JUTRA
Telefon:
Uredn, 2440 Uprava 2455
Poštnina plačana v gotovini
ManooniM
Cena 1 Din
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po larifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra- v'Ljubljani Prešernova ulica št. 4
Rušila in Poiiska
LOVJETSKI LISTI OČITAJO POLJSKI, DA SE NEPRESTANO OBOROŽU-JE, NAMESTO DA BI PODPIRALA AKCIJO ZA RAZOROŽITEV.
Desetletnica nove
ffl VM
1 tiraje
Letos bo slavila nova, prerojena Turčija prvi decenij svojega obstoja, in to je jubilej, ki ga Evropa nikdar ni pričakovala. Že prejšnje turško cesarstvo je bilo vsaj vse devetnajsto stoletje »bolni mož ob Bosporu«. Diplomati in državniki Evrope in'vsega sveta so postrani Pedali na njegovo bolniško posteljo in Pričakovali — skorajšnje smrti. Balkanska vojna 1. 1912/13 mu je zadala novo Hezaceljivo rano, svetovna vojna ob svojem koncu 1. 1918. pa zadnji »milostni sunek«. Za njegovo dedščino so potem vadljali vsi diplomati v Parizu. Prejšnje neturške pokrajine so bile kot kolonije ali vazalne države razdeljene med velesile, zapadne obmorske -dele Male Azije j® dobila Grčija, ostalo turško ozemlje pa •ie postalo skupina interesnih sfer. Skratka — Turčija je bila, tako se je vsaj zdelo, za vselej izbrisana z zemlje.
Takrat pa, v tistih dneh smrti turške državnosti, se je zgodil čudež, kakršnega zgodovina, vsaj novejša, gotovo ne Pozna. Nenadoma in nepričakovano je vstal iz turškega ljudstva mož, zavihtel svoj meč in ves narod mu je z nepopisnim navdušenjem in verovanjem sledil. Preko noči so bili potegnjeni veliki križi preko vseh sklepov evropskih diplomatov na mirovnih konferencah v Parizu in kakor v pravljici ptič Feniks iz ognja, je vstala in zaživela — nova Turčija. Toda ta nova Turčija je zavrgla vso zgodovino, tradicijo in celo kulturo stare heterogene. Postavila se je na moderno načelo pojmovanja narodnosti v fin’^nenj smislu, zato je vključila v svoje državne meje samo one pokrajine, po katerih bivajo resnični Turki, Turki po jeziku m krvi.
Po zunanji dograditvi se je ta nova Turčija ^ lotila še drugega, neprimerno težjega in neverjetnejšega dela: odstranila je sultana, ukinila kalifat, Izgnala arabsko liturgijo, kulturo, literaturo in tudi pisavo in uvedla samo turški jezik in latinico. Prepovedala je fes in turban, obleko, zakrivanje ženskih obrazov, Vzdrževanje haremov in mnogoženstvo, nvedla moderne evropske zakone, šolsko obveznost, redno administracijo, ustanovila ljudske, sredrne, visoke. in strokovne šole, redna sodišča, davčne urade, statistiko, kataster itd. itd. Zapustila je degenerirani, neturški Carigrad in prenesla svoje središče v takrat malo,* neznatno in še orijentalsko-vaško Ankaro, iz katere je v desetih letih napravila moderno mesto s 150.000 prebivalci, palačami, asfaltiranimi cestami, tramvajem, avtobusi, kanalizacijo, elektriko, tovarnami, knjižnicami, tiskarnami, gledališči, kinematografi, hoteli, restavracijami, kavarnami, muzeji in vsem onim, s čimer se dičijo evropska mesta. Zrastle so nove ceste, železnice, ladje, nastal je redni promet, zasigurana je bila lastnina in osebna varnost, tujci pa so za vselej izgubili vse privilegije preišnje eksterito-UjaMosti,
Mož. >i te vse to napravil, je predsed-
MOSKVA, 14. januarja. »Izvestja« ostro napadajo Poljsko radi^ izjave njenega zunanjega ministra Zaleske-ga, češ da se Poljska tako dolgo ne bo razorožila, dokler ne bo imela zadostnih jamstev, da bo storila isto tudi.. Rusija. Ta izjava je nesmiselnost, ker je sovjetska delegacija na seji pripravljalne rtzorožitvene komisije v Ženevi odkritosrčno izjavila, da je Rusija za resnično razorožitev, dočim ie Poiiska nasprotovala vsem predlogom Rusije. Po'iska dosedai v razoro-žitvenem vprašanju ni storila prav
Včeraj popoldne se je po Mariboru raznesla vest, da je železniški ključavničar, bivši uslužbenec fin. kontrole, Friderik Košar, v Kamniškem jarku ustrelil svojo 221etno ženo Ano.
Košar se je šele lani poleti poročil z Ano Kovačevo, sestro Rudolfa Kovača, ki je bil lani 17. aprila pred mariborskim sodiščem radi roparskega umora gostilničarja Kanclerja na poti iz Kamnice proti Sv. Križu obsojen na 14 let težke ječe. Ana je bila, kakor vsi ostali njeni bratje in sestre (8 po številu) nezakonski otrok. Že v zgodnjih letih, ko je bila stara še komai 13 let, je že hodila po krivih potih. Njena mati sedaj gospodinji pri posestniku Kohlbergerju. Ana ie bila zaposlena ob popoldnevih kot tkalka v Hut-terievi tovarni v Melju. Zakon ni bil srečen. Ana je bila lahkoživa. Imela sta enega otroka. Z druge strani javljajo, da je tudi Košar imel nezakonske otroke. Vse to je zadnje čase ponovno vcdi'o do prepirov in oba zakonca sploh nista več žive’a skupaj. On je stanoval na Pobrežju, na Zrkovski cesti 32, ona pa pri svoji prijatePici, viničarki Felber v Kamniškem jarku. Ona se je hotela od nje-gi baje tudi sodnijsko ločiti. Tako je prišlo do včerajšn:e tragedije.
Ko je Ana Košarjeva včeraj opoldne, kakor običajno, šla od doma na delo v Maribor in nesla seboj za večerjo kos mesa in steklenico vina, je v bližini posestva Poldenkove v Kamniškem jarku stopil pred njo nenadoma njen mož. Ljudje so ga že poprej tam videli in so ž njim govorili. Čakal je baje pri svoji ljubici L, Podrobno se ne ve, kaj se je v hipu med zakoncema odigralo. Gotovo pa je, da je prišlo do spora in da je Ko-
nik turške republike Gazi Kemal paša. Gazi — rešitelj! In ta mož je, dvomim, da bi kdo pri nas to vedel — naše, jugoslovanske krvi! Njegova mati je slovanska Bosanka, ki je menda celo z malim Kemalom še govorila srbohrvaški. Kemal paša je bil rojen ,v južni Mace-doniji kot sin carinskega uradnika, vojaško šolo pa je študiral v našem jugoslovanskem Bitolju. Od tu je prišel šele v Carigrad, na višjo vojaško šolo v Pariz, v razne boje v Tripolitanlji, v balkansko vojno 1. 1912. in v svetovno 1. 1914., iz katere je prišel kot general. Sam pa je bil odločen nasprotnik sodelovanja s centralnimi silami v svetovni vojni« ker je instinktivno čutil — poraz.
nič, temveč se je ves čas sistematično oboroževala ter sabotirala protivojno pogodbo z Rusijo. Članek zaključuje s pripombo, da je ljubezen Zaleskega do miru samo navadna di-olomatična gesta brez vsebine. Ravno radi te onsebne trnrolmbnosti pa bo imela Poljska še velike neprijetno:,ti. »Izvestja« namigu Ho pri tem očivid-no na nemško-ooljski -nor. s katerim se bo bavil tudi Svet Društva narodov na svojem bližajočem 'm zasedanju.
šar v razburjenosti zagrabil revolver ter ženo ustrelil. Ljudje so slišali, da se je Ana po treh zaporednih strelih z glasnim krikom zgrudila, zadeta v srce. Košar pa se je vrgel nanjo in jo strastno poljubljal. Ko pa je izdihnila, je pobegnil v gozd. O dogodku so bili takoj obveščeni orožniška postaja v Mariboru, državno tožilstvo in policija. Truplo Ane Kosarjeve so prepeljali v mrtvašnico v Kamnici, kjer se je danes popoldne ob pol 15. vršila sodna obdukcija.
Košar je bi! sinoči krog 8. aretiran na Pobrežju v bližini svojega stanovanja in oddan v sodne zapore. Košar je star 27 let in je pristojen v Grlavo pri Ljutomeru. Mož ves skrušen prizna svoje dejanje.
finglijo skrbi italijansko oboroževanje
PARIZ, 14. januarja. Londonski po-ročevakc »Echo de Pariš« javlja, da dela pomorsko oboroževanje Italije Angliji vedno večje skrbi, ker je v direktnem nasprotju z Mussolinijevimi izlivi miroljubnosti in z načeli britanske mornariške politike ter se jo mora smatrati za ofenzivno.
FJtentat na podkralja Indije?
KALKUTA, 12. januarja. Med postajama Rangpur in Šampur je skočil potniški vlak s tira. Nekaj ur kasneje vozil po isti progi posebni vlak s podkraljem Indije. Podrobnosti o nesreči še manjkajo. Domneva se, da je šlo za atentat na podkralja Indije.
Toda ne samo Kemal paša, tudi velika vrsta njegovih sodelavcev je naše krvi po svojih prednikih, saj je v današnji Turčiji utonilo preko po! milijona Srbo-hrvatov. Tako je tedaj ustvarila novo Turčijo prav za prav slovanska kri, kot pozitivna primes lene orijentalsko-turške. Ali pa bo ta kri vodila novo Turčijo tudi do prijateljskega in iskrenega sodelovanja z nami in z našo državo? Pregovor pravi, da )e poturica hujši od Turka. Nadejamo se, da se to v slučaju Ke-tnala paše ne bo potrdilo, saj je tudi nova Turčija še vedno z enim delom svojega ozemlja na Balkanu, in kdor dela proti enemu delu, dela proti vsem, tudi proti — svojemu lastnemu.
„Quh zemlje"
Wedekind na mariborskem odru! Že pred dvemi leti se je začelo o tem govoriti, vendar smo do sinoči čakali na rea^ lizacijo ideje. Morda bi bilo bolje, da se ni realizirala. Groteskno in bizarno je — kakor že prolog — celo dejanje igre, zajeto iz nižin človeških značajev. Tu nepojmljiva Lulu, ženska navidez brez srca, brez ljubezni, udana samo poltenosti in strastem, ki ji je užitek, da ubija moža za možem, v katere srčnih globinah pa se vendar skriva iskra dobrine in ljubezni; tam tiranski pohotni starec dr. Goli, ki kakor Cerberus čuva svojo Lulu; tani idealni zaljubljeni slikar Sch\varz, brez moralne in duševne sile, ki ga zlomi prva sapa razočaranja: tam zopet nasilnik in diktator dr. Schon, ki dvigne 12!etno bosonogo prodajalko cvetja Lulu iz pocestnega blata in jo dvakrat poroči z drugimi, a vendar sam ne more izpod njenega demonskega upliva, ki mu končno popolnoma podleže in kojega žrtev postane tudi on; in zopet cela vrsta drugih tipov »iz dna«, med njimi men lastni oče, ki pohotno sega po golotinjah svoje hčerke, in ki se vsi naslajajo ob opojnosti njene živalske zunanjosti, ob neodoljivi lepoti in privlačnosti te zveri V človeški podobi. Vse to se vrsti kakor v kalejdoskopu pred nami na odru, kon-čiroč z uničenjem treh žrtev demonskega »duha zemlje«, da obenem že nastopi na pozorišče tudi četrta žrtev, dr. Schonov sin Alwa. S silno naturalistiko in s še silnejšim cinizmom, za katerim pa vendar čutiš nekaj moralnega ozadja, je Wedekind postavil pred nas kos življenja, ki je pač mogoče, ki je pa vendar pretežko za umetniški užitek in nas ni moglo ogreti. Zdelo se nam je skoro škoda truda in časa, ki se ga je položilo v naštudiranje tega dela. Aplavz publike ie veljal pač našim vrlim interpretom, ne pa igri sami. Inscenacija in interpretacija Wedekindove žaloigre je bila dobra. Gdč. Ema Starčeva kot Lulu, spočetka nekoliko nesigurna, se je v naslednjih dejanjih silno razvila in je zopet pokazal, da ji baš take vloge najboljše leže. G. Maks Furijan kot dr. Goli je nudil lepo zaokroženo igro in vidi se mu, da stremi po stalnem izpopolnjevanju. G. Skrbinšek je težko vlogo dr. Schbna ab-sotviral z njemu lastno virtuoznostjo. Dober je bil tokrat zopet tudi g. Blaž kot slikar Sch\varz. Ostale manjše vloge so v rokah gg. Groma (knez Escerny), Koviča (Schigolch), Rasbergerja Nakrsta (gimnazijec), Tovor-rter), Kraljeve, Savinove, Gorinška itd. V prologu je nastopil kot cirkuški direktor g. Pavle Kovič. Z malimi izjemami v posameznih scenah so se vsi po svojih močeh potrudili. Zdi se nam pa, da je v igri mnogo balasta, ki ga je mogoče brez škode odstraniti. S. Občni zbor Društva stanovaniskih najemnikov za mesto Maribor in okolico se bo vršil v nedeljo, dne 18. januarja ob 10. uri v mali dvorani hotela »Pri zamorcu« v Gosposki ulici z dnevnim redom: Razpust društva in slučajnosti. Članstvo, zlasti odbor se naproša točne in sigurne udeležbe.
Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za žensko so preizkusih, da »Franz Josefova« voda v največjih slnča:ih učinku* je hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Joseiova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
 	i	iiimrm-- ----
tl!fs©r v Ksraimiške^ Parku
MOŽ USTRELIL ŽENO IZ LJUBOSUMNOSTI.
Leto V. (XII.), štev. 10
Maribor, sreda 14 januarja 1931
izhaia razun nedelje m praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem čak. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno preieman v upravi ali po pošti 10 Din dostavljen na dom pa 12 Din
Naši planinci in uspehi njihovega dela
MARIBORSKA PODRUŽNICA SPD — PONOS SLOV. PLAN. DRUŠTVA. Z VČERAJŠNJE NJENE LETNE GLAVNE SKUPŠČINE.
Zvesta čuvarica naših planin ter agilna pospeševateljica tujskega prometa .v naših krajih, mariborska podružnica Slov. plan. društva, je od važnejših naših nacijonalnih in kulturnih organizacij podala letos prva bilanco svojega dela v preteklem letu. Stvarnost, resnost, smo-trenost in jasno začrtan program za bodoče odseva iz poročil vseh številnih re-ferentov-odbornikov, katerim lebde pred očmi vedno le cilji skupnosti. Načelnik dr. Senior je res lahko ponosen na svoj generalni štab, ta pa seveda še bolj na svojega generala.
Prav lepo število navdušenih planincev se je zbralo snoči v restavracijskih prostorih Narodnega doma, da slišijo bilanco podružničnega delovanja v preteklem letu. Najlepša harmonija je vladala ves čas, ki je pač predpogoj za uspešno stvarno delo zlasti v naših krajih, kjer sta planistvo in zimski šport dosegla že naravnost neverjeten razmah ter ima posebno naše Pohore vse predpogoje, da dobi mednaroden sloves.
Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik osrednjega odbora SPD v Ljubljani in predsednik Saveza jugoslovan-skih turistovskih društev, g. dr. Fran Tominšek, ki so mu priredili zborovalci takoj po prihodu dolgotrajne, prisrčne ovacije.
Skupščino je otvoril dolgoletni požrtvovalni načelnik mariborske podružnice SPD, g. dr. Davorin Senior, ki je izrekel najprej iskreno dobrodošlico »planinskemu očetu« dr. Fr. Tominšku, njegovemu bratu dr. Josipu Tominšku kot izkušenemu uredniku »Plan. Vestnika«, dr. Sta-molu kot predsedniku SK Maribora, g. Goluboviču kot predsedniku Zimskošportnega podsaveza, ravnatelju Pišku kot zastopniku podravske podružnice SPD ter predsedniku stavbene zadruge »Ribniška koča« inž. Vlad. Šlajmerju. .
V svojem nadaljnem poročilu je podal v kratkih obrisih sliko živahnega razvoja podružnice, katere delokrog se vedno bolj razširja in jo čakajo še nove težke naloge. Najvažnejša pridobitev je vsekakor gradnja pohorske ceste, ki bo naše Pohorje na široko odprla tujskemu prometu. Podružnica je dobila lani izdatne podpore, tako: od banske uprave 25.000, od Zveze za tujski promet 10.000, od Posojilnice v Narodnem domu in Zimsko-sportnega odseka Maribor-Ruše po 3000 ter 50.000 Din za »Ribniško kočo. Glede polovičnih voženj, ki so bile ustavljene radi zlorabe, je vse potrebno v teku, da se bo doseglo zopet vsaj nekaj. Najbrže se bo dosegla za skupine po 3 osebe.
Tajniško poročilo g. Boža Gajška omenja, da se je moralo vsled velikega razmaha planinstva in zimskega športa delovanje podružnice povečati tako v no-tranje-upravnem kakor tudi v praktičnem delu na vseh podružničnih postojankah. Odbor se je prilagodil zahtevam planincev’in se ni strašil niti težkih gmotnih žrtev. Število članstva se je vsled izgube ugodnosti polovične vožnje sicer nekoliko zmanjšalo, vendar pa je kljub temu pristopilo na novo 318 rednih članov in 1 ustanovnik, tako da je štela podružnica ob koncu leta 1930 ustanovnikov 5, rednih članov pa 1189. Podružnica !e rešila 1995 dopisov, kar priča dovoli jasno, kako silno je narastlo delo v njeni pisarni.
Delo podružnice so izpopolnievali s svojim agilnim in uspešnim delovamem gospodarski, zimskošportni, markacijski in propagandni odsek, Aljažev klub in klub »Me:a«, ki je bil lani na novo ustanovljen. Podružnica je otvorila 11. mala svojo novo zavetišče pri Sv. Pankracu na Kozjaku, izvrši!a nujne preureditve in nove zgradbe pri Mariborski koči, ki bodo pospeševale že itak močen dotok tujcev. Opaža pa se, da kljub vsem povečavam posamezne posto'anke le z največjo težavo zmagujejo naval turistov, posebno zimskih športnikov. Upati pa je, da bo že obstoječe postojanke precej razbremenila v gradnji se nahajajoča Ribniška koča.
Podružnica je sporazumno s svojo podravsko posestrimo odpravila pobiranje vstopnine na vseh svojih postojankah,
ker se je zlasti za pohorske razmere izkazalo nepraktično. Cesta iz Reke do Sv. Areha sicer ne bo šla tik Mar. koče, vendar bo s posebnim odcepom zvezana s to glavno prometno žilo. Tudi akcijo za izgradnjo pohorske vzpenjače podružnica podpira. Sploh je podružnica ob vsaki priliki dokazala, da pravilno pojmuje svojo nalogo v delovanju za povzdi-go, prospeh in širjenju planinstva.
Zborovalci so sprejeli poročilo tajnika z živahnim odobravanjem in ploskanjem na znanje.
Blagajniško poročilo dr. Maksa Šna-derla izkazuje 1,373.609 Din denarnega prometa in 193.381 Din čistega premoženja. Knjigovodstvo se je popolnoma moderniziralo in je zelo pregledno. Na predlog računskih preglednikov je bil izdan odboru absolutorij, knjigovodji g. Soršaku pa še posebna zahvala.
Razveseljiva so bila tudi poročila gospodarjev Mariborske koče (Fr. Pagon), Klopni vrh (Ferdo Soršak), zavetišče na Sv. Pankracu (Anton Novak). Povsod je opažati razveseljiv napredek v posetu in se je posebno število hrvatskih planincev več kot podvojilo. Pravo letoviščar-sko vrvenje je bilo zlasti na Mariborski koči, ker je bil letos obisk rekorden. Dosegel je 5.424 (+1248) obiskovalcev. Načelnik dr. Senior se je pri tej priliki s toplimi besedami priznanja spomnii tudi
PLES
31. JANUARJA 931 ..UNION
požrtvovalnega sodelavca g. Franceta Bezlaja, ki je nadziral razna preuredit-vena dela.
Na Klopnem vrhu je narastel obisk za 175 oseb ter je dosegel 2674 oseb, v zavetišču pri Sv. Pankracu se je vpisalo v knjigo 689 obiskovalcev, na stotine in stotine nevpisanih romarjev pa je prineslo zavetišču lep gmoten izkupiček.
Zimsko-sportni odsek — načelnik g. Gajšek — postaja od leta do leta važnejša panoga podružnice. Priredil je letos celo vrsto smuških tečajev in tudi že eno tekmo na Pohorju, v Mariboru in okolici pa tečaj za deco. S skioptičnimi predavanj bo skušal še povečati zanimanje občinstva za smučarstvo.
Propagandni odsek in klub »Meja« delujeta sporedno in vzbujata zanimanje za našo severno mejo, ki potrebuje čim tesnejšega stika z zaledjem. Markacijski odsek (g. Škollč) je izvršil celo vrsto novih markacij ter ima v načrtu tudi zimske markacije.
Prav marljivo je tudi delovanje Aljaževega kluba, v katerem so organizirani duhovniki. Članstvo se je povečalo in razširilo svoje delovanje tudi na ostale podružnice. Imelo je lani nad 50 sv. maš, decembra meseca pa se je nekaj članov izvežbalo tudi že v smučanju.
Ribniška koča je že v gradnji in pripravljen je potrebni materijal za nadalj-na dela. Za realizaci:o tega načrta ima veliko zaslugo zlasti veleposestnik inž. Milan Lenarčič, ki je odstopil zadrugi prvo zemljišče.
Po izčrpanem dnevnem redu je ob ponovnih ovacijah izrekel predsednik osrednjega odbora SPD, dr. Fran Tominšek svoje priznanje in izredno zadovoljstvo nad harmoničnim delom mariborske podružnice, ki je pravi ponos SPD ter lahko služi vsem za vzgled in vspod-budo, kako je treba delati za skupnost in bodočnost.
Po pozdravu dr. Stamola imenom SK Maribora, ravnatelja g. PiŠka za podravsko podružnico in g. Goluboviča za Zimsko-sportni podsavez, ki so se vsi izrekli za složno medsebojno podpiranje in delovanje, je načelnik dr. Senior ob 23.15 zaključil občni zbor.
£i'
grški in dneoni
(Tlariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sreda, 14. januarja. Zaprto.
Četrtek, 15. januarja ob 20. uri »Duh zemlje« ab. B.
Petek, 16. januarja. Zaprto.
Sobota, 17. januarja ob 20. uri »Odgode-na noč«. Premijera.
Samci in male obiteljl jedo poceni in dobro le v javni kuhinji na Slomškovem trgu 6. —
Proslava pravoslavnega novega leta
se je vršila sinoči v veliki in lovski dvorani hotela Orel v navzočnosti cele. pravoslavne cerkvene občine in mnogih ostalih someščanov Maribora. Večer je med petjem Jadranašev in sviranjem godbe potekel zelo animirano in tudi plesna umetnost je prišla do svoje veljave. Ob polnoči je prota g. Trbojevič pozdravil vse navzoče in jim želel v daljšem nagovoru vse najboljše za novo leto. Polagal je zlasti tudi na srce vsem pravoslavnim, naj se udeležujejo redno vseh verskih obredov. Nato se je še vršila licitacija odojka v prid pravoslavni cerkveni občini, ki je vrgla lep znesek nad 1C00 Din.
Gospodarsko-nrosvetni tečaj v Selnici ob Dravi
priredi mariborska ZKD v nedeljo, 18. t. m. od pol 9. naprej pod okriljem tarrošnjega Bralnega društva v dvorani gostilne Doppler. Predaval bo sadjarski inštruktor g. Aplenc o zim-ski oskrbi sadnega drevja, g. dipl. agr. Šiftar pa o najbolj perečih vprašanjih našega kmetskega gospodarstva. — Predvaial se bo tudi zanimiv gospodarski film o gnojenju z umetnimi gnojili.
ElokfrFikacMa mar}borske oklice nevzdržno napreduje- Dosedaj je izvedena elektrifikacija občin Krčevina, Studenci Razvanje. Spodnje in Gornje Radvanje, Nova vas, Pobrežje. Tezno, Košaki in Kamnica. V pripravah je elektrifikacija Sv. Petra, Zr-kovcev in Pesnice.
Iz šolske službe.
_ Premeščena sta z rea'ne gimnazije v Kočevju suplenta Arzen Rausch in Josip Potokar na mariborsko realno gimnazijo. Popisovanje mladeničev, rojenih leta 1913.
Ker so postali v smislu zakona o ustroj stvu vojske in mornarice mladeniči, roj. I. 1913, vo:ni obvezniki, se pozivajo vsi v mestu Maribor stanujoči mladeniči rojstnega letnika 1913, ne glede na njih pristojnost, da se zglasijo od 19. t. m. do najdalje 31. t. m. (izven sobote in nede-,:e) od 8—13. ure radi vpisa v vojno evidenco v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11, pritMčje desno. Vsak mladenič mora prinesta s seboj krstni list, domovinski list, oziroma na ro'stvo, domo-vinstvo, državljanstvo m identiteto se nanašajoče dokumente. One mladeniče r. 1. 1913, ki So v Maribor pristojni, pa ne stanujejo v Mariboru, so dolžni javiti n ih stariši oz. njih sorodniki. Kdor se ne bo pravočasno zglasil, bo brezpogojno kaznovan po voj. kazenskem zakonu.
Lastniki konj, bivajoči v mestu Maribor, se opozarjajo s tem na razpis komande mariborskega vo:nega okruga, glasom katerega si mota za vsak izgubljeni vojaški stočni list preskrbeti duplikat, ki stane Din 70.— (50 Din kolek za duplikat, 20 Din za tisk in oglas v Službenem voj. listu). Radi tega naj se vsi lastniki konj radi izdaje duplikata izgubljenih voj. stočnih listov takoj zelase v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11. Zlasti se opozarjajo konjski mesarji in trgovci, ki prodajajo konje v inozemstvo, da vojno-stočne liste prodanih konj takoj oddajo mestnemu voj. uradu, za izgubljene vojno stočne liste pa kl;ub prodaji v inozemstvo plačajo takso za duplikat v zgoraj označenem iznosu. V slučajih, kjer bi se lastnik konj branil plačati takso za duplikat voj. stočnega lista, bo primoran k plačilu eksekutivnim potom.
^ Nezgoda na Tržaški cesti.
Včeraj je voznik pivovarne Union s svojini dvovprežnim vozom v močnem diru na Tržaški cesti podrl nekega vojaka, ki je znatno poškodovan in so ga morali oddati v vojno bolnico. Voznik je pri zaslišanju izjavil, da so se mu konji splaši)’
KINO
ss=-T Grajski: =====.
Od danes dalje 100% nemški govoreči zvočni film:
ON ALI JAZ.
Harry Piela najnovejši film. Nedosegljivo lepi posnetki, izboren zvok.
Union:
Od danes dalje 100% nemški zvočni in govoreči film:
HAY TANG (Pot k sramoti). Anna May Wong, Franc Lederer.
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17	19. 21 uri: ob nedeiiah
in praznikih o!) 15 17. 19 In 21 uri Predprodaia dnevno: od 10. do 12 ure na Macalnl. XXVI
SPOLO KINO
V soboto, 17. in nedeljo, IS. januarja veliki pustoiovni kriminalni film: »TEMNI DUNAJ«.
asanaEBBBKHBnn
Strelska družina Maribor.
Danes, v sredo zvečer, ob 20. uri, bo v kletnem kegljišču v Narodnem domu sobno streljanje z malokalibersko puško.
Invalidska tombola.
Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru sporoča občinstvu, da priredi dne 7. junija ob 13. uri na Trgu svobode javno invalidsko tombolo. Ker je prireditev socijalnega in humanitarnega namena, prosimo društva in ostale korporacije, da na ta dan opuste svoje prireditve.
Na svetovni razstavi v Parizu
,Je sodeloval tudi naš znani veleindustrt-jalec g. Peter Teslič iz Siska s svojo, že tudi izven mej naše države znano zdravilno sisaško mineralno vodo. Strokovnjaki v Parizu so pokušali vodo in z ana’izo ugotovili, da je izredno zdravilna, ter v tem pogledu soglašajo z ostalimi svetovnimi strokovnjaki in razen tega poudarjajo, da je ta voda izvrstna namizna pijača. Razstavni prostor sisa-ške mineralne vode je bil venomer poln občinstva, ki je vodo okušalo in soglasno hvalilo njen izvrstni okus. Žirija razsta-jve ie odlikovala g. Petra TesJča z naj-! višjim možnim odlikovanjem in sicer s častnim pokalom, zlato kolajno in diplomo — vse to v znak priznanja izredne zdravilnosti in izvrstnega okusa sišačke mineralne vode. Čestitkam g. Tesliča se pridružuje tudi naša!
Velika kavarna.
Danes sreda in četrtek kabaretna večera v Veliki kavarni.	117
Cauina zasula pet deklic
WALLIS, 14. januarja. Na cesti prt Morelu se je vsula ogromia lavina, ki ; je zasula 5 iz šole vračajočih se deklic, starih 16—18 let. Dosedaj so potegnili izwod lavine le eno truplo. Eno deklico so izkopali sicer živo, vendar pa je imela tako težke poškodbe, da je kmalu nato umrla. Do ostalih treh ponesrečenih dosedaj še niso mogli priti.
Pauodenj pol mesta odplauila u morje
LONDON, 14. jaiuarja. V Transjor-daniji je silna povodenj odplavila polovico mesta Akaba (židovskega El-lada), odkoder je Salomonovo bro-dovje odplulo v ofir, v Rdeče morje. Veliko ljudi in tisoči ov&c so potoniji
Usmrtiteu 6 uradnikov;
MOSKVA, 14. januarja. V tukajšnji
knzni'nici je bilo usmrčenih 6 uradnikov, ker so poneverili denar delavskih zadrug.	■	‘J	-
Žrtve Amerikancev za zdravje
IMPOZANTNA STATISTIKA O AMERIŠKIH BOLNICAH IN MEDICINSKIH FAKULTETAH. — KAJ VSE SO VIDELI EVROPSKI ZDRAVNIKI?
Komisija 20 evropskih zdravnikov je odšla nedavno na znanstveno potovanje v Ameriko in je obiskala 12 največjih ameriških mest. Glavna točka programa je bilo seveda pregledovanje bolnic, univerz in medicinskih ustanov. Ti zdravniki so prinesli iz Amerike impozantne u-tise. Navajamo nekoliko primerov napredka institucij, organizacij in uspehov medicinsko-znanstvenega dela v Ameriki. —
Bolnice so z majhnimi izjemami vzdrževane s privatnimi sredstvi in razpolagajo z ogromnimi kapitali. Ravnotako je z univerzami. Posamezni instituti delujejo z imetjem 14 do 60 milijonov dolarjev. Preplačila bogatih pacijentov gredo vsa v fond bolnice. V navadnem razredu bolnic je dnevna cena 3—4.50 dolarja, pri čemer dodaje bolnica še 3—4 dolatit iz lastnega fonda. Na oddelku za privatne pacijente se plačuje dnevno 7—17 dolarjev. V vsaki bolnici je uvedena tkzv. »Social Service«, ki mora točno proučiti razmere privatnih pacijentov, katerih je cesto tretjina vseh pacijentov. Honorar za operacije in ostalo specijalno zdravljenje določajo po materijelnem stanju pacijenta. Seveda je v bolnicah tudi mnogo postelj raznih podpornih u-stanov, za katere bolniki nič ne plačujejo.
Zanimivo pa je, da lahko privatni zdravnik, ki je delal v bolnici, brez na-delJn:e'rn. r,ošIe svoje pae2*j::te v tc bolnico, v katerikoli razred. Stalni kontakt Privatnega zdravnika z bolnico omogoča nadaljnje izobraževanje in znanstveno sodelovanje zdravnika, podpira pa tudi bolnice, katerih mnoge so v stalni zvezi z medicinskimi fakultetami in služijo v pr medicincev.
Mnogo je privatnih bolnic, ki so tako opremljene z vsemi laboratoriji in pomožnimi instituti, da priha;ajo iz vseh strani, tudi iz Evrope, specijalisti tja študirat Tako je urejena na pr bolnica bratov Mayo v Rochesteru. ki ima 1.700 postelj, izvrši na leto do 40.000 operacij ter sprejme letno okrog 70.000 privatnih pa-ciientov. Dnevno je Izvršenih v dvajse-
tih, vzorno urejenih operacijskih dvoranah, približno 100 operacij
Na univerzah je organizacija tkzv. »Full-profesorjev«, ki se morajo obvezati, da ne bodo izvrševali privatne prakse in da se bodo posvetili izključno znan stvenemu delu. Njihova letna plača znaša 15—20.000 dolarjev. Biti morajo na razpolago onim pacijentom, ki žele privatno ordinacijo ali operacijo na univer-7lWii kliniki, tako da imajo univerze z renomiranimi zdravniki izvanredna dela. Zato skušajo dobiti univerze najboljše pro fesorje, katerim dajejo za njiho,o _aan-stveno delo na razpolago velika sodstva in izvrstno urejene laboratorije. — Povsod v Ameriki obstojajo sijajni !a-bciatoriji za eksperimentalno medicino in v vsakem je nekoliKo prui'esorjev iz Evrope.
Možnost izobrazbe m ^icincev v ;;o-retskih in praktičnih strokah je velika, ker puščajo v laboratorije le omejeno število dijakov. Tako je bilo sprejetih na univerzi v Fi!ade""! od C30 prošnji”: w le 143 kandidatov. Študij m; " ' ie mnogo dražji kot v Evropi in zato prihajajo mnogi študirat v Evrc^o, v * - nki pa polagajo kontr ' -	'	■	'te.
Skoraj vse večie bolnice v .o it.? ni e jo šole za usmiljene sestre, ki ostanejo 3 leta v bolnici, preden dobijo diploma. Način podučen—oskrba učcak ' '■ ko Iuksurijozna, da gredo dekleta iz najboljših kr-'---no fcon*:«etn 'h, v te tečaje. Ko imajo rliplome, dobijo ime-ščenje v isti bolnici z —'-->*«« "--n v'" doLrev in z vso oskrbo. Privatne e^-stre dobivajo 7—8 dolarjev dnevno. Poleg navedenih so še tkzv. ^shni^ne oestre«, ki pomagajo v znanstveni s’užhi. Njihovo izoiraževr^jo v labora' • ‘e +n.ko fe-meinto, da samostojno izvajajo znanstvena -- :čna deV. za katera uporabna jo pri nas zdravnike.
ro!o?-»	t k-avr.ikov ni do-
•er, k' ^ r^ravnfkrv r"’ z'ravniki imajo pogosto skupne ordina-in laboratorije ki ih uporabljajo v Toto-. ..n času tekom dneva.
1 O sovjetskih srečnjis šolah
Nedavno je bila prirejena v Tallinu, glavnem mestu Estonske, pedagoška razstava, kjer je sodelovalo poleg estonskih razstavljalcev tudi 98 leningradskih delovnih šol. Med razstavljenimi predmeti so bili tudi zapiski sovjetskih dijakov, predvsem popisi tem pismenih nalog in protokoli dijaških skupščin, ki so špecijaiiteta sovjetskih šol.
Zanimive so nekatere pismene naloge za 8. razred v ruskem jeziku: »Buržuj-ska literatura v eri razvoja trgovsko-in-dustrijskega kapitalizma«, »Vas po oktobru v dobi državljanske vojne«, »Zločin in kazen po Dostojevskem«. Življenje šole je podano v knjigi protokolov, ki je razdeljena v več delov, s podrobno registriranim življenjem dijakov. Protokoli šolskih skupščin so izneseni v obliki: »Slišali« in »Odločili«. Na skupščinah so izvoljeni člani uredništva in komisije. Če se bližajo kake sovjetske svečanosti, izbere razred tričlansko komisijo, ki ji je poverjena naloga priprav. Vsako nedeljo je izbrana razredna straža, ki skrbi za red in čuva oddelek v garderobi itd. V dijaških društvih se prirejuiejo predavanja, na pr. s temo: »Spomin na pariško komuno« itd. V protokolu je zapisano: »Vzame se na znanje prepoved kajenja v šolskih prostorih« in »Na anketo o uporabi narodnih pijač je odgovorjeno«. V V protokolu so omenjena tudi navodila delegatom za mestni svet. Nalaga se jim zahteva po povišanju štipendij, znižanje cen tramvaja, strožje norme za sprejemanje na visoke šole itd. Nadalje je navedeno, da so v garderobi »necenzurirani napisi«. Razred je odločil, da se »mora proti temu boriti«. V protokolu št. 24 je polno interesantnih vprašanj o knjigi in o razmerju dece do nje (»Kako treba pisati otroške knjige,«) Na drugem mestu so navedeni vzroki slabega obiska šolskih svečanosti. Protokol navaja: »Program večera je navadno dolgočasen«. Vsaka sovjetska šola ima zidne časopise in so cesto na nekaterih opažene anonimne opazke. Protokol opozarja, da so iste zabranjene.
V teh dnaških zapiskih je izraženo karakteristično življenje dijakov sovjetskih šol, ki se tako bistveno razlikujejo od zapadnoevropskih tipov srednjih šol.
Grof Monte Christo
FANT ZIJA ALI ZGODOVINSKA OSEBA?
Dumas je s svojim nesmrtnim romanom o grofu Monte Christo dokazal, ka-ko silna je moč fantazije. Zakai danes ®koro ves svet verjame, da je grof Monte Ckristu v resnici živel. Kažejo c k- celico, kjer je bil zaprt. Ali je morda vendarle grof Mont Christo v resnici živel?
Koje veliki pesnik in pisatelj Aleksan-E a m as nekoč — že po izidu romana f' T°f Monte Christo — z druxko trm-tov obiskal prosluli »Chateau d’If«, kjer se odigraval del zgodovine nesrečnega grofa_ SQ Vl0cjnilci, ki so razkazovali ,trdn:avo, prišedš1 do ječ, kazali tudi neko ce]iC0, rekoč; »Tu dame in gospodje, vidite celico, kjer je sloviti grof
v :te,. ,n.sto sedel 14 let. V eni steni se vidite luknjo, Slji0zj katero je prišel opat Fana, ko si je |zkopal podzemski hodnik, da bi PriSel v zlato svobodo, ki so mu jo ugrabili huciobni ljudje. Prošku. Poglejte v celico!« Turisti so to storili in zlasti Dumas si jo je dolgo ogledoval. »Ali je res.živel?« je vprašal vodnika končno, in ta mu .ie s svetim prepričanjem odgovoril: »Seveda! Saj je zgodovinsko znana osebnost!« Dmn;as se je p0 Jcraspal za ušesi, zamomljal, da dotlej tega še ni vede! in da ga veseli, da to ču-Je. Predstavi! se je kot Aleksander Dumas. Vodnik je strese! z glavo v znak, da te-^a imena ne pozna. Poznal pa je grofa Christo.
O »Chateau d’ If« na Skaltnatem otoku Pred marseillskim zalivom je nešteto pripovedk. Že v starem veku so baje Grki, ki so imeli ko’onijo Marsilia, imeli tam tr !njavo. Panašnia trdniava je bila grajena začetkom 16. sto!et!a od kralja Franca I. Kot trdnjava nikdar ni igrala nlosre, pač pa kot državna ječa. V skalnato steno vdolbene ce'ice so bile »si-tnrno« zavetišče jetnikov. Na beg ni bilo misliti. Tam so prestaiali svoje kazni Mirabeau, general Kleber in vojvo-
da Louis Philippe Orleanski. Kažejo tudi celico, v kateri je baje sedel »mož z železno krinko«, o katerem se pa ne ve, kdo je bil. Mnogi trde, da je bil starejši brat Ludovika XIV., ki ga je ta dal za-oreti, da bi ne mogel uveljaviti svojih -»ravnih zahtev do prestola. Nekateri ce-'o domnevajo, da je bil Moličre, ki ga je kralj dozdevno vzel samo v varstvo, da bi ga čuval pred napadi radi njegovega »Tartifa«. Bolj verjetno pa je, da je ta »mož z železno krinko« bil italijanski ^rof Ercole Mattioli, ki je za milijon frankov obljubil, izdati trdnjavo Casale francoski armadi. Dobil je denar, nato pa vse izdal Španiji in Italiji. Zvabili so ga z zvijačo preko francoske meje in potem imeli tam zaprtega.
Najbolj čudna je pa stvar s celico, v kateri je bil zaprt dozdevni grof Monte Christo. Dumas je črpal snovi za svoje romane mnogokrat tudi iz policijskih in sodnijskih poročil. In v teh je našel nekoč tudi poročilo o človeku, ki se je hotel poročiti. Ljudje pa, ki so hoteli preprečiti njegovo ženitev, so ga naznanili policiji in ga obdolžili, da je pripravljal zaroto proti vladi. Obtožiielji so mislili, da se bo vse hitro raziasnilo in da bo mož kmalu izpuščen. Toda moža so — popolnoma nedolžnega — vtaknili v ječo in — pozabili nanj. Ko so ga čez leta izpustili, je bila njegova nevesta že žena onega, ki ga je naznanil. Strašno se je maščeval in je pomoril vse, ki so bili u-deleženi na lopovščini proti njemu. Ta Policijska in sodnijska kronika je bila pod 'aga za Dumasov roman v »grofu Monte Christo«, ki se deloma odigrava na nrojlulen, »Chateau d’ If«. Značilno pa ie. da Dumas te trdnjave ni videl pred nisan em romana. Tam pa Je nad eno Izmed celic še danes nanis: celica Edmon-da Dantesa (Monte Christo).
Spori
Fivarski grobovi na madžarskem
Madžarski arheolog Mora je izvršil svoječasno v okolici Belega jezera pp Segedinu velika izkopavanja. Dočim je v preteklih dveh letih na posestvih veleposestnika Lippea našel 345 hunskih grobov, pa je sedaj odkril veliko grobišče, v katerem so bili pokopani ljudje istega plemena in v isti dobi, kar je razvidno zlasti iz lege kosti, podobnosti nakita, o-rožja in posod, ki so jih našli v grobovih. Ker je bilo v grobovih tudi mnogo zlatih in srebrnih nalcitov, se domneva, da gre za odličnejše avarske može, ki so bili pokopani ločeno od avarskih vojakov.
Grobovi so zelo globoki. Kopati so morali 3—4 metre, predno so prišli do njih. Po teoriji More so samo zato tako globoko pokopavali svoje mrliče, da jih ne bi kdo oplenil. Kljub temu pa je bilo od 88 najdenih grobov oplenjenih že 83. Ven dar pa se je v njih le še našlo nekaj manj ših okraskov, ki za roparje očividno niso predstavljali nobene vrednosti.
Staro orožje in okraski, najdeni v grobovih, so zlasti za proučavanje stare madžarske zgodovina velikega pomena ter nudijo zanimivo gradivo za študij dobe preseljevanja aarodov.
10.863 slušateljev
je vpisanih na vseh tehničnih vitkih šolah češko-slovaške republike, od teh 7122 na češkoslovaških, 3741 na nemških.
Hrabri mož.
Zakon:ka žena je pripovedovala: »Iz spanja me je zbudil sumljiv šum. Skočila sem takoj iz postelje, prižtrala luč in zapazila na svoj* veliko presenečenje pod posteljo moške nosre.
»Za božjo voljo, ali je bil vlomilec v hiši?«
»Kaj še. bile so no.ee mojeea moža, ki je istotako slišal šum in takoj! zlezel pod posteljo, ne d? bi mene obvestil«.
Uelika smuška tekma na čaljauo
za prvenstvo Dravske banovine in Mariborskega podsaveža pod pokroviteljstvom bana g. dr. Drago Marušiča se bo vršila na Pohorju dne 18. t. m. ter bo prisostvoval tekmi tudi g. ban dr. Drago Marušič.
Navodila za tekmovalce in udeležence: Seniorji: Start na Klopnem vrhu dne 18. I. ob 8. uri (Dohod iz postaje Fala — 3 ure). Vsi seniorji se morajo javiti na mestu starta 17. I. zvečer. Med seniorji startajo tekmovalci nad 18 let stari.
Juniorji: Start pri Pisniku, 1 uro od Ribnice, 18. I. ob 9. uri. Tekmovalci morajo biti stari nad 16 let; onemogočeno je tekmovati v tej kategoriji onim, ki so že startali med seniorji ali pa se že plasirali pri juniorjih na prva tri mesta pri saveznih ali podsaveznih tekmah. Izjemo tvorijo samo oni, ki še niso stari 18 let.
Dame: start ob 9. uri v Ribnici.
Cilj za vse tekmovalce je Ribnica. Tekmujejo samo pri JZSS verificirani člani.
Prenočišča na Klopnem vrhu, v Ribnici, pri Pisniku in v zavetišču na Ribniškem sedlu so dne 17. in 18. I. rezervirana izključno za funkcionarje in tekmovalce. V Ribnici je 50 prenočišč, pri Pisniku in v zavetišču 50, za prehrano so določene zmerne cene. Pri Pisniku stane prenočišče 10, v Ribnici 15 Din.
Radi prevoza od žel. postaje Brezno-Ribnica do Ribnice je preskrbljeno. Prevoz s sankami, vozovi oz. avtobusom bo stal ca 10 do 15 Din. Lahko se naroči tudi avtobusna vožnja iz Maribora do Ribnice v nedeljo zjutraj, celotni prevoz iz Maribora do Ribnice in nazaj stane 50 Din, prijave sprejema Sport-Roglič.
Glede prevoza garderobe tekmovalcev iz Fale v Ribnico in Klopnega vrha na Falo je potrebno urejeno.
Prijavnina do 15. I. znaša 10 Din, na: Mariborski zimskošportni podsavez, Maribor, Tattenbachova ul. 19/1 ali Sport-Roglič, Maribor, Grajski trg.
Pozneje prijave proti dvojni prijavnini na mestu starta. Za polovično vožnjo pri povratku iz Ribnice v Maribor, razdalja 50 km, za skupine 10 oseb v zvezi s člansko legitimacijo SPD bo preskrbljeno. Pri' vožnji v Ribnico se naj interesenti obračajo po informacije direktno na SPD Maribor, pisarna Putnika.
Kr. banska uprava je poklonila prvakom v vseh kategorijah darila, in sicer: ziato uro, kip smučarja in krasno cvetlično vazo; zveza za tujski promet v Mariboru prvakom podsaveža:	pokal, kip
smučarja in lovorjevo vejico. Podsavez: drugo in tretje plasiranim kolajne in znake, tvrdka Jože Grom, trgovina smučarskih potrebščin v Logatcu, je poklonila zmagovalcu dirkalne smuči.
Darila so razstavljena v trgovini Sport-Roglič. Povratek vseh udeležencev i* postaje Brezno-Ribnica s posebnim vlakom ob 17.25, prihod v Maribor gl. kol. ob 18.30, kjer se bo vršila povorka do hotela Orel, kjer bo v restavracijski dvo* rani razglasitev rezultatov in razdelitev daril.
Po dosedanjih prijavah sodeč, posebno iz Gorenjske, vlada za tekmo veliko zanimanje ter naj bi bila ta tekma nekako merilo tekmovalcev za mednarodne tekme v Bohinju.
* *
Naprošajo se vsi pri smuški tekmi 18. I. sodelujoči funkcionarji in zastopniki klubov, da pridejo gotovo v četrtek 15.1. ob 20. uri v Aljaževo sobo hotela .Orel, kjer se bo vršil organizacijski razgovor.
Prijave za mednarodne tekme v Bohinju se pošiljajo do 22. I. na JZSS Ljubljana. vožnja pri vseh vlakih polovična, prenočišča in preskrbo po zmernih cenah je uredil kar najbolje JZSS. Prijave sprejema Putnik Ljubljana.
Tajnik MZSP.
Sokohfm
Obcn! zbor Sokola Maribor I se bo vršil v soboto, dne 17. januarja ob 20. uri v telovadnici podoficirske šole z običajnim sporedom. Udeležba obvezna. Pc občnem zboru družabni večer. — Odbor.
II ZevRcoo?
V senci jezuita
Zgodovinski roman.
42
Odgovornost zanj odklanjamo, vršeči zgolj dolžnost pripovedovalca.
Kaj je bila ta hiša?
Po videzu je bila soliden dom srednje premožnega meščana; imela je sleme in koničasta okna z debelimi stekli. Ta okna so bila podobna očem, zročim s cinično nesramnostjo na bližnjo cerkev.
In zdelo se je, kakor da bi hiša govorila.
»Od tebe do mene ni dalje kakor toliko, kolikor je široka ulica Trene.«
Kdo je prebival v tej hiši?
Zenska, ki so jo imenovali Gobavka (—zakaj, ne vemo... morebiti zato, ker je bila nemara katerikrat zaprta v kakem gobavskem špitalu).
Ta ženska je bila brez starosti.
Njen kozavi obraz, njene rdeče obrobljene oči, njena plešasta glava, ki jo je skrivala neprestano pod trdo zadrgnjeno avbico, njen majhni stas in dolgost njenih krempljastih prstov — vse to ji je dajalo zunanjost, ki je bila vse prej kakor prikupljiva.
Kljub temu je sprejemala Gobavka mnogo posetov.
Gospodje in krokajoči študentje, ki so bili prestopili vrata, da porazgrajajo po mestu, in vsake vrste drugi ljudje so prihajali, kadar je napočila noč.
Hiša se je delila v pritličje in v dve nadstropji.
Kadar je vstopil gost, so se mu odprla vedno skrbno zaklenjena vrata ter se je znašel na hodniku, koncem katerega so vodile stopnjice v višje nadstropje. Blizu srede hodnika na levo so se odpirala vrata v pivsko sobo, dokaj podobno vsem pivskim sobam tistega časa-
Tu so nalivale natakarice gostom hipokrasa in drugih omamnih vin. Jedva oblečene, ali bolje rečeno, do malega slečene, so jim ovijali roke okrog vratu in jim mrmrale na uho besede, še omamnejše od vina, ki so ga točile.
Od časa do časa je izginil kdo izmed gostov s kako natakarico.
Takšna je bila Gobavkina hiša.
In na vrata te hiše je bila prišla trkat Magdalena Peronova!
Vstopimo pred njo!
Dasi je bilo že pozno, vendar je sedelo v skupni Izbici kak tuoat pivcev. Večina jih je bila močno vinjena in blebetala blodfiicam bedasta razodetja ljubezni.
Dva ali trije so bili zaspali na lesenih klopeh z rezljanimi hrbti; eden se je bil zavalil na tla, r.e bi ga kdo pobral.
Med kositernimi in glinastimi vrči na mizi so ležali odpeti meči, odloženi, da bi bilo laglje piti.
Pel ni nihče; bilo je prepovedano.
Toda menili so se hrupno, z vinjenim smehom; stekla in naoknice so bile dovoij močne, da hrup ni mogel privabiti straže.
Eden izmed mož, ki so sedeli pri hipokrasu, pa ni bil pijan.
Človek bi mu bil prisodil kakih trideset let; lica je bil bledega, oči globoko žalostnih, obraza razoranega po čudnem, neznanem trpljenju...
Ime je bilo temu možu Ivan Siromak.
Ko je šla ena izmed natakaric mimo njega, z razpletenimi lasmi, golimi prsi in visoko izpodrezanim krilom, so vzplametele in zaprosile oči Ivana Siromaka.
»Mensanža!« je zamrmral, »ali res nočeš?«
Lepa punica je zmajala z glavo in se stresla od gnusa.
»Hvala!« se je zasmejala. »Ne maram, da bi gnila ob živem telesu.«
Ivan Siromak je sklonil glavo in stisnil pesti v krčeviti jezi.
In kakor proti njej, je izteza! roke proti vsaki ter prosil objema!
In vse so mu odgovarjale z enakimi brezsrčnimi besedami, in vsakikrat se je sesedel nazaj na klop, še bledejši kakor prej, preklinjaje zamolklo v svojem onemoglem srdu.
Magdalena Feronova je potrkala na vrata zloglasne hiše. Istočasno si je potegnila kapuco na obraz, da je ni bilo mogoče spoznali.
Nekakšen lakaj, dedec, ki je stražil neprestano pri vratih, je odprl linico in se premagal komaj, da ni vzkliknil presenečenja, videč da je gost, ki prihaja ob tako pozni uri — ženska.
»Babnica!« je zamrmral. »Ženska tukaj! Prečudna avantura! Morda kaka rekrutka? ...«
In namesto, da bi ji odprl, je skočil v gornje nadstropje.
Začelo se je šepetanje in tekanje semtertja.
Par trenutkov kasneje je pritekla Gobavka, pritisnila uho na linico ter se naglo odločila in odprla, mahnivša i roko, češ:
»Bomo že videli, kaj je!«
Magdalena Feronova je vstopila, rekoč;
»Ali ste vi Gobavka?«
»Da. Kdo ste pa vi?«
»Govoriti hočem z vami na samem.«
»Stopite z mano!«
Minuto nato je sedela Magdalena v nekakšni spalnici precej umazanega videza.
»Ta soba je moja,« je pojasnila Gobavka, nasmeh-nivši se. »Zame ni treba tako lepe kakor za ostale ...«
Magdalena je čutila, kako ji je šinila rdečica v obraz.
Še enkrat se je mogočno uprlo vse njeno žensko rahločutje...
Bilo je, kakor da se njena železna volja grozi in umika.
Toda kmalu se je imela spet v oblasti.
Smejoč se glas kralja Franca I. se je oglasil zopet v njenem ušesu, z refrenom pesmi, ki jo je bila začula v odgovor na svoj obupni klic...
Ves podli prizor se je obnovil v njenem spominu: gnus, groza in sovraštvo sta iznova zadušili v njej žensko čustvo in pustili na površju samo »vtelešeno maščevanje«.
Gobavka jo je gledala z ostro radovednostjo.
»Oh, ta grda kapuca, ki mi brani občudovati lepi obrazek moje prijateljice!« je dejala z ostudno ponesrečenim poizkusom gracioznega nasmeha.
»Kaj vas briga moj obraz!« je dejala Magdalena zamolklo.
»Kako me ne bi? ... Saj ga moram vendar videti, ako hočete... da se domenive...«
»Kaj pa mislite? ..« .
»Da hočete ostati med nami, lepo dete!«
Gobavka pa je dodala;
»Sodeč po vaši lepoti, kolikor je vidim, vam lahko prerokujem že naprej imenitne uspehe!...«
Trepetaje je zamrmrala Magdalena:
»O kralj!... Zdaj se spuščam v brezdno! Čutim, kako se pogrezam v močviren ocean. Smrt, ki jo iščem, je gnusna in nečista.... toda tebe — tebe potegnem s seboj..,, oškropim te s svojo sramoto... in moja smrt bo tvoja smrt...«
»No?« je vprašala Gobavka s presenečenjem. »Ne bojte se ničesar, dete moje... Tu ste v dobri hiši, ki se lahko pohvalim z njo, ker nima nikake skupnosti s sličnimi zloglasnimi beznicami...«
»Saj ne prihajam zaradi tistega, kar vi mislite,« jo prekine Magdalena nenadoma...
In sama pri sebi je mislila z bridkostjo:
»Prišla sem otrovat svojo lepoto, da si skujem !z nje orožje!...
»Kakšna je torej vaša želja,« je povzela Gobavka.
»Preden «e pomenive dalje, vzemite tole,« je rekla Magdalena.
Gobavka je segla željno po vrečici, polni zlata, ki ji jo je ponudila čudna novodošlica.
Z osuplim pogledom je pomerila Magdaleno, izku-šaje razbrati črte njenega obraza...
»To je kupno plačilo za vaše molčanje,« je nadaljevala Magdalena,« in zdi se mi, da ga ne plačam slabo... Toda, ako zinete le besedo...«
»Madam,« jo je ustavila Gobavka, »vdana sem vam z dušo in telesom. Kar pa se tiče molčanja... vidite ... sem ga vajena že iz davna... Če bi bila hotela govoriti... obešena bi že bila! Kdor bi vedel, kakšne visoke goste sem že imela... markije in kneze..* celo kralje že!«
loii-upa
ElektrnlnštalacHc. montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najceneiše izvršuje Ilič & Tlchy. Maribor. Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga. motoriev do konkurenčni ceni. XII
Spalne sohe,
politirane, najmodernejše, ugodno prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova c. 48.	3106
Prazne odol steklenice
kupuje galanterijska Rosina, Vetrinjska ul.
trgovina Drago 78
Mehko spalnico,
hrastovo pobarvano, zelo poceni prodam. Mizarstvo, Strossmajerjeva ulica 10.
Veseličnim prireditvam
izposojujem dekoracijska lavorjeva drevesa ter nabavljam cvetje nageljnov. Društvenim prednaročilom znižane cene. Ivan Jemec, vrtnarstvo, Prešernova ulica.	110
Kolesaril pozor!
Sezona za vožnjo s kolesi je končana. Sedaj je treba skrbeti za bližnjo pomlad. Pustite Vaša kolesa z malimi stroški čez zimo temeljito popraviti in kolo bo spomladi kakor novo. Kolo vzame popolnoma narazen, emajlira, ponikla, vse ležaje temeljito očisti, zbrusi ter na novo z najboljšo vazelino namaže in zopet sestavi, tako, da ste za prihodnje leto s kolesom popolnoma preskrbljeni, največja specijalna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14, nasproti Narodnega doma. Shramba koles in motorjev čez zimo. Brezkonkurenčne cene. Točna in solidna postrežba!
Gramofone, šivalne stroje, otroške vozičke in kolesa popravlja najboljša specialna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor. Tattenbachova ul. 14. Nasproti Narodnega doma.	602
Premog,
Meiovšek, Tattenbachova ulica 13, telefon 2457.	106
Pletene obleke
od Din 160 dalje po meri in okusu dobite v pletarni Javornik, Vojašniška ul. 2. Maribor.	75
Kupim
razno pohištvo, posebno omare, pernice, obleke. Prodam prav poceni šivalni stroj in pisalno mizo. M. Makor, Studenci, Aleksandrova c. 1.	105
Oddam
opremljeno sobo s prostim vhodom in električno razsvetljavo enemu ali dvema gospodoma ali gospodičnama, Aleksandrova c. 55/1 levo.	116
Lepo,
elegantno opremljeno čisto sobo z električno razsvetljavo in parketom oddam s 1. februarjem. Gosposka ulica 56, vrata 8.	119
Zgubila sem zapestnico v nedeljo na poti od dvorane Union do Smetanove ulice. Pošten najditelj naj jo vrne proti dobri nagradi v Orožnovi ulici 4. U8
Sobo in irkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Opremljeno sobo oddam eni ali dvema osebama. Trža-
 i« nn/i	m
ška cesta 20/1.
111
se
Naznanjam, da sem prevzel
gostilne in dalmatinsko
klet
v Mesarski In Vojašniški ulici št. 4- Točila se bodo najboljša dalmatinska vina od dobro znane firme Kapetanovič iz Šibenika. Tu se bodo dobila tudi razna mrzla in topla jedila In dnevno sveže morske ribe. Cene zmerne. Za obilen obisk se priporoča bivši večletni natakar pri »Stari pošti«, prav dobro znani
25	Tone	Gregoretič.
• -i"~KggwBBBiE«ggBBaBBBa«»giBBaaBaa
Samo Din 1©* —
stane liter prvovrstnega dalmatinskega vina v gostilni »ŠKORC«. Vodnikov tre 3, kjer prodaja Tomo Milič iz Šibenika vina lastnih pridelkov- Tu so Vam topla in mrzla jedila kakor morske ribe, vedno na razpolago. En sam poskus in uverjeni boste! 48
Veslo množino
prodamo
Uprava ,Jutra" in „Večernika
Maribor, Aleksandrova cesta 13
Zahtevajte povsod „Večeniik“!
Danes
14. januarja 1931
prične radi prezidave naših poslovnih lokalov, velika
izpraznitvena
prodaja
po znižanih cenah
m
Izrabite to ugodno priliko! Oglejte si naše izložbe!
H. ITurad
Maribor
Aleksandrova cesta 7
hflfajn Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja ln urednik; FRAN
BRO ZOVlC X Mariboru,
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA