časopis za slovensko krajevno zgodovino kro-nika SLOVENSKI TABORI vasilij melik Letos se spominjamo stoletnace prvih treh slovenskih taborov v Ljutomeru, Žalcu in Sem pasu, ki so jim nato v naslednjih letih sledili še drugi. Tabori so znova in širše kot kdajkoli doslej razvili zastavo Zedinjene Slo- venije, razširili zahtevo po njej med sloven- skimi kmečkimi množicami, jih politično raz- gibali in dvignili slovensko narodno gibanje na kvalitetno novo, višjo stopnjo. Odkod ideja taborov? Na to vprašanje so dajali različne odgovore. Naj omenim tu sa- mo dva. Po prvem se je ideja slovenskih ta- j borov »spočela med najindciativnejšo tedanjo slovensko inteligenco, na Štajerskemu^, kakor je zapisal Prijatelj.' Nekateri so pri tem glav- no iniciativo pripisovali Mariboru, posebej tudi dr. Matiji Prelogu, takratnemu predsed- niku mariborske čitalnice ter izdajatelju in uredniku Slovenskega gospodarja, nekateri : Ljutomeru in ljudem v ljutomerski čitalnici in še komu. Po drugem odgovoru pa se ideja taborov ni rodila na Štajerskem, temveč jo je spočel Levstik. \ Ta koncepcija je prevladovala pri nas od j leta 1933 naprej, ko je Janez Logar v svoji \ obsežni in dragoceni razpravi o Levstiku v j boju s prvaki, objavljeni v Levstikovem zbor- j niku, zapisal, da »je Levstik spočel idejo, naj bi se tudi slovenski narod po zgledu češkega zbiral na velikih narodnih zborovanjih in ma- nifestacijah na prostem — na taborih«. To tr- ditev je oprl na pismo, ki ga je pisal Levstiku 18. juhja 1868 dr. Valentin Zamik, takrat že skoraj leto dni koncipient pri dr. Jakobu Ploju v Ljutomeru in tajnik ljutomerske čitalnice.; V tem pismu je bilo namreč rečeno: »Ti si mi zadnjič pisal, da bi bil naš narod sposoben za meetinge, posebno ako bi imel tacih mož kakor si ti (namreč jaz). — To me je tako spodbudilo, da sem še tisti večer predlog sto- ril, da naj ta meeting naredimo, kar je bilo z \ veseljem sprejeto.^« Mnenje, da je bil Levstik j začetnik taborov, je bilo v našem zgodovino-; pisju na splošno sprejeto, saj je tudi prijalo i našemu navdušenju za Levstika kot naj svet- | lejšo politično osebo teh let. j Leta 1958, ob devetdesetletnici ljutomerske- i ga tabora, pa je napisal Zmago Vrbnjak v j »Pomurskem vestniku« (22. 5. do 26. 6) čla- ; nek o tem taboru z mnogimi novimi podatki.! V njem je ponovno opozoril na prireditve pod milim nebom, ki so jih prav tu, kjer je prišlo leta 1868 do prvega tabora, organizirali že prej. Opozoril je na zapiske o ljutomerskih razmerah, ki jih je pisal Ivan Dragotin Hu-: ber, v letu 1868 tudi odbornik ljutomerske či- talnice in posestnik travnika, na katerem je bil tabor. V teh zapiskih najdemo notico, da je ljutomerska čitalnica že 4. maja 1868 imela sejo, kjer »se dade na pogovor zaradi I. slov. tabora«. Vrbnjak meni, da je ta datum gotovo starejši od Levstikovega pisma Zami- ku in da »smemo trditi, da je iniciativo za tabor dal Ljutomer sam«.^ j Vprašanje o nastanku slovenskih taborov bom tu ob primerjanju že znanih in tudi ne- katerih doslej še ne navedenih virov nekoliko ] podrobneje obravnaval. Proučevanje drugih, j zlasti še štajerskih virov, bo dalo nove podat- ] ke, jih dopolnilo in popravilo. Pokrajina med Dravo in Muro, Radgono, Ptujem in takratno ogrsko mejo je imela i že v predmarčni dobi zelo močno narodno gi- banje. Se desetletja pozneje je slovelo daleč naokrog ime Antona Krempla, župnika v i Mali Nedelji, velikega Slovenca, sijajnega in ; priljubljenega govornika, pisca prve, v našem jeziku napisane zgodovinske knjige. V tej po- krajini je leta 1848 bolj kakor kje drugje, zajela kmečko prebivalstvo ideja Zedinjene Slovenije in imela uspeh protifrankfurtska akcija. V Ptuju in Kranju — in nikjer drugje na Slovenskem — je večina volilnih mož protestirala proti volitvi poslanca v nemški parlament. V tej pokrajini je bilo tudd v ] šestdesetih letih narodno življenje zelo razgi- : bano. Ljutomerska čitalnica je v letu 1867/68 i najagilnejša na Slovenskem.'' ; Kakor nam pojasnjuje članek v »Sloven- skem gospodarju« 26. septembra 1867, so pri- rejali na Štajerskem besede treh vrst: male 65 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino ali čitalnične besede v čitalniških sobanah za čitalničarje, velike besede v prostornih dvo- ranah, kamor so vabili odličnejše občinstvo iz raznih slovenskih okolic, ter besede pod mi- lim nebom, »ktere so naj bolje namenjene tudi priprostemu narodu v poduk in veselje«. Taka je bila proslava tisočletnice sv. Cirila in Metoda avgusta 1863 v Mariboru na robu magdalenskega predmestja, taka je bila pro- slava iste tisočletnice v Ljutomeru septembra 1863, zlasti pa Kremplova beseda 15. septem- bra 1867 v Bučkovdh (Mali Nedelji) z nad 5000 udeleženci. V prvi številki obnovljenega »Triglava« 21. decembra 1867 dopis iz Lju- tomera posebej poudarja prednosti takih pri- reditev. »Taka slovesnost pod milim nebom, sredi nepregledne množice kot ocean valujo- čega navdušenega kmečkega ljudstva ima či- sto drugačen uspeh kot koncertni večer v za- prtih prostorih med gospodi v glase rokavi- cah in frakih ter šinjoniranimi damami.« Te vrste prireditve se priporočajo vsem sloven- skim deželam. »Novice« posebej opozarjajo na ta »zanimivi dopis iz Ljutomera« v »Tri- glavu«.^ Ljutomerska čitalnica je prirejala tudi razne izlete v bližnjo in daljno okolico, na katerih se je zbralo do tisoč ljudi.* Izredno močna je bila težnja, pritegniti čim širše množice. Ze v »Triglavu« 21. decembra 1867 piše lju- tomerski dopisnik, da bo slovesna otvoritev čitalnice spomladi ali poleti z velikansko be- sedo, na katero bodo, kot je upati, prišli tudi ogrsiki Slovenci. Isto vest, s skoraj istimi besedami, le z nekoliko premaknjenim datu- mom, najdemo v »Slovenskem gospodarju« konec marca: da bo ljutomerska čitalnica pri- redila avgusta ali v začetku septembra, »ka- kor za pravo svoje sijajno otvorenje, velikan- sko besedo pod milim nebom, kamor se tudi mnogo ogrskih Slovencev nad jamo«.'' S svojo težnjo po množičnosti so prireditelji takih besed pod milim nebom nedvomno že napravili velik korak v smeri taborov. Te be- sede pod milim nebom prav gotovo lahko imenujemo predhodnike taborov. Razloček med njimi in med tabori je bil vsekakor le v značaju prireditve: besede so bile kulturne, spominske manifestacije, tabori pa so bili iz- razito in tudi formalno politični shodi. Širša poUtična zborovanja je bilo vse do veMkih liberalnih sprememb, ki jih je izvoje- val avstrijski parlament v letu 1867, zelo tež- ko, če ne nemogoče organizirati. Dne 15. no- vembra 1867 pa je izšel v državnem zboru sprejeti zakon o zborovanjih, ki je šele dal možnosti za kolikor toliko normalno politično življenje, kakor se spodobi v parlamentarni državi. Po njem je bilo treba »ljudska zboro- vanja ali sploh splošno dostopna zborovanja brez omejitve na povabljene goste« pismeno javljati političnim oblastem vsaj tri dni vna- prej z navedbo namena, kraja in časa zboro- vanja (§ 2). Za »zborovanja na prostem« je bilo posebej potrebno predhodno dovoljenje oblasti. Ce je oblast dovoljenje odrekla, je morala pismeno navesti vzroke za to (§ 3). Svobodo zborovanj sta omejevala v zakonu dva člena. Prvi je prepovedoval »zborovanja, katerih namen nasprotuje kazenskim zako- nom ala katerih prireditev ogroža javno var- nost ali javno blaginjo<^ (§6). Drugi pa je pre- povedoval vsa zborovanja pod milim nebom v času zasedanja državnega ali deželnih zbo- rov v kraju zasedanja in pet milj (danes 38 kilometrov) naokrog (§7). Več členov pa je odrejalo razpust zborovanja, če bi prišlo do protizakonitih izjav ali dejanj, ki na inter- vencijo predsednika zborovanja ali zastopni- ka politične oblasti ne bi prenehala (§ 11 in drugi). Razumljivo je, da se je takoj po izidu take- ga zakona vsepovsod na Slovenskem mogla poroditi misel na politična zborovanja, zlasti še, ker je nanje mislil marsikdo tudi že prej. Tako je npr. pisal Josip Vošnjak Razlagu aprila ali v začetku maja 1867, da bi morali Slovenci »sklicevati ljudske shode na raznih krajih«, na kar mu je Razlag 9. maja odgovo- ril, da »tudi zdaj ni čas za shode, ktere pre- ostra postava brani«." 2e v »Novicah« 4. de- cembra 1867 se prikaz zakona o shodih kon- čuje s komentarjem: »Pravice zborovanja po- služevati se, utegne včasih dobra prilika pri- ti«. V vabilu na naročbo v »Slovenskem go- spodarju« pa je bilo 12. decembra 1867 zapi- sano: »učimo se tedaj tudi dostojanstva ustav- nega beroči časnike in pripravljajmo se za pohtične zbore«. Take ideje so se mogle po- rajati tudi brez kakih posebnih zgledov in spodbud, pač iz poznavanja prakse liberalne Evrope, zlasti pa Anglije, o kateri je poročal v Einspielerjevem »Slovencu«, »Novicah« in »Slovenskem narodu« Pavel Turner'" in iz katere je tudi izraz meeting, ki se je prav v pripravljalni dobi taborskega gibanja pri nas precej uporabljal. Sele nekoliko pozneje so mogli začeti spodbujati k političnim zborova- njem pri nas tudi konkretni zgledi v monar- hiji. Pri tem je bil seveda za Slovence naj- bližji in najbolj vabljiv češki zgled. RazUčni programi, ki se pojavljajo na Slo- venskem v prvih mesecih leta 1868, ljudskih političnih shodov še ne vključujejo v delovni načrt boja za boljšo bodočnost naroda. Tako na primer ne govori o njih Božidar Raič v 66 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika svojem znamenitem programskem uvodniku v »Slovenskem gospodarju« 9. januarja 1868, ki sicer poudarja: »Po časnikih naglasu j mo zedinjeno Slovensko, ter isto pomisel vcep- Ijajmo vsakemu naj prostejšemu našincu; po- tem pa je sveta dolžnost naših poslancev v deželnih zborih to donašati na dnevni red, ter v državnem zboru, ako ga doživimo na pravni podlagi, netrudoma in nestrahoma to zahte- vati«. Prav tako ne govori o političnih shodih ne program ne komentar programa »Sloven- skega naroda«, ko začne izhajati 2. aprila 1868 v Mariboru. Prvi tak širši javni poziv na prirejanje ta- borov ni Prelogov članek »Slovenski tabor (ljudski zbor — meeting)« v »Slovenskem go- spodarju« 25. junija, kakor se navadno misli, ampak že teden dni prej, 18. junija, v »Slo- venskem gospodarju« objavljeno vabilo na naročbo. To vabilo odobrava, kar se velike politike tiče, program »Slovenskega naroda«, opozarja na zborovanje, ki so ga imeli »češki kmeti in delavci« na gori Rip ter nadaljuje: »Ustava take tabore ali zbore dovoljuje, tedaj se jih imamo tudi mi Slovenci poslužiti, da izrečemo svoje želje zarad novih davkov, zarad pomnožen j a slovenskih poslancev, za- rad naprave namestniškega odseka za Slo- vence na Stirskem, zarad slovenskih uradnij.-* Teden dni pozneje (25. junija) je prinesel »Slovenski gospodar« direkten poziv na or- ganiziranje taborov pod posebnim naslovom, kakor smo ga že v prejšnjem odstavku ome- nili. Ta znani poziv je podpisal dr. Matija Prelog »v imenu začasnega odbora«, o kate- rem sicer ne vemo ničesar. Začenja se z ugo- tovitvijo: »Od več strani se je želja izrekla, naj bi se tudi Slovend zbrali v veliki množini pod milim nebom, kakor v starih časih po stari slovenski navadi, in bi javno izrekli svo- je želje in svoje zahteve.« Nato navaja poziv probleme, ki bi prišli za tabore v poštev (o tem bomo govorili pozneje) in nazadnje vabi na sestanek 7. julija v Mariboru: »Da pa ta predlog ne ostane na papirju, pozivlje podpi- sani urednik tega lista vse Stirske rodoljube odlikaše, deželne poslance, duhovnike, posest- nike, odvetnike, biležnike, zdravnike, učite- lje, in uradnike slovenske, koji se s to mislijo slažejo in jo hočejo izvršiti pomagati, da se dogovori določen načrt, ki se slavni vladi predloži tako tudi čas in mesto prvemu slo- venskemu taboru v Stirskem Slovenskem in za to voli izvršiven odbor.« Kratko notico o tem Prelogovem pozivu je objavil »Slovenski narod« 27. junija, malo daljšo pa »Novice« 1. julija. Preden pa govorimo naprej o sestanku v Mariboru, poskusimo odgovoriti na vpraša- nje, kdaj in kako je prišla ljutomerska čital- nica na misel, prirediti politično zborovanje oziroma spremeniti svojo prvotno zamišljeno besedo pod milim nebom v političen sihod. Za odgovor si lahko pomagamo s Huberjevimi zapiski, z Zarnikovim pismom Levstiku in s časopisnimi noticami. Vrbnjak navaja po Huberjevih zapiskih se- jo ljutomerske čitalnice 4. maja, na kateri »se dade na pogovor zaradi I. slov. tabora«, ka- kor smo že omenili, ter sejo 4. julija, na kate- ri se je razpravljalo o taboru na splošno, po- sebej pa o Prelogovem pozivu, Huber pa je obljubil prostor za tabor v svojem Hrastov- čaku." Iz Zamikovega pisma Levstiku z dne 18. julija naj najprej navedemo besedilo, ki se tiče tabora :i2 »Ti si mi zadnjič pisal, da bi bil naš narod sposoben za meetinge, posebno ako bi imel za to tacih mož kakor si ti (namreč jaz). — To me je tako spodbudilo, da sem še tisti večer predlog storil, da naj tu [ne »ta«, kakor je citirano v Levstikovem zborniku] meeting naredimo, kar je bilo z veseljem sprejeto. Nismo križem rok držali, precej čez dva dni smo po postavi prepisanega vladinega dopuščenja prosili, ktero nam je zdaj došlo.« In dalje: »Prvi tabor smo mi v Ljutomeru sprožili, v Mariboru ni mogoče nič napraviti, ker tam je zdaj skoraj vse mrtvo. Drugi ta- bor bo v Savinski dolini pri Zavcu konca augusta.« Levstika sprašuje Žarnik: »Kaj pa na Kranjskem ne mislite nič taborovati?« Posebej poudarja Zarnik: »Jaz sem tako rekoč duša vsega tega« — misel, ki jo ponovi tudi v naslednjem pismu 1. avgusta: »Jaz sam imam neizmerno posla, ker sem, kakor si lahko mi- sliš, 'movens agens' vsega taborovanja«. Veli- ko agilnost Zamika pri organizaciji ljutomer- skega tabora potrjujejo tudi drugi viri. Pred pismom 18. julija so ohranjena še štiri Zarnikova pisma Levstiku iz istega leta, prvo z dne 10. januarja, drugo od 19. maroa, v ka- terem omenja, da mu je pred dobrimi 14 dne- vi poslal deset strani dolgo pismo, tretje od 21. aprila in četrto, datirano »na Vidov dan«, v katerem pravi, da že dolgo ni bilo nobenega pisma ne z njegove ne z Levstikove strani, da pa si vse novosti sporočata v »Narodu.« V no- benem teh pisem ni o taborih ali meetingih nobene besede, čeprav bi v junijskem pismu tako pomembna novica lahko bila omenjena, če se je v ljutomerski čitalnici govorilo o ta- boru že 4. maja. Podatke iz Zarnikovega pisma nam lahko v mnogočem izpopolni doslej precej neopazen 67 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino dopis iz Ljutomera, datiran z 22. julijem ter objavljen v našem nemškem glasilu »Triglav« 25. julija, za katerega bi sodili, da ga je prav tako napisal Zamik. Tu je rečeno: »20. junija so tukajšnji rodoljubi sklenili, stopiti iz dose- danjega čdtalniškega življenja z zdravicami in veselicami (aus dem bisherigen Zivio — und Veselico — Leben unserer Citalnica's) na po- litični teren pod milo nebo in sklicati masov- no zborovanje našega ljudstva. Rečeno, skle- njeno, storjeno. Naslednjega dne je bilo takoj zaprošeno za dovoljenje oblasti, ki ga zakon predpisuje. To je bilo prejšnji teden tudi da- no.« Na koncu dopisa je rečeno, »da smo vsi Ljutomerčani polni ponosa, da smo bili tako- rekoč določeni, začeti s političnimi meetingi, vendar bi zelo obžalovali, če bi Kranjska, na- ša osrednja dežela, v političnem gibanju zao- stajala za nami, za skrajnim in najbolj izpo- stavljenim koščkom Slovenije.« Podatki v pismu in dopisu se lepo ujemajo. Rekli bi, da je dobil Zamik v soboto 20. juni- ja Levstikovo pismo in na sejd čitalnice zvečer istega dne predlagal organizacijo političnega shoda, kar je bilo takoj sprejeto. Takoj nato, recimo v ponedeljek, 22. junija, je čitalnica zaprosila oblast za dovoljenje tabora, to do- voljenje pa je prišlo do 18. julija, ko je Zarnik pisal Levstiku. Edino, kar nasprotuje dopisu v »Triglavu« in Zamikovemu pismu, je Huberjev zapis o pogovoru o taboru v či- talnični seji 4. maja. Vrednovst tega podatka pa se mi zdi odvisna predvsem od odgovora na naslednje vprašanje: ali je Huber pisal svoje zapiske sproti, takoj po vsakem dogod- ku, ali pa jih je šele pozneje uredil, sestavil in formuliral ter pri tem uporabljal izraze (I. slov. tabor) iz poznejših mesecev. Ce velja prvo, pomeni to, da so se Ljutomerčani odlo- čili za široko politično akcijo taborov in za organizacijo prvega izmed njih že poldrugi mesec prej. Dokler pa se to ne pokaže, se mi zde verjetnejši podatki v »Triglavu« in Zar- nikovem pismu, Huberjev zapis pa se nanaša na pogovor o besedi pod milim nebom, na katero so mislili že prejšnje leto in ki se je potem spremenila v pravo politično zborova- nje, v tabor. Po raznih splošnih mislih o primernosti po- litičnih zborovanj, kakor smo jih nekaj zgo- raj navedli že iz konca leta 1867, je češki zgled sprožil določnejše predloge. Ta zgled omenja Prelog v obeh svojih pozivih na pri- rejanje taborov, prav tako ga pa vidimo tudi iz tega, da podobnih pozivov k taborski ak- tivnosti pred češko taborsko akcijo ni bilo. Češki zgled je torej nedvomno igral precej- šno vlogo, ne v tem, da bi dal prvo idejo za poUtična zborovanja, ampak v tem, da je prejšnje zamisli pomagal uresničiti, da je bil neposredna, konkretna spodbuda za prehod k dejanjem. V prav istem času in verjetno ne- odvisno drug od drugega sta nasvetovala ta- bore Prelog v »Slovenskem gospodarju« 18. junija in Levstik v svojem pismu Zarniku, ki ga je ta dobil najpozneje 20. junija. Po vsem tem torej nikakor ne moremo reči, da je Lev- stik edini spočel idejo taborov aH da je Lev- stik, ne pa Štajerci, iniciator taborov. Prelog za Levstikom kot iniciator prav nič ne zaosta- ja, poleg tega pa je njegov predlog izšel v tisku. Na enako idejo je mogel priti še marsi- kdo drug, saj se je tako rekoč sama ponujala. Zdi se mi, da Prelog ni kar samo zaradi lep- šega napisal 25. junija, da se je želja po tabo- rih izrekla od več strani. Levstik je s svojim pismom Zarndku sprožil Zamikov predlog za prireditev tabora v Lju- tomeru; mogli pa so odborniki ljutomerske čitalnice verjetno tedaj poznati že tudi Prolo- gov prvi poziv k organiziranju taborov. Dej- stvo, da je bil Zamikov predlog takoj sprejet, pa kaže, da tem odbornikom misel ni biJa nova in tuja. Ljutomerska čitalnica, v katere odboru so bili advokat Ploj, »posestnika« Ku- kovec in Huber, konoipient Zamik, soUcitator Gomilšek, župnik Klemenčič in zdravnik Her- cog,i' je imela, kakor smo \'ideli, že dolgo na- črt, prirediti množično besedo na prostem; temu načrtu so se lahko že zelo zgodaj pri- druževale misli in razgovori o bolj poUtičnem značaju prireditve (na to bi utegnil kazati tu- di Huberjev zapis k 4. maju), do končnega predloga in odločitve za politično zborovanje pa je prišlo 20. junija. Idejo za tabore je bilo lahko dati. Druga stvar pa je bila, odločiti se in tabor prirediti, pripraviti prvo množično politično zborova- nje. To pogumno in tvegano dejanje je sto- rila ljutomerska čitalnica, ki je bila s svojo dotedanjo aktivnostjo, s svojim konceptom prireditev, s svojim stikom z množicami na- ravnost poklicana za to. To dejanje pa je bilo v vsej predzgodovini taborov najvažnejše in naj pomembnej še. n Tabori so nam znani predvsem kot zboro- vanja za Zedinjeno Slovenijo. Zato nas bo zanimalo vprašanje, kako je nastal ta tabor- ski program. Pri tem moramo govoriti o Pre- logovem konceptu taborov in o programu, ki je nastal iz njegove akcije, ter o programu ljutomerskega tabora. O tem, kakšen koncept je imel Levstik, ko je nasvetoval tabore, na žalost ne vemo ničesar. 68 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika Prvi predlog taborskih programov najdemo v že citiranem prvem Prelogovem pozivu k prirejanju taborov v »Slovenskem gospodar- ju« 18. junija. Točke, ki se tu navajajo (davki, povečanje števila slovenskih poslancev, slo- venski odsek pri namestništvu v Gradcu, uradovanje v slovenščini), so očitno mišljene za tabore, ki bi se pojavih na Štajerskem. Drugi Prelogov poziv 25. junija se že obra- ča na vse Slovence, saj pravi: »Zberimo se tedaj v blagem namenu lastne boljše bodoč- nosti in prida državinega tudi Slovenci na Kranjskem, Primorskem, Koroškem, Stir- skem, povsodi. kder stanujemo, v velike ta- bore in izrecimo po slavnem izgledu naših bratov Cehov svoje želje, svoje zahteve.« V obravnavanje daje Prelog taborom dve temi: davke in enakopravnost narodov, torej isto, samo splošneje povedano, kot v prvem pozi- vu. Posebej in podrobneje pa obravnava Pre- log štajerske probleme. »Da postanemo kon- kretni, vzemimo v misel nekaj prašanj za Stirske tabore.« Tu so točke iz prvega poziva: povečanje števila slovenskih poslancev, slo- venski odsek pri namestništvu v Gradcu; zahteva po uradovanju v slovenščini je izra- žena z zahtevo, naj se določi rok, do katerega se morajo uradniki na slovenskem Štajer- skem naučiti slovenščine; dodane pa so nove točke: dva slovenska člana v štajerskem de- želnem odboru, enakopravnost slovenščine v glavnih in srednjih šolah, ustanovitev sloven- ske gospodarske šole in slovenskega gospo- darskega društva, »odštevanje prineskov za nemške zavode in ustanovitev slovenskih«. Povsem samostojno ali pa tudi pod vplivom vesti, da Ljutomerčani že pripravljajo tabor, se je lotil Prelog organiziranja taborov na Štajerskem. 2e poziv je sestavljen v imenu »začasnega odbora« in skMcuje sestanek 7. julija v Mariboru: na njem naj se sestavi načrt, določi prvi tabor in izvoli izvršni od- bor. O tem mariborskem sestanku imamo več poročil. Najprej sta izšli kratki notici 9. julija v »Slovenskem gospodarju« in v »Slovenskem narodu«. »Slovenski gospodar« je poročal, da bo prvi tabor v Ljutomeru, drugi v Savinjski dolini, da se je napravil glavni program za Raič 1. zahtevaj se »slovenska skupina«, to je, ze- dinjeno Slovensko z narodno upravo; 2. naj se uradnikom na Slovenskem neodla- goma določi doba, do ktere morajo znati slovenščino v besedi in pismu: vse tabore in da je za vse tabore ustanovljen »posrednji odbor od pet članov, ki ima sedež v Mariboru«. Slovenski narod pa je omenil še, naj bi bil predmet sklepanja ljudskih ta- borov »za zdaj posebno obveljava enakoprav- nosti slovenske, in pa gospodarske stvari«. Daljše poročilo s celotnim programom taborov je bilo objavljeno v »Novicah« 15. julija pod naslovom Slovenski tabori kot dopis iz Haloz, to se pravi, izpod peresa Božidara Raiča, ter v »Slovenskem gospodarju« 16. julija, ki ga je najbrž napisal dr. Matija Prelog.'^ Raič pravi, da se je »cvet slovenskega razumištva na spodnjem Stirskem« pogovoril o skupnih točkah, ki naj se (poleg krajevnih posebnosti) na vseh .slovenskih taborih dajejo v diskusijo in sklepanje ter kot sklepi pošiljajo oblastem v nadaljnjo obravnavo. Nato navaja štiri vse- slovenske točke ter tri posebne za slovensko Štajersko, naznanja prva dva tabora ter kon- čuje svoj dopis z naslednjim pozivom: »Pre- srčno priporočamo slovenskim bratom na Kranjskem, Koroškem, Primorji in na Prek- murskem, naj napravljajo obilno narodnih taborov v najkrajši dobi, in povsod naj se skončajo navedene četiri točke. Tolsto iskreno na srce polagamo poslancem v vseh deželnih zborih sočih v področji Slovenskega. Roka božanska blagoslovi naj naše pravično počet- je!« Posebej pomembna je tu vključitev Prekmurja v taborski načrt, ideja o pritegni- tvi Prekmurcev, za katero se je vedno in po- sebej zavzemal Raič in ki ustreza tudi tež- njam ljutomerske čitalnice, privabiti ogrske Slovence na svoje prireditve, kakor smo to že zgoraj omenjali. Naj tu pripomnimo, da je na ljutomerski tabor res prišlo 600 Prekmur- cev.'"* V nasprotju z Raičem poroča Prelog, da so se se rodoljubi sešli »zastran taborov na slovenskem Stirskem«. Točke, ki jih potem navaja, naj bi se zahtevale »pri vseh taborih«, se potemtakem logično nanašajo le na Šta- jersko. Razločke med Raičevimi in Prelogovimi točkami bomo najlaže videli iz naslednje pri- merjave obeh tekstov. Posamezne točke, ki so numerirane v originalu, smo zaradi lažje primerjave razdelili v odstavke, ki jih v ori- ginalu ni. Prelog^* 5. Naj se prosi deželna skupnina slovenska. 2. Uradnikom služečim na slovenskem Stir- \ skem naj se postavi rok, dokler imajo biti vešči slovenskemu jeziku v govoru in pis^ j mu. ! 69 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino Raič 3. (odst. 1) ljudske učilnice naj bodo čisto slovenske, v srednjih učilnicah bodi učni jezik slovenski, nemški jezik ostani pre- pisani predmet; (odst. 2) vseučilišče jugoslovansko v Zagre- bu, stroške nositi razmerno je dolžno Kranjsko, Koroško, slov. Stirsko in Pri- morje; 4. (odst. 1) cerkvena vlada naj uraduje v slovenskem jeziku; (odst. 2) v bogoslovnici predmeti ima j oči dosle nemški učni jezik naj dobodo sloven- ski. Za slovensko Stirsko posebi: a) (odst. 1) naj se napravi gospodarska učil- nica z učnim jezikom slovenskim na stro- ške deželne blagajnice, (odst. 2) a vinarska učilnica ravnokar se rodeča ima j učni jezik slovenski; b) naj se brže bolje napravijo na slovenskem Stirskem poddružnice ljubljanskega gospo- darskega društva; c) naj se daja od letnine odmerjene nemškim zavodom koristečim dosle samo Nemcem a cureče na^' priliko gledišče itd. iz de- želnega zaklada vsako leto razmerna vsota za slovenska društva, zlasti za dramatiško.^ Prelog navaja kot 8. točko še, »naj se na- pravi centralni odbor v Mariboru, kterega dolžnost je, da se napravijo slovenski tabori, kolikor je največ mogoče, ki naj vsako stvar dobro pretrese, želje naroda spozna itd. Od- bor je sestavljen iz 5 članov«. Razločki med Raičevim in Prelogovim tek- stom so vsekakor znatni. Prelogove točke so predvsem štajerske, Raičeve predvsem vse- slovenske. Zedinjena Slovenija je pri Raiču odločno na prvem mestu, pri Prdogu na skromnem petem, zato pa je na čelu Prelogo- vih točk zahteva po slovenskem odseku pri graškem namestništvu, ki jo je Raič popolno- ma izpustil, saj je res z zahtevo po Zedinjeni Sloveniji v določenem nasprotju. Pri Raiču manjka zahteva po izvršilnem zakonu k 19. i Prelog 4. (odst. 1) V ljudskih in srednjih šolah naj bo učni jezik slovenski, nemški jezik pa naj bo predmet. (odst. 2) Naj se govori v taborih zarad vse- učilišča za Slovence in sicer naj bi se na- pravilo jugoslovansko vseučilišče v Zagre- bu s pripomočki iz deželne blagajnice Stirske, Krajnske, Koroške in Primorske. 6. (odst. 1) Naj crkvena vlada vreduje v slo- venskem jeziku (odst. 2) in naj se v bogoslovnici predmeti, ki se zdaj v drugem kakor v latinskem jeziku predajajo, naj predajajo v sloven- skem jeziku. 1. Naj se napravi odsek slovenske namestnije na Stirskem. 7. Državni poslanci naj priskrbijo izpeljive zakone k § 19 temeljnih postav. 3. (odst. 3) iz deželne blagajnice se naj na- pravi gospodarska šola na spodnjem Stir- skem z učnim jezikom slovenskim. (odst. 2) nadalje naj se tirja, da že v dovo- ljeni vino- in sadjerejni učilnici pri Ma- riboru naj bo učni jezik slovenski; (odst. 1) Stirski gospodarji naj prosijo ljubljansko gospodarsko družbo, da naj napravi v slovenskem Stirskem podružnice; členu temeljnega zakona o splošnih pravicah državljanov, ki je bil, kakor bomo videli, glavna tema ljutomerskega taborskega pro- grama. Po vsem tem se seveda vprašujemo, kaj je bilo v Mariboru pravzaprav zares skle- njeno. Kateri od obeh je »uradni« tekst skle^ pov, kateri od obeh tekstov je bolj oseben koncept svojega avtorja? Morebiti pa pravih, formuliranih, zapisanih sklepov sploh ni bilo? Ves mariborski sestanek je za sedaj zavit v precejšno temo: niti nam niso znani njegovi udeleženci, niti nam o njem ne poroča Voš- njak v svojih spominih, niti ne vemo nič o odboru petih, ki naj bi v Mariboru vodil vse tabore in ki je bil ah naj bi bil izvoljen na sestanku. Ali lahko domnevamo, da na se- stanku ni bilo enotnega mnenja, da so bile 70 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika precejšnje razlike zlasti glede oportunosti zahteve po Zedinjeni Sloveniji in mesta, glavnega aU stranskega, ki naj ga ima ta zahteva na taborih? Od točk, ki jih je predlagal Prelog 25. ju- nija, so bile v mariborske sklepe 7. julija ne- katere sprejete (rok, do katerega morajo uradniki znati slovensko, enakopravnost slo- venščine v šolah, ustanovitev slovenske go- spodarske šole na Štajerskem, slovensko go- spodarsko društvo na Štajerskem, a le kot podružnica ljubljanskega, podpiranje sloven- skih društev iz deželne blagajne, a le v Rai- čevem tekstu, slovenski odsek pri namestni- štvu, a le v Prelogovem tekstu), nekatere pa ne. Izpadle so: zahteva po povečanju števila slovenskih poslancev (na Štajerskem), po slo- venskih članih v štajerskem deželnem odboru ter problematika davkov, ki jo je Prelog omenjal tudi že v svojem prvem pozivu 18. junija in ki jo je mogel tudi še posebej pre- vzeti iz češkega zgleda, saj je bU boj proti večjim davkom ena glavnih točk češkega na- rodnega gibanja tega leta. Na novo pa so prišle v sklepe sestanka 7. julija: poslovenje- nje vinarske šole, uveljavljanje slovenščine v cerkvenih uradih in semeniščih, izvršilni za- kon k 19. členu (samo v Prelogovi formulaciji) ter, kot najpomembnejša točka, Zedinjena Slovenija. Gotovo je, da je bil eden glavnih borcev za Zedinjeno Slovenijo Božidar Raič. Poudaril jo je že v svojem zgoraj omenjenem progra- mu v Slovenskem gospodarju 9. januarja 1868. Zanimivo je, da se Raičeve vseslovenske ta- borske točke zelo močno naslanjajo na točke njegovega januarskega programa, celo vrstni red je isti, le univerza januarja ni bila ome- njena. Zedinjena Slovenija je bila tudi v programu Slovenskega naroda. Posebej naj v tej zvezi omenimo pismo, ki ga je 26. junija 1868, torej le deset dni pred mariborskim sestankom, Josip Vošnjak pisal Etbinu Gosti. V tem pismu ugotavlja Vošnjak: »Dve veliki stranki si stojita nasproti, rekel bi desna kranjskih državnih poslancev, in levica, ktere javni organ je naš ,Narod'.« Vošnjak obžaluje ta prepir ter želi in išče sporazumljenja: »Morebiti bi se dalo doseči po tem potu, da se zanaprej izogibljemo državno pravnemu vprašanju, kar se tiče dualizma; da pa vsi povzdignemo svoj glas za ,narodno slovensko skupino' da pride to vprašanje skoz na dnevni red. In hoc signo vdncemus.«'^ Prelogova težnja, ustvariti centralno vod- stvo za štajerske tabore, kakor jo je pokazal v svojem drugem pozivu in ki naj bi bila ostvarjena na sestanku 7. julija, kot kaže, ni posebno uspela. Vodstveni organ, izvršni od- bor, tudi če je bil izvoljen, se v praksi ni uveljavil. Morebiti nam že dvojni tekst skle- pov mariborskega sestanka, Raičev in Prelo- gov, priča o težavah, ki so se pojavile takoj v začetku. Toda taborsko gibanje se je razvilo tudi brez centralnega vodstva. V taborski praksi je doživela Raičeva koncepcija popolno zmago nad Prelogovo. V tem smislu je posta- la Raičeva formulacija mariborskih sklepov, z Zedinjeno Slovenijo na čelu, najpomemb- nejši rezultat te konference. Program ljutomerskega tabora je bil, kar se tiče namena zborovanja, ki ga je bilo treba naznaniti oblastem, sestavljen, kakor smo videli, ne le pred mariborskim sestankom 7. julija, ampak tudi pred Prelogovim drugim pozivom na tabore 25. junija. Prva vest o taboru, ki jo je prinesel »Slovenski narod« 2. julija (»kakor izvemo iz prav zanesljivega vira, bodo sklicaU rodoljubi ljutomerski 9. avgusta . . . vehkansk tabor«), pravi glede programa: »predmet razgovarjanja bode se vrtil vzlasti okoU § 19. temelj, postav in o drugih je [najbrž napaka namesto »že«] v Slov. Gosp. oznanjenih stvareh«. V »Triglavu« 25. julija objavljeni dopis iz Ljutomera pravi glede programa tabora: »Iz- ključni predmet posvetovanj bo znani in fa- mozni § 19 državnih temeljnih postav, ki bo dal povod mnogovrstnim resolucijam, da bo- do vlada in naši slovenski državni poslanci jasno in razločno zvedeU, kaj razume pod tem naše ljudstvo in česa spet pod tem noče ra- zumeti, kako naj ta § ne bo več hladna teo- rija, ampak naj enkrat prinese praktične sa- dove enakopravnosti.« Podobno je rečeno v Zarnikovem dopisu v Novicah 29. julija: »Namen tega tabora je, da se gola in suha teorija, skrita pod § 19. državnih osnovalnih postav, od vseh strani posveti in da visoka vlada in naši slovenski državni poslanci iz- vejo na tanko in na drobno, kako si naš na- rod ob bregovih Mure in Drave djansko izpe- ljavo narodne ravnopravnosti misli in pred- stavlja.« Dne 30. julija je objavil »Slovenski gospo- dar«, 1. avgusta pa »Slovenski narod« »urad- no« vabilo na tabor, z 19 podpisi inteligentov, tržanov in kmetov iz Ljutomera in drugih krajev ljutomerskega okraja. Kot namen zborovanja je označen pogovor »zaradi svojih starih pravic, ktere se našega naroda in jezi- ka tičejo«. »Novice« so 5. avgusta prinesle izvleček tega vabila, »Zgodnja Danica« pa je 7. avgusta naznanila, da bodo imeli štajerski Slovenci »v Ljutomeru pervi tabor ali veliko zbirališe za posvetovanje v političnih rečeh 71 kkonika časopis za slovensko krajevno zgodovino in sicer v oziru na 19. paragraf«, s pripombo, da nam utegne zborovalna pravica »tudi v cerkvenih prašanjih še dobro služiti« in da je treba misliti na to. Tudi Razlag, ki je bil na ljutomerskem ta- boru izvoljen za predsednika, je v svojem govoru naznanil, kakor beremo v »Novicah«, »da je taboru razgovor o § 19«,'° in je dejal, kakor poroča »Slovenski gospodar«: »Ta po- stava je imenitna za nas. Zato so ljutomerski rodoljubi sklenili, da se posvetujemo o njej.«^" Resolucija tabora, o kateri bomo govorili še posebej, ima prav tako 19. člen za svojo os- novo. Iz vsega tega vidimo, da je bilo vnaprej naznanjeno težišče zborovanja pogovor o 19. členu temeljnega zakona o splošnih pravicah državljanov, znamenitem členu o enakoprav- nosti narodov. Ne v vnaprejšnjih obvestilih o taboru, ne v »uradnem« vabilu nanj Zedinje- na Slovenija ni bila omenjena, to se pravi, da ni bila za javnost naprej oznanjena in for- malno napovedana točka programa. Iz vsega tega bi sklepali, da je bilo v prijavi oblastem, prav tako kakor v naznanilih po časopisju, navedeno kot namen zborovanja razpravlja- nje o 19. členu, da pa Zedinjena Slovenija v tej prijavi ni bila omenjena. Ker se je bilo bati omembe Zedinjene Slovenije zaradi ob- lasti, ne zaradi slovenske javnosti, se zdi ne- razumljivo, da bi jo omenjali v prijavi obla- sti, molčali pa bi o njej v naznanilih javnosti, posebno še potem, ko je bil tabor že dovoljen. Toda vsemu temu sklepanju nasproti imamo neštetokrat citirani podatek v Vošnjakovih spominih: »Da smo pa smeh skhcavati slo- venske tabore, katerih glavna točka je bila ,Zedinjena Slovenija', torej trganje dežel šta- jerskih in koroških, se imamo le Giskri za- hvaliti. Ko je ljutomerski taborski odbor, ki mu je stal na čelu odvetnik dr. Ploj, čigar najbolj delavna moč pa je bil njegov konci- pient dr. Valentin Zamik, vladi naznanil program tabora, ga graško namestništvo ni dovolilo zavoljo programne točke .Zedinjena Slovenija'. Odbor pa se je brzojavno obmil do ministra Giskre in ta je odgovoril: ,Wird bewilligt'.«2' Ali se je na Vošnjakov spomin povsem zanesti? Ali utegne biti naš sum, da gre tu morebiti za kako zamenjavo, upravi- čen? Sele novi viri nam bodo mogli odgovo- riti na to vprašanje. Ce je Vošnjakov podatek točen, potem so Ljutomerčani postavili Zedinjeno Slovenijo v program tabora takoj, ko so se zanj odločili, torej že 20. junija, pred mariborskim sestan- kom. Ce pa Vošnjakov podatek ni točen, s tem seveda še ni rečeno, da Ljutomerčani ta- krat, ko so naznanili kot namen tabora pogo- vor o 19. členu, niso obenem mislili tudi na Zedinjeno Slovenijo. 19. člen kot tema zboro- vanja je imel to dobro lastnost, da je omogo- čal obravnavanje najrazUčnejših stvari, pa tudi dodajanje, opuščanje in spreminjanje posameznih točk. Zedinjeno Slovenijo so mo- gU imeti v mislih že od vsega začetka, lahko pa so jo tudi dodali v zvezi z mariborskim sestankom. V teku priprav na tabor se je še marsikaj spremenilo. Eno tako spremembo lahko zasledimo po korespondenci med Voš- njakom in Gosto. V pismu 31. juhja je sporočil Vošnjak Go- sti, da mu je odbor naložil, naj na taboru zagovarja naslednjo resolucijo: »Slovenski narod spozna le v federalnej osnovi Avstrije blagor cele države in posameznih narodov, torej obžaluje upeljavo dualizma, obžaluje, da so slovenski državni poslanci šli in ostali v dunajskem državnem zboru, ter s svojim gla- sovanjem razdrli slovansko soMdarnost, da pa slovenski državni poslanci ne bodo brez vse koristi sedeli v državnem zboru, pričakuje slovenski narod od njih, da bodo koj prve dni prihodnjega zasedanja državnega zbora od vlade tirjali izvršilne postave k § 19. temelj, post., kterih načrt naj bi sami predložili. Ko bi ne obveljali njih predlogi, naj bi potem precej državni zbor zapustili.« Zaupno (»za- našam se, da to pismo, ktero je Vam samim namenjeno, nikomur ne pokažete«) se je obrnil Vošnjak na Gosto z željo po njegovem mnenju. Gosta je odgovoril s pismom 4. avgusta: »Dobro preudarite, ali ne presega ta resolu- cija uradu naznanjenega programa, ker bi potem gosposka lahko razpustila tabor. — Skoro se je pa sploh tega bati, ker zapopadek nasprotuje državnim temeljnim postavam (§11 zakona o zborih), kakor kaže izgled češ- kih taborov. In vendar bi bilo po mojem mnenji želeti, da Slovenci ne bi v tem posne- mali Cehov, to že zarad tega ne, ker je prvi slovenski tabor, in njegov razpust bi oplašil ljudstvo za prihodnje. — Kritikovanje slo- venskih državnih poslancev je bolje opustiti, kajti potem bo prepir in razkol še večji in, če možje dosedaj veljavni, zasluženi in brez vse dvombe še zmirom domo- in rodoljubni, pridejo ob vse zaupanje pri ljudstvu — kaj bo to nam koristilo, posebej sedaj, ko so časi Slavjanom tako neugodni, in cisleitansko mi- nisterstvo njim tako protivno?! Treba nam je edinosti, in složnega delovanja. Pustite tedaj kritiko, in izrecite Vaše želje npr. tako, da se trdno zanašate in pričakujete, da bodo slovenski poslanci resno tirjali izvršilne po- 72 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika stave k 19. § tem. post. bodisi v deželnih zbo- rih, bodisi v državnem po izrečeni ustavni kompetenciji.«^- V šesti točki resolucije, ka- kor je bila na ljutomerskem taboru sprejeta, res ne najdemo niti obsodbe poUtike sloven- skih državnih poslancev, niti obsodbe dualiz- ma. Glede resolucije ljutomerskega tabora je treba opozoriti še na nekaj. Časopisi so pri- nesli (ne glede na povsem nepomembne raz- ločke) dve varianti: ena je bila objavljena v »Slovenskem narodu« 11. avgusta 1868 in v »Slovenskem gospodarju« 13. avgusta,, druga pa v »Novicah« 12. avgusta. V Uteraturi so največkrat citirali prvo varianto. Primerja- va obeh tekstov z opisi poteka tabora, vrst- nega reda in vsebine govorov v časopisju nam pokaže, da je besedilo v »Novicah« (ki mu sicer manjkajo prve besede) točnejše. Pravi tekst resolucije se torej glasi (po »Novicah«, z dopolnjenim začetkom): Tukaj zbrani slovenski narod soglasno izreka, da v § 19. osnovnih državnih postav ne najde poroštva za ohranitev in gojitev svoje narodno- s-ti, dokler 1. slovenski jezik na Slovenskem ne bode iz- ključi vno uradni jezik in dokler se ne bode v ta namen uradnikom na Slovenskem neodlagoma določil obrok od pol leta, do kterega morajo znati slovenščino v besedi in pismu; 2. dokler na Slovenskem ne bode cerkvena vlada uradovala v slovenskem jeziku in dokler ne bodo v bogoslovnici predmeti, kteri se dozdaj nemški predavajo, odslej slovenski razlagali; 3. dokler ne bodo ljudske učilnice čisto slo- venske, dokler ne bede v srednjih učilnicah učni jezik slovenski; nemški jezik ostane učni pred- met; 4. dokler se ne bodo iz deželnega zaklada šta- jarskega v razmerji na število Slovencev in v razmerji njihovih prineskov napravili, podpirali in vzdržavali slovenski zavodi, npr. realke, go- spodarske učilnice itd.; naj se poravnajo tudi naše reke, p. Mura in Drava itd.; 5. dokler se po postavnem poti ne združijo Slovenci v zedinjeno Slovensko z narodno upra- vo; 6. dokler ne bodo temu § zvršilne postave do- dane in iste djansko izpeljane. Razločki med obema variantama sicer niso veliki; zamenjan je vrstni red 4. in 5. točke; v »Narodovi« in »Gospodarjevi« varianti ni omenjena regulacija Mure in Drave, o kateri je govoril Prelog, zato pa je tu 6. točki doda- no še besedilo, ki ga »Novice« nimajo: »in dokler se ne bode posameznim deželam dala večja samoupravna oblast«. Sprejeta resolu- cija je vsebovala vse splošne vseslovenske točke, sprejete na mariborskem sestanku, z izjemo ene same: molčala je o univerzi. V stilizaciji je bolj sledila Raičev emu kot Pre- logovemu tekstu mariborskih zaključkov, ni pa sledila Raičevi postavitvi Zedinjene Slo- venije na čelo zahtev. ni 2e ko so prvi slovenski tabor šele priprav- ljali, so imeli jasno zavest o kvalitetni spre- membi v razvoju slovenskega narodnega gi- banja, ki jo bodo tabori pomenili. »Gotovo je to važen moment v življenji našega naroda, kajti on stopa s tem djanjem iz čitalniškega radovanja in rajanja prvikrat samostalno na politiško polje,« je napisal Zarnik v »Novi- cah« 29. julija, v Triglavu izraženo isto mi- sel pa smo že citirah. Po taboru je v vredno- tenju njegovega pomena že dobila prvo mesto Zedinjena Slovenija. »Slovenski narod« je pi- sal 11. avgusta: »če pomislimo, da se je tu v prvič javno in naravnost vrgla med narod velika, za nas edino rešivna misel zedinjenja slovenskih dežel; glede na to, da smo tu za- čeli politične moči iskati, kjer jo imamo, namreč v narodu; da smo važen korak storili na potu, po kterem nam je ljudstvo pripe- ljati do veče politične zrelosti in živejega udeleževanja pri splošnih celoto zadevajočih reči; glede na to, da bodo povsod, vzlasti tu- di, kakor upamo, po Kranjskem Slovenci po- snemali zgled ljutomerskih domorodcev: va- žen je ta dan za vse Slovence.« Vzneseno je opisoval Josip Vošnjak tabore v svojih spominih: »Slovenski tabori! Kadar se spominjam te najkrasnejše dobe naše na- rodne zgodovine, širi se mi srce od radosti in vselej na novo preživim ure vzvišenega narodnega navdušenja, katero je takrat pre- šinjalo govornike in tudi v prostem narodu vzplamtevalo, da je res v takih trenutkih pri- pravljen bil vse žrtvovati za svoje narodne pravice. Tu je stala na odrih posvetna in du- hovna inteligenca v nerušeni edinosti, zdru- žena v bratovski ljubezni, pred odrom pa na tisoče in tisoče mož in tudi žen, ki so vsi napeto poslušali govornike in jim pritrjevali z glasnimi klici. In ideje, tu izrečene, so se širile od hiše do hiše in dotedaj nezavedno ljudstvo je začelo samo sebe spoznavati in čutiti krivice, ki se mu gode. Stoinstoletna sužnost je bila zamorila v njem vsako samo- zavest in apatično se je vdajalo svoji usodi. Vso gospodo je dotlej slišalo le nemško go- voriti, iz uradov je dobivalo le nemške spise. In zdaj naenkrat je videlo na odru doktorje in profesorje, meščane in tržane, sploh može vsakega stanu, ki so govorili k njemu v nje- govem jeziku, le čistejšem in gladkejšem, ne 73 kronika časopis za slo v-e nsko krajevno zgodovino popačenem po nemčiznah. Govorili so mu o splošnih človeških in narodnih pravicah in zdaj je šele prav spoznalo krivice, ki se mu gode.«2' Zelo so poudarjali na taborih in v vabilih na tabore povezavo s starodavnimi časi, ko so bili naši pradedje svobodni gospodarji na svoji zemlji ter so se zbirali pod milim ne- bom, pod košatimi Upami, se posvetovali in odločali o skupnih rečeh. Z izgubo svobode je bilo temu konec, zdaj pa se spet zbiramo, tako, kakor smo se pred tisoč leti.-'' Vsega skupaj se je v letih od 1868 do 1871, od prvega tabora v Ljutomeru 9. avgusta 1868 pa do zadnjega na Buhljah, ki je bil skoraj natanko tri leta po prvem, 6. avgusta 1871, zvrstilo 18 taborov. Leta 1868 so bili trije, leta 1869 jih je bilo pet, leta 1870 celo osem, leta 1871, ko jih je vlada večinoma prepovedovala, le še dva. Ni bilo slovenske dežele v avstrijski polo- vici Avstro-Ogrske, ki ne bi priredila svoje- ga tabora. Največ, pet, jih je bilo na Štajer- skem: v Žalcu v Savinjski dolini (6. septem- bra 1868), v Sevnici ob Savi (2. maja 1869), pa kar trije v eni sami ožji pokrajini, domo- vini prvega tabora, ki se je odlikovala po svoji aktivnosti: tu so bih tabori v Ormožu (8. avgusta 1869), v Ljutomeru (9. avgusta 1868) in pri KapeU (26. junija 1870). Štirje tabori so bih na Goriškem: v Tolminu (1. maja 1870), v Biljani v Brdih (25. aprila 1869), v Sempasu (18. oktobra 1868) in v Se- žani (29. maja 1870), ki je bil namenjen Kra- su in tržaški okolici. Štirje so bih tudi na Kranjskem: v Vipavi (14. avgusta 1870), na Kalcu pri Logatcu (9. maja 1869), v Gerknici (12. junija 1870) in v Vižmarjih nad Ljub- ljano (17. maja 1869). Na Koroškem so bili trije tabori: v Zopračah v Zvrhnjem Rožu (18. septembra 1870), na Buhljah pri Grab- štajnu (6. avgusta 1871) in na Bistrici pri Pli- berku (31. julija 1870). Dva tabora sta bila v Istri, v Kubedu (7. avgusta 1870) in v Kast- vu (21. maja 1871). Ta je bil sicer na hrvat- skem ozemlju, imel pa je v celoti hrvatsko- slovenski značaj. Tabori so bili na primernih travnikih zu- naj mest, trgov ali vasi, po katerih se ime- nujejo. Začenjali so se navadno ob treh, šti- rih popoldne. Udeležba je bila po pet, šest tisoč ljudi in več. Na žalskem taboru jih je bilo do 15.000, na največjem, vižmarskem, ce- lo do 30.000. Ljudje so se od daleč vozili z železnico do najbližje postaje, ki je bila pa dostikrat precej oddaljena. Iz krajev brez že- lezniških zvez in s postaj so prihajali na vo- zovih, ki so bUi slavnostno okrašeni s sloven-i skimi zastavami, trakovi in smrečjem. Izmed uglednih gostov ali domačinov so izbrali predsednika tabora, nato pa se je v kakih dveh urah zvrstilo štiri, pet, tudi več govor- nikov. Ti so v zvezi z dnevnim redom in vse- bino svojih govorov predlagali resolucije, ki so jih sprejemali taboriti, kakor so imeno- vali udeležence, z dviganjem rok. Kakor je bilo slavnostno prihajanje na zborovalni pro- stor (z godbami, sprevodi Sokolov, jezdecev, ob pokanju možnarjev), tako so bili dostikrat tudi odmori med posameznimi govorniki efektno organizirani: nastopili so pevski zbo- ri, mcžnarji so pozdravljali sprejem resolu- cijskih točk itd. Tudi po koncu govorov se ljudje niso razšli: petje, godba, ples, umetni ognji, jed in pijača, vse to je trajalo tudi pozno v noč. Osnovna misel taborov je bila Zedinjena Slovenija. Vabila na tabor v Ljutomeru, ka- kor smo videli, o Zedinjeni Sloveniji še ne govorijo. Tudi vabilo na drugi tabor v Žalcu pravi, »da bi se tam pod milim nebom pogo- varjali in posvetovaU, česar nam je treba, da se nam bo za naprej bolje godilo, kakor do zdaj; — da bi se tam posvetovali in po- govarjali, kako da bi se ravnopravnost naše- ga naroda, ktera nam je v § 19. državnih osnovnih postav vnovič od presvitlega cesarja zagotovljena, djansko izpeljala«,^" Zedinjene Slovenije pa posebej ne omenja. V resoluci- jah je bila Zedinjena Slovenija na obeh prvih taborih na petem mestu. S šempaškim tabo- rom se začenja drugačna praksa. Vabilo za ta tretji tabor postavlja že vnaprej točke, o katerih naj se govori, ter že vnaprej predlaga sklepe, med katerimi je zahteva, »naj se zedi- nijo vsi Slovenci v eno kronovino z enim de- želnim zborom«, na prvem mestu.Prav tako naštevajo nadaljnji tabori programske točke že v vabihh; zahteva po Zedinjeni Sloveniji je na prvem mestu (Sevnica, Kaleč, Vižmar- je, Tolmin, Sežana, Gerknica, Vipava), le v Biljani na drugem. Vabila za tabora v Ormo- žu in Kapeli Zedinjene Slovenije izrecno ne omenjajo, dasi govori potem o nji prva točka resolucije. Koroška tabora na Bistrici in v Zopračah imata prvo točko programa v vabi- lu formulirano nekoliko manj odločno: »ali se ne bi dalo po postavni poti doseči, da bi Slovenci posebej volih svoje zastopnike in da bi Slovenci imeli svoj deželni zbor«.^' Podob- no je bilo v Kubedu, kjer je najavljena prva točka: »kako se dmamo ravnati Slovani v Istri, da dosežemo svoje pravice« s pripombo v oklepaju »tu se bo povdarjalo zedinjenje Slovencev«.-** V vseh teh treh taborih se je glasovalo za Zedinjeno Slovenijo. Tabor v 74 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika Kastvu je imel v programu za prvo točko »protest proti združenju Istre in Goriške s Trstom v eno politično zvezo«, za drugo pa »o združenju Jugoslovanov«,2" vendar sta bili obe prepovedani. Tabor na Buhljah je v pro- gramu obšel omembo Zedinjene Slovenije z naslednjim besedilom prve in druge točke: »1. Ktere pravice smo Slovenci že dosegli? kterih nam je še treba in kako jih mogoče postavno doseči? 2. Pretresuje se ,spomenica', ki jo je slov. politično društvo ,Trdnjava' predlagala visokemu c. kr. ministerstvu in se potem izreče, ali se ta peticija sprejme in potrdi po vsem in posameznem njenem za- popadku, ali ne?«^" Resolucija je govorila o »zedinjenju vseh Slovencev pod enim cesar- skim namestništvom ali v eni kronovini, pa naj bi se imenovala Ilirija ali Slovenija«.^' Na nekaterih taborih je prišla še posebej do izraza tudi težnja po povezavi z drugimi Jugoslovani. Tak značaj je imel tabor na Kal- cu, ki ga Miroslav Vilhar v pismu Gosti 25. februarja 1869 vnaprej imenuje »slovensko- ilirski tabor«^^ j^jgj. s podpisom vabi- la kot z govori sodelujejo tudi Hrvatje iz Kastva. Posebno veliko število gostov iz Hr- vatske je bilo v Ormožu. Izrazit značaj ma- nifestacije za ljubljanski jugoslovanski pro- gram je imel tabor v Kastvu. Razen zahteve po Zedinjeni Sloveniji so bi- le stalne točke vseh taborov zahteve po ena- kopravnosti slovenskega jezika, po veljavi slovenščine v šolah, uradih in na sodiščih. Ne- kajkrat so zahtevali tudi univerzo ali visoko pravno šolo. Razen splošnih zadev so obrav- navali tudi stvari, pomembne za pokrajino, kjer je tabor bil: ustanovitev gospodarskih, kmetijskih in drugih šol, različne gospodar- ske zadeve kakor reguliranje rek, železniške proge, ustanovitev hranilnic, zmanjšanje dav- kov in podobno. Glavni nosilci taborskega gibanja so bili li- beralni mlad osi ovend, zbrani zlasti okrog Slovenskega naroda. Ko je oportunistično vodstvo slovenske stranke na Kranjskem vi- delo, da taborsko gibanje uspeva, se mu je pridružilo. Tabori na Kranjskem, ki se začno leto dni pozneje kot na Štajerskem in Gori- škem, so že organizirani tudi od njega. Liberalno-klerikalna nasprotja ter nasprot- ja med pristaši in sovražniki oportunistične politike slovenskih državnih poslancev, ki so bili pristali na dualizem, obe glavni vrsti spo- rov, ki pretresajo slovensko narodno gibanje, na taborih ne prihajata do izraza. Videli smo, kako je izginila kritika državnih poslancev iz resoludje ljutomerskega tabora. Tudi pozneje ni noben tabor zahteval, da bi poslanci zapu- stili državni zbor ali izražal nezaupnice nji- hovi politiki. Glede problema odnosov med cerkvijo in državo, ki razburja tedanjo Av- strijo, se držijo mladoslovend temeljnih na- čel svoje politike: ne spuščajo se v cerkveno- politične zadeve, ker bi vsako tako angažira- nje razdvojilo Slovence in škodovalo narodni stvari. Kljub temu, da so se s klerikalne stra- ni kazale želje, da bi tabori nastopih tudi v obrambo vere in cerkve, se to ni nikjer zgo- dilo. Kaže, da bi bil prva izjema tabor v Le- scah z razpravljanjem o brezverski šoU, pa je bil prepovedan. Liberalni tabor je bil v teh letih tako močan in je s svojo politiko prido- bil tako široke kroge, da mu ni bilo treba popuščati pred klerikalnimi težnjami. O ver- skih zadevah ni govoril noben tabor. Avstrijski vladi tabori seveda niso bih pre- več po volji. Prvo leto je bil prepovedan ta- bor na Bistrici pri Pliberku, določen za 29. september 1868, zaradi zasedanja koroškega deželnega zbora. V letu 1869 je bil »iz višjih političnih razlogov« prepovedan tabor v Fer- netičih, kranjska deželna vlada pa je naro- čala okrajnim glavarstvom, naj po možnosti preprečujejo tabore.'^ V letu 1870 je priprav- ljalni odbor sam zaradi francosko-pruske voj- ske tabor v Šmarju pri Jelšah, ki naj bi bil 21, avgusta, odložil na drugo leto.'* Dokonč- no pa je s tabori obračunala konservativna Hohenwartova vlada: prepovedan je bil tabor v Lescah na Gorenjskem, ki bi moral biti 29. maja, in sicer zaradi točke o Zedinjeni Slove- niji, o brezverski šoli in šolskem zakonu, češ da sega razpravljanje o teh zadevah v kom- petence državne in deželne zakonodaje in bi lahko ljudstvo zbegalo ter vzbudilo nezaupa- nje v vlado in njene organe. Na pritožbo je deželna vlada prepoved potrdila, inkrimini- rala pa je pri tem še nadaljnjo točko dnevne- ga reda, gozdne zadeve na Gorenjskem. Na ponovno pritožbo je prepoved potrdila še vla- da sama. Tabor v Renčah pri Gorici je bil prepovedan, češ da utegnejo točke dnevnega reda sejati sovraštvo med narodoma v de- želi. Tabor v Kastvu je bil sicer dovoljen, toda prepovedani sta bih, kakor smo videli, glavni dve točki. Tabor na Buhljah je bil do- voljen morebiti le zaradi spretno formulira- nega programa, ki ni omenjal Zedinjene Slo- venije. Zaradi takega postopka do taborov so odpadle nadaljnje priprave za tabore v Šmar- ju pri Jelšah, Smartnem pri Slovenjem Grad- cu, pri Novem mestu in še nekje na Gorenj- skem. Leta 1872, ko je bila na oblasti spet liberalna vlada, sta bila ponovno prijavljena in prepovedana tabora v Lescah in Renčah.'« Dobe taborov je bilo konec. ; 75 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino OPOMBE 1. Slovenska kultumopolitična in slovstvena zgodovina, Tretja knjiga, Ljubljana 1958, str. 98. — 2. Levstikov zbornik, Ljubljana 1933, str. 220. — 3. Pomurski vestnik 3. junija 1958. — 4. F. Baš, K zgodovini narodnega življenja na Spod- njem Štajerskem, Časopis za zgodovino in naro- dopisje 26, 1931, str. 34.-35. Prim. Novice 24. 6. 1868. str. 209. — 5. Novice 24. 12. 1867, str. 432. — 6. Vrbnjak. Pomurski vestnik 22. maja 1958. — T. Prav tam 29. maja 1958. — 8. Reichsgesetz- blatt 1867, št. 135. — 9. J. Vošnjak, Spomini, Prvi zvezek, Ljubljana 1905, str. 243; Razlagovo pismo v Vošnjakov! korespondenci v Arhivu Slovenije. —• 10. J. Vošnjak, Spomini, Drugi zve- zek, Ljubljana 1906, str. 69. — 11. Pomurski vest- nik 12. junija 1958. — 12. Pismo v rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. — 13. Novice 13. 5. 1868, str. 158. — 14. B. Teply, Ob 90-letnici prvega slovenskega tabora v Ljutomeru, Svet ob Muri 3, 1958, str. 18. — 15. Jože Ftičar, Slovenski taborit Božidar Raič —■ buditelj prekmurskih Slovencev, Svet ob Muri 3, 1958, str. 33. — 16. Prepis Prelogovih točk (ta številka Slovenskega gospodarja namreč manjka v ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici) mi je preskrbel Antoša Leskovec, rav- natelj Pokrajinskega arhiva v Mariboru, in se mu za to najlepše zahvaljujem. — J 7. Za to be- sedo in pred naslednjo, s katero se začenja nova stran, je verjetno stavec Novic izpustil nekaj besed. — iS. Pismo v Costovi korespondenci v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.— 19. Novice 19. 8. 1868, str. 271. — 20. Slovenski gospodar 13. 8. 1868. — 21. Vošnjak, Spomini, Drugi zvezek, str. 24. —■ 22. Vošnjakovo pismo v Costovi korespondenci v NUK, Costov odgovor v Vošnjakovi korespondenci v Arhivu Slovenije. — 23. J. Vošnjak, Spomini, Drugi zvezek, str. 22— 23. — 24. Prim. J. Vošnjak, Slovenski tabori, Ma- ribor 1869; Novice 1868, str. 270, 282 itd. — 25. Novice 26. 8. 1868. — 26. Novice 14. 10. 1868. — 27. Slovenski narod 21. 7. in 5. 9. 1870. — 28. No- vice 27. 7. 1870. — 29. Slovenski narod 21. marca 1871. — 30. Novice 19. 7. 1871. — 31. J. Pleterski. Narodna in politična zavest na Koroškem, Ljub- ljana 1965, str. 192. — 32. Pismo v Costovi kores- pondenci v NUK. — 33. J. Mal, Zgodovina slo- venskega naroda, 15. zv.. Ljubljana 1938, str 1010. — 34. Slovenski narod 12, 19, 21. 7. 1870. — 35. D. Kermavner v opombah k Prijateljevi Kul- tumopolitični in slovstveni zgodovini. Tretja knjiga, str. 493—494, Četrta knjiga, str. 672. 76