Q^Jom
VY>AND
s-yudtiCG •«»
NO. 140
Ameriška Domovim


; - ■
AM6RICAN IN SPIRIT	TI7 ,	^	^	SLOV€NIAN
JFOR6IGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€B
Fittsburgh, New York, Toronto, Montreal. Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio
CLEVELAND. OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 26, 1978
LETO LXXX — vol. LXXX
Rodezijske varnostne sile uničite 25 oporišč gverilcev v Mozambiku
Novi grobovi šfrajk poštarjev v Kanadi Portugalska vladna
Anna Malovec	“ ^ ^ ^ M MlS ^ kaže
OTTAWA, Kan. — Glavni po- j	__
V Slovenskem domu za osta- star Gilles Lamontagne je imel rele na Neff Road je umrla pre- pretekli petek dolg razgovor s
prastara mati. Pogreb bo iz predlog za kolektivno pogodbo, Brickmanovega pogrebnega za- toda tega ni bilo. voda na 21900 Euclid Avenue v
sredo ob 9.15, v cerkev sv. Kri- Unija poštarjev se je odločila strine ob 10.15, nato na pokopa- zajštrajk, ki pa ne obsega vse lišče Vernih duš. Na mrtvaškem, dežele, ampak se seli iz področ-cdru bo danes popoldne od 2. do ia na področje in tako ustvarja
s sorazmerno manjšim številom štrajkujočih sorazmerno veliko zmedo. Nihče namreč ne ve, ali bo njegova.pošiljka prišla v pri-let stari čakovanem času na cilj ali ne.
4. in zvečer od 7. do 9.
Thomas Terček
Včeraj je umrl 97 Thomas Terček iz Beaverdale, Pa., ki je živel 8 let v Euclidu
Rodezijske sile SO pretekli te^° nedeljo 87 let stara Anna predstavniki unije raznašalcev
te^n udarile preko rcwje . ti ]y[rs_ Florence Brochak bert McGarry, le dejal, da so on
v Mozambik m po urad- (Euciid) 4.krat stara in 3-krat in tovariši pričakovali kak nov
nem poročilu umcile tam
25 grerilskih oporišč.
SALISBURY, Rod. — Po uradnem poročilu rodezijske vojske so rodezijske sile preteklo sredo udarile preko meje v Mozambik in tam uničile 25 gverilskih oporišč Roberta Mugabe, enega od vodnikov Patriotične fronte. Celotna operacija je bila zaključena v soboto.
V enem od taborišče naj bi bilo do 4,000 gverilcev. Koliko jih je ušlo in koliko je bilo mrtvih in ranjenih, ni bilo objavljeno.
Poveljnik rodezijskih sil je dejal, da so se njegove enote udarile z mozambiškimi oddelki blizu vojaškega oporišča Chimoio, kjer naj bi bil tudi glavni stan gverilskih sil Mugabeja.
Mozambiški vojaki so prišli na pomoč gverilcem v njihovo napadeno taborišče in se tako Vpletli v spopad. Rodezijske sile so uničile oklopna vozila mo-zambiških enot, dobavljena iz Sovjetske zveze.
Glavni in naj večji cilj vojaškega nastopa rodezijskih sil je bilo področje 8 taborišč gverile, obsegajoče 13 kvadratnih milj.
Rodezijsko poročilo pravi, da 3e bil nastop rodezijskih sil v Mozambiku proti črnski gverili brez dvoma uspešen in da se bo-, bo taki nastopi nadaljevali.
------u-----
Njski primas kardinal Wyszynski v Zah* Memčiji
MUENCHEN, Z. Nem. — Na Povabilo nemške škofovske konference je prišel na petdnevni obisk v Nemško zvezno republiko poljski primas, nadškof var-^avsko-gnezejski Štefan kar dihal Wyszynski. V monakovski stolnici je v pridigi govoril o krščanski edinosti, ki naj segh Preko meja.
“Stvarnik sam je hotel, da naj Nemčija in Poljska živita kot so-Sednja naroda,” je dejal poljski PPmas.
Preteklo nedeljo je obiskal Nekdanje koncentracijsko tabo-rišče Dachau, kjer je umrlo na tisoče Poljakov tekom druge Svetovne vojne, med njimi na stotine poljskih duhovnikov. V tahikajšnji kapeli, ki stoji sredi ■^okdanjega taborišča, je kardi-hal Wyszynski opravil sv. mašo ?,a vse one, ki so v taborišču hhirli.
Po odstopu tehnične vlade se ie predsednik reoubli-ke odločil znova poskusiti s sestavo politične vlade.
LIZBONA, Port. — Predsednik republike Antonio Ramalho Eanes je vojak, ki nima posebnega razumevanja za politike. V razgovoru z nekim novinarjem pretekli teden je dejal:' “V naši deželi je toliko ideološkega razpravljanja, da so ljudje tega siti. Ljudje ne iščejo političnih imen, ampak uspehe!”
Eanes je znova poskusil s politiki in začel danes z njimi razgovore, ki naj mu pokažejo, ali je mogoče upati na sestavo politične vlade z večino v parlamentu ali ne. Ko je odstavil pred meseci vlado socialista So-aresa, ni bilo mogoče sestaviti
Predsednik unije McGarry je pri Mrs. Frances Stariha na izjavil, da se je unija priprav-21341 Carol Dr. Pred enim ted- ij6113 pogajati z vlado in da njenem so ga z ambulanco odpe- 113 stališča niso toga, ampak Ijali v Pjnnsylvanio, kjer je prožna. Unija razume gospodar-umrl v Johnstown Memorial ske težave vlade, toda ni voljna ' nove politične vlade in se je za-bolnišnici. Pokojnik je bil rojen biti grešni kozel za nikogar. Po- to odločil za vlado strokovnja-v Lavrovcu pri Sv. Treh kraljih štarji zahtevajo svoj del, je de- j kov. v Sloveniji. V Pennsy Ivani ji in iai njihov vodnik, v Sloveniji je zapustil več neča-
HUSEIN RPEVIDNO ČAKA
Jordanijski kralj sporazuma v Camp David ni ne sprejel, pa tudi ne čisto odklonil, izrazil pa je zaskrbljenost zaradi možnosti posebnega egipitsko-izraelskega miru, ki bi pustil njega ob strani.
I Iz Clevelanda | in okolice
AMAN, Jord. — Ameriški državni tajnik je pretekli teden skušal na vse načine pridobiti jordanijskega kralja Huseina za v Camp David dosežene sporazume in za njegovo vključitev v pogajanja med Izraelom in
giptom. Husein je svojo odločitev previdno odložil, češ da sporazum v “sedanji obliki” zanj ni sprejemljiv. Izjavil je, da se ne čuti vezanega in da ne čuti obveznosti, da bi se pridružil E-giptu v pogajanjih z Izraelom.
Na tiskovni konferenci koncem tedna je dejal novinarjem da “Jordanija ne bo zaprla nobenih vrat” pri svojem iskanju obsežnega sporazuma za mir na E- j Srednjem vzhodu. Poudaril je.
da mora tak sporazum vključevati arabski Jeruzalem, pravice Palestincev in izraelski umik z zasedenega arabskega ozemlja .in izraelskih naselij na njem.
Husein je povedal, da ga je predsednik Carter povabil za
sredo oktobra na obisk v ZDA. Komaj je dobro Cyrus R.|da pa 0n tedaj ne more tja, ker Vance odletel v Savdsko Ara-. je na nesrečo čas zanj neprime-bijo, pa se je kralj Husein ren, ko je odi0čen že za druge
obveznosti.
se
sestal na enem jordanijskih voiaških letališč s predsednikom
Posebno zaskrbljenost je jor-
kov in nečakinj.
James Bebout
V Euclid General bolnišnici je umrl v nedeljo, 2. septembra
Kozmonavta v vesolju že preko 100 dni
^ Politiki so to vlado v parlamentu odklonili, ko so odklonili j njen program. Vlada je morala 1 odstopiti in predsednik si je vzel čas za premišljevanje o naslednjem koraku. Politikom je dal Sovjet- novo priložnost, pa le dva tedna časa. Če. v tem ne bo mogoče z
Libije Kadafijem in z vodnikom danijski vladar pokazal za ločen
Palestinske osvobodilne fronte
Yasirom Arafatom, ki sta ga gjptom_ izjavil je, da bi tak mir
. sporazum med Izraelom in E-
MOSKVA, ZSSR. ska kozmonavta Vladimir Ko-
78 let stari James Bebout z 920, valenok in Aleksander Ivanče-j njimi rešiti vladne krize, bo sku-E. 245 St., mož Mary, roj. Modic, kov sta preteklo nedeljo bila 100 .šal sestaviti vlado političnih o-oče Claytona, pok. Roberta Ulm, j dni v vesolju v Saljutu 6. Zdrav- j sebnosti pod vodstvom politično pok. Nellie Rhodes, 11-krat stari |nik> ki nadzira njuno zdravje, je neodvisnega predsednika. V ko-in 24-krat prastari oče, brat pok. |izjavii, da sta imela težave poUikor bi tudi taka vlada ne bila Pns 3 11 njegovo astno rzavo
prišla snubit v imenu držav, ki imel „resne posledic6» Enako
so proti sporazumom v Camp skrb je izrazil do	o kate_
David in katerih vodniki so se rih bi ^ vedel; ali so	e.
tedaj posvetovali v Damasku v .,	.	, n.w ,	, v .
..J. v	v_ nile svoje stahsce k položaju na
Sirni o tem. kako naj prepreči- „	, .	,	,	„ , . .	,
f	•,	... Srednjem vzhodu. Dodal je. da
jo izvedbo sporazumov, ki jih , v . ^ TT , ,	' ' , .
državni tajnik Vance tekom obi-
je egiptski Sadat sklenil m pod-
pisal z izraelskim predsednikom vlade Beginom.
Kralj Husein se je čutil brez dvoma počaščenega, da sta ga
ska v Amanu ni odgovoril “vsa vprašanja”, ki so mu tam stavili.
na
jih
Claytona in pok. Williama. Pred gestih tednih v vesolju, nato pa možna, bo imenoval tehnično leti je bil zaposlen kot čuvaj pri se je njuno zdravje ustalilo in vlado z edino nalogo, da izvede Gabriel Manufacturing. Pogreb sta sedaj v popolnoma zadovo- volitve, bo iz Grdinovega pogrebnega za- ijivem stanju, voda na Lake Shore Blvd. jutri, |	,	,	.
v sredo, ob 11 na pokopališče1 V	sta Poletela ^
Vernih duš pod vodstvom Za- niJa- kda3 se bosta vrnila na
Zakon 13 ustaven
SACRAMENTO, Kalif. — Vr-
obisfcat dotlej njegova najglasnejša nasprotnika, toda njunega vabila ni ne sprejel in ne odkn-nil. Zaveda se svojega težavnega položaja tako napram svojim arabskim rojakom, zlasti napram Savdski Arabiji, ki ga fi-
kraiškovega pogrebnega zavoda. Zemljo, ril bilo objavljeno. Vse- hovno državno sodišče je cdlo-!nanan0 bogato podpira, kot na-
bo danes kakor sta ta kozmonavta doslej čilo, da je zakon 13 o velikem j Pram Egiptu in seveda napram dalj v vesolju kot katerikoli zmanjšanju davka na nepremič- j ZDA, ki ga podpirajo gospodar-drugi sovjetski kozmonavti ali njne v skladu z ustavo in zato !sko in vojaško ves čas, kar je
Na mrtvaškem odru od 2. do 4. popoldne in od 7. do oalj 9. zvečer.
ameriški astronavt.
veljaven.
] vladar Jordanije.
Češkoslovaška oporečniška skupina 'Listina 77' zahleva umik sovjetskih zasedbenih čet
Kljub načrtnemu preganjanju teva umik sovjetskih čet s če- kake države ali skupine držav v čije na konferenci o varnosti in
DOKUMENT “LISTINE 77’ ST. 18
Kanadčane posebne cene
Mjerich, Šv. — Pretekli pe-
ek je bilo mogoče dobiti za ka-jadski dolar v Švici le 1.23 šv. ranka. To je zadostovalo za sko-ehco kave, za čašo piva ali za
sladoled. ■
^ je neki par proučeval cene hotelu, je uslužbenec vprašal: z katere države pa ste? Odgo-°^ba sta: “Iz Kanade.” b Kanade? Vaš dolar je rezupen. Za Vas je posebna ce-a 45 frankov.”
4o v Ceniku je bilo navedeno frankov.
podpisnikov znane “Listine 77”, škoslovaškega ozemlja. Besedilo j zadeve kake druge države, najsi bo z zaporom, z odvzemom dokumenta se glasi v prevodu službe, stanovanja ali z drugač- kot sledi: nimi represalijami in šikanami, ni doslej češkoslovaški KP in tajni policiji uspelo zatreti tega
gibanja Prvič so se pojavili dne Pretekli mesec je poteklo 10 7. januarja 1977 s svojim doku- let, odkar je pet držav Varšav-mentom “Charta 77” ali “Listi- skega pakta vojaško interveni-na 77”, s katerim zahtevajo spo- ralo na ozemlje naše države, kar štovanje človekovih pravic, kot se je zgodilo brez vednosti ali
jih določata češkoslovaška u- sporazuma vrhovnih predstav-i	y očig]ed pojačevanp
stava in obveznost s podpisom nikov češkoslovaške države — 1 mednarodne helsinške pogodbe, predsednika republike, vlade in Odtej se večkrat oglašajo z raz- narodne skunščin.e in brez ved-nimi zahtevami in protesti bo- nosti ali sporazuma takratnega diši posamezniki ali skupine, vodstvo češkoslovaške komuni-Doslej je okrog tisoč javnih pod- stične partije, njenega prvega
Nazvočnost čet ZSSR na našem ozemlju je bila dodatno u-rejena z dogovorom od 16. oktobra 1968 med ČSR in ZSSR, pri čemer tudi s tem dogovo-jrom ni bil legaliziran vdor čet. Na podlagi tega dogovora ostajajo sovjetske čete na ozemlju ČSR izrecno, “da jamčijo varnost socialističnih državnih
revanžističnih p r i z a devanj s strani zahodnonemških vojaških sil.”
Stavimo si vprašanje, ki ga samo besedilo dogovora ponuja,
sodelovanju v Evropi. Nujnost tega vprašanja je bila poudarjena tudi z obiskom predsednika Češkoslovaške socialistične republike in predsednika prezidi-ja vrhovnega sovjeta ZSSR v Zvezni republiki Nemčiji kakor tudi z izrecnim priznanjem obeh o miroljubnem značaju Zvezne republike Nemčije in njenih odnosov do naše dežele in do o-stalih držav Varšavskega pakta, ne da bi bilo z eno samo besedo govora o nevarnosti, ki v bese- j dilu dogovora o obstanku čet u- i temelj uje začasno navzočnost sovjetskih čet na ozemlju (naše) države.
pisnikov te listine, pristašev pa tajnika, prezidija in centralnega j če še zmeraj velja utemeljitev seveda mnogo več. Dne 21. av- komiteja.
gusta je minilo 10 let, odkar so Ta vojaški poseg je bil protina Češkoslovaško samovoljno zakonito dejanje v nasprotju z vkorakale “začasne” zasedbene Listino Združenih narodov, z čete petih držav Varšavskega Varšavskim paktom, s pogodbo pakta pod komando Sovjetske o prijateljstvu, sodelovanju in zveze da napravijo konec tako vzajemni pomoči med Češkoslo-
Zadnje vesti
Jiofbrau bi rad
SAN DIEGO, Kalif. — Polno potniško jet letalo Boeing 727 in mala Cessna, ki jo je krmaril študent-pilot sta treščili kakih 3,000 čevljev nad zemljo naravnost drug v drugega r3Z§jrji_________
in padli v ognju na gosto poseljeno področje, kjer se je vnelo 11 hiš in dve poslovni poslopji. Skupno je bilo mrtvih najmanj 147 oseb, vsi potniki Boeinga 727, študent-pilot Cessne in njegov učitelj ter 10 na tleh. To je doslej največja letalska nesreča v ZDA. Kako je do nje pi-išlo, je težko razumeti, ker je bili jasen dan z vidljivostjo 10 milj.
Obisk iz Argentine—
K svojemu bratu g. Antonu Šuštarju na 20561 Lindbergh v Euclidu je prišel na obisk g. Jože Šuštar iz Argentine. Brata se nista videla 40 let. Doma sta od Sv. Križa pri Moravčah. Kdor bi želel z g. Jožetom Šuštarjem, ki živi v Cordobi in vodi tam srednjo šolo za kmečke fante domačine, govoriti, ga lahko pokliče pri bratu Antonu na tel. 531-0132. Dobrodošel med nami!
Velik požar v naselbini—
Preteklo nedeljo okoli pete popoldne je nastal velik ogenj v zapuščenem poslopju tovarne na E. 63 St. blizu železnice !NYC. Tam je bila nekdaj našim ljudem na splošno znana tovarna “BOLCOVNA”, v kateri je bilo zaposlenih na stotine Slovencev. Požar je gasilo preko 100 gasilcev nad tri ure, predno so ga omejili. Dim se je dvigal iz pogorišča še včeraj. Staro poslopje je popolnoma uničeno, ogenj pa je zajel delno tudi poslopje Steel Improvement Co. in napravil precej škode.
šole ostanejo zaprte—
Sinoči na seji šolskega odbora za Cleveland je bil’izvoljen za novega predsednika namesto od-stopivšega A. Pinkneyja John E. Gallagher Jr., star 27 let. Po seji je dejal novinarjem, da bodo clevelandske javne šole verjetno ostale zaprte še dva tedna.
^remenski prerok
imenovani “češki pomladi” — Dubčekovemu poskusu “huma-nizirati” komunizem. To priložnost izkoriščajo Rusi in, kot kaže, spreminjajo začasnost v trajnost, saj se že 10 let ne premaknejo iz Češke, s čemer kršijo mednarodne o b v e z n osti. Dozdevno ne zaupajo v pokorščino svojih podložnikov. Prebivalstvo pa občuti zasedbo kot težko politično in moralno breme. Zato je skupina “Listina 77” izdala
za navzočnost čet v naši deželi potem, ko so se normalizirali odnosi med državami Varšavskega dogovora in Zvezno republiko Nemčijo, in to z dogovorom med Sovjetsko zvezo in Zvezno republiko Nemčijo o ne-uporabljanju nasilja v medsebojnih odnosih (1970), z istovrstnim dogovorom med Ljudsko republiko Poljsko in Zvezno republiko Nemčijo (1970), z osnovnim dogovorom med obema nemškima državama (1972) nost, da je intervencija avgusta in z dogovorom o medsebojnih 1968 tako težko zapletla notra-odnosih med Češkoslovaško in njepolitični razvoj na Češkoslo-Zvezno republiko N e m či j o vaiškem, da moramo še danes (1973), kakor tudi s podpisom čutiti posledice teh zapletov. Sovjetske zveze dogovora med Praga in Brno, 12. avg. 1978.
Na podlagi tega dogovora naj bi vlade zadevnih držav izvajale posledice, katere naj se ne bi nanašale samo na normaliziranje odnosov z Zvezno republiko Nemčijo, temveč predvsem na norm aliziranje češkoslovaško-sovjetskih odnosov:	obstoj čet
kake države v mirnem času na območju druge države se ne sklada s pogoji, ki bi mogli veljati za normalne.
Tako sklepanje potrjuje okol-
vaško in Sovjetsko zvezo od 12. decembra 1943, kakor tudi (v nasprotju) S sporazumom o definiciji napadalca in napada od 4. julija 1933, katerega sta podpisali obe držvi in je do danes veljaven. Njega protizakonitost je potrdila v polnem obsegu tudi zaključna listina konference o varnosti ih sodelovanju v Evropi, podpisana v Helsinkih dne 1. avgusta 1975, katere 6. člen o načelih mirnega sožitja vsebuje 1 štirimi velesilami o Berlinu in Podpisi: Dr. Ladislav Hejdanek
po svojih glasnikih nekaj dni obveznost brezpogojno odpove- posebej no normal j hiranju od-t betežno sončno z naj višjo pred deseto obletnico zasedbe dati se vsakršnemu vmešavanju nosov vseh držav Varšavskega ^Peraturo okoli 73 F (23 C). n0v dokument, s katerim zaji-|in posebej vojaški intervenciji |pakta in Zvezne republike Nem-
Marta Kubisova Dr. Jaroslav Sabata Glasniki “Listine 77”
OSLO, Nor. — Znani evangelist Billy Grabam je preteklo nedeljo govoril pred kakimi 20,000 osebami v Oslu, pa bil pri tem ponovno prekinjen po večji skupini veri in njenemu oznanjanju sovražnih ljudi. Ti so metali med poslušalce protiverske letake, pa tudi gnile paradižnike, limone in drugo.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je na zasedanju Mednarodnega monetarnega sklada in Svetovne banke vče-j raj 3,500 delegatom z vsega sveta napovedal nove ukrepe za utrdite\ vrednosti dolarja' 7 omejitvijo inflacije in odpravo velikega primanjkljaja v zunanji plačilni bilanci ZDA.	!
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Mednarodne zveze strojnikov, najbolj levo usmerjene skupine organiziranega delavstva v AFL-CIO, je včeraj obtožil predsednika Carterja, da je zapustil delavstvo in se podal pritisku desnice. William W. Winpisinger, predsednik unije z okoli 927,-000 člani, je bil pri volitvah leta 1976 vnet podpornik Carterja, sedaj pa je z njim prelomil in izjavil, da ga ne bo podpiral, če bi se odločil znova kandidirati.	.
Steve Benčič, lastnik Hofbrau Haus na 1490 E. 55 St., bi rad svoje prostore moderniziral in razširil. Kupil je v bližini 11 hiš, da bi mogel razširiti restavracijo in urediti poleg nje primerno parkališče. Zaprosil je za delno spremembo predpisov za okolico, kjer stoji njegova restavracija, pa mu je prizivni odbor, pristojen za to, včeraj že drugič prošnjo odklonil. Benčič je dejal, da bo njegov arhitekt načrt za razširitev spremenil in dopolnil tako, da bo sprejemljiv odboru. Izvedba celotnega načrta, če bo odobren, bo stala, kot je rekel Benčič, $500,090.
OTRANTO, It. — Viktor Kolo, študent iz Valone v Albaniji, je v čolnu priveslal 55 milj daleč iz Albanije do sem in zaprosil za politično zatočišče.
BONN, ZRN. — Policija je razkrila, da je ženska, ki so jo prijeli preteklo soboto med streljanjem pri Dortmundu, 26 let stara Angelica Speitel, ena najbolj znanih in iskanih nemških teroristov. Njen tovariš Michael Knoll, ki je bil kot ona ranjen v spopadu s policijo, v katerem je bil en policaj mrtev, enemu od teroristov pa je uspelo pobegniti, je le manj pomemben član Baader-Meihof teroristične skupine. A. Speitel so prijeli 17 dni potem, ko je bil Willy Peter Stoli ubit v spopadu s policijo v Dusseldorfu in teden potem, ko so v Britaniji prijeli eno izmed ustanoviteljev teroristične skupine Astrid Proll.
Dopisujte v Ameriško Domovino, sporočajte vse zanimive novice o rojakih v svojih naselbinah!
gS-H /IMERISKA POMOMWA
/*•.'!/* K .t/ ■ *? /% n o i^l i
6117 ST. CLAIR AYE. — 431-0626 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation
In še eno, Janez Čuček! Kristjan ne sovraži, v njegovem srcu za sovraštvo ni mesta. Kar se mu zdi nepravilno, škodljivo ali celo krivično in zločinsko, ne sovraži, ampak le odklanja, zavrača in pred njim svari v duhu krščanske ljubezni tudi druge! Ljubljanski Janez Čuček očitno tudi tega ne ve!
James V. Debevec — Owner, Publisher
/Published daily except Wed., Sat, Sun,, holidays, 1st 2 weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 month* Friday Edition — $10.00 for one year.
Second Glass Postage Paid at Cleveland, QMo
No. 140 Tuesday, Sept. 26, 1978
Stara domovina ni tikomur trn v peti
Resno dvomimo, da bi bil med Slovenci v Velikem Clevelandu kdo, ki bi mu bila “stara domovina trn v peti”, prav tako jih nemara ni dosti, ki bi kaj takega mislili o svojih rojakih in rojakinjah. Taka misel se je lahko rodila le v glavi Janeza Čučka, ki so mu razmere med Slovenci v Clevelandu nepoznane in njihova miselnost tuja.
Da “stara domovina ni trn v peti” Ameriški Domovini, je jasno vsakomur, ki jo je kdaj imel v rokah in jo le površno bral. S čim in kako je naš list pokazal ljubezen, skrb in odgovornost do “stare domovine”, smo na tem mestu omenili zadnjič.
Janez Čuček svojim čitateljem v Sloveniji nakazuje, da bi naj bila Ameriška Domovina glasilo le “peščice” ljudi. Ko preje trdi, da je v Clevelandu okrog 50,000 ljudi, ki se imajo za Slovence, ne pove nič, da bi imeli ti še kako drugo glasilo. Če bi se Janez Čuček malo pobrigal in pregledal Ameriške Domovine, ki izidejo v tretjem tednu vsakega meseca, bi lahko odkril, čigavo glasilo je vse AD. V teh številkah so namreč navedene vse ustanove in organizacije, katerih glasilo je ta list. Teh ni le nekaj ducatov, ampak blizu sto! Z nekaj redkimi izjemami vse, kar med Slovenci v Clevelandu kaj pomeni in velja!	'
To so ustanove, kulturna, bratska, športna in družabna društva ter klubi, med njimi seveda tudi — protikomunistični borci, ki so Janezu Čučku prav gotovo “trn v peti”.
Ameriška Domovina je v prvi vrsti list ameriških Slovencev katoliškega prepričanja, vendar se v njej oglašajo ljudje vseh nazorov in gledanj, ki znajo in hočejo pisati umirjeno, strpno, pošteno in dostojno, ne da bi pri tem koga osebno napadali ali žalili. Razprave o vseh vprašanjih so dobrodošle, ni pa list za to, da bi se v njem ljudje osebno napadali in prepirali! Seveda ni v našem listu mesta za kako protiversko pisanje in ne za kakršno koli komunistično ali fašistično propagando!
“Ameriška Domovina”, uredništvo časopisa sloven ske sovražne politične emigracije. — Tako je zapisal Ja nez Čuček na svoj posnetek poslopja Ameriške Domovine.
Ta ljubljanski časnikar nima prav, kot smo videli, ko trdi, da je Ameriški Domovini “stara domovina trn v peti”. Takih ljudi in takih ustanov, ki bi jim bila “stara do movina trn v peti”, namreč med nami sploh nikdar ni bilo in jih ni! Vsi imamo svojo Slovenijo radi in ji želimo vse najboljše!
Kaj je za Slovenijo in slovenski narod najboljše, v tem vprašanju in v odgovoru nanj se ločimo Slovenci v Clevelandu in se ločijo tudi Slovenci v SR Sloveniji in v zamejstvu.
Velika večina slovenskih naseljencev v naši deželi je demokratičnega mišljenja, sprejela je red te dežele, se vživela vanj in uživa vse ugodnosti, ki jih ji nudi. Ker se počuti v teh razmerah, četudi seveda niso brez napak, dobro, želi tudi svojim rojakom doma isto svobodo, iste pravice. Le redki so med slovenskimi priseljenci v to deželo, ki bi se vnemali za socializem ali komunizem, zato gledajo ifegativno nanj tudi v SR Sloveniji.
To onim v Ljubljani ni všeč in bi radi pridobili med nami za svoj sistem, politični in družabni, čim več podpore. Pri tem ne izbirajo sredstev, vse jim pride prav, kar le služi cilju. Pošiljajo med slovenske izseljence v svobodni svet svoje propagandiste, svojo propagando, svoje “kulturne” in vsakovrstne druge skupine... To je neposredno mešanje v notranje zadeve ZDA, je izpodkopavanje zaupan ja v naše ustanove, v ameriški svobodni demokra lični red, je izrazito petokolonaštvo, s kakršnim je nekoč hitlerizem spodkopaval in uničeval trdnost držav, ki jih je izbral za svoje žrtve.
Kdor rojake opozarja na to, jih svari pred sovražniki našega reda, naše. svobode, ko prihajajo med nas kot “nosilci pozdravov domovine”, kot “nosilci kulture iz starega kraja”, je seveda tem trn v peti.
Slovenski priseljenci v ZDA so na spošno trezni, u-inirjem in strpni ljudje, ki znajo ločiti med resnico in lažjo, ki hitro spoznajo, kdo jim hoče dobro in kdo jih bi rad le izrabljal za svoje namene.
Politična emigracija, ki bi bila sovražna slovenskim narodnim ciljem, slovenskemu narodnemu programu,- bi brez dvoma ne mogla uspevati v taki sredini. Take emigracije, ne politične in ne nobene druge, med nami ni.
Je pa med slovenskimi priseljenci v ZDA precejšnja večina, ki presoja razmere v SR Sloveniji s svojimi lastnimi očmi, jih ocenjuje drugače kot tamkajšnji režimski ljudje. Zato seveda še dolgo ni “slovenska sovražna politična emigracija”, kot to misli Janez Čuček, ki očitno ni navajen, da bi ljudje premišljali in celo odločali s svojo lastino glavo in ne slepo sledili usiljenim vodnikom.
IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
CHICAGO, 111. — Pot, katero bom opisal, je precej zanimiva. Kar pričnimo. V torek, 25. julija, zjutraj Uas je avtobus odpeljal izpred hotela Captain Cook na železniško postajo v Anchorage, od koder smo se kmalu proti 8. uri odpeljali proti McKinley parku. Železnice na A-Ijaski so državna last in ne kakor drugod po Ameriki last privatnih družb. Tudi se s to želez-1 nico ne moreš peljati kam ven iz Aljaske. Vsi stroji kakor vagoni so bili prepeljani v Aljasko po vodni poti v Anchorage, kjer se ta železnica prične. Vlak pelje samo enkrat dnevno iz Anchorage do Fairbanks, prav tako iz Fairbanksa v obratni smeri do Anchorage. Nekako na sredi pota na eni postaji sta dva tira, kjer se vlaka srečata, oziroma drug na drugega počakata. Petnajst minut razlike ne pomeni nič, ker sta vlaka edini promet na progi.
; Naš vlak je imel tudi en vagon z drugim nadstropjem. Drugo nadstropje je bilo v obliki kupole s stekleno streho. Imela
memo. Berila bere kdo od učencev.
Ki
V	Chicago bo prišla menda v novembru misijonarka sestra Silva Žužek. Z veseljem jo bomo sprejeli, ker vemo, da nam bo pokazala mnogo lepih slik iz svojega misijona.
❖
V	farnem glasilu sem bral prošnjo župnika za večjo podporo farni cerkvi. Fara se bori z inflacijo. Stroški naraščajo, prispevki premnogih faranov pa so še zmeraj na višini kakor pred 15 leti. Če delavci čutijo, da nimajo zadostne plače, gredo na štrajk. Sedaj zaslužijo okrog $4 do $5 na uro. Ali bi res ne zmogli dati Bogu, kar je božjega tako, da bi vsako nedeljo dali enourno plačo za cerkvene potrebe? Zakaj skopost prav pri potrebah za cerkev? Izprašajmo si vest. Nalašč sem pogledal v finančno poročilo fare za leto 1977. Koliko ljudi je, ki dajejo še danes tako neznatne vsote, da bi jih moralo biti sram. Vsote se gibljejo od $35 tja gori do $75.
sva srečo, da sva našla prostor . Seveda so tudi mnogi, ki res da-v drugem nadstropju ter imela 'jo veliko kljub temu, da njihovi

do McKinley parka prav lep razgled na obe strani proge, po kateri smo se vozili. Vlak je imel tudi restavracijo in bar, tako da je bilo poskrbljeno za lačne in žejne. Ko smo se pričeli peljati iz Anchorage, smo imeli 38 čevljev nadmorske višine, predno smo prišli do parka, se je proga na postaji Summit povzpela na višino 2,337 čevljev.
Vlak je vozil zelo počasi. Naj-prvo smo se peljali mimo vojaške letalske baze ter bolj med nizkimi hribi, toda kmalu smo Komodnost in nič drugega kot prišli v sotesko, na obeh straneh j komodnost. Z avtom ob nede-soteske pa snežniki. Spominjala ,ljskih popoldnevih do 100 milj naju je na Bohinjsko jezero, (daleč, da bi si vzeli čas za slo-kjer so skalne pečine tudi prav vensko mašo ob nedeljah, se jim
ne ljubi. “Mi radi dolgo spimo,” sem slišal.
otroci hodijo v druge farne šole
in tako morajo podirati dve fari. *
Še eno v tej zvezi. Počitnic je konec. Praznine, ki je včasih zevala v cerkvi ob počitniških nedeljah, naj bo konec. Koliko ljudi, tudi novonaseljencev, bi lahko spet redno prišlo k maši k Sv. Štefanu. Je to naša materina cerkev. Mnogi so se tu poročili, dali krstiti svoje otroke, celo v farno šolo so hodili semkaj j Ob nedeljah pa jih ni več blizu.
do jezera. Ta dolina se imenuje Matanuska, kjer se nam je pridružila reka Susitna, ki je precej kalna. Stranski pritoki te reke prihajajo iz ledenikov, ki se v tem času topijo ter ta voda izpira pobočja ter prinaša precej umazanije v obliki finega peska v reko. Kjer se je soteska razširila, smo videli več jezer, na obeh straneh pa hribi, katerih vrhovi so bili še zasneženi. (Dalje)
❖
V programu slovenske sobotne šole so zaradi nove maše, ki bo v nedeljo, 1. oktobra, pri Sv. Štefanu, nastale nujne spremembe. Otvoritvena maša je bila v nedeljo, 24. septembra, po maši pa v spodnji cerkveni dvorani sestanek staršev.
Sobotna šola prične s poukom soboto, 7. oktobra. — Kosilo v prid slovenske sobotne šole bo v nedeljo, 15. oktobra. Vstopnice Dodo kmalu v predprodaji. Cena je $5.
*
Na obisku sta pri svojih hčerah in zetih ter vnukih in vnučkah Filip Stanovnik in žena Marjana. Filip je bil vsa leta član cerkvenega pevskega zbora in tudi sposoben režiser. Dobrodošla med nami!
Farna šola ima letos precej več dijakov. Če sem prav slišal, o-krog 225. Farno šolo sv. Adal-aerta v bližini so morali zapreti. Nekaj učencev se je vpisalo v šolo pri Sv. Piju. drugi so prišli k nam. Pri maši je prav živahno. Naš diakon Jack Žibert, ki bo kmalu pel novo mašo, vzame v roke kitaro. Sam je dober pevec, tako da je petje kar pri-
Vodnik črncev Rev. Jesse Jackson je te dni na televiziji povedal svojim črnim rojakom “Vaši otroci naj bodo vsak dan po dve uri več pri knjigah in 2 uri manj pred televizorjem!” Imel je prav in bi morali to uvesti tudi beli starši, prav posebno
pa še starši slovenskih otrok.
*
Ko lonec prekipi. — Razku stran, od nog do glave ves povit možak je stal pred sodnikom: “Z njo se prepogosto ne da več živeti! Odkar sva se poročila, tega je že deset let, me stalno obmetuje z vsem mogočim.” “Zakaj se niste že prej pritožili?”
“Ja, od začetka ji je šlo slabo od rok, zdaj pa vse pogosteje zadene.”
Lepo vse pozdravlja
“Toti Štajerc”
-----o------
iasfop faroisiskega Slovenskega gfedaiiša v OSevelandu
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 8. oktobra, ob 4. uri popoldne bo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue gostovalo Slovensko gledališče iz Toronta, Kanada, z opereto “Na planincah naših”.
Rezervirajmo si čas in s svojo udeležbo pokažimo, da znamo ceniti delo naših kulturnih delavcev in mladih igralcev, ki nam tokrat prinašajo s svojim nastopom veselo domačo pesem in šaljivo besedo.
'	K. S.
Iz življenja Slovencev v Milwaukeejit
MILWAUKEE, Wis. — Polet-e, katerega smo srečno preživeli, je šlo tako naglo mimo nas, da človek komaj verjame, da ga že ni več. Vroče sonce, ki je o-grevalo našo zemljo in nas, se je ohladilo. Dnevi so se skrčili in prišla je v deželo jesen, ki nas obdarja s sadovi matere zemlje.
Triglavski park, katerega je vse poletje obilno deževje držalo v lepi zeleni svežosti, je bil vedno poln življenja. Sreča je bila v tem, da so bile vse prireditve v Parku zelo lepo obiskane in vse nedelje sončne — brez dežja. Za vsemi lepimi srečanji pa se je končno življenje umirilo in uneslo. Zadnja skupna prireditev je še tradicionalna “Vinska trgatev” v Parku, ki bo dne 1. oktobra, pričenši ob 12. uri (opoldne), kjer bodo postregli z dobro hrano in novim ter starim vinom.
Življenje med Slovenci v mesecu septembru je bilo precej živahno. Večja skupna vseslovenska prireditev — festival je bila v nedeljo, 10. t. m., v Arcadian parku (United Slovenes Ethnic Heritage) ali kratko: USPEH”. Namen te prireditve je bil zbrati denar za postavitev slovenske hišice, ki bo v sklopu 31 drugih evropskih hišic postavljena v takozvani evropski vasi v velikem milwauškem mu zeju. Prireditev je bila lepo obiskana. Poleg društva Sloge, Ženske zveze, Lilije .in KSKJ so sodelovali tudi pevci cerkve sv, Janeza in folklorna plesna skupina Triglava. Zraven domačih slovenskih godbenikov je gostoval tudi “kralj polke” Frankie Yankovich iz Clevelanda. Sodijo, da je bil tudi finančni uspeh tolikšen, da bo verjetno dovolj za kritje stroškov za kočo.
Balincarske tekme, ki so bile vse poletje predmet zanimanja in zabave v Parku, so končane. Prvo mesto si je priboril mladi Janez Mejač. Tolkel je vse stare “gade”-prvake, kakor Franja Mejača, Jakoba Modica, J. Li-monija, Ivana Bambiča in Kotarja Rudija. Pri tekmah so se dobro držali in se borili tudi: Jože Kunovar, Franci Mejač, Franci Coffelt, Bine Smolej in “stara špoftkinja” Dara Strmšek. Od naj mlajših veliko obeta 17-letni Tommy Kunovar. Stara navada je že da balincarske tekme zaključijo s primernim piknikom, ki je vselej za vse nekaj zelo domačega in veselega. Ta se je vršil v soboto, 16. sept., popoldne v Parku. Pripravljenega je bilo zvrhane ponve na ražnju pečenega govejega mesa in prašičje pečenke s krompirjem, stročjim fižolom in domačo solato iz sosedovega velikega vrta, kakor vedno za večje veselice in piknike. K temu so stočili še “meh” kalifornij čana in sod znanega milwauskega piva. Bilo je vsega za vse in veliko dobre volje, posebno še, ker je bilo vse to, reci in piši — zastonj.
Tridesetletnico zakonskega življenja sta praznovala v teh dneh zelo ugledna zakonca Jože in Rezka Smolič. Slovenska kulturna radijska ura ju je lepo počastila. Čestitkam se pridružuje tudi društvo Triglav, katerega delavna in zvesta člana sta oba. V Parku ni nobenega poslopja ali drugega napredka, kjer ne bi bila Jožetova mojstrska in pridna roka zraven. Zato je bil izvoljen za upravitelja Parka. Vsa družina je poznana kot zelo priljubljena. V lepem zakonu so se jima rodili štirje otroci; dva postavna fanta in dve prijazni dekleti. Slavljencema kličemo: Še na mnogo let!
V nedeljo, 17. t.m., je milwau-ški pomožni škof blagoslovil novo župnišče sv. Janeza na Cold Spring Rd., ki je bilo odprto vsem župljanom na ogled. Novega župnišča so gotovo najbolj
veseli častiti očetje frančiškani, t ki so do zdaj živeli deljeno v dveh hišah: stari farmarski in drugi, precej oddaljeni od cerkve. Iz druge hiše se itak morajo seliti, ker jo j e kupila gradbena cestna družba in se bo morala umakniti novi cesti. Tako so pridni župljani zgradili svojim dobrim dušnim pastirjem lepo bivališče.
*
Preteklo sredo, 20. sept., je umrl slovenski javnosti dobro poznani direktor pogrebnega zavoda g. Frank Ermenc. Bil je štajerski rojak, zaveden Slovenec in ljubitelj slovenske pesmi. S svojo ženo Mary je vedno rad obiskoval vse kulturne prireditve in naše piknike. Dolgo vrsto let je bil eden glavnih podpornikov Slovenske kulturne radijske ure, katere zvesti poslušalec je vedno bil. Dosegel je Visoko starost 85 let. Naj v miru počiva! Ge. Mary in sorodnikom naše globoko sožalje!
Dragi g. Simončič! V Vašem zadnjem članku A.D. od 7. septembra berem, da omenjate nekega Franceta iz Milwaukeeja. Ali sem to jaz, ne vem? Lahko da. Spoznal sem Vas v Bagnoli-ju, ko me Vam je predstavil Marjan Petrič. Z Marjanom pa sva skupaj delala v registracijski pisarni za begunce, od koder smo spremili več transportov v Avstralijo in drugam. Bil sem tudi v Senigaliji, Rimu in Salernu v begunskem otroškem taborišču za telovadbo, kjer je bil tudi pok. g. J. Luskar. Rad prebiram Vaše dopise iz življenja naših ljudi tam. Upam, da se poznava in sva prava. Po toliko letih sva se našla in sem prepričan, da si bova v doglednem času kaj več pisala. Moj naslov je: F. Rozina, 27 W. Scott St., Milwaukee, Wis. 53204. Z najlepšimi pozdravi Vam vdani F. R.
Občni zbor S.K.D. Triglav bo v nedeljo, 7. okt., ob 2h pop. v Parku. Vsi člani vljudno vabljeni!
Vsem bralcem AD in naših člankov lep pozdrav!
F. R.
/
Dragi čifafeljl!
Za 20. oktober 1978 bo Ameriška Domovina tiskala posebna spominsko izdajo, posvečeno bivšemu zveznemu senatorju Franku' J. Lauschetu.
Tiskana bo en teden pred slavnostjo 28. oktobra, ko bo novo poslopje z državnimi u-radi v središču mesta Clevelanda dobilo ime po F. J. Lau-šetu. Zvečer bo na banketu na Cleveland State University pod pokroviteljstvom Slovenian American Heritage Foundation (SAHF) petkratni ohij-ski guverner vključen v Dvorano slave te ustanove (SAHF).
Mi bi radi, da bi bil vsak či-tatelj lista Ameriška Domovina povezan s tem monumentalnim dogodkom počastitve našega legendarnega državnika tako, da bi dal v posebno “zbirateljsko izdajo” tega liste glas s pozdravi F. J. Lauschetu. Mi smo prepričani, da bodo to izdajo AD čitali tisoči Amerikancev vsepovsod in j° hranili kot spomin zgodovinskega dne in kot poročilo ° življenju F. J. Lauscheta.
Osebni pozdravi z imenotn in naslovom v mastnem tiskn [običajne velikosti 10 točk bodo $5. Za $10 bosta ime in ne-slov natisnjena v črkah, ki jth rabimo za naslove večjih sestavkov in poročil v listu.
V pozdravu za $30 je mogoče dodati imenu in naslovu Še posebno sporočilo za ta en-kratni dogodek.
Oglasi naj bi bili v urade najkasneje v četrtek, 12. tobra 1978, če le mogoče Pa preje.
Pomagajte nam, prosim0’ napraviti ta dogodek za dan< ki ga Frank J. Lausche ne nikdar pozabil, in za dan, bo svet vstal in priznal sl°' venske ljudi, ki so ponosni, da dajo priznanje enemu 0 svojih.
Vaš vdani
JAMES V. DEBEVEC’ predsednik American Home Publishing Co.
IZ NAŠIH VRST
Ont. — Spoštovani! boste skušali ohranjati naš m
b° rL* bere1”
Toronto
Pošiljam enoletno naročnino in dar za tiskovni sklad.
Ameriško Domovino imam zelo rada, pogrešam pa lepe in poučne sestavke častite sestre Lavoslave, kateri so bogatili moje duševno življenje.
Škoda, da lista ne prejemam redno, več številk se tudi izgubi. Mislim, da je to krivda pošte. Saj bi poštni uslužbenci najraje samo štrajkali.
Želim Vam mnogo božjega blagoslova pri Vašem zaslužnem delu in Vas • spoštljivo pozdravljam!
Marija Gorše
slovenski jezik kjerkoli goče. Sedaj posebno rada roman, ki je res lep.	^
Vsem želim zdravja in sreč6 hvala za vse novice in dopts0’
Z naj lepšimi pozdravi dolgoletna naročnica.
Marija Lag°3
Toronto, Ont. — Sposto'A’p Lepa hvala za prij azno obve ^ o poteku naročnine. Prilož6 ,L] denarna nakaznica za °b naročnine.
Z Ameriško Domovino sV^c
Euclid, O. — Spoštovani! Priloženo pošiljam naročnino za prihodnje leto. Kar je več naj bo za tiskovni sklad našega priljubljenega lista.
Z najlepšimi pozdravi!
Marija Strancar
si;
dovoljna in Vam želiva
iF'v
uspehov pri izdajanju i11 jevanju.
Iskreno pozdravljava! f Franc in Cilka l^oS
*	let«
Betlehem, Pa. — Spot 3 r naokoli in čas za obnovo n nine. Priložen je ček za en° in prispevek v pomoč. ^ ^ Mi brez Ameriške E)om°
Bridgport, Conn. — Spoštova- ne bi mogli biti. Imamo 3° ^ i
in se Vam lepo zahvaljuj61
ni! Priloženo pošiljam enoletno naročnino in pet dolarjev za tiskovni sklad. Sicer mi naročnina še ni zapadla, pa bom šla oktobra v bolnico na operacijo. Tudi za č.g. Cvetka Vam bom poslala še pred božičem.
Čeprav imam potežkoče s srcem, še vedno vse sama ponaredim. Imam tudi vrt in v njem različno zelenjavo, pa tudi domača zdravilna zelišča. Zdravnik mi pravi, da sem močne narave in da operacija ne ho nevarna. Zaupam v Boga, brez katerega volje se nič ne zgodi.
Ameriško Domovino rada in zvesto berem. Naj Vam ljubi Bog da dobrega zdravja, da jo boste lahko še dolgo pisali, da
redno pošiljanje.	^
Pošiljamo Vam naše leP' drave in vse dobre želj6^ ,gC Družina Stephen
* ❖ *
Toronto, Ont. — Sp0^0^ f Ker mi je potekla naročn1^ jji obnavljam zopet za eno	^
prilagam dar za njen tis sklad.
Vas lepo pozdravljanj
Jernej SuS
ZA SMEH
g'
“Moja žena kar naprei
i.” -
“O čem?”
“Tega pa še ni poveda 3
o?'
o' I
	
KANADSKA DOMOVINA
je bil, 'da Je predaval večinoma j Novinar Stojan Spetič, komu-o ideologiji, nič ali malo pa o jnist, ni priznal, da je prelom s povezavi med ideologijo in de- Kominformo kriv odpadanja
Iz slovenskega Toronta
VSE SLOVENCE IN SLOVENKE TER SLOVENSKE ORGANIZACIJE,
ki se še niso prijavile širom Kanade, ZDA, še posebej pa vse v Ontariu in v Torontu,
— narodnim nošam bo posvečena posebna pozornost — vabi meddruštveni odbor
Slovenske Krščanske Demokracije in Slovenske Narodne Zveze v Kanadi,
s sodelovanjem in podporo številnih drugih organizacij
4
na * v
PROSLAVO
60-letnice proglasitve slovenske svobode __ 29. oktobra 1918 v Ljubljani na Kongresnem trgu
•	in
30-letnice prihoda prvih političnih emigrantov v Kanado
KI BO 29. OKTOBRA (V NEDELJO POPOLDNE)
V TORONTU V HOTELU TORONTO (na vogalu Richmond St. W. in University Ave.).
Program bo vseboval:
1)	Ob 2. uri popoldne slovesna sv. maša v
, sv. Mihaela, ki jo bo daroval prevzvišeni pomožni škof g. dr. Alojzij Ambrožič.
2)	Po maši sprevod v hotel Toronto.
3)	Po prihodu do 4. ure sprejem (reception).
4)	Slavnostno kosilo z Akademijo.
V-.,
Vstopnico dobite, če pišete in pošljete nakaznico na naslov:
katedrali
torontski
ček ali denarno
venskega športnega kluba, je s SLOV ENSKA HRANILNICA svojo krepko slovensko besedo IN POSOJILNICA JANEZA E. osvojil občinstvo in izročil slav- KREKA V TORONTU (John E. Ijencu modri jopič (blazer) Krek’s Slovenian Credit Union Športnega kluba.	(Ltd.).
Sedaj je prišel čas, da g. Ja- j Zaradi zadružnega sodelova-nez sam spregovori. Govoril je nja članov in požrtvovalnosti o presenečenju, ki mu ga je pri- j odbornikov, kakor tudi skrbno-pravila slovenska skupnost, se sti uprave in nameščencev, je prisrčno zahvalil za vso pozor- ■ zadruga dosegla velik uspeh. Ko nost, čestitke in darila. Pred-' je odbor na prvem občnem zbo-Ivsem pa je izrazil veselje nad |ru koncem leta 1953 podal obra-dejstvom, da je ob tej priliki čun o svojem delovanju za dobo zbranih toliko zastopnikov naše- šestih mesecev, je bilo zapisano:
ga javnega življenja, da smo vsi eno, za kar bi se morali vedno in povsod prizadevati.
Tako smo bili tisti večer ena sama velika družina, gospod Janez pa naš dobri oče, katerega naj Bog blagoslovijo in ohranja v zdravju in življenjskem pogumu ter poplača nesebično delo, skrb in vzorno duhovno vodstvo z zakladi v nebesih.
Anica Resnik
da se je pridružilo
zadrugi .......... 139 članov
da je stanje hranilnih
vlog ............. $24,339.00
in da znašajo posojila na ta dan________
$11,348.00 j
60/30 — (PROSLAVA)
618 Manning Ave., Toronto,-Ont. M6G 2V9 Acct. No. 6030
Vsa nadaljna navodila bodo objavljena v naslednjih , številkah A.D.
Vstopnice za kosilo in akade7nijo so po $15 za odrasle in po $10 za mladino (do 14. leta starosti).
MEDDRUŠTVENI ODBOR SKD in SNZ
Praznovanje 85-iefnfoe š* g- Janeza ICopaša, 01
TORONTO, Ont. — V Baragovem domu na Slovenskem letovišču je v soboto, 9. septembra, potekalo veselo praznovanje 65-letnice rojstva priljubljenega č. g. Janez Kopača, župnika pri Mariji Brezmadežni v New Torontu, ki je zagledal luč sveta
v prelepi Poljanski dolini na Goren.jskem. Večerno slavje je povzdignil s svojo udeležbo naš rojak, torontski pomožni škof dr. Lojze Ambrožič. Navzoči so bili še gg. duhovniki Ivan Jan, Prane Letonja, Franc Skumavc, Karl Ceglar in predstojnik kanadskih lazaristov e. g. Jože Mejač. G. Janezu so prišle čestitat Marijine sestre iz New Toronta, zastopniki slovenskih društev in letovišč, predvsem pa letni sodelavci Slovenskega letovišča, kjer je naš slavljenec skrben gospodar in priden delavec.
Predsednik letoviškega odbora g. Janez Flegar je v svojem, nagovoru pred večerjo na kratko opisal življenjsko pot in delo g. Janeza kot duhovnika in misijonarja, begunca in kanadskega novonaseljenoa. Č. g. Janez je sin kmečkih staršev. L. 1938 je bil posvečen v duhovnika ter stopil v red lazaristov. Veliko je delal v Fantovskih odsekih in k 1945 skupno z ostalimi begunci zopustil domovino. Kot misijonar je odšel na Kitajsko in tam ostal v Gospodovem vinogradu, dokler ga komunisti niso izgnali. Kot pomočnik č. g. dr. Kolariču, prvemu župniku pri Mariji Pomagaj v Torontu, je Pomagal organizirati prvo slo-vensko župnijo v Kanadi, slovensko šolo in redno pisal v Sožjo besedo, katere urednik je danes. Z imenovanjem za žup-riika pri Brezmadežni v New Torontu je prevzel g. Janez od-
govorno nalogo. Sad njegovega dela je lepa cerkev na Brown’s Line. Kot dolgoletni predstojnik lazaristov v Kanadi je skrbel tudi za Slovensko letovišče, ki je velikega pomena za duhovno in narodno-kulturno rast slovenske skupnosti v Kanadi. Mnogo dela je bilo potrebno, da se je očistila zemlja, uredila dva bazena, j zgradila kapelica Marije Pomagaj, napeljala voda in elektrika, da se je postavil Baragov dom in kip in uredilo še sto stvari, ki v poletnih, pa tudi že v zimskih mesecih vabijo naše ljudi na ta slovenski kraj k procesiji sv. Rešnjega Telesa, na Katoliški in Slovenski dan, Baragovo praznovanje ali samo na počitnice in razvedrilo v prosti naravi.
Pri vsem tem delu ima č. g. Kopač mnogo zaslug. Ob njegovi 65-letnici je lepa prilika, da prejme javno zahvalo in priznanje za vso skrb in zaupanje, ki ga nam izkazuje, in dobro voljo, ki jo z nami deli.
Po večerji je spregovoril prevzvišeni g. škof Ambrožič. S čestitkami so se pridružili čč. gg. duhovniki. G. Lojze Rigler je potem prečital pismo g. Otmarja Mauser j a, predsednika društva Baraga. Za njim so se zvrstili zastopniki društev župnije Brezmdežne (g. in ga. Sta-jan Ludvik in Slavka, ga. Marija Švab). V imenu društva Tabor je spregvoril g. Lojze Babič in predstavil g. Janeza predvsem kot dobrega očeta svoji župnijski in letoviški družini. Iz hvaležnega srca je privrela per sem zveste, župljanke Slavke Stajanove., • Sledile so čestitke Lovskega društva, prekmurskega društva Večerni zvon, društva Simon Gregorčič. Mladi Frank Krmelj, zastopnik Slo-
Slovenska hraniSnka m posojilnica J. E. Iraka v Torontu h® omajala 21-Iolnioo olstpja
TORONTO, Ont. — V soboto, 30. septembra 1978, bo Slovenska hranilnica in posojilnica J. E. Kreka praznovala 25-letnico svojega delovanja v cerkveni dvorani na Manning Avenue.
To ni navadna obletnica gospodarskega podjetja. V srebrnem jubileju Slovenske hranilnice in posojilnice Janeza E. Kreka je vključeno delovanje mnogih Slovencev v Torontu. Ta ustanova že 25 let združuje ljudi slovenskega porekla v zadružni skupnosti, ohranja slovensko zavest, s posojili pomaga slovenskim družinam ustanavljati svoje domove pod lastno streho, pomaga članom začeti ali razširiti njihovo poslovanje, o-brt in nudi pomoč v razne druge namene.
Slovenska hranilnica in posojilnica na 646 Euclid Avenue po svojih močeh ohranja in nadaljuje ideje in‘delo dr. Janeza E. Kreka, voditelja slovenskega naroda, organizatorja in idejnega vodnika zadružnega gibanja v Sloveniji v začetku tega stoletja. V njegov spomin in priznanje so ustanovitelji dali kreditni zadrugi v Torontu ime:
Po zadnjih podatkih (31. juli-ija 1978) pa so te postavke precej večje.
Zaporedna številka
■ - vpisanihi članov ..... 3592
stanje hranilnih
vlog ......... $8,069,172.00
posojila na ta dan znašajo ...... $5,404,712.00
Skupno je bilo izdanih posojil preko 20 milijonov dolarjev.
Treba je še omeniti, da je Slovenska hranlnica in posojilnica J. E. Kreka v vseh 25 letih plačala na hranilne vloge višje o-bresti kot banke v Torontu.
Ivan Zakrajšek
DRAGA I97S
TORONTO, Ont — Predavatelji so bili predstavljeni dne 1. septembra v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu. Predsednik S. Pahor je predstavil.
Prof. France Bučar:	Odnos
med ideologijo in demokracijo. Predavatelj je bil udeležen v slovenski revoluciji in je kot tak sodeloval pri vkorakanju v Celovec na koncu vojne. Do nedavnega je bil profesor za javno upravo na ljubljanski univerzi, sedaj pa se odpravlja na predavateljsko mesto na Holandskem.
Msgr. Anton Ilc živi in dela v ruskem centru v Bruxellesu, kjer sledi življenju kristjanov v SZ. Njegova tema je “Od poskusa totalnega uničenja do zarje novega krščanstva”.
Okrogla miza s temo “Ob dramatični 30-letnici Kominform in slovenstvo”. Nastopijo: Dr. Jože Pirjevec, zgodovinar; prof. M. Šah, časnikar Stojan Spetič, dr. Zorko Harej.
Prof. Bučar je v začetku predavanja preciziral, da bo podal teoretični model države, ki pa se ne nanaša na kako določeno današnjo državno tvorbo. V preda-vanu je potem podal perfektni vzorec totalitarnega modela, ki ga je publika lahko primerjala z bilo kako diktaturo od Japonskega morja preko Moskve pa do Panonske nižine, domovine predavatelja. Ta teoretska druž-3a, ki si prisvoji neko ideologijo, na primer:
a)	odklanja vsako drugo ideologijo;
b)	moralno posili človeka, da začne svobodo pojmovati drugače in končno ploska lastnemu zasužnjenju;
c)	se ne odreče sili, ako državljan ne sledi slepo in od državljana je zaželjeno, da čim manj misli;
d)	si lasti legitimacijo nezmotljivosti in mora biti uboga-na, četudi so ukrepi nezmotljivi.
K debati so se oglasili F. Križnik, V. Ošlak, F. Jeza, vendar ni prišlo do živahnosti, ker je manjkalo konkretnosti. Očitek
mokracijo.
Msgr. A. Ilc je podal pretresljivo sliko preganjanja cerkve v Sovjetski zvezi. Povedal je pretresljive zadeve, da reemo, v 60 letih v SZ ni izšlo niu deset verskih knjig. Postavil je zanimivo tezo za SZ, da ima cerkev možnost obstoja samo, ako koristi državi. Pred popolnim prepadom je cerkev v SZ bila rešena zaradi druge svetovne vojne, ko jo je Stalin poklical v pomoč v narodni vojni proti Nemcem. Zanimivo dejstvo je bilo omenjeno, da je bil Hruščev tisti, ki je po Stalinu dal zapreti dve tretjini obstoječih cerkva. Debata je bila zanimiva, ker se je oglasil dr. Berdon, tržaški odvetnik, s tezo, naj bi cerkev leta 1918 sodelovala z revolucijo, kar je predavatelj odklonil, češ da je KP cerkev hotela fizično uničiti, to pa je seveda onemogočilo vsak kompromis.
Prof. J. Pirjevec je odlično podal zgodovinski potek in razloge za izključitev SFRJ iz Ko-minforme. Kot važnejši razvoj je navedel, da je Stalin želel, do se Tito in partizani borijo samo proti okupatorju, dočim je Tito vztrajal na revoluciji od vsega začetka z nekaterimi taktičnimi potezami za pokrivanje iste. Kasneje je predavatelj zašel v protislovje, ker je parkrat omenil NOB, namesto da bi o-stal na revoluciji, kot je pravilno nakazal v začetku predavanja.
Naznanilo in zahvala
Z veliko žalostjo sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je po kratki bolezni zapustila naša mama, stara mama, prastara mama in sestra
Slovencev v Italiji. Krivdo je iskal bolj v izsiljevanju, ekonomski šibkosti. V debati je branil pozicijo komunistov čes, da pomagajo Slovencem, vendar mu ni uspelo zavrniti očitkov pisatelja B. Pahorja. Na očitek, da Ljubljana ne. podpira vseh zamejskih Slovencev, pa je odklonil odgovor.
Prof. M. šah je opisal slovensko šolstvo od leta 1945 dalje. V statistiki, ki jo je obširno navajal, ni navedel nič prepričlji vega za trditev, da prelom s Kominformo ni pomenil velik o-sip slovenskih šolarjev. Podrobno je predavatelj omenil zavezniško upravo, imenoval celo imenoma tri zavezniške častnike za to odgovorne, ni pa na žalost omenil dela in borbe dr. S. Barage, brez katerega verjetno slovenskih srednjih šol ne bi bilo!
Dr. Zorko Harej je predava-nje silno skrčil, ker se drugi niso držali meje 20 minut in je tako samo nakazal neke probleme, recimo kanalskih Slovencev, ki so 1. 1942 zapustili svoja ognjišča in odšli v Nemčijo. Nakazal je še težko napako KPS, ki je “odsvetovala” sodelovanje z zavezniki od 1945 do 1948 in so potem Vsa važna službena mesta zavzeli Italijani.
Število udeležencev' večinoma izobražencev, je bilo kot prejšnja leta okoli 200, zelo malo iz SR Slovenije, toda skoraj vsi so se udeleževali debat. Iz izse-Ijeništva je bil navzoč dr. Ljubo Sire iz Anglije, V. Levstik iz Rima, V. Čekuta in rev. T. Zrnec iz Toronta.
Predavalni oder je bil okrašen slovenskim šopkom, na žalost so bile pri- slovenski trobojnici barve zamešane.
Novo za Drago 1978 je to, da je “Primorski dnevnik” poročal, novinarsko konkretno brez pristranskih komentarjev, četudi Draga letos ni bila nič manj kot prejšnja leta. Delo” Drage 1978
V BLAG IN NEPOZABEN SPOMIN
OB ŠESTI ŽALOSTNI OBLETNICI,
ODKAR SE JE ZA VSELEJ POSLOVIL OD NAS NAŠ NAD VSE SRČNO LJUBLJENI MOŽ, SKRBNI DRAGI OČE, STARI OČE IN BRAT
Ivan Peterlin
Njegovo plemenito življenje je ugasnilo 29. septembra 1972
Zapustil solzno si dolino, se preselil v boljšo domovino, kjer ni žalosti, ne skrbi, kjer vse se večno veseli.
Si svet Ti zapustil in šel si od nas, pri Bogu pa prosi tam vedno cza nas!
Tvoji žalujoči:
žena ANGELA
hčerke Mimi, Štefi in Jožica, zetje, vnuk, vnukinje in ostalo sorodstvo
Willowdale, Ont., Canada, 26. sept. 1978.
;1
n v .
lli
NEŽA PLATNA^ ROJENA SEDEJ
Umrla je 17. junija 1978.
Pokojna se je rodila 13. januarja 1891, v Iški vasi, fara Ig pri Ljubljani.
Kot mlado dekle je morala hitro po svetu. Njena pot jo je pripeljala v Ely, Minnesota v Ameriki. Tam se je tudi poročila in prvi trije otroci so bili rojeni v Ame'riki. Malo pred prvo svetovno vojno se je družina preselila v Slovenijo. V Iški vasi je živela do leta 1943 do smrti svojega moža. Zaradi revolucije, ki je vihrala okrog Iga, je morala z družino iskati zatočišče v Črni vasi do leta 1945, ko je šla v begunstvo v Avstrijo. Po treh letih taboriščnega življenja je leta 1948 odšla v Kanado v provinco Alberto, leta 1950 pa se je preselila v Toronto, kjer je živela do svoje smrti. Pokojna je bila faranka Marije Pomagaj od ustanovitve fare pa do svoje smrti.
Na zadnjo pot smo jo pospremili 20. junija iz Ridley pogrebnega zavoda v cerkev Marije Pomagaj, nato pa na pokopališče Mount of Peace.
Zahvaljujemo se rev. T. Zrnecu in rev. F. Turku za opravilo pogrebnih obredov in nagovorov. Hvala g. Juriju Erženu za orglanje in petje. Prav lepa hvala nosilcem krste.
Zahvalimo se tudi dr. F’. Porovnctu za njegove obiske na domu in v bolnici.
Hvala rev. J. Časlu in rev. F. Turku za obiske na domu in v bolnici. Hvala za vence in darove za svete maše. Zahvaljujemo se tudi gospem R. Serec, M. Kastelic in F. Kus za pripravo pogrebščine.
Prav lepa hvala vsem, ki ste prišli k molitvam v pogrebni zavod, ali k pogrebni maši v cerkev. Posebno se zahvaljujemo tistim, ki ste pokojno pospremili tudi iz cerkve na pokopališče.
Draga mama, naj Vam bo rahla kanadska zemlja!
Žalujoči: Hčere: Ann O’Block in mož Louis v Ameriki Frančiška Škulj v Kanadi Ivana Platnar v Kanadi Neža Ahlin in mož France v Kanadi Sinovi: Frank Platnar v Sloveniji Janez Platnar in žena Marija v Kanadi Lojze Platnar in žena Paula v Kanadi Sestra Ana Novak in brat Miha Sedej v Ameriki 30 vnukov in vnukinj 25 pravnukov in pravnukinj ter drugo sorodstvo v Sloveniji. Kanadi in Ameriki.
pluralistična Ljubljansko omenilo.
Peter Urbanc
Tri četrt stoletja ‘Vesterna” '
Te dni mineva 75 let od prve predstave filmskega westerna. Naslov filma je bil “Veliki rop vlaka”, premiera je bila v New Yorku. V glavni vlogi je nastopil George M. Anderson pod psevdonimom Broncho B u 1 y. Pod tem imenom je prišel v zgodovino kot prvi filmski kavboj. Režiral je Edwin S. Rorter.
Nova filmska zvrst je navdušila filmske gledalce v letu 1903. Režiser in kavboj, sta nadaljevala proizvodnjo. Kasneje se je Broncho osamosvojil, s prijateljem Georgeem K. Spoorom sta ustanovila družbo, ki je posnela 176 westernov. Ti filmi seveda niso bili dolgi, kot so sedanji, trajali so le 15 minut.
Stanovanje v krtini
“Hiše v krtinah” so najnovej-sa zamisel ameriških izvedencev za energijo. Takšno stano-vanje je varno pred vremenskimi spremembami, stroški za o-grevanje in za klimatične naprave so baje znatno nižji kot sicer.
Hiše sicer niso povsem v zemlji, so pa precej globoko v tleh. Na strehi, ki jo pokriva plast zemlje, so zbiralniki sončnih žarkov, skozi okno se vidijo drevesa, trava in sosednji griči.
Fx-ank Moreland, direktor centra za energetsko politiko na j teksaški univerzi, je napovedal, da bodo v bližini Forth Wortha v Teksasu še letos začeli graditi prvo “naselje krtin”. Ceste in torej tudi avtomobili bodo ostali na robu naselja. “Tako je zagotovljenih veliko zelenih površin in s tem tudi varstvo ok6-Ija,” trdi Moreland. Ni še znano, kako velika bo prva vas ‘V > meljskih gričev”.
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 26, 1973
" brez doma I
n
Hektor Malot	^

Nato sta odšla in zapahnila vrata za seboj. Kluč je zarožljal v ključavnici.
Bila sva v ječi. Koliko časa bova morala biti tukaj?
Medtem ko sem si stavljal to vprašanje, se mi je Matija približal s sklonjeno glavo in dejal: .
“Pretepi me. Udari me po glavi. Nisem zaslužil drugega za neumnost, ki sem jo naredil.” “Res si naredil neumnost, a jaz sem to jo pustil narediti in zato sem bil prav tak tepec kakor ti.”
“Ljubše bi mi bilo, če bi me pretepel. Manj hudo bi mi bilo. Uboga najina krava, kraljevičeva!” Začel je bridko jokati.
Moral sem ga tolažiti in mu pojasnjevati, da/ najin položaj ni tako obupen. Nič nisva zakrivila. Lahko' nama bo dokazati, da sva kravo kupila, saj bo živinozdravnik iz Ussela rad pričal za naju.
“Če pa naju obtožijo, da sva ukradla denar, s katerim sva kupila kravo, kako bova rnnogla dokazati, da sva ga zaslužila? Če je človek nesrečen,, se tudi krivde ne more oprostiti, čeprav je nedolžen.”
Matija je imel prav. Še predobro sem vedel, kako so ljudje kruti do nesrečnežev. Ali nama ni pričalo o tem tudi kričanje ljudi, ki so naju spremljali do ječe? Matija pa je nadaljeval:' “Tudi če naju izpustijo iz ječe in nama vrnejo kravo, je li gotovo, da najdeva mater Bar-berin?”
“Zakaj bi je ne našla?”
“Od takrat, ko si jo zapustil, je lahko že umrla.”
Ob teh besedah se mi je stisnilo srce. Res je medtem mati Barberin lahko že umrla. Sicer ni bila še tako stara, da bi bilo to zelo verjetno, vendar pa je prav lahko zgubiti tiste, ki so nam dragi. Ali nisem izgubil Vitalisa? Kako to, da se na to: nisem spomnil že prej?
“Zakaj' mi nisi tega rekel že prej?” sem ga vprašal.
“Ker imam v svoji neumni glavi samo vesele misli, kadar sem nesrečen, mi rojijo po njej same žalostne. Bil sem tako srečen ob misli, da privedeva kravo materi Barberin, da nisem mislil na nič drugega kakor na njeno in najino veselje, in sem bil kakor omamljen.”
“Tvoja glava ni nič bolj neumna od moje, ubogi prijatelj, saj sem tudi jaz mislil isto. Tudi jaz sem bil kakor omamljen.” Matija pa se ni mogel utolaži-ti:
“Kraljevičeva krava,” je stokal, “uboga kraljevičeva krava!” Nato se je hipoma zravnal in zakričal:
“Morda je mati Barberin mrtva, hudobni Barberin pa bo vzel kravo in tebe!”
Gotovo je vplivala ječa na naju tako moreče in nama vzbujala take misli. Vplivali so na naju kričeča množica, žandar in rožljanje ključavnic, ko so se zaprla vrata za nama. Matija pa ni mislil samo na naju. Skrbela ga je tudi krava.
“Kdo ji bo dal jesti? Kdo jo bo pomolzel?”
Več ur sva preživela v teh žalostnih mislih in, čim več časa je prešlo, toliko bolj sva bila obupana. Vendar pa sem sku šal potolažiti tovariša in mu pojasnjeval, da naju bodo zaslišali.
“In kaj bova rekla?”
“Povedala bova resnico.” “Tedaj te bodo vrnili Barberi-pu. Če pa je mati Barberin še živa, te bodo odvedli k njej in tudi njo zaslišali. Tedaj je ne bova več mogla presenetiti.” Končno so se vrata le odprla s strašnim rožljanjem železja in vstopil je star gospod sivih las, ki je bil videti tako dobrohoten, da se nama* je v hipu vrnil pogum.
“Vstanita, paglavca, in odgovarjajta gospodu mirovnemu sodniku,” naju je pozval ječar.
“Je že dobro,” je dejal sodnik in pomignil ječarju, naj ga pusti samega. “Najprej bom zaslišal tega. (Pokazal je name.) Ta čas odvedite malega in pazite nanj. Zaslišal ga bom pozneje.”
Zdelo se mi je potrebno, da opozorim Matija, kako naj govori. Dejal sem sodniku:
“Bodite prepričani, gospod sodnik, da vam bo povedal vse resnico, prav tako kakor jaz !
“Že dobro,” je hitro dejal sodnik, kakor da bi hotel preprečiti da bi dejal še kaj več.
Matija je odšel, vendar se mu je posrečilo dati mi z očmi zrak, da me je razumel. Sodnik me je razumel. Sodnik me je pogledal v oči in dejal:
“Obtožujejo vaju, da sta ukradla kravo.”
Odgovoril sem mu, da sva kravo kupila na sejmu v Usselu, in povedal tudi ime živinozdrav-nika, ki nama je pomagal pri nakupu.
“To bomo lahko ugotovili.” “Upam vsaj. Ta ugotovitev bo dokazala najino nedolžnost.” “Čemu pa sta kupila kravo?” “Hotela sva jo odvesti v Oha-vanon in jo podariti ženi, ki je bila moja rednica. Na ta način sem ji hotel pokazati svojo hvaležnost in ji dokazati, da jo šc vedno ljubim.”
“Kako je ime tej ženski?” “Mati Barberin.”
“Ali je to žena zidarja, ki se je pred nekaj leti ponesrečil v Parizu?”
“Da, gospod sodnik.”
“Tudi to bomo lahko ugotovili.”	•
Na ta odgovor pa nisem odgo-i voril tako kakor za živinozdrav-nika v Usselu.
Ko je sodnik opazil mojo zadrego, je silil vame z vprašanji, in moral sem mu povedati, da' mi je to neprijetno, kajti če bc oozvedoval pri materi Barberin o tej zadevi, je ne bova mogla več presenetiti z darilom.


« I-
TČ« n-
. Priznanje Novoteksu
Na nedavnem 26. mednarodnem sejmu tekstila in tekstilnih storjev v Leskovcu je sodelovalo 205 podjetij iz vse države, poleg tega pa tudi 83 proizvajalcev tekstila in tekstilnih strojev iz tujine.
Novomeški Novoteks je v tej hudi konkurenci dobil eno izmed nagrad.
Vse preveč nesreč v Velenju
Ko je prišlo 26. julija letos do silovitega požara v jami Skale in so trije rudarji izgubili življenje — vsi trije so bili iz južnih republik — so prenekateri začeli spraševati, čemu so v tem rudniku nesreče tako pogoste. Lani je prišlo do eksplozije v jami in so bili pri tem štirje mrtvi, leta 1976 je vdrla v rudnik voda in štirje rudarji so bili mrtvi. Leta 1972 je eksplozija plina ubila enega rudarja,' štiri leta preje pa dva. V 10 letih je bilo torej kar pet nesreč.
Vendar pa sem kljub neprijetnemu položaju občutil neko zadovoljstvo, kajti če je sodnik poznal mater Barberin in je ho-oel pri njej pozvedovati, je bil v tem dokaz, da mati Barberin še živi.
Še drugo veselo novico sem izvedel. Med izpraševanjem mi je sodnik povedal, da se je Barberin pred časom vrnil v Pariz Ta vest me je napolnila s tolikim veseljem in pogumom, da zem skušal sodnika pregovoriti, da se zadovolji z živinozdravni-kovim pričevanjem.
“Kje sta pa dobila denar, da sta kupila kravo?”
To je bilo vprašanje, ki je napolnjevalo Matija strahom, kei si je že mislil, da ga nama bode stavili.
“Zaslužila sva ga.”
“Kje? Kako?”
Pojasnil sem mu, kako sva zbirala denar od Pariza do Var-»esa in od Varsesa do Ussela.: “Kaj sta iskala v Varsesu”'”
, To vprašnje me je: zopet primoralo, da sem mu pripovedoval celo povest. Ko je sodnik slišal, da sem bil zasut v rudni-kv je njegov glas postal skoraj prijateljski. Vprašal me je: “Kateri izmed vaju je Remi-
gij
“Jaz sem, gospod sodnik.” “Kako mi moreš to dokazati. Žandar mi je rekel, da nimaš nobenih papirjev pri sebi.”
“Res je, gospod sodnik.” “Pripoveduj mi, kako se je pripetila nesreča v rudniku. Či-tal sem v časopisu o tej nesreči. Če nisi Remigij, me ne moreš prevarati. Poslušal te bom; govori čisto resnico.”
Sodnikova ljubeznivost mi je vlila novega poguma. Spoznal sem, da mi je naklonjen.
(Dalje prihodnjič)
V Sloveniji so umrli:
29. avgusta
V	Polju: Rada Čuda;
na Trsteniku: Jože Porenta; v Bokovici: Janez Pajnič; v Ljubljani:	Ignac Gruber,
Maks Škerl, Marija Baudek, roj. Kladva, Marija Kastelic; v Kranju: Ciril Čufar; v Senovem: Marija Učakar, roj. Avsenak;
v Trbovljah: Jakob Božič; v Škofji Loki:	Neža Potočnik,
roj. Križnar;
v Hrašah: Marija Kimovec, roj. Pipan;
v Kamniku: Hgda Jemec.
31. avgusta	ll
Na Blejski Dobravi: Slavko Be-ravs;
v Goričanah: Izidor Kosmač; v Ribnici (Lepovce):	France
Rus;
v Ljubljani: Darinka Bukovec, roj. Zalaznik,- Pavla Prezelj, roj. Pipan;
v Godešiču: Franc Bertoncelj; v Radečah: Ana Juvančič, roj. Drmelj;
v Preboldu: Bernard Kroflič.
5. septembra
V	Ljubljani: Romana Krušič, roj. Umek, Valentina Klanjšek, roj. Brinovec, Marjan Rogel, dr. Teodor Sbrizaj;
v Ljutomeru: Marica Rajh, roj. Ogrizek;
v Kranju: Silvester Gnejzda; v Podgorici: Franc Močnik; v Postojni: Karlo Hlad; v Ratečah: Frančiška Makovec, roj. Žerjav.
7. septembra
V	Kopru: Milan Vitežnik;
v Podkraju pri Velenju: Dana Valenčak; v Ljubljani: Jože Vidic, Ljudmila Sotošek, Marija Čok, roj.
Kjuder;
v Veliki Račni: Anton Mastek; v Celju: Justa Blagotinšek; v 'Škofji Loki: Anton Jeras.
8.	sevtembra
V	Celju: Adrijan Segalla; v Idriji: Jakob Rupnik;
v Ljubljani: Alojz Križnik, Dragica Tekalec, roj. Dragelj. Franc Svetličič;
v Stožicah: Antonija Lenče, roj. Snoj (Peričnikova teta iz Savelj );
V	Grižah: Štefan Krašovec.
9.	septembra
V	Laškem:	Ladislava Remer,
v Črnomlju: Katarina Fabjan,
roj. Weiss;
v Ljubljani: Kristina Umek, roj.
Vidic, Robi Starič; v Polju:	Marija Ocvirk, roj.
Fink.
11. septembra iV Celju: Jože Henčič;
*v Boh. Bistrici: Viktor Budko-vič;
■v Kranju:. Lovro Košnjek; v Mirni peči: Frančiška Verče, roj. Kotar;
v Borovnici:	Frančiška Petrič
roj. Brancelj;	y—
v Ljubljani: Leopoldina Strah, roj. Zupančič, Julka Pogačar; v Senovem: Avgust Vezovišek; v Polju: Štefanija Bajželj, roj. Oven;
v Škofljici:	Frančiška Žitnik,
roj. Zaviršek;
v Šentjurju pri Celju: Lojze Drobež;
v Lokvi: Anton Perhavec.
Apartment For Rent
4 rooms for rent, up, no children or pets. Pensioners pre-ferred. — Call 431-1216.
(140-142)
Automobile Tires For Sale
Two H-78-14' steelbelted, excellent condition, $30 each.
Call 361-4088, ask for Jim.
(x)
Čitateljem na področju Velikega Clevelanda priporočamo za novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” na univerzitetni postaji WCSB 89.3 FM vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zvečer in ob nedeljah od 12. do 1. popoldne, ki jo vodita dr. Mi-j lan in ga. Barbara Pavlovčič. jlVom naslov postaje je: 1990 E.
; 221 St., Euclid, Ohio 44117.
MALI OGLA."
Car For Sale
1972 Mercury Comet. $350.00 Call 361-4088, ask for Jim.
(x)
■ ______ _____________
Skrbnik
Skrbnika, zrelega, za vzdrževanje ljubkih stanovanj vrtnega tipa iščejo na zahodni strani mesta. Stanovanje in plača. Kličite 467-5163.
(140)
Stanovanje oddajo
V pritličju v Lakewoodu, 2 spalnici, moderno, $260 na mesec. Kličite tel. 237-1064.
(140-144)
Stanovanje samo odraslim Petsobno stanovanje oddajo samo odraslim. Privatni vhod. Kličite 361-0352.
(x)
PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE AMERICAN HOME newspaper
Stanovanje oddajo
Stanovanje z garažo oddajo.
Kličite 431-6971
(140-142)
Rojaki pozor
Izvršujem zidarska in mizarska dela, pleskam hiše zunaj in znotraj, izvršujem električno in vodno napeljavo, popravljam strehe. Kličite po 5. popoldne tel. 881-5439.
22,26,29, 3,6 okt)
Hiša naprodaj
Hiša s 4 spalnicami, V/o kopalnice z ograjenim vrtom in dvojno garažo je naprodaj v okolici St. Jerome in St. Mary’s. Kličite 761-2222.
(22,26 sep.)
Stanovanje oddajo
Trisobno stanovanje s kuhinjo in kopalnico, zgoraj, oddajo 1 ali 2 odraslima na Carl Ave. Kličite po 4. pop. 391-3320.
(139-141)
Immaculate 3 bedroom ranch, located in Wickliffe, O. $69,900. Appointment only. Call 944-4393
(137-141)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša, 5-5, z novim ogrevom, preprogami, dobro ohranjena, je naprodaj. Kličite tel. 391-0988.
(136-140)
Stanovanje išče Pet ali šestsobno stanovanje z garažo išče v Euclidu ali v okolici Waterloo Rd. Ponudbe na 481-6235.
(136-140)
House for Sale
E. 185 St. 6 room brick single. 1*2 baths, finished 3rd, new driveway, garage and carpeting. Central Air Conditioning, finished basement. 585-0890.
(136-140)
Dohodninsko posestvo Na E.’ 53. cesti, vse podkleteno 2 in pol garaži.
Zidane hiše v Euclidu Zidana kolonialna, 3 spalnice, dvojna garaža, družinska soba.
Zidani bungalov, 4 spalnice, predeljena klet, dvojna garaža.
UPSON REALTY
UMLA
499 E. 260 St.	731-1070
Odprto od 9. do 9.
____________________(x)
V najem
Štiri sobe zgoraj na 6710 Bliss Avenue.
(137-141)
For Rent
3 unfurnished rooms and bath for adults only. No pets. At E. 71 St. off St. Clair. Call 361-0989 after 4 p.m. 15,18,19,21,22,25,26,2829, Ok 2,6

GROMOVA POGREBNA	ZAVODA
1953 East 62 St	431-2689
17010 Lake Skose Slvd.	131-6306
GRDIN0VA TRGOVINA S	POHIŠTVO«
15361 Waterloo Road	931-1233
Euclid Brick
Custom built 1 owner home. Gourmet 16 x 12 kitchen. Central Air. Spacious living room, all 3 large bedrooms. If you like some of these features, call for appointment. There is much, much more. Priced $66,900. Located off Beverly Hills.
CENTURY 21
Leo E. Baur Realtor 486-1655
(138-141)
Rooms for Rent
5 rooms down. Bonna Ave.
Call 232-0970
(138-142)
Help Wanted
Wanted
Cleaning lady, 1 day per week — Thurs. or Friday. References required. Call 461-4247.
(140-144)

V BLAG SPOMIN
OB 16. OBLETNICI,
ODKAR NAM JE UMRLA NAŠA PREDOBRA MAMA. STARA MAMA, TAŠČA IN TETA
MARIJA RIHTAR
Svojo blago dušo je izdihnila dne 26. septembra 1962.
Vi v zborih nebeških prepevajte slavo, mi v sveti ljubezni smo z Vami vsak čas, kjer Stvarnik je Vaše nebeško plačilo, tja s svojo priprošnjo vodite še nas.
Žalujoči:
hčerke
PAVLA, Mrs. MARIJA STARIČ, Mrs. KATARINA SRŠEN, snaha KRISTINA RIHTAR, zet — MIHA SRŠEN, MIHA SRŠEN vnuki in vnukinje, nečaki in nečakinje, in ostalo sorodstvo.
Cleveland, Ohio, 26. septembra 1978.
r
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St Clair Ave
Moj novi naslov: ..
Cleveland, Ohio 44103
MOJE IME: ....
Moj stari naslov:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
ABC - CHARTER POLETI CLEVELAND	LJUBLJANA
od $439.00 (+ tax) naprej...
ZAHTEVAJTE POPOLNI PROGRAM
MIHELIN TRAVEL
tllO St. Clair Ave. — Cleveland, O. 44103
Tel. (216) 431-5710	|
GOVORIMO SLOVENSKO!	f
PATRONIZE OUR ADVERTISERS Keep the American Home Alive
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv
nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd., nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev ča otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, 111. 60431).
AMELIA MRAMOR, društvo št. 85, Ael. 282-8530 1926 Nantucket Dr., Lorain, Ohio
GLORIA KREPEL, društvo št. 191, Tel. 944-6587 29377 Vinewood Dr., Wickliffe, Ohio
ANTHONY CEK, društvo št. 219, Tel. 481-0992 506 Trebisky Rd., Richmond Heights, Ohio