piccolo 2 TVRDKA €milio Segre je otvorila novo zalogo koroškega lesa v ulici Antonio Caccia št. 17 (ex Androna del Moro) CUaESOVE OEHK.