Zaklad na otoku. J» aiiglefikego prevedel Paulus. (Dal)e.) Sankorna st ie obrnil kapitan \ rjama Ves jo prebledol, le njegov nos Je obdržal svojo modro barvo. Kakor hi bil zagledal ])rikazen ali vrii"a aii Se kaj hujšega, 6e bi bilo mogoče, tak [8 postal in pri moji veri, smiiil se mi je, tako zelo so jo namali postaral in izpremeDil. nNo, Bill, saj me poznaš, saj poznaS svojega starego tovariSa —?" Kapitan je lovil sapo. wCrni Pes!" je dejal. „1 kdo pa drug?" je odgovorilnernanec, kakor se mi je zdelo, manj felrahopetno. ,,Cmi Pes", tako ste mi pravili! Obiskat sem pri&el svojega torariša Billa. Ah, Bill, Bill, mnogo sva Tidela in doživela., kar sem izgubil tale dva svoja prsta!" Polcnzal je svojo pohabljono roko. ,,Dobro torej", ]e rekel ;'apitan. »Dobil in ujel si mo. Tukaj sem. Goyoril Kaj hofieS?" ,,Cisto prav si povedal, Bill! Sn9ive in ta-le fantiS, ki mi talo zelo u- gaja, mi bo prinesel runn. |.a se l>ova pomeuila in pogovorila, kakoi tštara. znanca." Ko sem se vrnil z rumom, sta ž^ fredela vsak na svoji strani kapitanove raize, Crni Pes, ali kakor mu je že bilo imo, blizu vrat. Stranski je se delj z enim očesora je pazil na tovarif a, z drugim pa je gledal, kakor se je lai zdelo, kod b' se dalo v datiem tronutku uiti. Rekel rai je. naj odidem in pustim \rata onprta. ,,Vaše kljuCavnice so za-me preozke, sinKo!" je pripomnil. Pusl-1 sem ju in odšel v vežo. Dolgo ni bilo Cuti drugega, kakor polglasno šepetanje, četudi sem vlekel na uho, kar se je dalo. Polagoma pa eta postala glasna in vlovil sem par besed, večinoma kapitanovih psovk. ,,Ne, ne, ne, ne in konec besedi", je kriknil. ,,In če pride do vešal, naj visijo vsi, praviml" Hiporaa so zahrešfiale divje klet vice, miza in :?toli so znro otili, jeklo jo zapelo, nekdo je bolestno krilcnil in Črni Pes je sknkoma' plijnil v divjera begu skozi vrata, kapilan pa za njim. Oba sta imela odprte nože in prvemu je curljala kri iz leve rame. Pri vratih je kapilau že enkrat strašno za mahiiil za svojim sodrugom in presekal bi ga bil prav do brade, pa se mu je zapifiil nož v nizki podboji hišnih vrat. Še danes se vidijo sledovi noža na njib. S tem ponesrefienim zamahliajem je bila bitka konč.ui.:. Zunaj vrat je Črni Pes z neverjetno naglico pobiral pete in v par trenutkih izginil za gričem. Kapitan je ostal pri vratih in prepadel strmel za njim. Potem si jo potegnil parkrat z roko 6ez oW in se vrnil. ,,Jim*u, je rekel, ,,ruma!' O]iotekal se je in se prijeraal za zid. ,,'Ste ranjeni?" sem kriknil. ,.Ruina —!" je ponavljal. ,.ProP moram odtod! Ruma! Ruma!" Hilei sem pon]. Pa razburjen sem bil, ubil sem kupico in pipa se mi je rokvariia. Ko sem šo poskušal, kako bi si pomngal, čnjpm v so'M ropot, kot da bi bilo padlo nekaj težkega. Po- hitim nazaj in najdem kanitana ležati na tleh, kakor je bil dolg in širok. * Izgovori: Džim.  Po stopnicab je prihitela .joja niatu Cula je ropot in krik in mi je hotela priii na pomoB. Dvignila sva kapitanu glavo. T©žko in glasno je hropel, o6i je iinel z»prte in strašno je bil izpremenjen t liee. nMoj Bog, moi Bog!" je tarnala. mati. ,,Vse ncsreče prideio nad nasil In ubogi o^e pa bolan —"  Nisva vedela, kako si naj pomagava, in prepričana sva bila, da j* dobil kapitan v pretepu s tujcera svoj smrtni udarec. Prinesel sem ruma in mu ga skušal vliti v usta, toda trdni> je tiščal zobe in njegove Celjusti so  bile moP.ne kakor jeklo. K vsej najini sreči so se v tem odn prla vrata in dr. Livesey je vstopil«  Prišel je obiskat očeta.  ,,Oli, gospod doktor", vsa vzliliknila, ,.kai naj storiva? Kje je ranjen; (a Clovek?" ,,Ran«en? Kaj gel* je dejpl. ,Rr* jen je toliko, kakor vi ali pa jaz! Kap  ga jo seveda zadela! — Saj sem ga. evaril!" (Dal]e slcdi.)