133. št. - 5. leto.
Poštnina pavšallrana. Posamezne številke 1 Din.
V Lfubflanl, v soboto 10. lunlia T922.
Naročnina za kraljevino
SHS
Mesečno 15 D. Letno 180 D.
Inozemstvo:
Mesečno 20 D. Letno 240 D.
Oglasi: enostolpna_ram vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust
JUGOSLfl'
m
Uredništvo:
Wolfova ulica 1/1. Telefon 300.
knjižnica
irni„ Uprav8:
Zenitovanisko potovanje kralfeve
dvojice na Bled.
SPREJEM NA KOLODVORU. — »ZAŠRANGANJE« PO STARI SLOVENSKI NAVADI. - SVEČANOSTI NA JEZERU.
mestnik dr. Baltič in policijski ravnatelj dr. Guštin. Pokrajinski namestnik Hribar je spremljal mladi par iz Beograda do Bleda, ravnotako tudi načelnik v ministrstvu za notranje stvari, oddelek za Slovenijo, dr. Svetec. Množica je na kolodvoru prodrla policijski kordon in je potiskala vedno bolj prati dvornemu vlaku. Vlak je ostal na ljubljanskem glavnem kolodvoru kakih 20 minut, nakar se je ob navdušenih ovacijah množice in mahanju robcev mlademu kraljevskemu paru začel pomika-* tl proti Gorenjski.
Bled, 9. junija. Točno ob 3. uri je privozil na svečano okrašeno blejsko postajo dvorni vlak z novo poročenim kraljevskim parom. Ko je kralj s svojo družico izstopil, je najprej pregledal častno stražo, na kar sta ga pozdravila svetnik Mencinger, okrajni glavar v Radovljici in dr. Polak. Zatem se je kralj razgovarjal z gener. Majstrom in Daskalovičem. Sokol se je udeležil sprejema polnoštevilno. Po sprejemu se je kralj takoj odpeljal v svojo vilo. Pred vilo so mu narodni Blejci po stari slovenski šegi »zašrangaU« ter ponudili njemu in kraljici čašo vina, ki jo je kraljeva dvojica z vidnim veseljem sprejela. Blejska občina in tujsko pro* metna zveza sta poklonila kraljici krasen šopek. Na Bledu vlada svečano razpoloženje. Bled in okolica težko pričakujeta krasnih slovesnosti, ki se bodo jutri večer vršile od 8. dalje na blejskem jezeru.
1/ana.
Telefon 44»
jjsi se ne vračajo, etn je priložiti znamke za odgovor.
„ Zagreb, 9. junija. (Izv.) Danes ob poldesetih dopoldne je dospel iz Beograda dvorni vlak s kraljem Aleksandrom in kraljico Marijo na potu proti Bledu. Na kolodvoru so pozdravili kralja in kraljico poveljnik savske divizije general Srečkovič, zastopnik pokrajinskega namestnika Cavalieri in policijski ravnatelj Urbani. Kralj in kraljica potujeta inkognito in zaradi tega nista ^stopila iz vlaka. Po kratkem presledku je vlak nadaljeval vožnjo proti i Kralj Aleksander je svojo mlado* že-Jio popeljal snoči iz Beograda v najlep-Si kotiček Slovenije, naš divni Bled. iOb tričetrt na eno popoldne se je na ljubljanskem glavnem kolodvoru zbrala Ksočglava množica, ki je radostno pričakovala, da pozdravi svojo mlado kraljico. Lokomotiva dvornega vlaka* je bija krasno okrašena z zelenjem in zastavami. Ko je vlak privozil na kolodvor, sta se kralj in kraljica pokazala tta oknu dvornega voza. Ljudstvo, ki Se je zbralo na peronu, ju je burno pozdravljalo, jima vzklikalo in jima mahalo »robci v pozdrav. Ljubke deklice so stekle k vagonu in izročile kraljica, cvetje, ki ga je z veseljem sprejela kot znak otroške ljubezni in udanosti. Množica je začela peti »Bože pravde« in »Lepo našo domovino« ter prvo kitico »Naprej zastave slave«. Kraljeva dvojica se je ginjeno zahvaljevala za izraz tolike ljubezni. Ker potujeta kralj in kraljica na Bled v strogem inkognitu, je bil na kolodvoru navzoč le podna-
Konferenca male antante v Beogradu«
IZJAVA ROMUNSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA. - INICIATIVO ZA SESTANEK JE DAL DR. NINClC. — POPOLNO SOGLASJE. — REDNI SESTANKI VODILNIH DRŽAVNIKOV.
Beograd, 9. junija. (Izv.) Včeraj po Vojaški paradi so se sestali ministrski predsedniki Pašič, dr Beneš in Brada-
mi ter minitra za zunanje stvari Duca in dr. Ninčič. Po konferenci je izjavil pomunski zunanji minister Duca novinarjem o tem sestanku: Porabili smo Ugodno priliko, ko smo se mudili v Vali prestolnici, da prisostvujemo svečanostim povodom poroke kralje Alek-jBandra s hčerko kralja Ferdinanda, da le sestanemo z vodilnimi državniki na-(Hh držav. Predvsem se je bilo treba posvetovati o naši skupni zunanji politiki. Pobuda za ta sestanek gre zunanjemu ministru dr. Ninčiču. Reči moram, da je bila ta misel zelo srečna, ker Je rodila obilo dobrega sadu. Prt le) konferenci smo imeli zadoščenje,
ker smo videli vse zastopnike male antante ene misli v vseh vprašanjih, kakor se je to moglo ugotoviti tudi na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi. Politične razmere v Evropi v zvezi z obnovo našega kontimenta, o Čemer se bo razpravljalo na konferenci v Haagu, so bile glavni predmet naše konference, ld je trajala dve uri. Ugotoviti moram, da se da pri enakih sestankih rešiti veliko več perečih vprašanj, kakor pa rednim upravnim potom. Zaradi tega smo se odločili, da se redno sestajamo. Prepričani smo, da bodo ti redni sestanki vodilnih državnikov male antante pripomogle, da se zveza med našimi državami Se bolj poglobi, v
■ yr^:r _____ •• /	^
Razgovor dr. Beneia s predstavniki Jugoslovanskih strank.
ZA POGLOBITEV IDEJE MALE ANTANTE MED NARODNIMI
Beograd, 9. Jtm. (Izv.) Po končani |efl narodne skupščine je prišel ob tri-Setrt na 12 uro češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš v parlament, |jer ga je pozdravil predednik dr. Ribar in mu razkazal zbornico. Pri tej priliki mu je predstavil zastopnike posameznih parlamentarnih klubov, tako da je imel ta poset predsednika češkoslovaškega ministrskega sveta značaj nekake konference. Za demokratski klub sta mu bila predstavljena poslanca Ljuba Davidovič in Večeslav Wilder, za radikalce dr. Marko Gjuričič in Lju-hd Jovanovič, za muslimane dr. Meh-
MASAML
med Spaho, za samostojno kmetijsko stranko posl. Rajar, za zemljoradniški klub Voja Lazič, za republikance Gjo-novič, za socijalne demokrate Etbin Kristan, kot zastopnik Jugoslovankega kluba posl. Barič, za narodna socialista Anton Brandner in za seljžčki narodni klub poslanec Stevo Benin. V porazgo-vorih so se izmenjale misli in nazori, v prvi vrsti o načinu, kako naj se ideja m^le antante še bolj poglobi. V splošnem so gospodje smatrali za potrebno, da treba stremljenja in cilje male antante razširiti tudi v širokih plasteh narodov vseh treh držav male antante.
Zakonski načrt o odgovornosti ministrov spreiet.
Beograd, 9. Junija. (Izv.) Danes je bila seja narodne skupščine, ki jo je predsednik dr. Ribar otvoril ob enajstih. Po odpravljenih formalnostih je Zbornica prešla na dnevni red: glasovanje o zakonskem načrtu glede odgovornosti ministrov. Oddanih je bilo 1199 glasov, in sicer 151 za, 48 pa proti.
— Nato je predsednik dr. Ribar zakiju-čil sejo, ki je trajala le pol ure. Prihodnja seja je jutri dopoldne. Na dnevnem redu je volitev odbora za razpravo o zakonskem načrtu glede razlastvitve veleposestev in kolonizacije ter glede likvidacije agrarnih odnošajev v Dalmaciji.
Povratek kralj, sostov
Beograd, 9. junija. (Izv.) Nocoj je z brzovlakom odpotoval v Zagreb pokrajinski namestnik za Hrvatsko in Slavonijo Juraj Demetrovič
Beograd, 9. junija. (Izv.)’ Nocoj ob' 7.40 je odpotoval iz Beograda češkoslovaški ministrski predsednik dr. Be-peš, da se povrne v Prago. Na kolo-fivoru so se od njega poslovili ministr-
ski predsednik Pašič, zunanji minister dr. Ninčič. višji uradniki ministrstva za zunanje posle in osebje češkoslovaške' ga poslaništva. Na čast dr. Benešu je bila postavljena na kolodvoru častna četa kraljeve garde z godbo.
Beograd, 8. junija. (Presbiro.) Ob 13.30 je bil v kraljevskem dvoru svatovski obed, na katerem je bilo izrečeno mnogo toplih zdravic za srečo viso-
Pedrobnostl iz grada.
Beograd, 8. jun. (Presbiro.) Vse mesto je bogato in okusno dekorirano, povsod vihrajo naše in romunske zastave. 2e zgodaj zjutraj je velika množica naroda na ulicah. Zlasti lepo sliko nudijo narodne noše iz vseh krajev. Vojska tvori špalir po vseh ulicah, kjer bo šel sprevod. Na tribunah, oknih in balkonih hiš je polno gledalcev. Začetek svečanosti je naznanilo 21 topovskih strelov.
Beograd, 8. jun. (Presbiro.) Ob 10.20 je kralj Aleksander odšel iz svojega stanovanja v stari dvor, odkoder pripelje nevestin brat princezinjo Marijo. Točno ob 10.30 se je pričel ob zvokih gardne glasbe premikati svečani sprevod. Na čelu sprevoda jaha Jovan Siba-lija v bogati črnogorski obleki z zastavo kraljevega doma. S svojo veliko postavo napravi na vse poseben vtis. Barjaktar Sibalija je sin znanega Hercegovca Si-balije, ki se je ob strani pokojnega kralja Petra udeležil ustaje v Bosni. Oče Sibalije je bil pri poroki kralja Petra barjaktar (zastavonoša). Poleg barjak-tara jahata dva Sokola, nato oddelek, v katerem je po deset konjenikov iz vsake pokrajine. V prvi vrsti jahajo Hrvati iz Medjimurja, za njimi Slovenci iz okolice Bleda, Dalmatinci, Bosanci v bogatih z orientalskim zlatom obšitih oblekah, končno Šumadinci. Pogled na to skupino je posebno lep. Za tem oddelkom l>ride fanfara gardske glasbe na konjih, nato maršal dvora, en eskadron kraljeve garde in potem kočije, v katerih se vozijo kraljevi gostje. Kraljevska nevesta, ki je oblečena v svileno obleko z dolgo vlečko, se pelje s svojim očetom kraljem Ferdinandom. Kralj Aleksander sedi poleg kraljice Marije. Nevesta, ki jo narod burno pozdravlja, gleda vesela na vse strani. Ko se je premikal sprevod proti saborni cerkvi, je krožilo nad mestom mnogo letal. Pred sabomo cerkvijo so se vozovi ustavili. Patriarh odpelje kraljevski par v cerkev pred oltar. V cerkvi pojejo pevsko društvo »Stankovič« in solisti beograjske opere cerkvene pesmi. Cerkev je zelo lepo dekorirana. Po prvih molitvah se obrne patriah do neveste in jo vpra$a glasno, ali je pripravljena stopiti v zakon z ženinom kraljem Aleksandrom. "Nevesta odgovori glasno v našem jeziku, da hoče stopiti v zakon. Isto vprašanje stavi patriarh visokemu ženinu. Po nadaljnih poročnih svečanostih je imel patriarh na novoporočen-ca govor, v katerem jima je pojasnjeval pomen današnjega dne. Nato se je sprevod vrnil v dvor, kjer je v imenu matere pričakovala kraljico Marijo princezinja Jelena, kralj in kraljica sta nato v veliki dvorani dvora sprejemala čestitke tujih misij, kraljevske vlade, patriarha, predstavnikov cerkve, itd. Na ulicah pa je biL polno naroda, ki je vedno vzklikal kralju in kraljici. Razpoloženje je bilo ves dan izredno.
Beograd, 9. junija. (Izv.) Danes popoldne je sprejel češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš beograjske novinarje in se je z vsakim posameznim kratek čas razgovarjal in je odgovoril na vsa stavljena vprašanja.
SRBOHRVATSKI UČNI TEČAJ »BRATSTVA*.
Vse obiskovalce letošnjega tečaja vabim, da pridejo danes točno ob 8. uri zvečer v šolo na Grabnu. Predvsem pa naJ ne izostenejo oni, ki so posečali tečaj do konca. — Predsednik
kih novoporočencev. Ob 16. uri sta kralj in kraljica prisosotvovala nogometni tekmi med reprezentanci Romunije in reprezentanci naše kraljevine. Na koncu tekme je kralj Aleksander svečano izročil zmagovalni reprezentanci zlat pokal. Odpeljala sta se nat6 k defeliranju vojaštva. Ovacije naroda so se tudi sedaj ponovile. Posebni navdušeni so pozdravili svojega kralja in svojo kraljico hrvatski in slovenski kmetje. Defiliraio je več divizij pehote, konjenice, topništva iti V zraku so krožili aeroplani. Istočasno so bile v mestu razne zabave, gledališke predstave, koncerti itd. Zvečer je bila na dvoru zaključna večerja, na kateri so bile zopet iznenjene zdravice. V Beograd je prišlo vse polno naroda iz vseh krajev. Na Savi in Donavi so monitorji razsvetljevali z reflektorji mesto.
Zagreb, 9. junija. (Izv.) Na povratku iz Beograda so se danes peljali skozi Zagreb ob tričetrt na eno uro z ekspresnim vlakom italijanski princ de Udine ter. španski infant Alfonzo in in-fantinja Beatrice. Zvečer se pelje skozi Zagreb angleški vojovoda yorški.
Or. Žerjav.
Dr. Žerjav se'je v časa svoje kratke politične karijere večkrat spomnil na nas, zato ne bi bili uljudni, če se ga ne bi spomnili tudi mi s par	besedami,	danes,
ko nepreklicno za večno lega v politični grob.
Dr. Žerjav je otrok tiste dobe in član tiste generacije, ki je bila najmanj nadarjena in najbolj moči pohlepna zadnjih sto let v slovenskem narodu. In ker ni imela ta generacija smisla in talenta za nobeno kulturno panogo in je v ne-kakšni, do sedaj še nepojasnjeni optični prevari, smatrala, da je politika svet zase, kamor se lahko zateče vsak, ki ni za drugo rabo in ker je obenem upravi* čeno mislila, da daje politika moč, se je vsa ta generacija vrgla v politiko. Ker, pa so ji manjkali za javen nastop vsi pogoji, prirojeni in priučeni, je uganjala politiko kavarniških 'konventikljev in entre-nous-klik. In po pregovoru: inter caecos monoculus rex si je izbrala za voditelja drja Žerjava, ki je bil še najbolj nadarjen med vsemi.
Dr. Žerjav ni bil mož idej, zato tudi ni nastopil s kako idejo; nastopal je z Agro-Merkurjem, navadnim trgovskim podjetjem, in ko je bilo podjetja konec, se ni debatiralo o njem v političnih revijah ampak — so govorili	sodniki!	S	tem
je bila končana prva faza dr. Žerjavovega politiziranja.
Druga in zadnja perijoda njegove politične karijere je trajala nekako od jeseni 1917. pa do konca maja 1922. Postal je tajnik »Jugoslovanskega klubac in nato osebni tajnik klubovega načelnika, postal podpredsednik deželne vladi,
(takrat še nismo bili »pokrajina«), dasi to mesto v tistih časih v Ljubljani ni. bilo predvideno, nato predsednik, bil izvoljen za poslanca in navdušeno glasoval za Vidovdansko ustavo, na koncu je postal celo minister. To je na vsak način lepa karijera, še celo pri nas, kjer danes minister ne pomeni ravno bog ve kat,
Da se vnovič potrdi svetopisemski rek: »Kdor z mečem okoli hodi, bo C mečem končan,« — ni padel dr. Žerjav vsled kake ideje in za kako idejo, kaka/: ni nastopil z idejo: v prah je zdrobil z enim samim udarcem njega in njegovtf kliko nepolitičen bančni ravnateljt	*Q
Ali je spodrsnil vedno dr. Žerjav vsled lastne nemoči, ali ga je ubijala in končno ubila njegova okolica? To se danes ne da še definitivno reči: gotovo je, da je hotel posnemati dr. Žerjav drja Šušteršiča, kakor je tudi izven dvoma, da ga politično daleč ni dosegal in da se je dr. Šušteršič na drugi strani opiral na Lampetain Kreka, dr. Žerjav pa se je moral opreti na — Adolfa Ribnikarja!
Da je bil nekoliko drzen in celo predrzen mož, nam najbolj pove »Jutro*., ko izjavlja cinično, da je dr. Žerjav »energično« potrkal na vrata »Jadran* ske banke«. Da pa le imel tudi smisel za dovtip, priča Adolf Ribnikar, ki ja postal po Žerjavu — sekcijski načelnik! Da pa bi bila okolica drja Žerjava ubila tudi kakšno močnejšo potenco, kot je dr. Žerjav, nam jasno kažejo »Ja-trove« polemike proti Kamenaroviču in »Slov. Narodu«.
Politikovanje drja Žerjava, pa naj je bil talent ali ne, ni bilo koristno za
slovenski narod. Kajti njemu in njegovim tovarišem se moramo žalibog zahva-
liti, če ne stojimo danes s Srbi kot ravnopraven narod, ampak kot nekakd
pleme z nekakim »dijalektom«. Predno se to zopet popravi, bo treba mnogo truda.
Dnu Žerjavu hoi človeku, pa želimo vse najboljše: da bi ozdravel in z. veseljem v srcu deklamiral tisto znano: »Beatus Ule, qvi procul negotiis«.
Žalostni dogodki na dan kraljeve poroke v Zagrebu.
Zagreb, 9. jun. (Izv.) Snoči ob osmih 1® vojaška godba priredila mirozov po ulicah in cestah mesta. Godbi se je pridružila večja skupina akademske omla-dine, ki je nosila v sprevodu državno zastavo. Ko se je godba povrnila po končanem mirozovu v vojašnico, je šla akademska mladina pred univerzo, kjer je vzklikala kralju, kraljici, Jugoslaviji itd. Istočasno je priredila tudi akademska mladina, pristašica blokašev, proti-manifestacijo po mestu. Med drugim je ta sprevod vrgel nekaj kosov opeke v upravništvo »Pokreta«. Ko je jugoslovanska omladina to slišala, je stekla Pred upravništvo lista in je oddala nekaj strelov iz revolverjev proti bloka-škim akademikom, ki so tudi streljali. V tem spopadu je bilo nekaj oseb lahko ranjenih. Medtem so poklicali telefonič-
no na pomoč policijo, ki je prihilela na lice mesta in razpršila dijake. Tudi sicer so bili manjši spopadi demonstrantov na Preradovičevem trgu in pred poslopjem Musikhalla, kjer se je vršil slavnostni ples povodom proslave kraljeve poroke.
Zagreb, 9. jun. (Izv.) Pri snočnjih 'do-monstracijah v zvezi z mirozovom vo-jaške godbe so bili trije redarji ranjeni Enega je zadela opeka, ki so jo metaH dijaki, enega pa strel iz revolverja. Poškodbe so le lahke. Razen tega sta bila vsled strelov ranjena tudi dva dijaka, in si^er eden član jugoslovanske omladine^ drugi pa pristaš blokašev. Ranjenih je bilo tudi več drugih oseb, na katere so priletele opeke. Težko ranjen pri vsem spopadu ni bil nihče.
Pred novimi krvopreiitli na Reki.
NA REKO SE JE MIR POVRNIL SAMO NAVIDEZNO. — HUJSKAJOČ! S?v°5vTAJNIKA REŠKIH LEGIONARJEV. — ITALIJANSKE TOLPE Čakajo samo na povelje. — Italijani pripravljajo novo JERNEJEVO NOC. - PRIHOD NOVIH FAŠISTOVSKIH CET^LTA LUANSKE OBLASTI NE MOREJO JAMČITI ZA RED.
Reka, 9. junija, (zv.) Po nečuvenem terorju, ki je vladal toliko časa v mestu, se je povrnil mir na Reko, toda le na videz. Prebivalstvo živi še vedno v
velikem strahu. Na grobu pri zadnjem spopadu ubitega vojaka Grinaldija je dejal tajnik reških legionarjev Barbieri, da se bodo legionarji maščevali nad vsemi onimi, ki se ne priznajo k čisti italijanski misli italijanske Reke. Zaradi tega ne more biti nihče v dvomu, da v zvezi s tem govorom prihajajo vsak dan novi fašisti in legionarji na Reko, in sicer z vseh strani Italije, tudi iz najoddaljenejših mest. Glavni odbor splošne akcije je izdal proglas, v katerem med drugim veli, da je vsa ljudska sila pripravljena in da samo čaka na povelja načelnikov posameznih oddelkov.
Dokler italijanska oblastva ne dosežejo razorožitev in izgon avtonomističn. tolp z jugoslovanskega ozemlja, se ta ljudska sila ne more razorožiti.
Reka, 9. junija. (Izv.) Nacionalisti^, ni elementi na Reki izjavljajo, da pripravljajo Jernejevo noč. Zaradi tega je sel poseben odbor avtonomistov in Jugoslovanov k italijanskemu opravniko ^astelliju in vojaškemu poveljniku generalu Spreaficu ter je zahteval od nji-ju varstva. Dobil pa je odgovor, da ne moreta jamčiti za varnost, ker vlada v mestu veliko razburjenje. Medtem so v razne podobčine prišli močni oddelki fašistov, oboroženi do zod in javno groze jugoslovanskemu življu s poko-Ijem.
Nemiri na Irskem;
LONDON, 9. junija. Trije bataljoni angleških čet, podpirani po topništvu In letalcih, so Jeli davi obkolievatl
mesto Belleek, ki so ga držale irre-gularne čete. Po topniškem obstrelje*" vanju so angleške čete naiprej zavzete utrdbe imenovanega mesta, nato pa mesto samo.	>2
Proslava kraljeve po« roke v Mariboru.
Cel teden se Je Maribor pripravljal, da dostojno proslavi dan poroke nagega kralja. Ne zaman. Proslava je bila v vsakem oziru veličastna in častna za nag zeleni Maribor.1 Na predvečer slavila so se okrasile hiše. Ni bilo hiše brez zastave, poleg tega pa so bila tudi stanovanja in skoraj vsa okna okragena z zastavami, zastavicami, s cvetkami, lampijoni in zelenjem. — Okoli 7. ure so topovski streli oznanili začetek slavnosti. Ob osmih so zažarela vsa okna v divni razsvetljavi. Posebno lepo in lično so bila razsvetljena oziroma okrašena okna Trgovske banke, gostilne »Maribor«, trgovine Wixel in Elin mestnega električnega podjetja itd., itd. — Na gradu je filmsko podjetje predočevalo zelo dobro sliki kralja in kraljice. •— Bakljada in obhod po mestu z godbo požarne brambe s sodelovanjem vojaštva ter narodne mladine sta uspela prav dobro. — Gledališče Je bilo nabito polno in slavnostno razpoloženo — Slavnostni govor Je imel g. dr. Pivko, sodelovali so: »Glasbena Matica«, »Drava«, člani gledališkega ansambla in vojaštvo. — V četrtek ob pol 6. uri je bila po mestu budnica železničarske godbe med gromenjem topov. Kmalu po osmi uri so bile vs'e ulice polne praznično razpoloženega občinstva. Ulice je bilo divno gledati, ker so bile polne zastav. Na Glavnem trgu je bila razvrščena artilerija in Sokoli, v Gosposki ulici pe-žadija. Ob deseti uri je bila slavnostna pontlfikalna sveta maša, katero Je ce-lebriral prošt Matek, ki zastopa škofijo PO umrlem škofu dr. Napotniku. Po končanih obredih Je zapela v cerkvi, »Glasbena Matica« »Bože pravde« »— Po maši Je bilo na Slomškovem trgu defiliranje čet in Sokolov, ki Je sijajno usfcelo. Ves čas je svirala neumorno in precizno železničarska godba, ki Je takoj po defiliranju priredila koncert v mestnem parku. — Popoldne Je bila velika ljudska veselica v Ljudskem yrtu ob ogromni udeležbi. Bila Je prava narodna veselica, kjer se je vrstila pesem za pesmijo in kjer se je zopet Izkazala železničarska godba. Pač najlepše točke programa so bile nastopi mladine in naraščaja. — Zvečer je bil v krasno okinčani GOtzovi dvorani elitni ples, kamor so imeli vstop le povabljeni Vkljub temu pa je bila dvorana popolnoma natlačena. — Ves čas J® bilo vreme i avnost divno, ne prevroče, ne preb	o, — kakor da se tudi narava ve	z nami ob STečnem
dogodku naše	tvnega Sokola, našega junaka :	Aleksandra in nje-
gove družice M ije, katero naj živi Bog ge mnogo letal'
Proslava kraljeve poroke v Celju.
2e na dan pred kraljevo poroko si Je naše mesto nadelo slavnostno oble-ko. Vsa javna in večina zasebnih poslopij je v zastavah ter tudi drugače prijetno ozaljšanih z zelenjem in zastavicami V mestnem gledališču se Je fla predvečer poroke vršila slavnostna prireditev obstoječa iz koncertnih točk celjskega godbenega društva, deklamacij in petja. Igrala se je tudi Branislav Nušičeeva enodejanka »Knez od Bemberije«. Prireditev je v vsakem oziru dobro izpadla. — Na dan poroke sjutraj je bila ob pol 6. uri budnica železničarske godbe. Ob 9. uri je bila Slovesna služba boja v farni cerkvi s »Te Deum« in drž. himno. Maši so prisostvovali civilni in vojaški zastopniki ter mnogo občinstva in vojaštvo. Po maši je bilo ob grmenju topičev defiliranje vojaštva pred mestnim magistratom.
Dr. Matija Ambrožič: »Materinska pomoč zdravemu In bolnemu dojenčku«. Zdrav-stvenl odsek za Slovenijo le zadel v črno. Siriti med narod brezplačen tisk je krasna Ideja, ki bo žela uspehe. Skrb podeželske Inteligenco pa naj bo tudi. da pridejo knjige res med narod, ne pa da ležijo lepo urejene v kaki šolski ali župni knjižnici. Kot lajlki se seveda ne spuščamo v strokovno oceno, pač pa lahko konstatiramo le v koliko je knjiga priljubljena med narodom tn kako misli narod o njej. O dr. Ambrožičev! knjigi lahko trdimo, da je pravo senzacljonalno delo. Njena poljudnost je tolika, da padejo razni predsodki in vražarstvo kar na mah. Pisatelj je Iz kmetiške hiše In zato je knjigo Imenitno prilagodil našim kmetlšklm razmeram. Velika ljubezen odseva Iz knjige do ubogega dojenčka, ki mu mlada mati posveča vso skrb In ljubezen in se trese zanj, ker ne ve kako bi mu stregla. Prijazni sveti tolažilno vpljvajo In takoj po prvih »poizkusih« je pridobljeno zaupanje mlade mamice. V tem ravno leži velikanski uspeh kakršnega ne doživi vsaka »poljudna« knjiga. Zdravstveni odsek opravlja z razširjanjem poljudne medicinske in hlgijenske literature važno delo. Požrtvovalnemu dr. Ambrožiču pa je iskreno čestitati na tem znamenitem delu. Da pa se delo tembolj razširi med narodom je prevzelo »Kolo jugoslovenskih sester« vso razprodajo. Cena ilustrirani knjigi je 15 Din po pošti 1 Din več. Priporočamo knjigo toplo našemu Inteligentnemu ženskemu svetu, ki bode našel mogoče marsikako koristno no-MNtt t»l Ifnjtgl
Stowensko vprašaje.
V današnji Evropi imamo 8 po številu velikih narodov, ki Štejejo saj 20 miljonov prebivalcev (Angleži Nemci, Francozi Italijani, Spanci, Rusi, Ukrajinci in Poljaki) ter kakih 22 malih narodov, med katere najmanjše, četudi ne najmlajše spadamo Slovenci. Koliko sedanjih evropskih narodov se lahko ponaša s čistokrvnostjo? Izmed romanskih niti eden, izmed germanskih kvečjemu Skandinavci in izmed Slovanov Poljaki, manj že Ukrajinci. Vsi drugi narodi so se mešali medsebojno, oziroma so asimilirali prvotno autohtono prebivalstvo. Ravno v odločlln. narodih kot Angležih, Francozih in Italijanih, nekoliko manj v Nemcih in Rusih se pretaka toliko mešane krvi, da smemo opravičeno postaviti tezo: Narodi niso ničesar stalnega v zgodovini, ker bi morali biti v tem slučaju hermetično ograjeni s kitajskim zidom, ampak nastajajo in se spreminjajo kot vse v naravi. Vse je tekoče, je rekel stari modrijan Heraklit.
Kako je s Slovenci? Ali je definicija in opredelitev naše narodnosti po jugo-odnosno vseslovansko navdahnjenih en-tuzijastih pravilna in v koliko odgovarja resničnim faktom? Oglejmo si nekoliko naš zgodovinski razvoj!
Po vseh podatkih, ki jih nam nudijo historiki, so bili obljudeni sedanji slovenski kraji v starem veku po keltsko-panonskih plemenih, katere so podvrgli Rimljani še pred Kristusovem rojstvom. Za časa rimskega imperija so nastale na našem teritoriju cvetoče kolonije, ki pa jih je val v Italijo prodirajočih narodov zopet uničil. Verjetno je, da so se ohranili autohtoni keltski prebivalci tudi v teh težkih časih. Okoli 580-600 po Kr. so se naselili v sedanji domovini Slovani prihajajoč pod pritiskom Avarov lz ogrske nižine. Krones in mnogi drugi zgodovinarji so mnenja, da so Slovenci asimilirali prvotne prebivalce, o čemur nam priča še vedno dovolj tujih, neslovanskih imen, slično kot domnevamo lahko tudi za alpske Nemce, da kroži po njih dokaj keltske krvi. Slovenske družine, ki so se naselile visoko na sever in zapad, so se tekom stoletij jezikovno pomešale in potujčile, ohranile pa so brezdvomno še dolga leta svoje običaje in značaj. Obratno so se poslovenili nešteti nemški kolonisti, kjer niso imeli dovolj trdne zaslombe, o čemur nam jasno pričajo mnoga osebna imena.
Ce presodimo torej objektivno naš razvoj, potem moramo priznati, da tudi Slovenci nismo čistokrven narod. Jezikovno smo res Slovani, a mnoga družinska imena nas potrjujejo v mnenju, da imamo tudi Slovenci več tuje primesi kot se običajno misli. Ali nam ni najboljši dokaz naša lepa narodna pesem, ki se kontrastno razlikuje od srbo-hr-vatskih, kakor tudi od drugih slovanskih melodij, da smo isto prevzeli naj-brže od nekdanjih Keltov, da pa smo ji dodali slovanskih barv, istotako, kot so jo okupirali verjetno tudi alpski Nemci od svojih noriških in tavriških prednikov? Gotovo, da so taka razmotrivanja nekoliko hipotetična, toda vsekakor razmišljanja vredna, posebno danes, ko mečejo prenapeti jugoslovanski entuzijasti Slovence v en koš s Hrvati in Srbi, s katerinji imamo skupno sorodstvo jezika, drugega pa deloma celo manj kot z Nemci. Dejstvo, da smo živeli čez 1000 let v neposredni bližini nemške in italijanske kulturne sfere, ki nam je pritisnila neizbrisljiv pečat, je nepobitno, istotako pa tudi, da se razlikujemo od Hrvatov in še bolj Srbov ne samo po mentaliteti in nekoliko različni kulturi, jeziku (narečju) in eventuelno veri, ampak z naravoslovskega stališča tudi Kranio-loško.
Kaj sledi iz tega? Da je sicer hvalevredno in edino umestno, da živimo z jezikovno bratskimi Hrvati in Srbi v čim boljših odnošajih in da skušamo premostiti kulturne diference, da pa ne moremo in ne smemo zatajiti svojega lastnega razvoja. Nekaj drugega bi bilo, če bi se nahajali Hrvati in Srbi kulturno in gospodarsko visoko nad nami in bi nam nudila popolna združitev z njimi velik kulturni in materielni plus. V danem slučaju pa tega ni. Seveda ni s tem rečeno, da ne bi mogli živeti skupnega državnega življenja, saj dotlej, dokler smo vsi trije Jednakopravni. Ne mislim samo jezikovno, ampak predvsem gospodarsko. Ali se smemo pri današnjem režimu tega nadejati? Tok razmer govori, da ne. Kako naj si torej uravnamo svojo pot v bodočnost, da privedemo narod do kulturnega in gospodarskega blagostanja?
Odgovor na to vprašanje bi delil v dva dela. Prvič je potrebno, da najdemo čim preje osnovno bazo, na kateri se bomo mogli v doglednem času sporazumeti z našimi sosedi. Zato je seveda vse bolj umestno kot večno zdihovanje o krutih krivicah in grožnje z represalijami. Poglejmo resnici odkrito v očil Ali je bil Trst kedaj čisto slovenski? In za-padna istrska obal? Dokaze zato bo precej težko najti. In vendar smo zahtevali in še želimo, da postane Trst in vsa Istra naša! Kaj čuda, ako so Italijani kot večji narod obrnili ost in so anektirali naše ozemlje. Kakor Ti meni tako jaz Tebi!
f Stvar bi ne bila tako tragična, če bi bili Slovenci po številu in gospodarskih prilikah močnejši narod kot smo dan.es Ampak da kopiramo kot dober miljocsid narod slepo vse nacijonalno šovinistične zablode velikih narodov, je pa ne samo riskantno, nego tudi nekoliko smešno. Vsled tega moramo na vsak način iskati potov trajnega sporazuma tako z Nemci kot z Lahi in celo Madžari. Vem, da moramo biti pripravljeni verjetno na male žrtve, zato pa lahko upamo na rešitev večjega dela podjarmljenih bratov. Boljše in racionelnejše je, da ostane nekaj tlsočev rojakov pod drugo državo ter imamo zato mir s sosedi kot pa da ječi nekaj stotisočev po nacionalni svobodi in da moramo celo ostali del čuvati neprestano z orožjem. Sporazum ni nikakšna utopija, treba se je le pripravljati nanj s polno resnostjo in čas bo delal za nas. S Hrvati in Srbi nam je rešitev medsebojnih odnošajev na podlagi popolne paritete lahka, seveda morajo uvideti najprvo tudi Srbi, da je njih procvit mogoč le tedaj v skupni državi jugoslovanskih narodov, ako omejijo svoj vpliv in moč na pripadajočo jim število glav. Pri nekoliko dobri volji in toleranci bi ne bilo nemogoče pridobiti za skupno federativno državo tudi Bolgarov. Preteklost mora biti pozabljena, krivda leži tu in tam! Le v zvezni državi nam je mogoče delovati s Hrvati, Srbi in Bolgari skupno za gospodarsko in kulturno obnovo Balkana; v centrali-stično-militaristični, upravno slabi državi pa nam je pričakovati prej ali slej prostovoljnega ali nasilnega razhoda. Da
nam je republika že vsled cenejšega budgeta ljubša kot kraljevina, menda ni treba posebej povdarjari, vendar bi obranila lahko Srbija kakor tudi Bolgarija v Zvezi jugoslovanskih držav svojega kralja. Neizmerne koristi, ki bi Jih bili deležni v moderno urejenih zveznih državah jugoslovanski narodi, posebej Še Slovenci leže tako na dlani, da je pravzaprav čudno, zakaj da ideja jugoslovanskih zveznih držav še ni dobila širših dimenzij.
Na znotraj moramo začeti s temeljito remeduro. Predvsem se mora omejiti trošenje narodnega imetja za alkoholne pijače na minimum. Ali ni žalostno, da zapravlja gospodarsko slabotni slovenski narod mlljarde za vino dvomljive kvalitete, dočim je točenje istega v bogati Ameriki prepovedano? V večini evropskih in izvenevropskih držav se je začela več ali manj energična akcija za zmanjšanje, oziroma likvidacijo alkoho-liziranja, m^d njimi v zadnjem času tudi v Češkoslovaški in Nemško-avstrij-ski republiki. Kaj pa pri nas? Seveda poslanci se bojijo za volilce-vinograd-nike. Le potom štedenja in racionelnega gospodarjenja postane lahko tudi Slovenija gospodarsko aktivna dežela, da njenim sinom ne bo treba hoditi s trebuhom za kruhom po širnem svetu. Prvi predpogoj k štedenju pa je omejitev popivanja.
Rešitev slovenskega vprašanja leži v nas samih, če bomo pa držali roke križem in čakali vstajenja kralja Matjaža, potem smo si pisali sodbo sami.
Dr. Š. 2.
Pokrajin, obrtna raz stava v Mariboru.
(8. do 17. septembra.)
Posebni oddelek konzumentov na obrtni razstavL Marsikdo pozna iz vsakdanjega življenja, da je še mnogo izdelkov, katerih ne izdeluje naša domača obrt in Jih moramo zato uvažati iz inozemstva, dasi bi se lahko izdelovali tudi pri nas. Vzemimo n. pr. stolčke kakoršne uporabljajo lovci In sličnih predmetov in potrebščin je še vse polno. Da se morajo 1 obrtniki i občinstvo seznaniti s takimi predmeti, je razstavni odbor sklenil, prepustiti, če mogoče tudi brezplačno poseben oddelek, kjer bodo razstavljeni taki predmeti. Ta načrt mora zanimati ne samo obrtnike ampak tudi vsacega posameznika. Zato se vabi občinstvo, da sporoči svoje tozadevne želje razstavnemu odboru in naznani vse one predmete, o katerih misli, da se pri nas ne izdelujejo, dasi bi se lahko, ter po možnosti tudi pošlje take predmete odboru v svrho razstave. Posebno upo-zarjamo na to naše trgovce-uvoznike. Nagrade za razstavljene predmete. — V odboru pokrajinske obrtne razstave se nahaja posebna cenilna komisija, ki bo vsako razstavljeno delo ocenila in predložila za podelitev nagrade oziroma diplome na pristojnem mestu v Ljubljani, oziroma v Zagrebu. Pričakujemo od vseh razstavljalcev, da bodo kar najživahnejše tekmovali med seboj za pridobitev prve nagrade oziroma diplome, kar ni le častno, ampak za vsako podjetje zelo koristno. Podpora. Pokr. namestnik in pokrovitelj razstave g. Ivan Hribar, je poklonil iz lastnega fonda 50.000 K podpore za pokrajinsko obrtno razstavo v Mariboru. Želimo, da bi tudi drugi odločilni faktorji imeli toliko razumevanja za to prevažno obrtno stvar.
Gospodarstvo.
+ Zimske posetve v naši državi obsegajo sledeče površine: V Srbiji: pšenice 450.000 ha, ječmena 90.000 ha, rži
70.000 ha, ovsa 25.000 ha, konopelj 1000 ha, maka 2500 ha; v Hrvatski in Slavoniji: pšenice 320.000 ha, ječmena 35 tisoč ha, soržice 70.000 ha, rži 36.000 ha, konopelj 3000 ha; v Bosni in Hercegovini: pšenice 72.000 ha, ječmena 10.000 ha, rži 8000 ha, ovsa 400 ha, konopelj 503 ha; v Vojvodini: pšenice 450.000 ha ječmena 260.000 ha, ovsa 15.000 ha, rži 7500 ha, ‘konopelj 560 ha; v Sloveniji: pšenice 55.000 ha, ječmena
16.000 ha, rži 26.000 ha, soržice 3000 ha, konopelj in lanu 1200 hi; v Dalmaciji: pšenice 18.000 ha, ječmena 18.000 ha, ovsa 1300 ha, rži 2500 ha, soržice 8000 ha, konopelj 5000 ha; v Črni gori: pšenice 4000 ha, ječmena 8 ha, rži 500 ha, ovsa 12 ha, soržice 18 ha, lanu 13 ha.
'+ Cene mesa na Dunaju. Z najnovejšim povišanjem velja na Dunaju 1 kg teletine 6800 a. K, kar odgovarja nekako našim 40 Din.
-h Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja vse svoje člane na razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani, ki je objavljen v Uradnem listu z dne 3. julija tl. št. 59 ter se tiče prometnega davka. Navedeni razglas daje navodila o vodenju knjig opravljenega prometa ter se ne tiče samo onih trgovcev, ki imajo letno nad 360.000 Din. prometa, ampak tudi onih, ki bodo plačevali prometni davek pavšalno. Vsem tudi najmanjšim trgovcev se torej priporoča, da se nabavijo citirani uradni U»t
-f Dobava papirja za pakovanje eksploziv. Uprava smodnišnice v Kamniku razpisuje na dan 26. junija 1.1. ob 11. uri dopoldne drugo ofertalno licitacijo glede dobave 28.200 kg papirja za pakovanje eksploziv. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
-f Vinska letina in vinske cene v Banatu. Trte so nastavile takorekoč preveč grozdja, ki je nenavadno dolgo. Ako ostane med cvetenjem ugodno vreme, je pričakovati prav bogate trgatve. Vsled tega je med vinskimi trgovci in špekulanti pravcata panika in cene vinu rapidno padajo. Belo 9—10 odstotno vino se dobi po 10 in 12 K, boljše kvalitete so nekoliko dražje. Tudi rdeče vino (Otelo) se dobi na debelo po 100 K hek-toprocent.
+ Naš hmelj. Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu poroča o letošnjem stanju hmeljskih nasadov: Vkljub neugodnemu vremenu se stanje hmeljskih
nasadov ni bistveno spremenilo in se še vedno lahko označi kot dobro, četudi neenako. V posameznih krajih se je prikazal bolhač, ki pa ni povzročil posebne škode. Nekoliko mokrote in tople noči bi kaj ugodno vplivalo na razvoj hmell-ske rastline.
+ Evropski dolgovi Ameriki. Koncem leta 1921 je bila Evropa dolžna Ameriki 10.141 milijonov dolarjev. Dolgovi se razdele na razne države v milijonih sledeče: Angleška 4166, Francija 3350, Italija 1648, Belgija 375, Rusija 192, Poljska 135, češkoslovaška 91, Jugoslavija 51, Rumunija 36, Avstrija 24, Grška 15 itd.
-f Pasivnost zunanje trgovine Madžarske. V letu 1921 je znašala vrednost uvoza 43 milijard, vrednost izvoza pa sa'mo 22 milijard K, potemtakem Je bila trgovinska bilanca pasivna za 21 milijard madž. kron.
+ Romunija ima preveč žita. Ru-munska vlada je proglasila prosti izvoz žita, ker ga je v deželi preveč. Izvzeta je le pšenica. Vlada pa sl je pridržala pravico izvozne takse.
+ Angleški premog na Nemškem. Prvič po vojni so sedaj berlinske mestne plinarne naročile velike množine angleškega premoga. Prvi sklep Je napravljen za 400 milijonov mark.
-f Velikanska podražitev mesa na Dunaju. V sled dviganja tujih valut so na Dunaju poskočile cene mesu kar za 1000 kron pri kilogramu.
+ Borzni promet v Rusiji se živahno razvija ter se je v kratkem, času ustanovilo 24 borz s centralo v Moskvi.
+ Bolgarska narodna banka je imela v preteklem letu 234,614237 levov čistega dobička t. j. za 122,501.105 levov več kot leta 1921.
-f Za trgovinsko pogodbo med našo državo in Poljsko se pričnejo pogajanja v najkrajšem času.
+ Proti špekulaciji žitnih trgovcev na Madžarskem izda vlada naredbo, s katero prepove trgovati z žitom, ki je nepožeto na njivah.
+ Za odpravljanje domačega blaga čez inozemstvo n. pr. iz Ljubljane v Split preko Trsta je izdala generalna direkcija carin nove predpise, ki veljajo od 20. maja t. 1. naprej. Tako blago se mora prijaviti carinarnici z izvozno deklaraciji se mora označiti pot, namembno (vstopno) carinarnico, pri kateri vstopi blago zopet v našo državo, ime izvoznika, številko, obliko, znak in številko kolijev, bruto težo blaga.
JeigosSiaviJa v svetovjem g®sp©d. prometa«
Če hočemo pravilno presojati pomen jugoslovanske države v svetovnem prometu si moramo predvsem natančno ogledati gospodarske razmere v naši državi. V pivi vrsti se moramc pri tem ozirati na državne finance. Po budžetnem načrtu finančnega ministr stva zfi leto 1922 se računa na 6 milijard 258 milijonov izdatkov Dohodki obstojajo v prvi vrsti iz davkov (2.12 milijard) nadalje iz dohodkov državnih domen (276 milijonov), iz pristojbin na uvoz in izvoz (400 miljonov) in carine (402 mil.) Državni dolgovi presegajo svoto dohodkov, vendar ne v preveliki meri in sicer znašajo 3456 milijonov francoskih frankov, 140 milijonov dolarjev, 325 milijonov zlatih kron in 842 milijonov dinarjev. Upati je, da se bodo dohodki države po novi ureditvi davčne zakonodaje in zboljšanju gospodarstva na državnih domenah izdatno povišali
Na razvoj državnih financ in.s tem na ves gospodarski položaj jugoslovanske države ima odločujoč vpliv razvoj njenega poljedelstva in njene industrije. Ta razvoj je tako ugoden, da je verjetno, da se bodo državne finance pod veščim vodstvom lahko prav kmalu sanirale in da se bo spravil budžet v ravnotežje. Okoli polovice državnega ozemlja je bogato gospodarsko ozemlje, ki donaša velike dobičke. Od tega je 28 % polja, 4 odstotki sadnih vrtov in vinogradov, U' odstokov travnikov, ostalo ozemlje pa je pokrito z gozdovi. Gozdovi pokrivajo 51 in pol milijona hehtarjev zemlje. Srednjedobra žetev znaša letno 43 milijonov stotov žita, 1 in pol milijona stročnih sadov, 7 milijonov branU za živino, 3 milijone za poljedelsko Industrijo uporabnih produktov in 12 milijonov sadja. Stanje živine kaže sledeče številke: konj i oslov 1,458226, gpveje živine 5,496.531, svinj 4249,457, in 9,771.985 ovc. Možnosti za Izvoz Jo torej pri srednje dobri tetini jako velike.
Produkcija rjavega premoga znaša letno 27,600.000 stotov. Produkcija kovin znaša letno: zlata 190 kg, medi In medene rude 14.900 stotov, cinka 10.900 stotov. V timoški dolini poseduje Jugoslavija premogokope in y Dalmacji aluminijeve . rudnike, ki imajo veliko bodočnost. Železna, tekstilna, lesna papirna in kožna industrija so Jako dobro razvite. Železni rudniki dobavljajo letno 3000 ton železne rude.
V Sloveniji nahajajoča se železna in kovinska industrija lahko producira letno 800.000 ton. Na Petrovigori Jo največja žgalnica oglja, katere produkcijska zmožnost znaša letno 3000 ton. Tekstilna industrija dela z okrogla 115.000. tkalnimi stroji. Lesna industrija je za državo velike važnosti Ona producira letno pol milijona stotov lesa za kurjavo in poldrug milijon stavbnega lesa. V Sloveniji se nahaja 98 parnih žag in več kot 2000 žag na vodno silo. Papirna industrija producira letno 16.000 ton papirja In poleg tega še 9.000 ton postranskih produktov* Kožna industrija producira letno 10.000 kosov sirovin podplatov in 5.000 kosov, lehkega usnja. Poleg številnih manjšin podjetij stoji v obratu 6 velikih ce-producira letno 3 miL stotov sladkorja. Zelo razvita mlinska industrija prt* ducira letno čez 12 milijona ton mlev-skih izdelkov.
Uvoz zadnjih dveh let kaže sledeče številke: tekstilnih produktov za 1283 milijonov dinarjev, kovin za 263 milijonov dinarjev, perila za 130 milijonov! dinarjev, mlinske oprave za 230 mil din. V eksportu stoli na prvem mestu les z 400 milijononi dinarjev, nato žito z 137 milijoni dinarjev. Trgovko brodovje ostoji Iz 803 enot z 139.000 tonami ladijskega prostora. Skupna, dolžina vseh jugoslovanskih železniških prog je znašala lansko leto 9.14(8 km, plovne vodne poti pa 2.000 km.
Sele če se upošteva vse te podatke, se lahko preceni pomen Jugoslavije y svetovnem gospodarskem prometa Mirnega srca se lahko trdi da je Jugoslavija gospodarsko najbolje fundi-rana država na Balkanu in da bo vsled tega gospodarsko pravilno vodena lah-ko uspešno branila svoje gospodarske! pozicije v Južni Evropi Če se upošteva še, da bo prevzela Jugoslavija vodilno gospodarsko vlogo med ostalimi balkanskimi državami, s katerimi pri« dobiva vedno ožje gospodarske zveze, potem Je upravičeno pričakovanje, da postane važen faktor v svetovnem gospodarskem prometa
-f- Prodaja stare vojaške opreme*
Uprava odeljka vojne odeče v Skoplju bo prodala dne 30 junija 11. na Javni licitaciji razno staro vojaško oprema (obleko, obutev, čepice, ovijalke gama« se, torbice, šotore, odeje, vreče, jedilna orodje, ostroge, steklenice, nove za« Plenjene čepice itd. itd.). Oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Stran K
Dnevni vesti.
Celie.
— Vesti o glada v Dalmaciji so popolnoma izmišljene. Povsod je dovolj vsako-VTStnih živil, kalcor po ostali državi, Cene So splošno celo nižje kot drugod. Tako se Prodaja v Šibeniku, Splitu i. dr- govedina Po 10 do 12 Din, jagnjetina pa po 12 do 14 Din za kg. Dobro črno vino se toči na drobne po 4 Din, belo pa po 6 Din za liter. Vesti o lakoti so raznesli Italijani, da zavlečejo Izpraznitev 3. cone. Že mogoče!
— Iz železniške službe. Postajenačelnl*
« Dravogradu g. Fr. Seničar Je premeščen na Pragersko, uradnik g. Novak iz Vuhreda v Brezno, g. Šepec pa iz Vuhreda V Trbovlje.
— Umrl je v Remšniku pri Marenber-Ru nadučitelj g. Janko Kavčič, rodom Ljubljančan. Blag mu spomin!
— Podivjani vol usmrtil svojega gospodarja.Pred orožniško postajo na Brezovici •o našli mrtvega neznanega moža, katerega le pobodel vol, ki ga je gnal.
— Toča je zadnjo soboto hudo pobila Vinorodne Haloze.
— Pašičevo in Pribičevičevo. Minister notranjih zadev je baje odredil, da se Alt-ker v Vojvodini prekrsti v Pašičevo, Klein-ker pa y Pribičevičevo. Kmalu prideta baje na vrsto tudi Žerjav in Pucelj.
— V Šibeniku sta se med Igro ob mor-akem nabrežju sprla dva dečka katerih eden 1e bil 11, drugi 10 let star. Mlajši je zgrabil starejšega ter ga vrgel v morje, kjer je utonil- Mladi zločinec Je o dogodku molčal ter *• Je o tem zvedelo šele četrti dan.
— Zopet dvojni samomor v Zagrebu. Včeraj smo poročali o samomoru dveh zaljubljencev v Maksimira. Kmalu nato so našli na Slemenu ustreljenega mediclnca Nus-senbauma, poleg njega pa medicinko Olgo Mihelič s težko rano na glavi. Ranjenko so prenesli v bolnico, a je malo upanja na ozdravljenje.
— Punt pri 29. polku. Sarajevska »Večerna pošta poroča iz Bara, da se je spun-talo moštvo 29. polka, večinoma Hrvati. Puntarjem so se pridružili tudi nekateri častniki. S pomočjo orožnikov se je punt zadušil ter uvedla stroga preiskava. Punt bgje nima političnega ozadja, temveč je S*rok le slaba prehrana.
7 Škrlatica v Sarajevu. V Sarajevu je nbnumila Škrlatica v takem obsegu, da so V** sole zaprte.
— Tepeni Radičevi Sokoli. Binkoštno nedeljo je napravil hrvatski Sokol iz Wfl-Sonovega trga v Zagrebu (Radičevi pristaši) Izlet na Plitvička jezera. Ker so Sokoli vzklikali za republiko, so se zbrali kmetje, ki so splošno navdušeni za ujedinjeno domovino ter Izziva če pretepli in pognali nazaj. Vodja Sokolov, znani frankovec dr. Horvat) Je bežal 30 km peš, drugi Sokoli pa *o prenočili v gozdovih.
— Avstrijski Nemci za združitev z Nemčijo. Binkoštne praznike je bilo v Gradcu letno zborovanje nemškega »Schulveretaa«, katerega se je udeležilo prikrito tudi več Nemcev iz Jugoslavije. Glavna vodilna misel Je bila za združitev z Nemčijo. Z velikim navdušenjem Je bil sprejet predlog, naj glavno vodstvo društva vsako leto prireja
rllke manifestacije za priklopitev k Nemčl-in '/.sl osvoboditev pod tujim Jarmom živečih nemških rojakov.
— Dvojni uboj. V Saarskem mostu sta živela kmeta Perkan in Praštalo v starem Sovraštvu. Prejšnji teden sta Praštalova sina * noži napadla Perkana ter mu zadala smrtne rane, vendar Je imel še toliko moči, da Je z revolverjem streljal na starega Pra-stala ter ga usmrtil, kmalu nato pa Je sam izdihnil.
— Neprijaznosti proti avtopiobUlstom M množe po Gorenjskem, posebno v okolici Ljubljane ter v radovljiškem in kranjskem Okraju. Ne aamo, da lučajo nezreli fantiči kamenje v avtomobile, tudi odrasli Jih sku-fajo ustavljati ter se postavljajo večkrat tik pred avtomobile na sredo ceste. Večina našega ljudsva Je pretrezna in prezrela, da M to počenjanje odobravala, oni pa, ki se lita tiče, se najodločnejše »varijo pred takim početjem, ki bi lahko Imelo zanje nedoslednih posledic. Pokažimo torej ravno sedaj, ko bo pritok avtomobilistov iz vseh
6aJev na Gorenjsko zelo močan, da smo ituren narod in ne surovi hribovci! Ob-la*tva so obveščena in bodo najstrožje po-ttopala zoper krivce.
— Cenjene iltatelje opozarjamo na današnji oglas I. N. Šoštarič, Maribor.
— Kamniška šolska mladina priredi v nedeljo, dne 11. Junija v Kamniškem domu V nedeljo, dne 18. Junija pa v Narodni čitalnici v Kamniku priljubljeno Ribičevo otroško Igro »V kraljestvu palčkov«. Pri predstavi sodeluje konservatorlstka gdč. Milka Novakova. Obe predstavi se VrSlta v korist »Jugoslovanski Matici«. Začetek vsake predstave ob petih popoldne. Sedeži od 5 do 3 dinarje, stojišče 2 dinarja. Prijatelji mladine, izkažite priznanje idealni mladni s številnim obiskom predstav. Kamniška mladina to v polni meri zasluži, hvaležna Vam bo pa tudi mladina na zasedenem ozemlju, kajti y njeno korist se vrše predstave.
— Roparji na kolodvoru. V kolodvorsko pisarno v Mali Subotici so v noči od 6. do 7. junija vlomili trije neznani roparji, napadli službujočega uradnka ln ga zvezali. Nato so mu odvzeli ključe ln oropali postajno blagajno. Sumi se, da so bili razbojniki najbrž člani one roparske tolpe, ki Je v teh krajih Izvršila že več podobnih napadov.
— Razni vlomi in tatvine. Poštna upraviteljica Alojzija Tomažič pri Dev. Mar. v Polju je ponoči slišala ropot v uradu. Vstala je in šla gledat v urad, v katerem pa ni oalla nikogar. Drugo Jutro Je pa zapazila, da so poskušali ponoči neznani uzmovlčl vlomiti skozi okno v urad in so že odstranili železno omrežje. Ker Je pa prišla poštna upraviteljica v urad, so se prestrašili ln pobegnili — Dne 30. marca zvečer Je bilo akozl okno vlomljeno v sobo posestnika Mihaela Hucule v Gorenji Brigi. Vlomilci so ipdnesll raznega blaga v vrednosti 8840 K.
V isti noči je bilo ukradeno Josipu Račkemu v DoL Brigi obleke in perila v vrednosti 1330 kron. — Oskrbniku graščine Prevalje na Rupl, g. Maksu Zupančiču bila ukradena konjska oprema, vredna 4500 K-
— Likvidacija terjatev naših državljanov prt poštni hranilnici na Dunaju ln v Budimpešti. Da se zamore dati pojasnilo prizadetim strankam, odnosno da se zamo-rejo likvidirati njihove terjatve, obveščajo po tam potom vse pošitne ustanove, da Je pil na Rimski konferenci 6. aprila podpisan »porazum o prenosu vlog naših državljanov Pii poštni hranilnici na Dunaju, ki bo takoj izvršen, ko bo ratificiran od vseh prizadetih držav. Za vloge pri poštni hranilnici v Budimpešti s« bo sklepalo na posebni konfe-
^<4 za katero se Je Madžarska sbvjzala, M iktt&i * doglednem 6m»
* PomttošCenje povodom kraljev* poroke„ Iz zaporov ljubljanskega deMtaega sodišča Je bflo izpuščenih 49 kaznjencev, katerim Je bila kasen odpuščena.
Ljubljana.
= Tedenski zdravstveni izkaz. V dobi od 28. maja do 3. junija se je rodilo v Ljubljani 24 otrok (9 dečkov, 15 deklic). Umrlo je v Isti dobi 14 oseb (6 moških, 8 žensk), med temi 8 tujcev. Smrtni vzroki so bili: 1 življenska slabost, 3 Jetika, 3 srčna hiba, 1 samomor, 7 drugih naravnih smrtnih vzrokov. Izmed nalezljivih bolezni Je bil prijavljen le 1 slučaj davice-
== Požrtvovalen mojster. Čevljarski mojster g. Ivan Erman na Valvazorjevem trgu Je Izučil za pomočnike že 8 Invalidov ter Jih spravil do eksistence. V to Je bilo treba veliko potrpljenja in požrtvovanja, zato zasluži tak človekoljub, da sg ga Javno pohvali.
= Poročil se je g. Konrad Tavčar, II. tajnik pevskega društva »Ljubljanski Zvon« z gdč. Mici Hudečkovo. Društveni moški zbor je nevesti na predvečer poroke zapel podoknico. Mlademu paru želimo mnogo sreče ln dobre pevske volje v novem stanu!
= Čipkarice v Ljubljani, katere nimajo dela, ga dobijo pri Osrednji čipkarski zadrugi v Ljubljani, Stari trg 2/1. proti dobremu zaslužku za vsake vrste čipk! Ustanavlja se poslovalnica za Ljubljano ln okolico!
= Svarilo pred goljulom. Ni dolgo temu, ko se je klatil po Ljubljani bivši trgovski potnik tovarne metel Kratz v Indiji, Čen-gič Mehmed beg, ki Je ogoljufal ravnatelja Slovenske trgovske banke Roberta Valanda za 5662 kron pod pretvezo, da mu bo za to vsoto dobavljal metlje. Na isti način je ogoljufal še več drugih ljubljanskih tvrdk, med njimi tudi Mencingerja in Jelačina. Ce bi se zopet kje oglasil« naj se obvesti policijo.
* Nesreča pri delu. Stroj Je prerezal desno stopalo noge opekamiški delavki Trampuževi. Ponesrečenca je težko poškodovana.
* Nepošten sluga. Aretiran Je bil skladiščni sluga Franc Amon, ker je svojemu gospodarju poneveril večjo množino lesa v vrednosti 6000 kron.
Ljubljanska porota. Porotnemu senatu Je včeraj predsedoval višji svetnik Per* nuš, votanta sta bila svetnik Eberle in sodnik Zupančič, državno pravdnjštvo ie zastopal prvi državni pravdnik Domenlca Obtoženca, radi zavratnega umora obtoženega Andreja Pelana zagovarja dr. Krivic. — Mladi Pelan ni bil še 14 let star. ko so ga morali radi tatvine že sodnijsko kaznovati. Kot vojaka ga Je radi tatvine tudi vojaško sodišče kaznovalo z 1 letom težke Ječe. Tudi po prevratu se Pelan ni poboljšal. Začel le kuplčlti zločin nad zločinom. Kmetje, ki so ga poznali, so se ga vsi silno bali. Dne 9- Jan. 1921 po polnoči Je Pelan v družbi svolega tovariša Zrimška srečal na križišču cest Planina, Stmlca, Studeno 16 letnega Alojzija Jenčiča lz Planine, ki je vozil po cesti, katera vodi v Strnico. »Na lohačl«1 sta se Pelan ln Zrimšek skrila In pričakovala svojo žrtev s pripravljenim samokresom. Zrimšek je rekel Pelanu: »Tl ga boš ustrelil, jaz bom pa vole priiel« Nato sta obmolknila. Ko Je privozil Jenčič mimo skritih rokovnjačev, Je Pelan petkrat ustrelil na njega. Jenčič se je zgrudil na tla. Nato je Pelan stekel za splašenlmi voli In ko Jih je ujel, Jih je izročil Zrimšku, sam pa je zgrabil Jenčiča, ga zvlekel s ceste in ker je bil revček še malce živ, je še umirajočega davil. Drugi dan sta prodala vola in voz go-stilniSarju Antonu Sturmu in Ivanu Čehovinu za 5200 lir. Dne 12. januarja sta se vrnila v. Dobec in odšla 13. januarja v Ljubljano, kjer sta bila aretirana. Pri Pelanu so našli 15.220 kron ln 25 lir denarja, pozneje pa še 1500 lir, katere je prejšnji dan shranil pri gostilničarki Ani Kranjčevi na Kožljeku. — Predsednik nadsvetnlk Peru uš Je vprašal obtoženca: »AH ste kriv?« — »Kriv sem, a ne tako, kakor je opisano v obtožnici.« — Razprava, ki Je zelo zanimiva, se nadaljuje.
Nemškutarska predrznost v Celju. Na dan kraljeve poroke zjutraj je hišna posestnica Welss v prvem nadstropju hiše številka 8 v Gosposki ulici Imela razobešenl na vidnem mestu v oknu sliki Habsburžanov Karla In Zite, da ste se isti lepo videli na ulico. Ljudstvo Je postajalo pred tem prizorom In se zgražalo nad tako nezaslišano nemško predrznostjo. Na Intervencijo Je prišla policija In napravila Javnemu škandalu konec s tem, da 90 se slike odstranile. Ta hišna posestnica tudi niti z eno zastavico ni okrasila svoje hiše. Prišli smo torej v naši popustljivosti tako daleč, da le naša nem-škutarlja pričela že javno ln predrzno Izzivati ln to celo ob naših državnih slavnostnih dneh. Pravimo k temu dogodku, da Je zadnji čas, sneti rokavice In takim predrznim lzzivačem pokazati pot tje, kamor Jih vleče njih zakrknjeno srce. Nič več ne verjamemo hlinjenju našega nemškutarstva, katero Je podobno na zunaj pobeljenim grobovom na znotraj pa zgrabljivlm volkovom,
»CUller Zeltung« v zadnji številki pripoveduje o obljubah koroškega glavarja Slovencem v bivši coni A. O teh obljubah so naši čltateljl gotovo poučeni z poročil našega časopisja. H koncu svojega poročila pravi »C. Z.« doslovno sledeče: »Te besede enega najvlšjih funkcljonarjev v sosednji državi, ki podajejo trdno voljo vlade, ščititi pravice manjšin, dajo lahko jugoslovanskim državnim funkcljonerjem priložnost, da Isti tudi za jezikovne manjšine v naši državi v enaki meri nastopijo.« — Ne vemo, kaj bi pravzaprav pripomnili k temu vednemu čivkanju našega nemškega lista o nekih Jezikovnih manjšinah v naši državi in o dozdevnih krivicah, ki se baje tem manjšinam pri nas godljo. Mi pravimo samo to, da imajo te manjšine, h katerim se prištevajo tudi naši spodnještajerski posilinemcl še veliko preveč pravic, ker dokler sl upajo ob naših drž. praznikih na predrzen način lzvešatl na vidna mesta slike habsburških trinogov, dokler po njih stanovanjih visijo slike Bls-markov, Viljemov itd., ti o kakih krivicah, ki se Jim pri nas godljo, absolutno govoriti ne morejo. Takim čenčarljam celjskega nemškega glasila pa bo treba enkrat za vselej napraviti konec.
Maribor.
Ptuj.
Značilno. Na razpis častnih nagrad za lepak obrtne razstave v Mariboru se ni odzval nobeden akademičen slikar, kar je več kakor čudno- Osnutke so poslali samo mariborski obrtniki, ki so tudi dobili Častne nagrade. Prvo nagrado (2000 K) je dobil g. Fr. Horvat taL kakor smo že poročali.
Prometna konferenca v Mariboru se bo vršila v kratkem med avstrjskiml in našimi delegati radi ureditve medsebojnega tovornega prometa.
Vodovodna cev ie počila v sredo zjutraj v Maistrovi ulici. Pri popravljanju so morali odpreti odtok v Kolodvorski ulici, radi česar Je bil tam cel potok in so mislili vsi, da se Jo to zgodilo radi nemarnosti vodovodne uprave, kar pa Je moralo biti radi popravila zgornjega dela vodovoda.
Samopomoč za zidanje hiš. Kot poročno darilo svojemu kralju in kraljici za mesto Maribor se pripravlja v Mariboru družba, ki bo po kombiniranem zagrebškem in dunajskem sistemu pripravljala takozvanl »gradbeni fond« za zidanje hiš manj lmovi-tejšlm slojem, To Je zelo hvalevredno, ker drugače ne pridejo Slovenci v Mariboru do hiš. Večji slovenski kapitalisti že imajo svoje hiše, druge hiše imajo Nemci, — vsem tem se noče zidati, zatorej ne preostane druzega, kakor samopomoč tudi na tem polju.
GrigorlJ Bostumlč, ruski filozof ln pisatelj, ki je spisal nebroj knjig, med njimi o prostozidarstvu ln ki je Imel že 2 dobro uspeli predavanji v Mariboru, bo predaval v tuk. gledališču v pondeljek dne 12. t m. o »gledališki umetnosti in umetnostnem uživanju v raznih časih«.
Vsi vofarf obvezniki rojeni v letih 1901 do 1903 se moralo zglasiti v vojnem uradu mestnega magistrata in sicer: letnik 1901 dne 13. ta 14. t m, letnik 1902, dne 16. In 17. t. m„ letnik 1903 pa 19. in 20. t. m.
Občni zbor CMD mariborske podružnice sef vril dne 121 m. ob 20. url v Narodnem domu.
Olepševalno društvo za Maribor priredi Jutri v nedeljo veliko ljudsko veselico V Ljudskem vrtu.
Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama:
Soboto dne 10. Junija »Svatba Krečln-skega«. Red C.
Nedelja dne 11. junija »Llliora«. Gostovanje g. Trbuhovlča. Izven.
Opera:
Sobota, dni 10. junija »Triptychon«. Red A In E.	_
Nedelja. JUL tanila »Triptarobotu. 1».
Sokolstvo.
Pariški Sokol Je obhajal te dni 30-let-nioo Obstoja na Jako slovesen način-
Sokol r Višnji gort V nedeljo 11. t. m. ob 4. -Uri pop. v sokolskem domn prireditev s petjem, telovadbo In s prosto zabavo.
Razvitje prapora jezdnega odseka Sokola v Ljubljani se vrši v nedeljo dne 11. junija 1922 s sledečim sporedom: 1. Zbirališče članstva pred Nušakovo vojašnico v Trnovem, Odhod ob 9. url dopoldne. 2. Ob 10. dopoldne slavnostno razvitje prapora pred Narodnim domom. 3. Od 10.30 do 12. ure opoldne koncert na vrtu Narodnega doma. Vstop prost. 4. Od 6. ure pop. naprej koncert orkestra Sokola I. na vrtu Narodnega doma. Vstopnina 3 Din. za osebo. — V slučaju slabega vremena se vrši slavnost z Istim sporedom v prostorih Narodnega doma. Zbirališče pred Nušakovo vojašnico odpade ln se nadomesti z areno Narodnega doma.
Šport In turistika.
Prvenstvene tekme. Na igrišču Svobode Moste se vrše dne 11. t. m. sledeče prvenstvene tekme: ob 16.30 Slavija—Jadran rez. Sodi g. Boltavzar. Ob 18. url LASK— Svoboda Ljubljana. Sodi g. Perpar.
Znamenja za čttanje tiskanOSm tur (posebni odtiskl Iz 4. zvezi« lista »Tiskarska pisma«), 4 strani, vd
na Din 2. Poznanje teh znamenl Je neob-hodno potrebno vsem avtorjem, nrednjkom, korektorjem ta sploh vsemt oni®, ki imajo opraviti s tiskarniškiml korekturami, olajšajo zamudno delo sebi ln tiskarnam- TOKO* vina se dobi v pisarni Zvezne tiskarne, i»jui>« liana, Wolfova ulica št 1.	_
»Kuhinja prt Kraljici Gosji notici*. Roman. Spisal Anatol France. Izdala ta_ zalo* žila Zvezna tiskarna v Ljubljani Marijin trg št 8. Cena broš. knllgl 9 Din, vez. 11 Dl* »Malenkosti*. Spisal Ivan Albrecht Izdala In založila Zvezna tiskarna v Ljubljani, Marijin trg 8. Cena broš. zvezku 6 Dl*
Pevsko društvo »Zarja« priredi v soboto zvečer pevsko zabavo v gostilni »Pri iagnetu«. Začetek ob 20. uri Vsto prost Prijatelji petja dobrodošli!
Tukajšnji bataljon je obhajal dne 6. Jun. svoj običajni letni krst Civilnega občinstva ni bilo mnogo navzočega, ker $e v splošnem ni vedelo za to slavnost Aranžma Je bil povsem pomanjkljiv. Vabila so dobili le predstojniki uradov, ki so Jih smatrali osebnim, medtem ko so bili lansko leto vabljeni v obče vsi. Letos Je častniški zbor povsem nov in mu niso znane tukajšnje navade ali razvade. Upamo, da bomo drugo leto prisostvovali zopet vsi slavlju naše narodne vojske.
V trgovino A. Schranke na Glavnem trgu so vdrli v noči od nedelje na ponedeljek neznani tatovi ln odnesli veliko manu-fakturnega blaga. Škodo cenijo nad 200 tisoč kron. O zlikovcih ni nobenega sledu.
Primorje.
Naši rojaki za svoje šolstvo. Ker Italijanska vlada ne stori ničesar za slovensko šolstvo v julijski Benečiji, so Slovenci in Hrvatje prisiljeni seči po samopomoči V ta namen si osnujejo »šolsko društvo«, ki prevzame naloge Ciril-Metodove družbe. Ustanovni občni zbor bo dne 2. julija v SežanL
Zopet nesreča i razstrelitvi. V Batah Je posestnik Jos. Markič odpiral SrapneL da bi dobil svinčene krogle. Pri tem Je šrapnel eksplodiral ubil Markiča ta teško ranil še druge tri osebe.
Pokrajina.
Vse kar je prav! Iz Vel. Lašč nam pišejo: »Poročali ste v Vašem listu, da Je bilo v noči od 1. na 2. t m. vlomljeno v skladišče na postaji Velike Lašče ln ukradena dva omota manufakture v teži 78 kg. Vlom Je prvi opazil trgovec Andolšek Iz Karlovca in Javil to načelniku. Leta je takoj pregledal skladišče in dognal primanjkljaj Imenovanih dveh 200.000 kron vrednih omotov blaga. O tem j« nemudoma brzojavno obvestil vse postaje in res je v Dobrepolju pri prvem vlaku oddajal neki človek omot, ki se je po vnapjosti to teži vjemal z ukradenim. Slučajno je prišel k temu vlaku v Velikih Laščah orož. postajevodja Koren, kateremu je načelnik naznanil ves dogodek. PostajevodJI Korenu so v Dobrem polju tatu skrivoma pokazali in leta ie napovedal tatu aretacijo že pred postajo Cušpark Grosupeljski orožniki so tega tatu sprejeli iz njegovih rok, sicer so pa bili o vsem pravočasno obveščeni ta Je bila to njih sveta dolžnost. Ti orožniki bi skritega omota mogoče še tri dni ne dobili, da jim ni storilec natančno opisal kraja — kamor ga je skril, sicer bi pa njim ne bilo treba iskati, da so privedli tatu s seboj. Toliko resnici na ljuba Iz tega se razvidi, komu gre opevana čast ln slava!
Sevnica. Kraljevo poroko je naš trg prav sijajno proslavil. Na predvečer se Je zbralo prebivalstvo pred občinsko hišo, kjer Je župan Stefan Lamper v vznešenih besedah tolmačil čustva jugoslovanskega naroda do mlade kraljevske dvojice. Nato se Je razvila povorka z bakljado, na čelu Ji Sokol ln požarna bramba. Vse hiše so bile bogato okrašene z zelenjem, cvetlem, zastavami in zastavicami, vsa okna bajno razsvetljena. Čarobno llumlnirana Je bila pošta. Renkova in Skerlova hiša ter izložba Splošne gospodarske zadruge. Sploh je vse tekmovalo, da čimbolj pokaže ljubezen in spoštovanje do prvega Jugoslovana In njegove neveste. Po obhodu je priredil naš neumorni delujoči salonski orkester na vrtu Kovačeve gostilne improviziran koncert, ki je združil vse tr-žane brez ozira na politično prepričanje v najiskrenejšl zabavi. Orkester in njegov kapelnik sodnik dr. Romanovič zaslužita vso Pohvalo, ker je bil koncert brez vsake vstopnine. To Je idealna požrtvovalnost, ki bi naj ob sličnih prilikah našla primernega odmeva in potrebnega umevanja v krogih imovitejših, z zemeljskimi zakladi oblago-darjenih slojev, navajajoč jih k doorodelno-sti v prid revežem, osobito v prid revni šolski mladini. To je dandanes sooijalna nujnost, kajti tudi ljubezen do domovine gre skozi želodec. Na poročni dan je bilo ob mnogobTOjni udeležbi naroda cerkveno opravilo z narodno himno. Prepričani smo, da so vsi večji kraii Slovenije enako Iskreno in prisrčno praznovali znameniti kraljev dan brez pritiska od zgoraj, kakor Je bilo to nekdal v Avstriji običajna
Gledališče in siasba.
»Primorje*. .V pondeljek, dne 12. junija se vrši v dvorani Filharmonične družbe koncert vokalnega kvarteta »Primorje«. Člani tega udruženja so: Svetozar Banovec I. tenor, Silvan Pečenko II. tenor, Rajko Rajer I. bas ln Drago Zupan II. bas. Koncert Ima sledeči spored: 1. Hrabroslav Volarič: Izgubljeni cvet, Hajdrlh: Cerkvica. 2. Mirk Katrica, Jutro 3. Svetek: Malolka. Prohaz-ka: Moravska narodna. 4. Mlchl: Atila in ribič. Po odmoru: 5. Adamič; Kregata se baba ta devojka, Pesem o beli hišici. 6. Foerster: Spak. 7. Premrl: Korak v življenje, Na dan. — Začetek tega koncerta Je točno ob pol 9. zvečer. Sedeži po običajnih cenah‘so v predprodaji v pisarni Glasbene Matice. Po dosedanjih nastopih in uspehih kvarteta »Primorje« obeta biti ta koncert prvovrsten, vrši se pa na korist »Jugoslovanske Matice«.	,
Opera. Kot Mefisto v »Faustu« je gostoval Sergej Nikolajevič Iz Novega Sada, pevec precej obsežnega glasu, kateremu pa še manjka uglajenosti. — Prejšnji večer pa ie pel g. Kovač »Trubadurja« z lepim uspehom. Koncem tretjega dejanja po odpeti »stretti« z visokim C Je prejel gromek aplavz. — V torek so v operi koncertirali kubanski kozaki. Udeležba občinstva Je bila Izredno velika, med največ v Ljubljani živečih Rusov. Zbor Je dobro discipliniran In vpet Skoda le, da ima sila neuglajen glasovni materfJaL Vzpored Je obsegal ruske, ukrajinske In kozaške narodne in umetne pesmL Dirigent Šeluhta Je dober muzik. Občinstvo z aplavzom ni štedilo. — Na dan kraljeve poroke zvečer se je vršil koncert, na katerem so nastopili solisti In solistl-nje naše opere. Vzpored Je obsegal Izredno lepe solospeve, s katerimi so se odlikovali vsi nastopajoči Pravilo, da se Je s tem večerom poslovil od nas priljubljeni basist g. Zathey, česar pa ne moremo verjeti Čemu govoTe ljudje koncem sezone toliko o slovesih? Zadnjič o gdč. Zlkovi, sedaj zopet 9 g. Zatheyu?
Proslava kraljeve poroke v naših glediščih. Drama je proslavila kraljevo poroko s krasnim prologom pesnika Radivoja Pe-terllna-Petruške, s sliko »Jugana, vila nal-mlajša« In »Knezom semberljsklm«, v operi pa ao peli po eno dejanje iz Charpentirje-ve »Luize«, Musorgskega »Boris Godunova« ln Smetanove »Prodane neveste«. Pred začetkom slavnostne predstave Je orkester zaigral državno himno, pred »Prodano nevesto« pa uverturo k tej operi, katero le temperamentno dirigiral g. A Balatka ln si Je z njo zaslužil poseben aplavz občinstva, ki ga ni bilo ravno dosti. Navzoči so bili zastopniki državnih in privatnih uradov ter konzuli drugih držav. Predstava je potekla v slavnostnem razpoloženju. Odlikovali so se vsi sodelujoči in občinstvo ni štedilo z aplavzom. V »Prodani nevesti« je pela vlogo Marenke gdč. Thalerjeva.
Ljubljanski pevci na dan kraljeve poroke. Popoldne točno ob petih je začel promenadni koncert dravske divizijske godbe pod vodstvom dr. J. Čerina pred gradom Tivoli. Nastopili so tudi ljubljanski pevski zbori včlanjeni v »Zvezi t»lov. pevskih zborov« ta so zapeli pod vodstvom Zvezlnega pevovodje g. Zorka Prelovca državno himno »Jadransko morje« in »Slovenec, Srb, Hrvat«. Petje Je bilo mogočno ln veličastno. Nadaljevanje koncerta Je preprečil dež.
»Dve pesmi*. Vglasbll Zorko Prelovec. Izdala In založila Zvezna tiskarna Marijin trg 8. Cena broš. zvezku 4 Din.
Društvene vesti.
Podružnica društva »Soča* v Boh., Bik strici vabi svole dane ln prijatelje društva na predavanje, ki se bo vršilo Y sol?ot®'
10. t. m. ob 9. url zvečer v prostorih «o»tlk ne Kos. Predaval bo g. profesor dr. CadM iz Ljubljane o solncu, luni ln zvezdah, .vstop
PT Akademska podružnica CMD v Ljubilo* ni Na Inlcljativo vodstva CMD so sklenil! napredni akademiki ustanoviti akademsko podružneo CMD v Ljubljani, katere ustanovni občni zbor se vrši v ponedeljek; dne 18* t m. ob 8. zvečer v prostorih JNAD »Jadran«. — Prlpravlialnl odbor.
Vse gospodične, ki so prejele vabila za sestanek v Mestnem domu, kakor tudi katerim Jih vsled naglice dela nismo mogli’ več dostaviti, naj se blagovolijo zbran jj nedeljo, dne 11. t. m. ob 8. zjutraj v avli univerze, kjer se Jim bodo razdelili znan in cvetlice. Obenem se najvljudneje naprošajo, da skušajo prinesli po možnosti tndlj cvetlice s seboj. Odbor za akademiki M PDJA.
JAD »Triglav*, podružnica Ljubljana. Odbor »Triglava« poziva vse Triglavane, d* se udeleže sestanka, ki se vrši v soboto,
10. t. m. ob 4. uri popoldne v gostilni prt »Tišlerju« in ki Je Izredne važnosti. Odbori JAD »Triglav«, podružnica Ljubljana, vtm, vse Trlglavane na poslovilni večer y soboto, dne 10. t m. ob 8. url zvečer pri »Stanem Tišlerju« v Kolodvorski ulici Predvsem 10 vabljeni nanj vljudno tudi gg. starelšlne.
in
Ivan Lapajne: lugoslovenskl posojllnl-čar in zadrugar. Drugi popravljeni in pomnoženi natis »Slovenskega posojilnlčarja«. Navod o poslovanju Jugoslovanskih zadrug 144 strani v VIII. Založil pisatelj. Tiskala br. Rumpret v Krškem. Cena 20 Din. (SO K — vezanemu izdsu’. 18 Din, (72 K — broširani knjigi). Knjiga se priporoča upravnikom ln snovateljem raznovrstnih pridobitnih ln gospodarskh zadrug. Naročila sprejema Ivan Lapajne šolski ravnatelj v p. in predsednik »Okrajne posojilnice« v Krškem.
Goblneau: Preporod u Italiji. Medju re-dovitim lzdanjlma »Narodne knjižice« Iza-šlo je ovo glasovlto djelo grofa Goblneau-a, {edinstveno u cljeloj svjetskoj književnosti. Tko hoče historlčki vjernu, živopisnu, a uz to perom umjetnlčka prlkazanu sllku renesanse — taj neka čita ovu dolsta klasičnu knjigu. Niz je to historičklh scena, u kojlma Je prikazano doba i ljudi renesanse kao Savonarola, Cesare I Lucrezia Borgia, pape Aleksander VI., LeovX. i Julije IU Machiavelli, Rafael Mlchel Angelo, Llonardo Itd. Prizorlma lz života oblčnlh ljudi upotpunjuje se ova slika renesanse tako, da nam Je u ovom izvrsnom djelu sasvlm dočarana i oživljena ova vanredna epoha hlstorije. Hr-vatskl prevod »Renesanse« prlredlo je dr„ D. Grdentč, a donosi i hlstoričke portrete Savonarole 1 »Kneza medju zločlnctma« Ce-zara Borgi-e kano I umjetnlčkl naslovni list Cijena Din 12, štampano na flnom paplru i elegantno nvezano Din 15. Kao naredna iz-danja oglašuje «Narodna knjižnica« Krležln roman »Zeleni barjak« 1 »Povljest Rusije u 19. Stolieču« od češkog sveučiliš. profesora dra. Bidla. Pretplata na »Narod, knjiži Din 40. — Adresa: »Narodna knjižnica«. Zagreb VolntSka oL 13.
Razne vesti.
• Panter napadel filmsko igralko. Prt predvajanju nekega filma, bi bila skoret postala žrtev divje zveri znana francoska filmska Igralka Marta Dagmar. Nesrefia sef je dogodila vsled tega, keT so pri predstavi sodelovali tudi divji pantri. Eden ]• bil v*< čas popolnoma miren, ko se Je dragi m« letel v igralko ter jo začel griztl po glavi 10 vratu. Z velikim trudom so Iztrgali gralkoj med krempljem divje zveri ter Jo prepeljali v bolnico.
• Smrt arheologa. Te dni le nmrl t 9U\
letu stoje starosti sloveči francoski arhoo* log in profesor na pariški akademiji mnetno* stl Leon Henzey. Par dni pred svojo smrtja je dogotovil veliko študijo o »Platneni tuniki grških žen«. On Je to staro obleko po alk; kah na grških vazah popolnoma rekonstnti-i ral ln jo skušal modelirati. Henzey je postal popularen pri akciji izkopnln v HaldeJL ka» tero Je vodil zaeno z de Sarzecom.
• Adamovo rebro. Stara pripovedk« e kirurglškl operaciji, katero Se gospod Bo| Izvršil na našem pradedu Adamu, da ga J« obdaril z ženo, še ni znanstveno Izprašan# In nikomur še ni prišlo na misel, da vpraili Vsevednega, zakaj se ni poslužll druge pro« cedure, ko Je hotel poslati na svet naŠcf pramater Evo. Med tem pa bi najnovejlai razkritja »Kirurglškesa društva v Pariza«, morda zamogla pojasniti tudi ta mali pra* historični problem. Sodi se, da Je gospod Bog odvzel Adamu rebro s čisto priprou stega razloga, ker Je Imel Adam eno rebrcu preveč. Po izvestju Klrurglškega društva ni. so nlkake redkosti, da Imajo gotovi IJndJe! eno ali tudi dva rebra preveč. Tako J« blloi menda tudi z našim pradedom Adamom« Vsevedni je hotel to oogreško odpraviti, ter mu Je odvzel rebro, 1 da ga odškoduj« z« prestane bolečine, mu je pretvoril rebro ženo. Ubogi Adam pri tem menda ni profltiral-
• Pina uprava. V Newportu, mesta, Id šteje 30-000 prebivalcev y ameriški državici Kentucky, so aretirani vsi člani clvOn« uprave, ker so obtoženi, da so prekršili ta» kon proti prodaji alkohola. TI ljudje so nam« reč producirali ta prodajali strogo prepove* dane opojne pijače. Aretacija je bila izvršena z velikim pompom. Čete so obkolil«; mestno hišo in sodišče, zgrabile župana, policijskega ravnatelja ta državnega odvetnfc ka. Tajna policija Je že dolgo časa slutila; da mora obstojati zelo močna organizacija; katera se bavi s produkcijo ta prodajo pr«* povedanega blaga In ta organizacija mora Imeti dobre zveze z upravnimi oblastmi* Slednjič so prišli na dan tako Jasni de* likti, da so se smele izvršiti aretacije. Afer«!, Je lzvala po celi Ameriki veliko senzacjo, ki s tako bengalično lučjo osvetljuje tamošnjo državno uprava
• Razočaran vljollntst. Im Milana poro. čajo, da Je tamkaj poskušal Izvršiti samo« mor mladi češki vljollnist Norbert Kubat On bi Imel prirediti koncert v lokalnem konservatoriju, med tem so mu pa tik pred za* četkom sporočili, da se koncert ne mor«, vršiti, ker Je prodanih samo sedem vstopnic. To gaje tako užalostilo, da Je sklenil končati svoje mlado življenje. Sel Je v temno noč In se obesil na neki lesen štremelj, ki pa se Je vsled njegove telesne teže odlomil to vljollnist Je z vrvico okrog vratu telebnil na tla. Dva mimoidoča sta ga naši« ležati tam nezavestnega. Odpravili so ga » bolnico, kjer so ga spravili k zavesti
Borzna poročila.
Curlh, 9. junija. Berlin 1.79, New-* york 522.75, London 23.49, Pariz 47.475, Milan 26.875, Praga 10.10, Budimpešta 0.58, Zagreb 1.90, Bukarešta 3.85, Var* Sava 0.13, Dunaj 0.035, avstrijske krone 0.0375.
Berlin, 9. Jun. (Izv.) Dunaj 1.93S, Budimpešta 32.60, Milan 1493.10, Prag* 563.75, Pariz 2621.70, London 129835, Newyork 288.88, Curih 5223.05.
Praga, 9. Junija. (Izv.) Dunaj 023, Berlin 17.525, Rim 267.75, Budimpešta 5.575, Pariz 469.50, London 232.25, Newylork 51.50, Cqrlh 989, avstrijsk* krone 027, Italijanske Ure 264.75.
H, O. WeDs*!	'	'	-	^	r
Gospod oseh dinamov.
Viši nadzornik treh dinamostrojev, Kso v Cambenvellu bučali in ropotali ter gnali električio železnico, je bil rodom iz Yorkshira; ime mu je bilo James nolrojcd. Bil je težak, rdečelas in sirov dedec z nepravilnim zobovjem; drugače dober tehnik, samo da je ljubil whi-sky. Dvomil je o božjem bitju in se priznaval h Camotovemu krogu; Shakes« Peareja je sicer poznal, a zdel se mu je prav šibak v kemiji. Njegov kurjač je bil sin skrivnostnega Iztoka in se je zval Azuma-zi. Toda Helroyd ga je klical Pu-ba. Helroyd je imel vedno rad cnte kurjače, ker se niso upirali brcam — brce so bile namreč Helroydova navada — in niso vohunili okrog strojev ter stregli na njihove skrivnosti. Nekaterih čudnih možnosti zamorske duše, ki je prišla nenadoma v stik z vrhuncem naše civilizacije, se Holroyd ni baš prav jasno zavedal — dasi ga je nazadnje morda še prešinila slutnja o njih...
Narodopisje bi se branilo opredeliti Azuma-zija. Morda je bil bolj zamorec nego karkoli drugega, čeprav je imel lase raje valovite nego kodraste, nos pa grbančast. Razen tega je bila njegova koža bolj rjava nego črna in be-V,a o2i rumenkasta. Široke podočnice in ozki podbradek so dajali njegovemu obrazu nekam gadjo obliko. Tudi je imel glavo zadaj široko, v čelu pa nizko in ozko, kakor da so mu možgani Vloženi baš narobe nego pri Evropejcih. Njegova postava je bila malo prida, njegova angleščina še manj. V razgovoru so mu uhajali vsakovrstni izredni zvoki neugotovljive tržne vrednosti in njegove redke besede so bile stesane in zlite z uprav heraldičnim čudaštvom. nolroyd ga je izkušal omikati v verskem pogledu in mu je držal — zlasti kadar je bil napit — dolga predavanja zoper praznoverje in misijonarje. Azu-ma-zi pa se je ogibal slehernega pomenka o svojih bogovih, dasi mu je ro-idila ta molčečnost nemalo brc.
V beli, a zelo nedostatni obleki je bil dospel Azuma-zi v strojnici »Lorda Clive-a« iz Malaške kolonije — in še Od delj — v London. 2e otrok je slišal pripovedovati o velikosti in bogastvu Londona, kjer so vse ženske bele in Plavolase in celo berači na cestah beli ljudje; in tako je prišel z žepi polnimi pravkar zasluženih zlatnikov, da bi malikoval pred skrinjo civilizacije. Dan njegovega izkrcanja je bil kalen; nebo je bilo sivo, in dež, ki ga je gonil veter, Je lil na umazane ceste. Toda Azuma-zi se je smelo vrgel v shadwellsko veseljačenje, ki ga je kmalu izbljunilo — z napol uničenim zdravjem, v evropski Obleki, brez beliča v žepu in — razen kadar je bila najhujša sila — nemega
kakor S val, da bi delal v cambertiraO* skl strojnici za Jamesa Holroyda in se mu dajal zlostavljati. A James HoIroyd je smatral zlostavljanje malone za ljubeznivost!
V Cambervrellu so bili trije dinami s svojimi motorji. Prva dva, ki so jih nabavili odkraja, sta bila majhna stroja; večji je bil nov. ManjSa stroja sta hrumela po predpisih; njiju jermena sta brnela na kotačih, ščeti so brusile in sikale, in med poli-hu-hu-hu! — je neprenehoma ulil zrak. Eden ni bil prav trdno vdelan v tla; vsa strojnica se je tresla pod njim. A te manjše glasove je veliki stroj docela prevladoval s kovinskim utripanjem svojega srca, od katerega je trepetala železna zgradba. Kdorkoli je stopil v strojnico, vsakomur se je zvrtilo v glavi od butanja mašin, vrtenja ogromnih koles, bučanja cilindrov, neprestanega posikavanja pare in večnega, grmečega hrupa velikega stroja, ki je prekašal vse. Z vidika strojne tehnike je bil ta hrup napaka; toda Azuma-zi ga je smatral za razodetje orjakove moči in veličine...
Da je mogoče, bi zdajle predstavili čitatelja v sredo hrumeče strojnice in bi nadaljevali svojo povest ob njenem spremljanju. Bilo je kakor nepretrgana, šumeča reka glasov, iz katere je prestreglo uho zdaj takšno, zdaj drugačno noto: menjavajoče pihanje, hropenje in sikanje parnih kotlov, stokanje in tuljenje pistonov, zamolklo butanje vzdu-ha, kadar so pridrevile prečke velikih kotačev, ostrejši ali mehkejši glas, ki so ga dajali usnjati gonilni jermeni, kakor so bili pač napeti — vrtoglavo hrumenje dinamov — in nad vsem tem — trobentno donenje velikega stroja — neslišno včasi, kadar se je uho utrudilo od splošnega hrupa, nato pa iznova podjarmljajoče gledalčeve čute. Tla pod teboj se niso zdela nikoli varna, mirna in trdna; drhtela in majala so se neprestano. Bil je glušeč, opasen kraj, kjer so švigale še tvoje misli v čudno zveri-ženih bliskih. In tri mesece, tri dolge mesece, dokler je trajala strojniška stavka — nista ne Holroyd, ki je stal s svojimi tovariši pri črni deski, ne Azuma-zi, ki je bil sam črauh, niti za mnuto utekla temu hrumenju in bučanju, nego sta jedla in spala kar v malem lesenem skednju za orodje, ki je napravljen med strojnico in velikim vhodom ...
Kmalu po Agumacijevem prihodu mu je držal Holroyd bogoslovno predavanje o predmetu: veliki stroj. Riuti je moral, da ga je sploh razumel sredi ropota. »Le poglej,« je rekel Holroyd, »kje imaš paganskega malika, ki bi segel temu do kolen?«
In Azuma-zi je gledal. Holroydov glas se je utrnil za hip; nato je slišal
črnec iznova: * ugonobiti sto ljudi.
Dvanajst procentov splošne umrljivo-
sti!« je rekel Holroyd. »Temu naj bi se magar še reklo ,bogM«
liolroyd je bil ponosen na svoj velik stroj in Je toliko Sasa hvalil Azuma-ziju dinamovo silo in velikost, da sta njegovo govorjenje ter neprestano hrumenje in drevenje razbrzdali v kosmati črni lobanji kdpve kakšne čudne struje misli. Kar najrazločneje in najobšir-neje je razložil tucat ali še več načinov, kako bi mogel ,on’ umoriti človeka; enkrat Je privoščil Kzuma-zilu tudi električni udarec, v dokaz .njegove’ sposobnosti. Od tistih dob je imel Azuma-zi v presledkih med delom — in delo Je bilo težko, ker ni opravljal le svojega, nego tudi Holrojrdovega več ko pol — dostikrat priliko, da je mogel sedeti pred velikim strojem in opazovati njegovo početje. Katerikrat so ščetki zasršale, bruhaje višnjeve iskre in bliske; in Holroyd Je preklinjal. A po navadi je teklo vse gladko in ritmično kakor dihanje človeka. Trak je sikal vreščč po vretenu, in dočlm si ždel ter opazoval, se. je neutrudno glasilo za teboj sito bumbumkanje pistona. In tako je živel veliki stroj — dan za dnem
— v veliki, zračni strojnici —• Holroyd in 'Azuma-zi sta mu služila... Ne zaprt In hropeč ob suženjskem delu, ne goneč ladije kakor drugi stroji, ki jih je črnec poznal — nego iu, svoboden, stroj vladar! .,. Mala dva dinama je Azuma-zi
— v primeri ž »njim* — seveda preziral; velikega pa je nazval sam pri sebi gospoda vseh dinamov. Mala sta bila muhasta in neenakomerna. Veliki je bil zanesljiv. Kako velik je bil!. Kako mirno je tekel in kako legotno! Še večji je bil, še mirnejši od Buddhov, ki Jih je videl v Rangoonu. In pri tem vendar ne brezgiben — nego živ! Velike, črne žične vrvi so krožile, krožile — kolobarji pod ščetini so bežali vse venomer naokrog — in globoki zvok srčnega utripa je nosil celoto . . . Vse to je navdajalo Azuma-zija s čudnim nemirom * ..
(Dalje prih.) v* , ,
* Čuden vzrok ločitve zakona. V Londonu je neka žena zahtevala ločitev od svojega moža iz naslednjih vzrokov: Ona namreč trdi, da izhaja njen mož iz rodu črncev- Njen mož Jose Bom, je pred časom zavzemal ugledno me9to pri nekih newyor-ških novfnah, sedaj pa je dopisnik nekega čekaškega Ksta. 2ena je kot dokaz svoje trditve predložila sliki moževe sestre ln brata kot svedoka sta pričala to tudi dva človeka Iz zapadne Indije, rodnega kraja Jose Borna, ki sta izjavila, da so Bornovi od plemena črneev. 2ena tudi trdi, da li je raQj2 pred poroko Izjavil, da je on po rodu Nizozemec, matln jezova pa }e Španjelka. Bom ie priznal, da ni evropejske rase, zanikal pa je, da bi se v njegovih žilah pretakala etiopska kri. Iz njiju zakbna je poteklo'dvoje otrok, ki pa sta oba popolnoma bela. Sodišče je ženi prošnjo za ločitev zakona zavrnilo, ker ni dokazano, da je Jose
Bora res črnec V Ameriki namreč še vedafl! niso socijalno izenačeni z belci in zakon be« le žene s čreem se smatra sramotnim.
• Marke irske države• Po vesteh *. Londona, bo nova irska država stavila Vj promet svoje posebne znamke- Za seaajj uporabljajo angleške marke s pretiskom 5 keltskem jeziku-
* Kadar so draga stanovanja• NeM jak se je pogajal za stanovanje. Gospodmi* ga je sumljivo gledala in zahtevala seveo* visoko najemnino Da bi si pridobil zaupa* nje nove gospodinje, je rekel dijak: »DragS gospa, moram vam povedati, da se Je mol« prejšnja gospodinja jokala, ko sem sel stanovanja.« — Na to mu je gospodinja oo*, povorfla: »Mogoče- Ampak se ni treba bati* da bi bilo tudi z menoj tako- Pri meni nor? namreč vsakdo plačati stanovanje vn*. prej.*
Drobiž.
* Milijon ljudi poginjajo sladu- švedska liga za reševanje dece . računa po Izve st j ih, katera so iz Saratova dospeli v Stockholm, da bo v področjih Rusije kjer vlada glad, do prihodnje žrtve sigurno podleglo nadal-njih devet milijonov ljudi.
* Nadvojvodu vzamejo stonovanje. Dunajski stanovanjski urad je sklenil, da se vzame stanovanje bivšemu nadvojvodu Karlu Albrehtu, ker se je prošlo leto oženil z neko gTofico in stanuje z njo v mestecu Saybuschu- Vsled tega nuna pravice do stanovanja na Dunaju-
* Slon navalil na krotttelja- Szosch-Sa-rasani, ravnatell cirkusa v Dresdetiu Je hotel dresirati nekega mladega slona. Slonu se pa očlvidno hi dopadel ravnateljev pouk ter je navalil nanj s svojim rilcem in šapama in ga tako razmrcvaril, da so ga morali prevesti na kliniko- .
MALI OGLASI
PRODAJA:
DELAVNICA in STAVBI-ŠČE po ugodni ceni. Kje, pove uprava »Jugoslavije«,
■ ■ 1012
JERHOVCE. močne, črne, prikladne za mlajšega fanta. Naslov v upravi lista. 1009 DOBROIDOČA GOSTILNA z inventarjem in 9 sobami za tujce v Slov. Bistrici ob kolodvoru. Cena K 1,100.000 Lepa vila z približno 3 orali travnika, sadaim ln ze-lenjadnim vrtom. Stanovanje s 5 sobami in pritiklinami takoj na razpolago. Cena K 750.000. Lep vino~ Urad, \Yi orala z lepim gospodarskim in stanovanj-sldm poslopjem v krasni krajevni legi. Cena kron 650:000. Skupna cena vseh treh objektov je K 2,350.000. Vse prvovrstno! Resni kupci naj se pismeno obrnejo ali osebno zglasijo pri Stamcer, Maribor, Šolska ulica 5. Osebne informacije dnevno od pol 9, do 11. ure.
 1002
OTROŠKI VOZIČEK, napol poniklan po ugodni ceni.
Za gradom št. 9.___1004
RESTAVRACIJA in mesa-rija, lep senčnat vrt, pri-
pravno tudi za kako manjšo tovarno. Naslov:	Re-
stavracija Amerika, Cilince pri Ljubljani.	985
KUPI:
OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen. Naslov v, upravi lista.__________________1008
IŠČE se za kupiti planino, harmonij in šivalni stroj. Ponudbe z navedbo cene na hotel Toplice, Bled. 999
SLUŽBE:
KflJlOOVODKINJA s popolno pisarniško prakso išče službe pri večjem podjetju s 1. julljerft. Naslov pod »Knjigovodklnja« na upravo lista.__________________1007
ŠOFER in KLJUČAVNIČAR z dobrimi spričevali k luksus ali tovornemu avtu išče službe. Naslov v podružnici »Jugoslavije« v Celju.__________________1003
STROJEPISKA, Vešča slovenščine ln nemščine ter nemške stenografije, se išče za skorajšnji nastop. Ponudbe pod »Gradbeno pod-letje« na npravo lista. 998
IšČE se služkinja v pomoč in nadomestilo gospodinji. Opravljala bi vsa hišna dela in v kuhinji v prijaznem kraju. V poštev pridejo le resne osebe od 30 let naprej. Nastop takoj,
oskrba in plača dobra. Na« slov v upravi lista.
RAZNO:
PEKARIJO vzamem v na« jem z novembrom ali takoj, ali v kakem prometnem kraju slične lokale, katere bi za pekarijo sam uredil. P<> nudbe pod »Samostojnost 465« poštno ležeče Planina pri Rakeku. __________101S
VEČ GOSPODOV in GO* SPODIČEN se sprejme nM dobro domačo hrano. Koli* zej, Gosposvetska c. št 13, pritličje, vrata St 18.	1013
LEPO STANOVANJEY Mariboru, obstoječe iz 4 sob, električne razsvetljave, se takoj zamenja za lepo stanovanje v LjubljanL Ponudbe pod Šifro »MaribCu>» Ljubljana« na upravo list&  1006
OTROŠKA POSTELJICA, dobro ohranjena. In »veliki boben s činelo« po ugodni ceni na prodaj. Poizve seS Spodnja Šiška 75, I. tiadstn* ali pa v upravi našega lista«
Zenitne ponudbe
MLADA VDOVA, varčna bi pridna gospodinja se želi seznaniti z mesarjem, trgov« cem ali gostilničarjem. Im*| pohištvo in nekaj premo že« nja. Ponudbe pod »Dotrrs( kuharica« na upravo Ustk 101S
A Q krasno pesniško zbirko,
V J\ 1 IM /	je	preložena v vse svetovi.,
jezike, je založila v izbranem prevodu Dr. A. Gradnika
Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trg 8
Cena broširanemu izvodu Din. 16*—, vezanemu V
TV— nr\-   l________________________   r\.	en.
Prva slovenska Ivom teefi žaluzij
Neissbacher
lesnoindustrijska družba
z o. z.
Ljubljana, Dunajska cesta 66.
izdeluje vsakovrstne žaluzije in sprejema vsa v to stroko spadajoča popravila.
Telefon 114. Brsejav: Welssbacher-Ljubljana.
Vi bi radi
imeli lepo obleko, perilo, kravate, nogavice, robce, čevlje, klobuk in Se povrh
vedno dosti denarja
za razne druge potrebščine.
To dosežete le tedal
Se bodete kupovali vse manufaktnrno blago, sukno, platno, perilo, gotove obleke za moške, ženske in otroke pri tvrdki:
S. N. Šoštarič
Maribor
Aleksandrova cesta 13.
Kef le tam je najboljše blago, najboljša postrežba in najnižje cene. Železničarji in poštni usluž-r— benci dobijo blago tudi na obroke, as 11
Tekstilna roba
vseh vrst
najceneje pri
Fradies, Wlen I, Franz Josefs Kai 49.
Izjava.
Podpisana tem potom izjavljam, da
so bili gg. Bregar Franc, Bregar Roman, Pretnar Kasfmir in Ropaš,
dne 8. t. m. dopoldne v Šelenburgovi ulici po moji krivdi pomotoma aretirani, ker sem jih zamenjala z nekaterimi člani društa „Orjuna" ki so istega dne grozili po raznih obrtih s terorjem ter obžalujem, da sem jim s tem pripravila na javnem prostoru tako nečuven škandal
___________________O. Trdit.
Iščem za takoj ali s 1. julijem 1922
družabnika,
starejšega in samca, ki mi mora položiti kavcije Din 75.000 — za večji industrijski trg na Spodnjem Štajerskem pod jako ugodnimi pogoji. Ponudbe na upr. Jugoslavije pod '.Podružnica*,,
zajamčeno pravi asbestni škrilj za kritje streh.
Zaloga pri krovcu Ff.Fttjanu
Ljubljana, Ilovica 48.
Poštni paketni promet v Jugoslavijo.
Mednarodno podjetje za ipedlcijo paketov
Edvard Lami«, Maribor, Aleksandrova c. 83.
Prevzema pošiljanje poštnih paketov, ic vsega inozemstva pod najugodnejšimi in kulantnejSimi pogoji Solidna reelna postrežba zajamčena. Pojasnila brezplačno.
Blago
za prevleko divanov lo il mm v veliki m različno platno in lete za sedlarje il
itUrijrt tvrdka
lilbma.
M ali zamenja se
nova hiša v najbližji okolici Ljub^ane — visoko pritlične s 500 m* zemlje pri hiši Zamenjal bi s primerno hlso na Štajerskem- Ponudbe spre->ema in dale pojasnila An. zav. Drago Beseljčk & drug, Ljubljana, Sodna ul. 5
P. n. gospodinje, šivilje, krojače, Čevljarje, in sedlarje opo-amo, da 'se dobijo zopet najooljši šivalni stroji
Grlftzner"
PARKETNE
deščice
dobavlja in polaga v mestu in na deželi
Anton Bokal, Ljubljana Slomškova ulica stev. 19.
Telefon 527.
Nagrad d. d. Ljubljana togama KerSič
sprejme
prvotriega poli
za železobetonske stavbe in perfektno samostojno kore-spondentinjo.
v vseh opremah m at arij ni pred* vojni, cene Mjnlfie edino le pri
Hosip Peteiincu
Ljubljana, Sv. Petro nasip št.?.
Pouk v vezenju brezplačen! Istotam igle, olje, vse nadomestne dele za vse sisteme ihratnlh strojev in kole«. — Potrebščine za ItvIUe, krolaie, čevtjarle. brivce, sedlarje, toaletno modno blago, srajce, kravate, Ketke, palice.
Galanterija, gumbi na veliko in malol Najniiie cenel	Točna	postrežba!
m
Brata AntKevii
uvo2 in izvoz dalmatinskega vina na debelo, trgovina z oljem bi ribami.
Vino iz lastnih vinogradov.
Glavna zaloge:
otok Hvar
Jelša — Pitve — Plaia
(Dalmacija).
Podružnica: Dol. Logatec, Slovenija-
Veliki, železni, malo obrabljeni
itedilnik
(Tischherd)
od tvrdke Koloseus, Wels, Širjava 92 cm, daljavo 200 cm, visočina 78 cm, za kako večjo gostilno z večjo, zračno kuhinjo, katera ima visoki dimnik je za prodati sredi julija 1.1.
FRANC DOLENC, KRANJ.
Eksport.	Eksporti
Veletrgovina haloških vin
Vinko Stoklas
Sv. Andraž v Halozah, železniška postaji Ptuj priporoča svojo bogato zalogo prvo1* vrstnega haloškega vina. V sredini vino1*" gradov.	Cene	brezkonkurenčnef
fUavnl ln odgovonpl urednik Z$lfeQ MSI*
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«,
Tiska »Zvacsa tiskoma« v