| TRST
PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
6 - PP 559 132 (4 linije)
<ggio 1 2-85723
s 20 ■)
-X
■Ji
%
v.
1
Fanfani ima težko nalogo
SANDOR TENCE
Amintore Faiifani je politik, ki je dober za vse letne čase. Po padcu Tambronijeve vlade in po dokončnem razpadu centrizma mu je Aldo Moro pred 25 leti poveril težko nalogo, naj ustvari pogoje za politično srečanje med demokristjani in socialisti, ki je čez nekaj časa pripeljalo do izvolitve prve levosredinske vladne koalicije. Akterja tistega zgodovinskega dogodka sta bila Moro in Nenni, za vse delikatne zakulisne sporazume in kompromise pa nosi zasluge Fanfani, ki je bil nato še večkrat v prvi liniji, čeprav njegova prizadevanja niso vedno kronali uspehi, prav nasprotno. Spomnimo se samo »križarske« vojne na ljudskem referendumu o razporoki, na bitko proti zakonu o prekinitvi nosečnosti in na njegovo nesrečno »počitniško« vlado iz leta 1983, ki je pripeljala stranko relativne večine do najhujšega volilnega poraza v povojni zgodovini. Fanfani se kot politik morda ni rodil pod srečno zvezdo, skušal pa je vedno ostati v žarišču dogajanj, tudi potem, ko mu je lani, verjetno za vedno, spodletela izvolitev na Kvi-rinal, po katerem je hrepenel vse življenje.
Sedaj mu je predsednik republike poveril poizvedovalni mandat, ki ni še mandat za sestavo nove vlade, ampak samo poskus, ki ima za cilj preveriti možnost ali sploh še obstajajo pogoji za obnovitev dosedanje vladne večine. Cossiga je v skopih besedah dal na razpolago Craxiju in De Miti še nekaj časa za dosego morebitnega sporazuma, v primeru propada pogajanj pa bo primoran poveriti mandat enemu izmed demokristjanov, ki bo moral prej ali slej razpisati predčasne volitr ve. Morda bo ta izbira spet padla na predsednika senata in to kljub temu, da so demokristjani zelo vraževerni.
Fanfani, ki je torej vajen zapletenih političnih situacij, se je že lotil dela, njegova naloga pa bo izredno težka. Demokristjani so pripravljeni spet podpreti socialističnega predsednika vlade in to celo do naravnega izteka zakonodaje, a le pod pogojem, da se bo PSI po volitvah v vsakem primeru opredelila za petstrankarsko večino in to celo do leta 1993. De Mita hoče s tem predlogom strateškega zavezništva zapreti socialiste in ostale laično-socia-listične sile v neke vrste zlato kletko ter tako izničiti vsakršno možnost sporazumov s komunisti, ki bi potisnili demokristjane v opozicijo. Ni skrivnost, da KD ocenjuje Crasijevo predsedstvo kot politično izjemo, kot golo posledico volilnega poraza iz leta 1983 ter je zato prepričana, da v normalnih pogojih pripada palača Chigi vedno in samo največji italijanski stranki.
Socialisti, a tudi republikanci, so-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Fanfani se je včeraj srečal s Craxijem in Forlanijem
Vladna kriza na mrtvem tiru KD terja odgovor socialistov
RIM — Vladna kriza se včeraj niti za ped ni približala pozitivnemu izhodu. Na morebitne premike bo torej treba čakati vsaj na jutri in pojutrišnjem, ko bodo vodilni organi strank zavzeli določnejša stališča in bo predsednik senata opravil krog posvetovanj z njihovimi uradnimi delegacijami v okviru poizvedovalnega mandata, ki mu je predsinočnjim poveril državni poglavar Cossiga. Fanfani je včeraj sicer že začel prve posvete z vrsto stikov, bolj ali manj rezerviranih. V svojem uradu je sprejel predvsem predsednika in podpredsednika odstopivše vlade, Craxija in Forlamja, ali nič ne kaže, da bi se zaradi tega kriza premaknila z mrtvega tira.
Nič ni sicer znanega, kaj sta se oba politika pomenila s Fanfanijem, razen običajnih fraz o »pregledu političnega položaja« in izjav o »pripravljenosti prispevati k pozitivnemu izhodu krize«. Craxi se je s predsedm-kom senata zadržal celo uro, ob odhodu se je pa omejil na splošne izjave o tem, da »se je kriz treba lotiti odločno in hitro, ker postanejo drugače tvegane in ne-nadzorljive,« medtem ko razmere terjajo »usmeritev k stabilnosti in kontinuiteti vladnega delovanja«.	,
Medtem je bil aktiven tudi tajnik KD De Mita, ki se je zjutraj pogovoril s tajniki republikancev, liberalcev in socialdemokratov, bržkone da bi izvedel, kaj so se Spadolini, Altissimo in Nicolazzi dogovorili na pred-sinočnjem skupnem sestanku manjših strank bivše vladne koalicije. De Mita se je tudi posvetoval s Forlanijem in drugimi veljaki KD, toda je novinarjem izjavil, da je treba počakati na jutri, češ da je vse odvisno od sklepov vodstva PSI. KD ne odstopa od svojih stališč, kot poudarja njeno današnje glasilo, da morajo socialisti izbrati med tremi rešitvami: novo vlado s predsednikom KD, novo vlado s predsednikom PSI, toda z
jamstvi za dolgoročno zavezništvo 5 strank tudi v naslednji zakonodajni dobi, povratek Craxijeye vlade pred parlament, a s trajanjem do odobritve finančnega zakona.
V trenutku, ko nič ne kaže, da bi bila vladna kriza lahko kratka, komunisti ponavljajo svoj predlog o »programski vladi,« ki naj bi jo sestavljale vse sile, ki bi se dogovorile o najnujnejših problemih, ki jih je treba reševati. Tajnik KPI Natta je v intervjuju poudaril, da je kriza petstrankarske koalicije ravno »programska« in da je v parlamentu mogoče sestaviti drugo večino, ki bi bila zares »reformistična,« pri čemer je opozoril socialiste, da Craxijeva vlada ni bila taka, a je vodila v bistvu ublaženo reaganovsko liberistično politiko.
Novo jbv.
v odnosih med SZ in ZDA
WASHINGTON — Reaganova administracija pozitivno ocenjuje zadnje predloge Mihaila Gorbačova in se bo vsestransko zavzela za nadaljevanje in okrepitev diar loga med velesilama, ki naj omogoči sklenitev konkretnih razoro-žitvenih sporazumov. To je v bistvu predsednik Reagan povedal svojemu francoskemu sogovorniku Mitterrandu na predsinočnjem srečanju, ki je bilo skoraj v celoti posvečeno medblokiovski politiki.
Reaganova izjava je toliko pomembnejša, ker bo predsednik Mitterrand jutri odpotoval na tridnevni uradni obisk v Sovjetsko zvezo. Francoski predsednik je že večkrat ponudil svoje posredniške usluge, a so jih ZDA dosledno zavračale. Tudi v sedanjem primeru bo Mitterrand Gorbačovu in drugim sovjetskim voditeljem posredoval skoraj izključno ozračje in ameriško razpoložljivost, ne pa konkretnih ameriških predlogov. Po vsem sodeč Reaganova administracija nima še izdelanega strateškega plana, k!ar je predvsem rezultat razhajanj v administraciji. Vseeno pa postaja jasno, da je končno prevladala treznost, da so teze Shultza in po-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Danes ob 19. uri v Bazovici množična osrednja proslava
Z včerajšnjo štafeto miru in bratstva začetek srečanja VZPI za mir med narodi
TRST — »Mir, bratstvo, mir brez ■meja, mir od Alp do Jadrav.a«.
S temi gesli, ki so jih na svojih transparentih nosili mladi iz Celovca, Ilirske Bistrice, Sežane, Kopra, Ljubljane, Buj in Trsta, se je sinoči začelo s štafeto miru in bratstva v Bazovici na dvorišču Gospodarske zadruge srečanje za mir in enakopravnost med narodnostmi, ki poteka pod pokroviteljstvom Vsedržavnega združenja partizanov Italije ter v organizaciji Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pivko Tomažič in mladinske skupine Pivko Tomažič. Praznik se bo nadaljeval tudi danes. Organizacija včerajšnjega večera je bila v rokah mladih, to je članov mladinske skupine Pinko Tomažič, ki so pričakali skupine iz raznih krajev in jim v pozdrav zapeli Pesem o bratstvu, ki je, tako je govorila pesem, naša bodočnost. Pozdrav v slovenščini in italijanščini sta nato vsem udeležencem večera, predvsem seveda mladim, prinesla Rada
Zergol in Elisa Massimi, ki sta se zahvalili, da so se mladi odzvali njihovemu vabilu ob priliki tega srečanja za mir med narodi in med narodnostmi. »Ko se lahko skupno spoznamo,«: sta poudarila, »in še enkrat poudarimo našo trdno prisego, da se borimo in da se bomo borili za mimo sožitje na svetu in v našem ožjem okolju.« To je danes geslo mladinske skupine Pinko Tomažič, sta poudarili govornici skupine, ki se je pred poldrugim letom u-stanomla z namenom, da združi mladince obeh tu živečih narodnosti. S ponosom lahko trdimo, sta poudarili, da vam je to uspelo, saj mladinci, ki danes nastopajo v našem zboru dokazujejo, da je mogoče mirno sožitje, da setu živeči narodnosti lahko spoznavata, lahko sodelujeta in da se na podlagi tega predvsem spoštujeta. Tako na jasen način odgovarjamo, sta poudarili mladi govornici, na izzivalne be-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Načelen dogovor o preustroju 4 italijanskih pristanišč
RIM — Vlada, združenje italijanskih pristanišč in sindikalne organizacije CGIL CISL in UIL so pozno predsinočnjim dosegli sporazum glede osnovnih smernic za finančni in organizacijski preustroj pristanišč v Genovi, Benetkah, Trstu in Savoni. Na osnovi doseženih dogovorov bo ministrski svet predložil v Čmkrajšem času ustrezni zakonsKi osnutek parlamentu.
Do razčiščevalnega sestanka je prišlo zaradi ostrih kritik, ki so jih bili sindikati izrekli prvotnemu tehničnemu dokumentu, kt so ga bila pripravila ministrstva za trgovinsko mornarico, zaklad in e o, na katerem naj bi temeljil zakonski osnutek za preustroj omenjenih luk in so ga torej morali popraviti in dopolniti.
Načelni dogovor, je po sestanku dejal konfederalni tajnik UIL Ro berto Bonvicind, predvideva, da bodo novi staleži za luške kompamje in družbe za letos in prihodnje leto sestavljeni tako, da omogočijo v povprečju po 14 delovnih dni na mesec, od leta 1988 pa bo mesečno povprečje naraslo na 16 delovnih dni. Dogovorili so se tudi o maksimalnem številu pristaniških delavcev, ki jih bodo lahko postavili v do polnilno blagajno ali jih predčasno upokojili, in sicer 4.000 do konca leta 1987, od leta 1988 pa bo število naraslo na 5.000 delavcev.
Uspešen start za Italijane in Jugoslovane
BRANKO LAKOVIČ
JNDOBASKET
TENERIFE, MALAGA — Italija in Jugoslavija sta začeli nastope na 10. svetovnem košarkarskem prvenstvu v Španiji s pričakovanima zmagama. ’Az-zurri’ so namreč premagali Kitajsko in z zanesljivo zmago so slavili tudi 'plavi’ proti N. Zelandiji. Za obe re-
_____ _ bili sinočnji tekmi le
trening za nadaljnje nastope tem mundialu, ki se je včeraj
ŠPANA 86
zentanci sta
začel s srečanji prvega kola v štirih izločilnih skupinah (Zaragoza, El Serrol, Malaga in Tenerife). Medtem ko bodo imeli »azzurri« že danes prost dan, pa bo Jugoslavija drevi opravila še »drugi trening«. Igrala bo namreč proti Maleziji, ki »plavim« še zdaleč ni dorasel tekmec.
Italijani pa bodo jutri pred težkim izpitom. Pomerili se bodo s Portorikom, ki je po mnclnju tukajšnjih strokovnjalaov celo eden izmed kandidatov za osvojitev ene izmed kolajn. Jugoslovanf pa bi morali brez večjih težav premostiti tudi jutrišnjo oviro. — Nizozemsko, ki je sinoči neverjetno izgubila (po podaljšku) proti Argentini.
Če bi sodili po skupini v Tenerife-ju, potem lahko zapišemo, da se špan-
ski Mundobasket ni začel najbolje: v organizaciji je namreč vse preveč pomanjkljivosti (podatkov o tekmah ni, delovni pogoji za časnikarje so vse prej kot idealni. ..).
Vzdušje med tekmami je bilo zelo prijetno, pa čeprav so na tribunah zijale praznine, španski temperamentni navijači so s petjem, navijanjem.
Upati pa je, da se bodo vnaprej izkazali tudi kot organizatorji.
Slovesnost v Sovodnjah ob premestitvi spomenika
NA 10. STRANI
• Fanfani
Medtem ko volilna predvidevanja napovedujejo ošibitev opozicije
NADALJEVANJE S 1. STRANI cialdemokrati in liberalci ne morejo pristati na to zahtevo, saj bi s časom postali okrasni sateliti KD. Nimajo pa še povsem jasnih pojmov, kako pravzaprav zajeziti De Mitovo politično ofenzivo. Vmesne stranke pa so istočasno še zaskrbljene, ker se bojijo tajnega sporazuma med socialisti in demokristjani, ki so v zadnjem času itak že skoraj monopolizirali vlado, tudi v vrstah PSI pa se pojavljajo prvi dvomi o pravilnosti strankine strategije ter se vrstijo zahteve, naj se Craxi, preden bo prepozno, sam odpove palači Chigi in naj se raje posveti stranki, ki je v tem trenutku zelo potrebna učinkovite zdravniške nege. Poizvedovalni mandat Fanfaniju pa je nasprotno nekoliko opogumil komuniste, ki imajo sedaj nekaj tehtnih razlogov več, da glasneje zahtevajo programsko vlado, čeprav ostajajo na tem stališču skoraj popolnoma osamljeni.
Politična kriza je kot vidimo zelo resna m zelo težko rešljiva. Vse stranke, z izjemo fašistov in proletarske demokracije, so se doslej izrekle proti predčasnim volitvam, zato radovedno pričakujemo, kaj se bo zgodilo v prihodnjih dneh ali tednih. Vsem je vsekakor na dlani, da so odnosi med petstrankarskimi zavezniki skrajno skrhani in da med Crasdjem in De Mito sploh ni več nobenega zaupanja, če smo sploh o zaupanju v preteklosti lahko govorili.
SANDOR TENCE
• Srečanje za mir
NADALJEVANJE S 1. STRANI
sede in dejanja nazadnjaških sil, ki bi rade širile nerazumevanje in sovraštvo med Italijani in Slovenci. Torej boj za mir in za mimo sožitje med narodi in na svetu, da mi začenjamo tu s tokratnim praznikom.
Pevski zbor, mladinska skupina Finko Tomažič je nato zapela nekaj borbenih pesmi, nato pa so predstavnikom posameznih skupin, ki so tudi pozdravili slovesnost v Bazovici, podarili posebne plakete, ki so jih prejeli poleg predstavnikov mladinskih skupin še Tržaški partizanski pevski zbor, mladinska skupina Pivko Tomažič in pe vovodkinja omenjene skupine Pia Cah. Sledil je nato še drugi del programa, ki je obsegal vrsto slovenskih in jugoslovanskih borbenih pesmi ter borbene pesmi drugih narodov. Izredno je bilo navdušenje navzočih ob poslušanju teh pesmi iz grl mladih pevcev, ki so govorile o miru, o bratstvu in medsebojnem dobrem sožitju.
V tem duhu in vzhušju bo potekalo srečanje tudi danes v Bazovici, ki se bo začelo ob 19. uri z osrednjo proslavo. Tu bosta slavnostna govornika jugoslovanski narodni heroj Stane Bobnar in italijanski senator Henriguez Agnoletti. Vsebina govorov bo posvečena prav tako miru, bratstvu, enotnosti, enakopravnosti, pa tudi problemom, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost v Italiji ter njen boj za dosego globalne zakonske zaščite, posvečena pa bo tudi 40. obletnice ustanovitve italijanske republike, ki je bila rojena iz odporništva.
Poleg govorov bo današnji dan posvečen tudi kulturnemu programu, v katerem bo nastopila godba na pihala iz Postojne, ki jo vodi Leander Pegan, svoj koncert pa bo imel tudi Tržaški partizanski pevski zbor Finko Tomažič, ki ga vodi Oskar Kjuder in ki bo odpel devet pesmi iz svojega ciklusa borbenih pesmi v raznih jezikih. Organizatorji vabijo vse bivše borce, aktiviste pa mlade in antifašiste to- in onstran meje, da se polnoštevilno udeležijo tudi današnje slovesnosti, ki se bo v večernih urah zaključila z zabavo, za katero bo skrbel ansambel Akordi, ki je že sinoči zabaval številne mlade.
Japonska liberalnodemokratska stranka favorit na današnjih splošnih volitvah
Japonski premier Nakasone
TOKIO — Na Japonskem potekajo danes volitve za obnovo parlamentarnih sedežev predstavniške zbornice, deloma pa tudi senata. Zanimanje je osredotočeno zlasti na obnovitev predstavniškega doma, nekakšne poslanske zbornice, ki je najvažnejši zakonodajni organ v državi, volilna preizkušnja pa predstavlja obenem izredno pomemben test za sedanjo vlado premiera Nakasone ja.
Velik favorit današnjih (in jutrišnjih) volitev je vladajoča liberaldemokratska stranka, ki resno računa na ponovno pridobitev absolutne večine parlamentarnih mest. V prejšnji mandatni dobi je razpolagala z 250 od skupnih 511 sedežev in se je zato pri sestavi vlade morala opreti na neodvisne liberalne parlamentarce, vendar pa sta njen vpliv in moč bili vseeno nesporni. Ne preseneča torej, če so volilne napovedi na strani vladajoče stranke, toliko več, če upoštevamo uspehe na gospodarskem področju (v prvi vrsti povečanje vrednosti japonske valute), ki edinole krepijo sedanjo vladno politiko.
Na fronti opozicije pa je razpoloženje drugačno, saj napovedi kažejo na njeno volilno naza-
dovanje. To naj bi veljalo tudi za socialiste, največjo opozicijsko stranko, ki so v prejšnji parlamentarni dobi lahko računali na 112 sedežnih mest. Socialisti vsekakor niso štedili s kritikami na račun vlade in njihov vodja Ishibashi je v prejšnjih dneh izrazil precej negativnih pripomb do vladne politike in še zlasti do pozneje revidiranega sklepa o uvedbi novih davčnih količnikov.
Kar se tiče volitev za svetovalsko zbornico (senat) je izhodiščno stanje za liberalce še ugodnejše; v dosedanji mandatni dobi so namreč razpolagali z 69 sedeži na skupnih 126 in so bili v znatno boljšem stanju kot npr. socialisti (razpolagali so z 21 sedeži) ali Pa filobudistična stranka Komeito (s 14 sedeži).
Premier Nakasone, edetn izmed glavnih protagonistov volilne kampanje, je v svojem zadnjem shodu, ki ga je imel v Tokiu, pozval volivce naj podprejo njegovo stranko in tako izrazijo podporo kontinuiteti vladne gospodarske politike. Malo pred tem je na istem mestu govoril vodja komunistične stranke, ki je s svoje strani ostro obsodil vladno politiko večanja vojaških izdatkov.
Čilska vojaška hunta stopnjuje represijo
SANTIAGO DE CHILE — Diktatura generala Pinocheta stopnjuje represijo po 46 urni splošni stavki, ki je terjala sedem življenj in na desetine ranjenih. Do sedaj so aretirah več kot tisoč oseb, sodstvo pa je izdalo zaporne naloge proti 17 organizatorjem splošne stavke, ki so se pred aretacijami zatekli v ilegalo. Režim je medtem zaradi pritiskov ZDA napovedal, da bo uvedel preiskavo, ker so varnostne sile prelagodno segle po orožju.
Sodeč po izjavah generala Pinocheta pa bo ta preiskava predvsem pesek v oči tuji javnosti. Vodja čilske hunte je namreč izjavil, da so morale varnostne sile poseči z vso resnostjo, ker je hotela opozicija s splošno stavko Čile spremeniti v Nikaragvo. Za
mrtve niso torej krivi po Pinochetovih trditvah carabinierosi temveč opozicija, ki si je upala protestirati proti fašistični diktaturi in tako prisilila varnostne sile, da so segle po orožju.
Kri nedolžnih žrtev krvave policijske represije pa vseeno zaskrbijo režim, a tudi zmerne sile čilske opozicije. Prejšnjo noč so namreč neznanci z avtomatskim orožjem in ročnimi bombami napadli neko policijsko postajo v predmestju Santiaga. Radikalnejše sile čilske opozicije so torej sklenile z orožjem odgovoriti na nasilje režima. Začetek mestne gverile bi bil za čilski odpor prava prelomnica z nepredvidljivimi posledicami, saj se je odpor do sedaj odražal le s stavkovnimi gibanji, mirnimi protesti in civilno nepokorščino.
Papežev poziv razvitim
Še en črn dan za afriško podcelino
V Južni Afriki se vse bolj širi val nasilja in protesta
PRETORIA — Nemiri v Južni Afriki so včeraj terjali nove smrtne žrtve. Življenje je tokrat izgubilo devet oseb, več desetin pa je bilo ranjencev; vse žrtve so pripadale črnski večini in 5 od teh je bilo ubitih v medsebojnih obračunavanjih. Ostale osebe so bile ubite v spopadih s silami javnega reda in to v različnih krajih države. Po včerajšnjih neredih je število' oseb, ki so izgubile življenje po proglasitve izrednega stanja v državi, naraslo na 112. Med hudimi dejanji nasilja velja omeniti tudi eksplozijo peklenskega stroja na nekem parkirišču v Pretorii; ranjenih je bilo najmanj dvajset oseb Anglikanski škof Desmond Tutu je medtem izjavil, da nima nobenega namena se srečati z britanskim zunanjim ministrom Hovveom ob priliki njegovega skorajšnjega obiska v Južni Afriki. Povedati gre, da bo Howe dospel v Južno Afriko kot posebni posredovalec EGS, medtem ko je Tutujevo odklonilno stališče le reakcija na negativno zadržanje britanske vlade do vprašanja ekonomskih sankcij proti Južni Afriki. Z druge strani pa je anglikanski škof izrazil pripravljenost do srečanja z južnoafriškim premierom Botho.
Obsodbe proti južnoafriškemu režimu so medtem iz dneva dan glasnejše. Iz Kostarike je npr. prišla vest, da je tamkajšnja vlada pretrgala vsakršne diplomatske odnose s to državo. Novico ie najavil kostariški predsednik Oscar Arias, ki je pri tem dejal, da ždi njegova država s tem dejanjem protestirati zoper rasno diskriminacijo. Do dokajšnjega razburjenja pa je prišlo v Kanadi, kjer je neka doslej neznana organizacija zagrozila z zastrupitvijo agrumov iz južnoafriške republike. V zvezi s pripravami na mednarodno konferenco o Namibiji, ki bo potekala od jutri do četrtka na Dunaju, je italijanska vlada poudarila obvezo po izvajanju resolucije št. 435 varnostnega sveta OZN o umiku južnoafriških čet z namibijskega ozemlja in samoodlo-čanju namibijskega ljudstva. Pobuda italijanske vlade je vsekakor pomembna in kaže na odprtejše stališče do celotnega južnoafriškega vprašanja. V zvezi z dogajanji v Namibiji vdja omeniti, da je tudi v tej državi stanje precej napeto; v napadu na neko južnoafriško vojno postojanko so borci gibanja SWAPO pred nedavnim ubili 12, ranili pa 16 južnoafriških vojakov.
MEDELLTN (Kolumbija) — Z odločno omrambo krščanskih vrednot družine pred »znamenji smrti« cd abortusa in sterilizacije do gverile in terorizma, z molitvijo za žrtve ognjenika Nevado del Ruiz in s pozivom razvitim državam sveta, naj v skupni navezi z najrevnejšimi omogočijo premostitev bede in revščine, se je končal včerajšnji papežev dan v Kolumbijskih Kor-dilijerah.
Prav zadnji papežev poziv v trimi-lijonskem Medellinu pa je vzbudil največjo pozornost, saj je bil to pravi alarm o »vsak dan bolj grozečem položaju v Latinski Ameriki«. Najbogatejše države morajo po papeževih besedah opustiti logiko iskanja, profitov samo za lastno korist, temveč morajo skupaj z državami v razvoju poiskati rešitev za bedo in revščino, ki tare Tretji svet.
Janez Pavel II. se je torej med svojim obiskom v Kolumbiji dotaknil vseh vprašanj, ki tarejo tamkajšnjo skupnost, ne da bi zato odstopil od svojih načel. Ob obsodbi gverile je prav tako obsodil tiste sile, ki izže-majo najrevnejše plasti prebivalstva.
Med obiskom v Kolumbiji je papežu izrekla dobrodošlico tudi poljska skupnost. (na sliki telefoto AP)
• Novo obdobje med SZ in ZDA
NADALJEVANJE S 1. STRANI
litične garniture Bele hiše v precejšnji meri izničile trmasto zavračanje vojaškega dela administracije, ki ima za sabo ves vojaško-industrijski aparat ZDA.
Francoski predsednik Mittelrrand je Reaganu jasno povedal, da se ne strinja z ameriškim sklepom preklica sporazuma o strateški jedrski oborožitvi Salt 2. To pa kot kaže ne bi smelo predstavljati večjih težav, saj wasMngtonska administracija upa, da bo še pred koncem leta podpisala s Sovjetsko zvezo nov sporazum, ki bo v bistvu nadomestil Salt 2. Povsem drugačno pa je vprašanje militariza-cije vesolja. Tu si administracija ne more privoščiti večjih odstopanj, saj je v bistvu talec vojaškb-gospodarske-ga lobbyja, ki prav od Strateške o-brambne pobude (SDI) pričakuje največje dobičke.
Vsekakor pa je vedno bolj jasno, da je Reaganova administracija prebrodila tisto fazo, ko je bil vsak sovjetski predlog »le propagandna pobu-
da«. Seveda si ne smemo delati utvar. Pot do večjega razumevanja in medsebojnega zaupanja med velesilama bo še dolgotrajna. Prva znamenja pa so spodbudna. V teku so priprave za srečanje Shultz - Ševardnadze, ki bi moralo zgladiti ovire na poti sestanka na vrhu med Reaganom in Gorbačovom.
Takih pozitivnih znamenj pa je še in še. Moskovski večerni dnevnik Vrem j a je omogočil ameriškemu veleposlaniku v SZ Arthurju Hartmanu te-levizijsko poslanico sovjetskim narodom za ameriški državni praznik. Hartmanove besede so bjle prežete z optimizmom, veleposlanik je skrbno izbral take teme, ki so bile sprejemljive za sovjetske gledalce, saj je v bistvu navajal ameriške želje, da bi v svetu končno zavladal mir ob vzajemnem zaupanju. Včeraj pa je v Sovjetsko zvezo prispela skupina štirih ameriških znanstvenikov, ki naj bi s svojimi sovjetskimi kolegi proučila možnosti zanesljivega nadzorstva nad jedrskimi poskusi.
»POLETJE 86«
sezonske linije na obmorska
letališča
in poslovne centre Jugoslavije
iz LJUBLJANE:	iz PORTOROŽA:
DUBROVNIK
PULJ
SPLIT
TIVAT
ZADAR
BEOGRAD DUBROVNIK MOSTAR SARAJEVO SKOPJE SPLIT
Prodaja kart in informacije: TRST, ufficio Centrale Viaggi — Trg Unita 6 in vse turistične agencije v Sloveniji
adria airways
Koristna pobuda ESA v Vili Manin
Istočasna izdelava in prodaja obrtnih izdelkov radovednim turistom
PASSARIANO — Že lani, takoj ko je bil Carlo Faleschini imenovan na predsedniško mesto Deželne ustanove za razvoj obrti‘ESA, je postalo jasno, da bo dal tej ustanovi novega, potrebnega zaleta. To smo ugotovili v enoletnem razdobju, saj je Deželna uprava izdala vrsto novih zakonov v prid obrtnikom. Sama ESA je posodobila svoje servisne službe v prid obrtnikom ter nakazala nove pobude, ki se bodo uresničevale v prihodnjem časovnem razdobju.
Predsednik ESA in njegovi sodelavci pa so nakazali vrsto novih pobud. Sam Faleschini ima izkušnje na turističnem področju. Zaradi tega se je dobro zavedal, da lahko marsikateri obrtnik odpre vrata turistom. Še zlasti tistim številnim, ki letujejo v poletnem času v Lignanu, Gradežu, v Karniji, tistim, ki potujejo skozi Trbiž in Trst, itd. Zaradi tega že lani poleti prirejeni prireditvi v Lignanu in na Trbižu, kjer je skupina obrtnikov na mestu samem izdelovala svoje proizvode in jih prodajala turistom. Marsikateri turist, ki za dotičnega obrtnika in za njegove izdelke še vedel ni, jih je kar na mestu kupil, potem ko je tudi videl celoten proizvodni postopek. Nekaj takega nameravajo na tak ali drugačen način ponoviti tudi v prihodnje, tudi v Trstu,
Gradežu in še kje drugje. Sem sodijo tudi načrti za posodobitev stranskih prostorov v Vili Manin v Passarianu, kjer bodo uredili vrsto obrtnih delavnic.
Nekak uvod v ta prizadevanja za ovrednotenje in dopolnitev Vile Manin je obrtna prireditev, ki so jo odprli v petek zvečer, in ki bo trajala do jutri, ponedeljka, 7. julija.
Pod oboki velike poletne rezidence zadnjega beneškega doža je skupina obrtnikov iz raznih krajev dežele, ki so tam odprli podružnice svojih delavnic. Kar tam izdelujejo razne izdelke. Obiskovalec si bo lahko kar tam nabavil marsikaj lepega in zanimivega.
ESA sicer ima v stolpiču Vile Manin že več let odprto trgovino izdelkov obrtnikov iz vse dežele. Ta trgovina je kar dobro obiskana, še zlasti v poletnem času. V tem trenutku je v Vili Manin odprta razstava o desetletni popotresni obnovi Furlanije. V večernih urah imajo tudi koncerte ter folklorne prireditve.
Zanimivo pa je še to. V Vili Manin v teh dneh ne gre le za manifestacijo obrtnikov. Združili so jo s turističnim trenutkom. Istočasno na prireditvi sodelujejo tudi nekatera kmečka posestva. Gre torej za koristno združitev
treh pomembnih gospodarskih postavk, takih, ki v naši deželi igrajo precej važno vlogo. Zaradi tega je treba sedanjo pobudo, ki ji je botroval predsednik ESA Faleschini, pozdraviti ter izraziti željo, da bi se kaj takega priredilo tudi v drugih krajih dežele. Nas seveda najbolj zanimajo kraji ob meji, kjer živijo naši ljudje.
MARKO VVALTRITSCH
Pri Rokovem okrepljena carina
Nova avtocesta od Vidma do Trbiža seveda ne bi imela pravega učinka, če ne bi tudi na mejnem prehodu pri Kekovem okrepili mejno službo, predvsem carino.
Na avstrijski strani tako že deluje nova carinarnica za zasebna vozila,ki se vozijo po avtocesti.
Carinarnica za tovorni prevod pa je še vedno stara. Novo nameravajo zgraditi na italijanski strani. Za sedaj se morajo torej tovornjaki posluževati stare carinarnice,ki pa je zaradi nove za zasebna vozila delno razbremenjena. Vsekakor bo tudi nova carinarnica takšna, da tovornjakom ne bo treba zapustiti avtoceste.
Po številnih opravljenih pregledih
Furlanska vina brez metanola
VIDEM — O vinu z dodatkom smrtonosnega metanola smo že na dolgo in široko pisali, pa čeravno ne v enaki meri kot vsedržavni tisk, morda zato, ker se deželnih vinogradnikov ta problem ni dotaknil, vsaj neposredno ne. Koordinator večconskega prezidija za preventivo je namreč ravno te dni izdal uraden dokument, v katerem je rečeno, da se furlanska vina in vina, ki jih pridelujejo v Furlaniji-Julijski krajini, neoporečna.
Analisti so pregledali 1.800 vzorcev vin, od teh 500 furlanskih, niso pa naleteli na sledove strupenih dodatkov. Škandal o metanolu, ki je verjetno nepopravljivo oškodoval ugled italijanskih vinogradnikov, je torej deželni stvarnosti tuj. In čeprav se še tako sarkastično sliši, se je izvoz krajevnih vin z zaščitenim poreklom prav v zadnjih mesecih povečal za dobrih 9 odst. tako v evropske države kot v zbirčne ZDA.
Da je furlanska gastronomska in enološka dejavnost tako rekoč na višku, pa priča še en podatek, in sicer, da bo od 10. do 19. julija prisotna na svetovnem sejmu enogastronomije v Bristolu na Angleškem. Predsednik videmske trgovinske zbornice Gianni Bravo, ki je na tiskovni konferenci orisal pomen sejma, zlasti pa prisotnosti furlanskih kuharjev in vinogradnikov na tako zahtevnem tržišču, s kakršnim se ponašajo na Angleškem.
Nova ležišča za turiste v Piranu
PIRAN — Po dolgih letih so v Piranu pridobili 58 novih hotelskih ležišč. Stari, zgodovinsko zaščiteni del stavbe, ki je bil prislonjen ob hotel Piran, so delno porušili, delno restavrirali (pročelje so restavrirali delavci republiškega restavratorskega centra Ljubljana), delavci TOZD GO Gradbenega podjetja Gorica pa so v štirih mesecih in pol, v dogovorjenem roku, prenovili zahtevni piranski objekt, ki je bil zgrajen leta 1910 in se ponaša z lepo fasado v secesijskem slogu.
Poleg hotelskih ležišč (uredili so tudi dva apartmaja, opremljena s stilnim pohištvom) so v pritličju prenovili zajtrkovalnico (sicer gostišče odprtega tipa), konec meseca pa bodo na strehi odprli še Panorama bar s 70 sedeži, od koder se ponuja enkraten razgled na staro mesto. Tudi ta bar bo odprtega tipa, kamor bo moč priti s hotelskim dvigalom, v njem pa bodo ponujali mešane pijače in hladne narezke. Glavni projektant objekta je arhitekt Vojteh Ravnikar iz projektive Kraškega zidarja v Ljubljani, naložba pa je stala 315 milijonov dinarjev, kar je le nekaj več kot pet milijonov na ležišče, torej razmeroma poceni.
V Ljubljani razstava Slovenci v 16. stoletju
LJUBLJANA — Do 15. oktobra je v prostorih Narodnega muzeja, Ljublja-na, Trg Herojev 1, odprta reprezentativna razstava Slovenci v 16. stoletju, ki je bila pripravljena v počastitev 400-letnice smrti Primoža Trubarja. Prikazuje družbo in najvažnejše kulturne in politične dogodke tega časa na Slovenskem in tudi v Evropi s pomočjo približno 500 najdragocenejših eksponatov iz 32 slovenskih muzejev, arhivov, knjižnic in galerij.
Na 80 panojih je na kratko in vsakomur razumljivo razloženo dogajanje v tistih davnih dneh, ko smo Slovenci odločilno pomagali ubraniti Evropo pred Turki, se v kmečkih uporih spopadali z nasiljem plemstva, doživljali reformacijo in učakali prvi razcvet književnosti v domačem jeziku. Na razstavi so prikazana vsakdanja opravila in bivalno okolje kmeta, meščana
in plemiča s predmeti, ki dokazujejo, da smo bili kulturno neločljivi del Evrope, seveda z nekaterimi tradicionalnimi potezami, ki so samo naše.
Ob razstavi je izšel katalog v dveh delih: v prvem je esej o 16. stoletju v Evropi in pri nas, popestren z 80 fotografijami predmetov z razstave, v drugem pa so našteti in opisani vsi razstavljeni predmeti. Muzej je izdal tudi plakat, na katerem je prikazana ena od grafik iz njegovega grafičnega kabineta, ter reprodukcijo te grafike v naravni velikosti. V pripravi so tudi značke.
Čeprav je razstava koncipirana tako, da ne potrebuje vodiča, je po njej možno tudi vodstvo.
Razstava je odprta vsak dan od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih je zaprta.
V iskanju hladne oaze
Tudi danes se bodo napolnile plaže, pa tudi v goratih predelih bo veliko ljudi, ki išče ohladitve. Vozniki morajo seveda pomisliti na promet, saj jih bo na cestah veliko. Paziti je treba torej na predpise. Na sliki vam »ponudimo« osvežilni pogled, ki je kar pred našimi vrati, gre namreč za kal v Perčedolu. Njegov videz je vsekakor eksotičen...
V Trevisu te dni
slovenska kuhinja
Treviso — V raznih znanih restavracijah v Trevisu bodo do konca meseca ponujali slovenske in koroške (avstrijske) specialitete.Ta gastronomska srečanja organizirajo v okviru dežel skupnosti Alpe-Jadran. Tudi kuhinja je pač del kulture slehernega naroda in slehernega področja, prav zato so tipične jedi lahko sladek način medsebojnega spoznavanja.
Včeraj so tako jedli po slovensko v gostilni "Beccherie" v Trevisu in v gostilni pri "Gigettu" iz kraja Miane.
V najboljših gostilnah se bodo predstavile še "kuhinje” Maxima, Leva in nekaterih drugih slovenskih restavracij.
Vsekakor gre za zelo zanimivo pobudo, ki bo razveselila sladokusce, hkrati pa tudi prireditelje in izvajalce, saj je znano, da pomeni dobra kuhinja odlično reklamo za vsako deželo.
Omejitev prometa v starem delu Pirana
•LIGNANO — V znanem obmorskem turističnem kraju Lignano si lahko turisti ogledajo slikarsko razstavo, na kateri so razobešene slike Maneta, Matissa, Renoira in številnih drugih slikarjev.
Obiskovalcem pa si tokrat ni potrebno zastavljati vprašanja, ali so slike originalne ali pa ponarejene. Povsem jasno je, da so ponarejene, saj nosi sama razstava naslov "Umetniške ponaredbe". Navzdevek umetniške pa si ponaredbe brez dvoma zaslužijo, saj so delo velikih mednarodnih ponarejevalcev.
• KOPER — Zveza prijateljev mladine v Kopru je tudi za letos pripravila vrsto letovanj za pionirje. Gre za »navadne« počitnice in take, ki imajo še poseben pomen. Tako je konec minulega meseca v Testero na Fruški gori odpotovala skupina desetih pionirjev ki bodo na t.i. taboru Sutjeska velike pozornosti namenili naši polpretekl zgodovini. Iz Kopra bo na Dansko kre nila skupina štirih enajstletnih pionir jev, ki se bodo udeležili mednarodne ga srečanja »Poletna vas na Dan skem«.
PIRAN Sezonska omejitev prometa v mestu Piranu je začela veljati v nedeljo, 15. junija.
Letos gre za nekaj bistvenih novosti. Pred vstopom v Piran so postavili kiosk z električnimi zapornicami, tako je že na videz izvedba zapore primernejša. V mesto bo smel z vozilom vsakdo, dokler ne bo zasedenih 300 parkirišč, ki so jih na novo zarisali na piranskih trgih in ulicah, vendar največ za tri ure. Vsak voznik ob vstopu v mesto prejme kartico, kamor s posebno uro žigosajo dan in uro vstopa. Ta parkirni kartonček mora vsakdo pustiti na vidnem mestu v vozilu. Do ene ure je parkiranje v Piranu brezplačno, za dve uri je potrebno odšteti 500 dinarjev, za tri pa tisoč dinarjev. Kdor je več kot tri ure, mora plačati tisoč dinarjev in ga bodo prijavili sodniku za prekrške. Kdor izgubi kartonček, mora plačati tri tisoč dinarjev in ga bodo prav tako prijavili sodniku za prekrške, seveda pa bo vsakdo, ki v
mestu parkira več kot tri ure, ali pa ne bo imel kartončka na vidnem mestu, tvegal, da ga odpeljejo s pajkom, kar pa ga bo skupno stalo krepko čez deset tisoč dinarjev.
Če se bo čez čas pokazalo, da v mestu ne bo gneče, bodo število parkirišč in seveda tudi parkirnih kartončkov povišali na 400. V mesto gredo s posebnim kartonom tudi lastniki garaž in tisti, ki imajo status invalida. Za izvedbo zapore (skupaj s stroški za delavce) naj bi letos potrošili kakih osem milijonov dinarjev, seveda bodo večji del tega denarja dobili od parkirnine, veliko je seveda verjetnosti, da bodo s parkirnino zbrali celo precej več denarja. Tega pa bi lahko namenili nadaljnjemu urejanju prometa v tem prometno zapletenem mestu. Nedvomno bo taka ureditev prometa odpravila vrsto pomanjkljivosti iz prvih dveh let.
BORIS ŠULIGOJ
tovanja v
nudil100
j. Kreditne kartice Ekpressin
ncard-Visa
eUe-travellečsChe^
, pot Vam zen
nrhfri BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE ULiKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Philipp Vandenberg
Hetera
Zdaj se je Megara zasmejala in rekla: »Otrok, elevzin-ski hierofant ima po vsej deželi svoje vohune, in dekle, lepa kot Afrodita, nima nikakršnih možnosti, da bi ostala neodkrita.«
Dafne je za palec odgrnila zaveso na levi strani in pokukala ven na pisano kačo pojočih in plešočih ljudi. Kakor črv se je vila neskončna vrsta ljudi po gričih, poraslih s cipresami, proti severozahodu, proti nizkemu popoldanskemu soncu. Pričakovanje, da bodo dva dni in dve noči razuzdano žrli in popivali, se kurbali in lenarili, je v njih vzbujalo nestrpno veselje. »Naj se zgodi v imenu De-metre! Naj se zgodi.«
Mnogi Atenci — pretežno moški, kajti poštena ženska se je le redkokdaj pomešala med veselo ljudstvo - - so nosili s seboj spalno culo. Jesenske noči so lahko že prav hladne, in čeprav je bilo v Elevzini veliko gostiln, čeprav so za ljudstvo odprli celo dvorane in skladišča, jih je moralo veliko prenočiti kar zunaj pod pinijami ali pod milim nebom. To so bile najdonosnejše ure za pristaniške cipe in za dekleta, ki jih je bilo mogoče kupiti.
Zgodaj se je zmračilo in od daleč so zagoreli ognji na elevzinskem gradu, obzidje in propileje mesta so bili potopljeni v svetlobo plamenic. Ko je hierofant na čelu slavnostnega sprevoda dosegel mestna vrata, je ležala Elevzi-na v skrivnostni svetlobi. Pot mimo stoe in svetega studenca k velikim propilejem so obrobljala mlada dekleta s plamenicami v rokah.
Ob stebriščni avli, pred šestimi stopnicami iz belega marmorja, so se ločili uradni predstavniki in spremljevalci. Hierofant, svečeniki, muzikantje in nosači nosilnic so hitro izginili za visokimi dorskimi stebri avle, ljudstvo je utrujeno obstalo pri obzidju, ki je obdajalo svetišče, ter hvaležno sprejemalo vodo in vino in medene kolače, ki so jih delili elevzinski sužnji.
Megara je odgrnila zastor na nosilnici in Dafne je radovedno pogledala v blago razsvetljeno dvorišče, polno skritih kotičkov. Tu so se nosači nosilnic ustavili. Dekleta so odpeljali skozi visoka vrata, za katerimi se je odprlo sveto dvorišče. Na levi je stala dolga, pokrita dvorana brez okrasov in z majhnimi okenskimi odprtinami — skladišče za žito. Njena razmerja so izdajala neskončno bogastvo. Na desni tri majhna svetišča, zakladnica, kipi in oltarji. Nad vso notranjostjo pa je vladalo Demetrino svetišče, ki se je skrivalo za orjaškimi stebri, potopljeno v skrivnostno temo.
»Naj se zgodi v imenu Demetre!« je rekla Megara in poljubila Dafne na obe lici, in tudi druge kore so se poslovile od svojih materinskih prijateljic. Dva svečenika sta jo trdno prijela za roko in jo potisnila po stopnicah navzgor k svetišču. Še zadnji pogled nazaj, potem pa je Dafne zajelo
skrivnostno ozračje telesterija, nepregledne stebriščne dvorane, katere tramovje se je izgubljalo v zapletenih konstrukcijah.
Povezane plamenice so plapolale na vsakem stebru, ki so bili zastrti z debelimi volnenimi nitmi. Iz kadilnih peči se je po tleh širil bel dim in razširjal opojne vonjave. Vročina je bila neznosna. Dafnine oči so se počasi navadile na plapolajočo temo in sredi dvorane je zagledala majhno svetišče z bleščečimi zidovi vse do z zlatom pokrite strehe. Na zunanje stene so bili prislonjeni debeli žitni snopi, med njimi pa so na marmornih prestolnih stolih sedeli na pol goli svečeniki z velikimi, bleščečimi se trebuhi. Mrmrali so nerazumljive molitve.
Ko je obrnila glavo na levo, so se v belem dimu kot pošasti pojavile ljubke živali: krava, oslica, svinja, koza, ovca, psica, mačka. — toda vse z napihnjenimi trebuhi. Pred njimi so stali čebelji panji in jajca, nakopičena v piramide.
Kot na neslišno povelje so svečeniki prenehali moliti, vstali so in vsak je odšel zanesljivo proti enemu izmed deklet. Spet se je pojavil strah, ki ga je Dafne že več ur premagovala, strah pred negotovim, prepovedanim, skrivnostnim. Njeno dihanje je postalo hitrejše. Znoj ji je oblil čelo.
Menih, ki je z obema rokama zgrabil Dafne, je bil majhen in debelejši kot vsi drugi, njegovi gibi, predvsem njegova hoja, so bili ženski. Odpeljal jo je h kamnitemu prestolu, na katerem je prej sedel, ji z enim samim gibom strgal obleko s telesa, da je stala gola pred njim, in jo potisnil na stol.
V programu spet tečaji za kamnoseke
Prihodnji teden začetek vpisovanj v tečaje Slovenskega zavoda za poklicno izobraževanje
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje ne pozna počitnic. Takoj po izteku šolskega leta in po zaključnih ocenjevanjih je pripravil razstavo del, ki so jih izdelali dijaki mizarskega tečaja, prihodnji teden pa bo že začel z vpisovanjem v tečaje za novo šolsko leto 1986/87.
Zavod je že pred meseci predložil Deželi program za prihodnje šolsko leto, v katero je, kot vedno doslej, vključil vrsto tečajev, ki naj bi jih izvedli v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Dežela je odobrila skupno 14 tečajev, in sicer 11 v tržaški in 3 v goriški pokrajini. Tudi tokrat so torej deželne oblasti zavrnile tečaje, predvidene za videmsko pokrajino, kar pomeni ponovno diskriminacijo do Slovencev, ki živijo in delajo v tej pokrajini.
Med odobrenimi tečaji so štirje s kvalifikacijo: prvi in drugi letnik tečaja za tehnične upravne uradnike (vsak s po 900 ur pouka), prvi letnik tečaja za mizarje (1200 ur) in prvi letnik tečaja za kamnoseke (tudi 1200 ur pouka). Tečaj za tehnične upravne uradnike je dokaj privlačen; zanj je tudi precej zanimanja. Tečaj za mizarje je Zavod prvič izvedel pred dvema letoma in prav letos so prvi tečajniki dosegli predvideno kvalifikacijo.
Drugače je s tečajem za kamnoseke, zavod si je že prejšnja leta na vse kriplje prizadeval, da bi se ta tečaj obnesel, in to predvsem zaradi številnih
možnosti zaposlitve. Vsa prizadevanja, sestanki, pozivi dijakom, ki so dokončali obvezno šolo in se niso odločili za nadaljevanje študija, pa so bili zaman. Letos je Zavod, predvsem na pritisk Dežele, ponovno vključil ta tečaj v program, seveda v upanju, da se bo lanskim interesentom pridružil še kak nov; v takem primeru bi tečaj za kamnoseke lahko končno izpeljali.
Poleg tečajev s kvalifikacijo ima Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje v programu na Tržaškem še sedem izpopolnjevalnih tečajev in tečajev za specializacijo. Le-ti so:
tečaj specializacije za programerje elektronskih računalnikov (175 ur); izpopolnjevalni tečaj za dopisnike v angleščini (150 ur); tečaj ažurniranja za zunanjo trgovino (40 ur);
tečaj ažurniranja za vodenje malih obratov - finančni aspekti (40 ur);
izpopolnjevalni tečaj za tehnike vzdrževalce hardvvara mini- in mikroračunalnikov (300 ur); izpopolnjevalni tečaj za vinogradništvo in kletarstvo - Nabrežina (60 ur);
izpopolnjevalni tečaj v vrtnarstvu -Kolonkovec (40 ur).
Zadnja dva tečaja je Zavod pripravil v sodelovanju s Kmečko zvezo.
V Goriški pokrajini bo SDZPI organiziral tri tečaje:
tečaj specializacije za programerje elektronskih računalnikov (175 ur); začetniški tečaj angleščine; tečaj za fiskalno ažurniranje pri vodenju malih obratov.
Vpisovanja v tečaje se bodo začela v ponedeljek, 7. julija. Nadaljevala se bodo do 19. julija. Zainteresirani se bodo lahko nato vpisali tudi v tečaje v septembru.
MT poziva SSk in Mestno listo
V prepričanju, da imajo demokratična avtonomistična gibanja in manjšine — kljub različnim in specifičnim fiziognomijam — skupne potrebe in poglede na številna krajevna in deželna politična vprašanja, ki so v teh dneh v središču razprav o obnovi tržaških krajevnih uprav, Tržaško gibanje meni, da oboji pomenijo dejanski 'pol razprave ter neobhodno resničnost, ki je gotovo ne gre podcenjevati.
Tako beremo v odprtem pismu, ki ga je Tržaško gibanje naslovilo na politični tajništvi SSk in Mestne liste, v katerem ju poziva k čimprejšnjemu razjasnitvenemu srečanju. Njegov namen naj bi bila analiza omenjenih tem in vlog ter morebitnih skupnih stališč vseh treh političnih organizacij.
Stališče pokrajinskega sindikata CGIL
Za izbiro lokacije sinhrotrona neobhodna demokratična razprava
Tajništvo pokrajinskega sindikata NCCdL/CGIL je izrazilo zaskrbljenost, ker vlada oziroma medministrski odbor CIPE še ni odobril načrta za realizacijo svetlobnega sinhrotrona. Zamudo bi po njegovem mnenju bilo nujno čimprej popraviti, saj je vlada že prevzela formalne obveze glede zaključka študijskih priprav in rokov za namestitev sinhrotrona.
Sindikalno tajništvo tudi meni, da bi bilo za čimprejšnjo realizacijo projekta potrebno v okviru Raziskovalnega območja ustanoviti posebno družbo, ki bi tudi poskrbela za odpravo tehničnih ovir, porajajočih se pri vprašanju finalizacije in lastnosti sinhrotronskega stroja.
Glede lokacije sinhrotrona je za CGIL nesprejemljivo, da bi ponovno postavili na dnevni red njegovo namestitev zunaj tržaške pokrajine. Vsekakor pa je neobhodno, da lokacija odgovarja zahtevam, ki jih zastavljajo izvedljivost projekta, roki njegovega uresničevanja, družbeni in gospodarski stroški, varnost in možnost nadaljnjega razvoja in izgradnje podobnih znanstvenih laboratorijev. V tem smislu je nujno resno razjasniti in utemeljiti izbiro
znanstvenega odbora, da se za izgradnjo sinhrotrona ne izbere lokacija znotraj Raziskovalnega območja, temveč tista v bližini Bazovice. Gre za dolžnost, ki izhaja iz spoštovanja do krajevnega prebivalstva in iz potrebe po resni in mirni odločitvi o racionalni rabi teritorija; prav ta raba je bila namreč v zadnjih mesecih frenetičnega iskanja alternativnih lokacij, brez resne znanstvene podlage, hudo kompromitirana. V tem smislu CGIL ostro kritizira metodo nujnega sklepanja, ki jo je izbral zapadli tržaški občinski odbor, da bi zapečatil usodo bazoviške lokacije. Taka metoda, ki je daleč od tega, da bi pospešila rok za realizacijo sinhrotrona, dokazuje hudo nesposobnost za odkrito in demokratično razpravo, s katero bi čimprej prišli do premišljene in bolje utemeljene rešitve, ki bi nujno morala upoštevati potrebe po gospodarskem in po družbenem razvoju.
Zbornici Trsta in Soluna pred pobratenjem
Uprava dolinske občine obvešča, da bo v torek, 8. julija, zaradi nujnih del na glavni vodovodni cevi na Krmenki, ki jih opravlja podjetje ACEGA, prekinjena do bava vode od 8. do 14. ure.
Ukrep zadeva prebivalstvo Bo-Ijunca, Gornjega konca, Krmenke ter spodnjega dela Doline.
V pričakovanju uresničitve dogovora o pobratenju med tržaško Trgovinsko zbornico in podobno ustanovo v Solunu, do katerega je prišlo ob nedavnem obisku tržaške delegacije v tem grškem mestu, je tamkajšnja zbornica razpisala posebno štipendijo, s katero se bo njen funkcionar lahko udeležil tečaja o prevozih v EGS na tržaški univerzi.
Z okrogle mize na festivalu KPI v Boljuncu
Problemu onesnaževanja posvečamo še vse premalo skrbi in pozornosti
V bogati ponudbi Tržaške knjigarne odslej tudi izdelki umetne obrti
Festival Unita in Dela, ki ga prireja dolinska sekcija KPI, nudi tudi letos raznolik in vsestransko zanimiv program. Organizatorji so hoteli tokrat združiti "poučno s prijetnim". Poleg zabavnega programa, ki vključuje ples, loterijo pa tudi dobro domačo kuhinjo, si obiskovalec festivala lahko ogleda zanimivo razstavo domačih likovnikov in nekaj dobrih filmov.
Medtem ko se na dvorišču kulturnega doma "France Prešeren" v Boljuncu odvija prosta zabava, lahko obiskovalec stopi tudi v notranjost gledališča. V okviru festivala so namreč prireditelji organizirali tudi tri zanimive okrogle mize. Prva, z naslovom "Viri energije po Černobilu", je bila na sporedu v petek zvečer. Na žalost se je večina obiskovalcev raje zadržala na dvorišču ob hrani in pijači in tako zamudila res zanimivo predavanje. Stojan Sancin je v imenu dolinske sekcije KPI pozdravil goste in jim nato prepustil besedo. Tullio Morgutti, odgovoren za varstvo narave v naši deželi, je s čisto človeškega vidika pojasnil občutke, ki jih je sprožila jedrska katastrofa v Černobilu. Tudi tisti, ki so do sedaj z vsem srcem zagovarjali tehnološki napredek, so postali v svojih izjavah previdnejši, ostalo prebivalstvo pa vedno manj verjame v jedrsko energijo kot v edini možen izhod iz sedanje energetske krize. Nasploh je postala družba vse preveč konzumis-tična, z energijo sploh ne varčuje. Varčevanje pa je edina možna pot, da "rešimo, kar se rešiti da". Morgutti je navedel za primer steklo, izredno pomembno prvino, ki jo je Italija primorana uvažati iz drugih držav, medtem ko prebivalstvo meče steklenice, kozarce ipd. preprosto v smeti.
Ob koncu svojega posega se je Morgutti dotaknil še vprašanja načrtovane termoelektrarne v Miljah, ki je prebi-valsto iz razumljivih razlogov noče sprejeti. Objekt je namreč za ozemlje prevelik in škoda, ki bi jo prizadejal zdravju prebivalstva ter okoju, bi bila nepopravljiva. Ker pa v energetskem procesu ni poti nazaj in ker je torej centrale "treba graditi", bi morale ustanove, ki se s tem ukvarjajo, svoje načrte precej skrčiti ter termoelektrarne opremiti z vsemi možnimi varnostnimi in čistilnimi napravami, čeprav bo to prineslo državi večje stroške.
"Černobilski reaktor je moral eksplodirati", je nadaljeval ing. Miha Tomšič, predstavnik Sveta za varstvo okolja SR Slovenije. "Takih reaktorjev izven SZ sploh ni." Ing. Tomšič je jasno izrazil trditev, da je bila v Černobilski termoelektrarni stopnja varnosti premajhna. Vendar je obenem zatrdil, da je ta reaktor moral obratovati, predvsem iz ekonomskih razlogov. In prav kmalu bodo vse podobne termoelektrarne v ZS mirno delovale naprej.
Nato se je ing. Tomšič dotaknil še energetskega vprašanja v Sloveniji. V naši matični domovini je problem onesnaževanja precej živ. Ljudje se zavedajo nevarnosti, ki jih prinaša tehnološki razvoj, in se temu po svojih močeh upirajo. Slovenske politične in družbene oblasti so zato izrazile tudi
zaskrbljenost zaradi miljske termoelektrarne, saj bi se onesnaževanje, ki bi ga povzročila, razširilo tudi čez mejo. V Jugoslaviji pa je stanje povsem drugačno. Manj razvite republike si želijo kakršnega koli razvoja, tudi za ceno lastnega zdravja.
Andrea Wehrenfennig, predstavnik liste "zelenih", je ob koncu ognjevito napadel vse ustanove, ki ne skrbijo za zdravje občanov, pač pa le za gmotno korist. Tudi on je ostro napadel načrtovano termoelektrarno v Miljah. Obenem je omenil mnenje znanstvenikov, ki napovedujejo, da bo kmalu sončna energija veliko cenejša od jedrske. Zato država ne bi smela vež graditi vsestransko nevarnih termoelektrarn. Ob koncu je VVehrenfennig opomnil, da bi morali na Tržaškem Slovenci in Italijani vsaj v boju proti onesnaževanju složno in skupno nastopati.
Festival Unita in Dela se bo nadaljeval do ponedeljka. Včeraj zvečer je bila na sporedu druga okrogla miza z naslovom "Skupni slovenski in skupni italijanski prostor. Kje in kako utripa", o kateri bomo še poročali. Jutri pa bo na vrsti predavanje: 'Kaj se spremeni z obnovo delovnih pogodb".
Da Tržaška knjigarna ni običajna trgovina, v kateri prodajajo knjige, menda vedo vsi. Tudi razstave, ki jih organizira TK Galerija, so postale pričakovani kulturni trenutki, ki skrbijo za popestritev in obogatitev slovensko-tržaškega kulturnega življenja. To pot pa se je sama Knjigarna odločila za izredno zanimivo prodajno pobudo, ki bo prav gotovo naletela na hvaležen odziv. Svoje izdelke ponujajo tri domače obrtnice, ki so doživele že marsikateri uspeh: Silva Bogateč, Bogomila Doljak in Gabrijela Ozbič.
V petek zvečer je bila v Knjigarni tudi nekakšna krajša in intimnejša slovesnost brez vabil in uradnih povabljencev, zato pa toliko bolj prisrčna. Udeležili so se je poleg obrtnic predstavnika Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Odo Kalan in Vojko Kocjančič ter Rado Andolšek, ki vodi obrtniško sekcijo Združenja. Obrtnicam so seveda zaželeli srečno pot, ali bolje "srečno prodajo", kar je seveda v kratkem nagovoru poudarila tudi Ude Košuta, ki je s sodelavkami poskrbela, da so izdelki prikupno raz-
stavljeni tudi v izložbah, kar bo skoraj gotovo pritegnilo tudi tiste, ki navadno ne obiskujejo knjigarne.
Knjigarna razpolaga s kar precejšnjo izbiro jugoslovanskih folklornih izdelkov, nedvomno pa se bo z obrtnimi umetninami treh domačih mojstric ponudba še obogatila. Omeniti velja, da bodo Bogatčeva s svojimi usnjenimi ovojnicami za knjige, imenike, beležnice in albume, Doljakova s stenskimi in namiznimi lesenimi krožniki, srčki in gobicami in pa Ozbičeva z majhnimi vazami, škatlicami in šatu-Ijami iz barvne keramike prodajale le tiste predmete, ki nekako sodijo v Knjigarno, saj so jih zato tudi nalašč pripravile, ne pa tistih izdelkov, ki spadajo v galerije in privatne ateljeje. Za zbirčneže pa so vse tri umetnice pripravljene izdelovati posebne predmete po naročilu in skušale bodo seveda ugoditi najbolj zahtevnim željam.
Prodajna zbirka je dovolj privlačna tudi, če nas ne muči nakupovalna mrzlica, istočasno pa so cene kljub nekaterim dražjim predmetom dosegljive za vse, da si morda razveselimo poletno poldne z nakupom predmeta, ki nam je dovolj prikupen, ne da bi bil neobhodno potreben.	(nak)
Na zavodu Zois en dijak dosegel najvišjo oceno
Izidi matur na učiteljišču in trgovski
Ogled izidov na učiteljišču Slomšek; ocene na tej šoli niso bile visoke
Včeraj so objavili izide zrelostnih izpitov tudi na učiteljišču Slomšek in na trgovskem tehničnem zavodu Zois. Po stoodstotnih uspehih na poklicnem zavodu, na odelku za geometre in na znanstvenem liceju smo bili tokrat priča prvim letošnjim spodrsljajem: na učiteljišču je izdelalo 14 dijakov, štirje pa niso izdelali; na trgovski je uspešno končalo maturo 43 kandidatov, trije pa so bili odklonjeni.
Na učiteljišču so bile dijakinje negativno presenečene zaradi nizkih ocen. Najvišja ocena namreč ni presegla 48/60. Po mnenju nekaterih profesorjev in tudi dijakinj naj bi k temu
botrovala naloga v slovenščini: vse kaže, da je le eden od tržaških učite-Ijiščnikov pisal slovensko nalogo prav dobro (8), druge naloge pa naj bi bile slabše. Eden od dijakov je takole obrazložil tak "debacle": 'V zadnjih dveh letih nismo pisali pri slovenščini nobene domače naloge, kar se je na maturi seveda tudi poznalo!"
Na trgovskem tehničnem zavodu so bile ocene nekoliko višje. Eden od dijakov 5. B razreda je celo posegel po šestdesetici, tako da se je število letošnjih odličnjakov povišalo na pet (štiri najvišje ocene so dan prej zabeležili na znanstvenem liceju).
Zrelostne izpite so uspešno opravili:
Učiteljišče Slomšek . 4. razred: Alenka Bajc (48/60), Neva Doles (42), Marianna Gergely (39), Lucija Kosmač (37), Vida Legiša (42), Lara Lupine (40), Adriana Pertot (38), Aleksandra Pertot (46), Damiana Romano (39), Peter Rustia (48), Claudia Sed-mach (46), Martina Svetlič (44), Anna-maria Tavčar (42), Tamara Usai (42). Štiri dijakinje niso izdelale.
Trgovski tehnični zavod Zois
5. A razred: Elena Bizjak (50/60), Jessica Canziani (48), Lisa Ciuk (44), Alessandro Coretti (48), Daria Gherla-ni (58), Nataša Grahonja (36), Milena Jazbec (45), Tamara Kocijancic (52), Adriano Kovačič (46), Tatjana Križ-mančič (48), Viljam Lorenzi (36), Marino Marsich (38), Jana Martelanc (47), Aleksandra Pangerc (54), Ivan Perčič (46), Davide Peric (36), Carmen Pieri (42), Vesna Skrij (39), Maria Štekar (48), Demetrij Žagar (42), Alessandra Zeriali (52). En dijak ni izdelal.
5. B razred: Dunja Antoni (38/60), Dario Antoni (40), Saša Ban (39), Patri-zia Cernecca (39), Elisabetta Cesar (46), Marino Coffoli (45), Nataša Daneu (52), Elena Del Gobbo (36), Barbara Ferluga (39), Andrej Gruden (42), Irene Kebar (38), Patrizia Požar (48), Katja Regent (39), Barbara Repinc (48), Daidi Sancin (42), Barbara Starc (48), Alenka Starz (48), Lara Strain (42), Monica Sturman (44), Alessio Tavčar (40), Boris
' Žerjal (42), Dean Zobec (60). Dva dijaka nista izdelala.
Še jutri vpis v šole
Jutri zapade rok, ki ga je določilo ministrstvo za šolstvo za vpis v osnovne, nižje in višje srednje šole in v državne otroške vrtce. Starši otrok morajo do jutri skratka potrditi januarske in februarske predvpise. Že nekaj let namreč potekajo v začetku leta predvpisi v šole in v državne otroške vrtce; ministrstvo se je odločilo zanje zato, da bi imela posamezna šolska skrbništva predhodno sliko o številu in številčnosti razredov na šolah in v vrtcih.
Ob vpisu bodo morali starši oddati tajništvom šol obrazce o izbiri ali neizbiri šolskega verouka. Letos je prvič, ko se morajo starši izreči o tem predmetu. Pred dnevi je sicer Deželno upravno sodišče (TAR) iz Lacija razveljavilo okrožnice o verouku, kljub temu pa je minister za šolstvo Franca Falcucci potrdila njihovo veljavnost.
V Nabrežini so včeraj predstaviti uradni simbol bodoče Ceste terana
V Nabrežini je bila včeraj dopoldne formalna predstavitev Ceste terana in uradnega simbola, ki bo spremljal to pomembno pobudo. Predstavitvena tiskovna kcmferelnca je potekala v o-kviru 25. otjčinskle razstave vin v Nabrežini, značilnosti pobude pa so obrazložili devinsko - nabrežinski župan Bojan Brezigar, pokrajinski odbornik za kmetijstvo Bruno Cavicchiolli in organizacijski tajnik SDGZ Kalan.
Glede osnovnih značilmosti te svojevrstne pobude gre povedati, da bo »Cesta« zajemala ozemlje štirih občin: speljana bo mimo 22 gostiln oziroma restavracij in bo skupno povezovala 16 kraških vasi, od katerih so le tri nekoliko odmaknjene od začrtane trase, vsaka od teh kulinaričnih točk bo označena z značilnim simbolom v štirih jezikih, reklamni napisi pa bodo postavljeni tudi na križiščih in pomembnejših prometnicah. Poleg podrobnosti, ki smo jih v prejšnjih dneh že orisali, naj omenimo, da bo cesta potekala od Opčin, preko Cola, Repna, Briščkov, Repnica, Proseka, štirih vasi zgoniške občine, in sicer Zgonika, Gabrovca, Saleža in Samatorce, nadaljevala pa v devinsko - nabrežinski občini po Šempolaju, Prečniku, Slivnem, Mavhinjah in Vi-žovljah, kjer se bo tudi zaključila. Celotna pobuda bo dokončno uresničena že v kratkem, njen glavni namen pa je ovrednotenje turistične ponudbe v teh krajih.
Župan Brezigar, ki je imel v okviru predstavitvenega srečanja uvodni po-
seg, je poudaril predvsem časovno sovpadanje med omenjeno pobudo in nedavno izglasovanim odlokom, s katerim so kraška vina pridobila oznako zaščitnega porekla (DOC). O pripravah in tehničnih podrobnostih je spregovoril eden od glavnih pobudnikov pokrajinski odbornik Cavicchiolli, ki je dejal, da se zamisel vključuje v širši načrt alternativnih turističnih pobud kot so na pnimer agroturizem, vrednotenje tipične tržaške kulinarike itd. Kalan pa je postavil v ospredje aktivno vlogo kraških gostincev pri uresničitvi načrta o cesti terana, poleg tega pa poudaril, da puredstavlja skorajšnja iz-poljava pobude le začetek v nadaljnjo
fazo ovrednotenja gostinske ponudbe na Krasu. Sledili so še drugi posegi predstavnikov organizacij, ki so bile soudeležene piri uresničitvi načrta; soglasje v zvezi s pomenom pobude je bilo popolno, izražena p>a je bila tudi potreba po dopolnitvi načrta.
25. občinska razstava vin v Nabrežini se konča danes. Bogat večerni kulturni program predvideva nastop treh folklornih skupin iz Gornjega Poadižja z znanimi »bičarji«. Še prej, z začetkom ob 18. uri p>a bo na sporedu koncert godbe na piihala »Nabrežina«. Razstava se bo zaključila z vsakoletno tombolo, ki se bo začela ob 21. uri.
Hudo ranjen mlad motorist
Včeraj zjutraj okrog 8.30 so na oddelku za oživljenje katinarske bolnišnice sprejeli s pridržano prognozo 25-letnega študenta AValterja Starza s Furlanske ceste 493. Fant se je hudo ranil, ko je s svojim suzukijem 750 vozil od Opičin proti Trstu in je v bližini zavoda »Le beatitudini« iz še nepx>-jasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad vozilom ter silovito treščil v obcestni zidek. Zdravniki so ugotovili, da ima hudo p>oškodovana vratna vretenca z morebitnimi pjoškcdbami kostnega mozga. Motorist se je udaril tudi v prsni koš in ima nekaj reber zlomljenih. Izvide o nesreči so opravili karabinjerji iz Nabrežine.
Upokojenko oropal za pol milijona lir
V središču mesta in sredi belega dne je predvčerajšnjim mlad moški oropal priletno upokojenko in ji iztrgal torbico, v kateri je hranila okrog pol milijona — svojo mesečno pokojnino, ki jo je ravnokar dvignila na pošti. Okradenka, 83-letna Virginia Merlo por. De Corte, je policiji po dogodku povedala, da se ji je zlikovec približal, ko je bila na stopnišču pred svojim domom v Ul. Valdirivo 32. Še preden se ji je posvetilo, kaj se dogaja, jo je surovo odrinil, iztrgal torbico in vzel pot pod noge. Njeno kričanje in takojšen alarm policije niso obrodili sadov: za roparjem ni bilo ne duha ne sluha. Opisala ga je kot srednje visokega in krepkega mladeniča, o-blečen je bil v kavbojke, na glavi p>a je nosil široko pokrivalo, ki mu je skoraj popolnoma zakrilo obraz.
Včeraj dolge kolone na meji
Tisoči turistov iz Nemčije, Nizozemske« in Avstrije se v teh dneh pomikajo pM-oti jugu, k najbližjim plažam Jadranskega morja. Že v noči od potka na soboto je bilo opaziti močno povečan pjromet na naših cestah, včeraj zjutraj pa so se na mejnih prehodih ustvarile dolge kolonei, ki so se daljšale iz ure v uro in dosegle vrhunec sinoči, ko je bilo treba prece j potrpljenja za prehod v Jugosalvijo. Turistom, ki so hiteli proti istrskim in dalmatinskim plažam, so se namreč pridružili tudi številni vračajoči se jugoslovanski kupoi, ki se kljub zgodovinsko nizkemu menjalnemu rekordu dinarja (3 lire za dinar), po nakupe še vedno radi zatekajo v nič kaj poceni tržaške trgovine.
Sicer pa so znani tudi statistični podatki o gibanju prometa na italijansko -jugoslovanskih mejnih prehodih v prvih šestih mesecih letos: prešlo jih je več kot dva milijona osel« več, kot v istem polletju lani, skupaj 11 milijonov 332.947 (lani pa 9 milijonov 263.960). Samo v preteklem juniju se je promet na prehodih povečal za 12 odstotkov, od tega za 10,4 odstotka tisti s potnimi listi in za 14,77 odstotka s prepustnicami.
Veliko obiskovalcev na razstavi o opereti
Prvi teden odprtja razstave »Sen valčka - Dunajska opereta v Italiji«, je sugestivni glasbeni sprehod v občinski dvorani Palače Costanzi opravilo že več kot 3500 obiskovalcev.
Veliko odobravanje je px>žela v belo barvo preoblečena postavitev Emanuele Marassi, ki jo poudarjajo čmo-zlate kombinacije. Razstava, ki s glasbeno podlago Straussovih in Lebarjevih napevov vodi skozi očarljiv svet dunajske operete in njene italijanske usode!, je delo Giannija Gorija z organizacijskim sodelovanjem Adriana Dugulina ter tržaškega gledališkega muzeja »C. Schmidti«. Pokrovitelj je Tržaška avtonomna turistična in letoviščar-ska ustanova. Razstavo si lahko ogledate od torka do sobote med 10. in 13. uro ter med 17. in 19.45, v nedeljo pa od 11. do 13. ure, vse do 14. avgusta.
• V štivanski cerkvi bo v torek, 8. t. m., s pričetkom ob 21. uri, na sporedu koncert dua »Hommage Gulli« za violino in klavir, kd ga prireja tržaška avtonomna letoviščarska ustanova v sodelovanju z devinsko - nabrežinsko občino. Glasbenika bosta izvajala skladbe iz opusa Schuberta, Brahmsa in Beethovna.
Jutri nastopi gledališka skupina Tabor mladih - Vesna
V Miljah slavnostno odprli praznik otroške domišljije
Včeraj zvečer se je v Miljah pričel deveti Mednarodni festival gledališča mladih. Po začetnem družabnem srečanju ob prisotnosti milj-skega župana Willerja Bordona je v telovadnici Pacco nastopila skupina Teatra Gioco Vita iz Piacenze in prikazala pravljično igro senc »Pe-scetopococcodrillo«. Skupina se je že v prejšnjih letih izkazala s svojim večletnim delom v svetu senc in glasov. Z izredno natančnostjo v izražanju in pravljičnem pripovedovanju so se prepričljim približali otroški domišljiji in doživljanju o-trok, kar je bilo mogoče tudi slišati in videti včeraj na lastne oči.
Za naslednjo predstavo na Trgu Marconi si je skupina Theatre Va-gabond omislila ogromen rdeč ameriški avtomobil. V privzdignjenem prtljažniku se je sprehajala sanjava Mimi, ki se je prvič odpravljala sama po svetu. Toda med ventili in radiatorji je srečala svoje starše, ki so ji pormgali iz stiske. Tako je Mimi podoživela svoje otroštvo polno želja, spominov in spodrsljajev, z razliko, da se je v predstavi lah-
Tragedija med letovanjem naših malčkov v Tolminu
Otrok utonil v Blejskem jezeru
Kljub hitri reševalni akciji za še ne 14-letnega Sergija Crevatina ni bilo več pomoči
Tragična nesreča je včeraj pretrgala veselo in brezskrbno letovanje naših otrok na poletnem taboru v Tolminu. Eden od otrok, še ne 14-letni Sergij Crevatin, doma iz Repnica 47, je utonil med kopanjem v Blejskem jezeru. Kljub hitremu posegu vzgojiteljev, kopaliških mojstrov, potapljača, zdravnice in zdravnika, za fantka ni bilo več pomoči.
Nesreča se je pripetila malo pred poldnem. Skupina 158 slovenskih otrok s Tržaškega, ki je od 1. julija na letovanju v Tolminu (dvotedenski poletni tabor sta organizirala Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaški dom Srečko Kosovel), se je včeraj zjutraj skupno z vzgojitelji in bolničarko odpeljala z vlakom z Mosta na Soči na Bled. Otroci so si tu najprej ogledali Blejski grad, nato pa se je skupina razdelila. Del otrok se je na lastno željo — odpeljal s štirimi vzgojitelji s čolnom na otok, preostali pa so se odločili za kopanje v ograjenem in posebej za kopanje urejenem Grajskem letnem kopališču. Medtem ko so se najmlajši kopali v manjšem bazenu, so se starejši otroci spustili v vodo ob toboganu; nanje je pazilo šest vzgojiteljev in dva kopališka mojstra.
Nekaj minut po začetku kopanja so se vzgojitelji ovedeli, da Sergija Crevatina ni v skupini najstarejših otrok.
Takoj so začeli z iskanjem po kopališču, v kabinah, v bližnjem parku, medtem ko sta ga začela kopališka mojstra iskati v vodi. V reševalni akciji je sodeloval tudi potapljač Podvodnega kluba Bled, ki je po nekaj minutah povlekel malega Sergija iz vode na kopno.
Tu sta mu pediatrinja in zdravnik nudila prvo pomoč, a vsa prizadevanja so bila zaman. Z rešilcem prve pomoči so Sergija, ki bi 13. avgusta dopolnil 14 let, prepeljali v Zdravstveni dom na Bledu, a tudi vsi nadaljnji napori, da bi fantku rešili življenje, so bili neuspešni.
Vodstvo poletnega tabora je takoj po nesreči obvestilo ravnatelja Dijaškega doma o tragediji. Ta je nemudoma obvestil Sergijevega očeta, ki je s predstavnikom Dijaškega doma odpotoval na Bled in nato v Tolmin, kamor so se otroci, med katerimi sta tudi Sergijev mlajši bratec Maurizio in sestrica Emanuela, vrnili v popoldanskih urah. Vest o nesreči je prizadela otroke, vzgojitelje in drugo osebje poletnega tabora, ki so se vneto pripravljali na današnji obisk staršev. Le-ta bo danes potekal pod morečim vtisom tragedije, ki je otrokom kruto iztrgala mladega prijatelja.
Redar do smrti zbil upokojenko
V nevarnem križišču med Ul. Crispi in Ul. Piccardi se je včeraj pripetila prometna nesreča, ki je imela za 82-letno upokojenko Eleno Meriggioli por. Sponza usodne posledice. Z motorjem kavasaki jo je do smrti zbil 39-letni redar Mario Venuti; ki je na motorju in v civilni obleki bil na iz-vidniškem ogledu. Kako je točno pri-
šlo do nesreče, nismo mogli izvedeti, kajti mestni redarji, ki so opravili izvide, so izjavili, da gre za preiskovalno tajnost.
Hudo ranjeno upokojenko so prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer pa je kljub intenzivni negi ob 10. uri, torej uro po sprejemu, umrla zaradi notranjih poškodb in udarcev v glavo. V nesreči se je ranil tudi mestni redar: utrpel je večkratni zlom rame in številne odrgnine. Ozdravel bo v 40 dneh.
ko vrnila »Da capo« (Na začetek) . . .
Večer je zaključila na Vrtovih Evropa turinska skupina Stilema s predstavo »Cadeaui«. Scenografijo sta sestavljala dva velika zaboja, iz katerih je radovedno prikukal moži-ček, ki očitno ni poznal kraja. Hotel je spoznati, kaj se skriva v drugem zaboju, pa je odkril, da ni sam. Moral se je sprijazniti z dejstvom, da odrašča in da ne more več živeti v svetu sanj in osebnih domišlij.
Jutri zvečer, ob 23. uri, bo na Vrtovih Evropa nastopila Mladinska gledališka skupina Tabor mladih - Vesna s Trdinovo Kresno nočjo. Skupina bo po tem nast.opu imela krajši premor do prihodnjega septembra. Zato pozivamo vse morebitne zamudnike, da si to predstavo ogledajo v prijetnem večernem hladu letošnjega devetega Festivala gledališča mladih v Miljah. (Ig)
Ukrajinski plesi na Gradu sv. Justa
V ponedeljek in torek se bo tržaška publika lahko udeležila edinstvenega nastopa folklorne plesne skupine iz Ukrajine, ki bo na Gradu sv. Justa. Predstava, ki jo je omogočila Tržaška avtonomna letoviščarska ustanova, se bo pričela ob 21.15. Rusko skupino Pavla Virskija sestavlja okrog o-semdeset članov. Spretni plesalci bodo prisotnim prikazali folklorne plesne točke ob spremljavi otožne in ognjevite folklorne glasbe ter v slikovitih narodnih nošah.
Vstopnice za predstavo si lahko nabavite na centru UTAT v galeriji Protti.
6. 7. 1985
6. 7. 1986
Ob prvi obletnici smrti predragega
Svetka Križmančiča
se ga z žalostjo spominjajo
SVOJCI
Bazovica, 6. julija 1986
■	Sporočamo žalostno vest,
da nas je 4. julija nenadoma 1 zapustila naša
Nada Crasnich roj. Medvešček
Pogreb bo jutri, 7. julija 1986, ob 9.15 iz kapele glavne bolnišnice na pokopališče v Gorici.
Žalujoči: sestra Milena, nečakinja Eva in drugo sorodstvo.
Trst, 6. julija 1986 (Pogrebno podjetje Zimolo UL Torrebianca 28)
Zapustil nas je naš dragi
Evgen Šajn
Pogreb našega dragega bo jutri, 7. t. m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo žena Pepi-na, sin Boris z ženo Uršulo vnuka Barbara in Martin ter drugo sorodstvo
Namesto cvetja, darujte v dobrodelne namene.
Trst, Adelaide, 6. julija 1986.
Nasvidenje GENTO
Elda in Karlo
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega
Angela Tula
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, g. župniku, pevskemu zboru, darovalcem cvetja, ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
DRUŽINA
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja in pomoči, ki smo jih bili deležni ob težki izgubi našega dragega nepozabnega
Karla Grgiča
se iskreno zahvaljujemo g. župniku Živcu, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, darovalcem cvetja in vsem, ki so našega dragega pospremili k večnemu počitku in na katerikoli način počastili njegov spomin.
Prisrčna hvala naj gre moškemu pevskemu zboru Tabor za občuteno petje. Za dolgoletno skrb in prizadevnost, posebno v zadnjih dneh življenja, ki jo je nudil pokojniku, se posebno iz srca zahvaljujemo družinskemu zdravniku Ivu Hrovatinu.
ŽALUJOČI SVOJCI
Padriče, 6. julija 1986.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Milenka Kneza
• se ganjeni zahvaljujemo šoli Slovensko Gročišče, gasilskemu društvu, g. župniku, sorodnikom, prijateljem in znancem.
SVOJCI
Movraž, Prebeneg, 6. julija 1986
Leto dni je minilo, odkar si nas zapustil dragi
Federico (Franko) Pecchiari
a tvoj spomin je vedno živ v naših srcih.
Hvala vsem, ki prinašate cvetje na njegov grob.
Žena Raffaela ter hčeri z družinama Štramar, Mačkolje, 6. julija 1986
gledališča
ROSSETTI
Festival operete POLETJE '86 Do 14. avgusta bodo na sporedu: LA BAIA-DERA, LA ČASA DELLE TRE RAGAZ-ZE in AL CAVALLINO BIANCO.
Uvodna predstava bo Kalmanova »La Baiadera«. Ponovitve danes, 6. 7., ob 18. uri, v soboto, 12. 7., ob 20.30 in v nedeljo, 13. 7., ob 18. uri. Dirigent Janos Sandor, režiser Giorgio Pressburger. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča.
CANKARJEV DOM
V galeriji Cankarjevega doma bo do 20. avgusta odprta razstava slik in akvarelov slikarja Georga Baselitza.
Cankarjev dom je organizator POLETNE VIOLINSKE SOLE, ki bo pod vodstvom prof. Igorja Ozima (asistentka prof. Christine Hutcap) od 22. avgusta do 2. septembra v Glasbeni šoli v Titovem Velenju.
kino
ARISTON - 21.30 Hannah e le sue so-relle, ZDA 1986, r. Woody Allen, i. W. Allen, Mia Farrow, Barbara Hershey, Dianne Wiest, Michael Caine, Max von Sydow
LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -21.15 Rambo II, dram., ZDA 1985, r. George P. Cosmatos; i. S. Stallone, J. Nockson.
EXCELSIOR II - 19.00, 22.00 Amour bra-que - Amore balordo, dram., Fr. 1985, 115'; r. Andrzej Zulawski; i. Sophie Marceau, Tcechy Karyo. □ □ NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Cicciolina inibition, porn. □ □
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Protector,
r. J. Glickenhaus, i. J. Chan, D. Aiello, R. Chiao, V. Arnold
EDEN - 15.30, 22.00 Marina's Animals in II cavallo della ninfomane, porn.,
FENICE - 17.00, 22.15 Ghostbusters, kom., ZDA 1984, 105'; r. Ivan Reitman; i. Bill Murray, Dan Aykroyd.
EXCELSIOR I - 17.30, 22.00 Excalibur, fant., ZDA 1981, 136'; r. John Boorman; i. Nigel Terry, Helen Mirren.
MIGNON - 17.00, 22.15 The Blues Brothers, kom., ZDA 1980, 120'; r. John Landis, i. J. Belushi, Dan Aykroyd, □
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 VVitness, dram., ZDA 1985, 110' ; r. Peter Weir; i. Harrison Ford, Kelly McGills.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Vivere e morire a Los Angeles, krim., ZDA 1985, 115'; r. William Friedkin; i. William Petersen, Willem Defoe.
ALCIONE - 17.00, 22.00 Urla del silen-zio, dram., VB 1984, 140'; r. Roland Jof-fe; i. Sam Waterson, Haing S. Ngor.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Nove set-timane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kirn Basinger, □
LUMIERE FICE - SPORED GLASBENIH FILMOV - 18.00, 22.00 Pink Floyd The Wall, VB 1982, 90'; r. Alan Parker.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.15 Vo-glia di guardare, kom., It. 1986, 100'; r. Joe D'Amato, Jenny Tamburi, Lili Čarati, □ □	.	•
RADIO - 15.30, 21.30 Femmine seducenti in calore, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □□
MOŠKI PEVSKI ZBOR FANTJE IZPOD GRMADE
priredi danes, 6. t. m., ob 20.30 v stari cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu
■a
jubilejni koncert
ob 20-letnici delovanja.
Vabljeni!
ŠAGRA V RICMANJIH
11. — 12. — 13. in 14. julija 1986
razne prireditve
Od 16. do 31. julija 1986 organizirata KD I. Gruden in ŠD Sokol v Nabrežini 6. POLETNI ŽIVŽAV (za otroke od 3. do 12. leta starosti). Starši, ki želijo vpisati svoje otroke v poletno središče, lahko telefonirajo v popoldanskih urah na št. 040/299795 ali na št. 040/200927.
razstave
V	TK Galeriji razstavlja grafike in lesene objekte Franko Vecchiet.
V	galeriji Cartesius je na ogled skupinska razstava 36 slikarjev naše dežele. Razstava bo odprta po običajnem urniku do sobote, 12. julija.
V	prostorih PD Kolonkovec - Ženjan 46 je odprta razstava starega pintarskega orodja še danes, 6. t. m., od 19. do 20. ure.
KD Slovan - Padriče obvešča, da je razstava starega orodja in predmetov odprta danes od 10. do 12. ure ter od 17. do 20.30. Vabljeni!
ZSKD obvešča, da deluje urad Zveze s sledečim urnikom:
vsak dan od 8. do 14. ure, ob torkih in četrtkih tudi popoldne od 16.30 do 19. ure.
Ob zaključku
5. JUNIJSKIH GLASBENIH IN LIKOVNIH VEČEROV
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali in kakorkoli pripomogli k uspehu te manifestacije. Posebna zahvala gre cvetličarni Angela v Boljuncu za okrasitev odra.
Odbor KD V. Vodnik
Vaška skupnost iz Praprota
se iskreno zahvaljuje vsem posameznikom, tvrdkam in organizacijam, ki so na katerikoli način prispevali k dobremu uspehu šag-re in razstave vin.
včeraj-danes
Danes, 6. 7.: ob 8. uri mednarodni balinarski turnir; ob 10. uri finale mladinskega teniškega turnirja; ob 20. uri nagrajevanje; ob 20.30 ples z ansamblom TAIMS.
ŠPORTNI TEDEN GAJE
SPDT prireja v nedeljo, 13. t. m., izlet na Srednjo Pončo, 19. in 20. t. m. izlet na Hochstad v Lienških Dolomitih. Vse podrobnosti bodo še objavljene.
Društvo slovenskih upokojencev priredi v sredo, 16. t. m., izlet v Benečijo z obiskom društva^ L Trinko in ogledom zanimivosti v Čedadu. Iz Čedada se bomo vozili mimo Sovodenj do koče Pe-lizzi pod Matajurjem, kjer bo kosilo. Ob povratku bi zavili še na Staro goro in od tod domov. Vpisovanje v sredo, 9. t. m., od 10. do 11. ure v prostorih v Ul. Cicero-ne 8.
SLOVENSKI DELŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
organizira v šolskem letu 1986/87 sledeče tečaje:
1.	Drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnične upravne uradnike (900 ur)
2.	Prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnične upravne uradnike (900 ur)
3.	Prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za mizarje (1.200 ur)
4.	Prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za kamnoseke (1.200 ur)
5.	Tečaj specializacije za programerje elektronskih računalnikov (175 ur)
6.	Izpopolnjevalni tečaj za dopisnike v angleščini (150 ur)
7.	Tečaj ažurniranja za zunanjo trgovino (40 ur)
8.	Tečaj ažurniranja za vodenje malih obratov - finančni aspekti (40 ur)
9.	Izpopolnjevalni tečaj za tehnike vzdrževalce hardwara mini-in mikro-računalnikov (300 ur)
10.	Izpopolnjevalni tečaj v vrtnarstvu - Kolonkovec (40 ur)
11.	Izpopolnjevalni tečaj za vinogradništvo in kletarstvo - Nabrežina (60 ur)
Pokrajina Gorica:
1. Tečaj specializacije za programerje elektronskih računalnikov (175 ur)
_ 2. Tečaj za dopisnike v angleščini (150 ur, začetniški)
3. Tečaj za fiskalno ažurniranje pri vodenju malih obratov (40 ur)
Vpisovanje in podrobnejše informacije od 7. do 19. t. m. na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnas-tica 72 (Dijaški dom), tel. 040/577941 vsak dan (razen sobote) od 9. do 12. ure.
Danes, NEDELJA, 6. julija
BOGOMILA
Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.56 — Dolžina dneva 15.34 — Luna vzide ob
4.05	in zatone ob 21.02.
Jutri, PONEDELJEK, 7. julija
IZAIJA
PLIMOVANJE DANES: ob 4.13 najnižja -61 cm, ob 11.07 najvišja 25 cm, ob 15.48 najnižja -2 cm, ob 21.27 najvišja 45 cm.
NAPOVED PLIMOVANJA ZA JUTRI: ob 4.40 najnižja -64 cm, ob 11.34 najvišja 29 cm, ob 16.25 najnižja -3 cm, ob 22.00 najvišja 44 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
26.5	stopinje, zračni tlak 1018,7 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 73-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,7 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Clelia Alessandra Vi-cinanza, Manuel Marilli, Christian Chic-co, Luca Ciani.
UMRLI SO: 78-letni Natale Stocca, 77-letna Elena Medvešček, 6-letna Dania Varaschin, 78-letna Antonia Dolce vd. Segalla, 81-letni Eugenio Sain, 66-letni Luigi Silvani, 76-letni Fausto Colombo.
OKLICI: uradnik Sergio Baldissera in uradnica Milena Žvab, uradnik Bruno Rovatti in študentka Antonietta Castoldi, študent Alessandro Patrone in študentka Farida Abenchikar, knjigovez Tullio Fra-giacomo in strojepiska Antonietta Zaga-ria, delavec Roberto Tome' in prodajalka Carla Mian, znanstvenik Umberto Ange-lome’ in programerka Patrizia Boniffi, mehanik Roberto Fachin in brezposelna Alessandra Leghissa, finančnik Michele Salamida in uradnica Costanza Notarni-cola, ravnatelj Fedele Natale in sanitarna asistentka Raffaella Doronzo, uradnik Luigi Gresti di S.Leonardo in uradnica Giuliana Giordano, obrtnik Fiorentino Sincovich in bolničarka Luciana Beletic, uradnik Paolo Moschioni in uradnica Franca Pavone, komercialist Francesco Finzi in biologinja Giovanha Wetzl, učitelj Fabio Penso in uradnica Laura Sterni, delavec Fabio Strain in frizerka Luciana Acerbi, uradnik Arnaldo Fantasia in uradnica Rosanna Franconi, finančni stražnik Remo Patassini in frizerka Mi-rella Jurincic, uradnik Arsenio Ferri in gospodinja Maria Bonaventura, slikar Gipvanni Leo in prodajalka Lorella Bos-
co, agent javne varnosti Roberto Costan-tini in blagajničarka Patrizia Franch, gasilec Diego Tippi in uradnica Daniela P.uppatti, uradnik Roberto Rossi in uradnica Laura Mosetti, inženir Dario Pozzet-to in uradnica Emanuela Ressa, uradnik Vitaliano Martiello in trgovka Viviana Paladin, delavec Antonio Di Costa in blagajničarka Helga Uliani, finančni stražnik Giovanni Bormani in gospodinja Rosaria Buono, finančni stražnik Alberto Assunti in prodajalka Cristina Corazza, finančnik Giuseppe Giacalone in učiteljica Maria Morici, arhitekt Renato Fruch in gospodinja Manuela D'Agaro, podčastnik Gennaro Re in učiteljica Angelina Marino, delavec Mario Bruno in pletilja Maddalena Fracchiolla, delavec Roberto Čorbo in uradnica Serena Slapnik, raziskovalec Giorgio Apollinari in študentka Vera Grassellino, finančni stražnik Donato Guarini in kozmetičarka Rosa Francioso, študent Lucio Russo Cirilic in kemik Alessandra Bontempi di Roccaspada, železar Igor Zugna in študentka Michaela Tassini, uradnik Fabio Potrata in študentka Antonella G eri, uradnik Fabrizio Leiter in uradnica Ni-coletta Soppini, študent Federico Bais in uradnica Činzia Malorgio, metalmehanik Bruno Bordon in prodajalka Nadia De Monte, tehnik Maurizio Sturnega in internistka Manuela Busan, zidar Mauro Grego in delavka Cora Zorzetto, mehanik Davide Calzi in uradnica Maria Vol-pe, uradnik Marco Marello in uradnica Fulvia Tommasini, Davide Cattaruzza in Alessandra Grassi, inženir Dario Cafagna
/MM 7/HZJ' /S£ OAUS£f ]
foto kino optjka
TRST Ul Mozimi
5/ £-^/33-36/
in prevajalka Manuela Di Napoli, kuhar Tommaso Perrozzi in tajnica Daniela Re-petto, študent Gianfranco Cicchetti in učiteljica Mariacristina Parisella.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 6. julija 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 20.30
Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo (Greta), Ul. Zorutti 19, Trg Ober-dan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Lungoma-re Venezia 3 (Milje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 229-355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 7. do sobote, 12. julija 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6, Ul. dei Soncini (Skedenj), Ul.Revoltella 41, Mazzinijev drevored 1 (Milje), Trg S. Giovanni 5, Trg Sv. Jakoba 1.
OPČINE (tel. 213-718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5, Trg Sv. Jakoba 1, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
OPČINE (tel 213-718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
BARI
CAGLIARI
FIRENCE
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
LOTERIJA 43	4
77 58 48 84 64	5
13	54
58 51 61 21 53 41 29	6
9 29
87 40	1
33 63 75 47 25 10 56 36 26 15	10	11
68	72	90
9	2	38
14	61	56
82 16 68 75 43 56
ENALOTTO
X 2 X 2 1 X 2X1	1 X X
KVOTE:
12— 39.054.000 lir 11 —	1.239.000 lir
10 —	106.000 lir
čestitke
razna obvestila
Jutri praznuje rojstni dan GIGI BOGATEČ. Vse najboljše mu želi vesela družba.
Katji, Sergiju in Tjaši se je pridružila mala JANA. Srečnima staršema čestita ženska košarkarska ekipa Polet.
Alenki in Robertu se je pridružila ISABEL. Iskrene čestitke, mali Isabel pa vso srečo želijo Sandra, Štefan in Igor.
Ob prejemu priznanja Zveze borcev Jugoslavije čestitamo
GIGIJU BOGATCU
KD Vesna, ŠD Mladina in Kriški mladinski krožek
_________mali oglasi_______________
PRODAM stanovanje 72 kv. m na Opčinah. Tel. vsak dan od 19. ure dalje na št. 040/211256.
PRODAM zemljišče 3.323 kv. m v Mav-hinjah. Tel. 040/413271.
OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgoniku 34. Toči belo in črno vino.
PRODAM v Prebenegu vinograd, 3.000 kv. m. Tel. na št. 040/817974.
JADRALNI KLUB ČUPA prodaja po zelo ugodni ceni motorni čoln rio 410 z vgrajenim motorjem (2.000.000 lir). Ogled in informacije na sedežu v Seslja-nu.
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran. V prodaji ima tudi sortirano ustekleničeno vino.
V BLIŽINI AMBULANTE živinozdravni-ka na Proseku se je izgubila muca belo—sive barve z rumenimi očmi. Tel. 040/421933.
OBRTNIŠKO PODJETJE išče kvalificiranega elektrikarja z opravljeno vojaško službo. Tel. od 18. do 19. ure na št. 228423.
OPRAVLJAM čistilska, gospodinjska ali kakršnakoli dela po dogovoru. Tel. v večernih urah na št. 0481/20736.
STROJEPISKA z večletno prakso išče zaposlitev pri odvetniku. Tel. 040/761698.
OSMICO je odprl v Saležu št. 35 Herman Škrlj. Toči belo in črno vino.
AMULIA RESIDENCE—Marina Muja. Podjetje prodaja stanovanjske hiše v gradnji: stanovanja so luksuzno opremljena, pogled na zaliv. Telefon 040/773978 v jutranjih urah.
PRODAM GARELLI VIP 2VN v odličnem stanju. Tel.na št. 231040 ali zvečer na št. 232365.
PRODAM vikend na Lokvah 20 km od Nove Gorice. Telefonirati na št. 003865/26808 od 16. ure dalje.
CVETLIČARNA ANGELA — Boljunec obvešča cenjene kliente, da bo zaprta zaradi dopusta od 14. 7. do 18. 8. 86.
PRODAM motor selva za čoln , 15 k. s. in novo prikolico. Tel. 040/727837 od jutri dalje.
PRODAM FIAT 124 v odličnem stanju, telefonirati na št. 040/820924.
DR. FRANC MAHNIČ
okulist
sporoča, da je novi naslov privatne ambulante v Ul. sv. Frančiška 11 — Trst. Tel. za sestanke na št. 040/43463.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
VZPI-ANPI, Tržaški partizanski pevski zbor in Mladinska skupina P. Tomažič priredijo ob 40-letnici italijanske republike v Bazovici še danes, 6. julija, ob 16.30 SREČANJE ZA MIR IN ENAKOPRAVNOST MED NARODI IN NARODNOSTMI. Danes, 6. julija, ob 19. uri OSREDNJA PROSLAVA. Nastopata Godba na pihala iz Postojne — dirigent Leander Pegan in TPPZ P. Tomažič — dirigent Oskar Kjuder. Slavnostna govornika: narodni heroj Stane Bobnar in sen. Enriguez Angoletti. Oba večera ples z ansamblom Akordi. Vabljeni vsi bivši borci, aktivisti, mladina, kulturniki, antifašisti s tostran in onstran meje. Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo.
Grafična delavnica ATELIER — Nabrežina prireja intenzivne tečaje grafike v juliju in avgustu. Za informacije pokličite vsak ponedeljek od 16. do 19. ure, ob četrtkih in petkih od 17.30 do 19. ure na tel. št. 040/200085.
ŠD KONTOVEL vabi v torek, 8. t. m., na igrišče na Kontovel na tradicionalni društveni praznik. Sodeluje Godbeno društvo Prosek.
CUMT - Univerzitetni glasbeni center vabi vse svoje člane in prijatelje na poslovilni večer ob zaključku letošnjega delovanja. Zbrali se bomo v torek, 8. t. m., ob 21. uri na sedežu centra, v Študentskem domu (Časa dello študente E/2) v Ul. F. Severo 150.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
foto-kino (p kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
TRGOVINA
||.. ■ " '
G. Foraus
Ul. Settefontane 3/c
Telef. 731377 - Trst
'
■	sanitarije
■	vse za ogrevanje in hidravliko
■	inštalacije in popravila
•	fotosfudio
•	barvni posnetki
•	kupon
s popustom
OPČINE (TRST) - Ul. Nazionale 47 Tel. 211739

KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
OBVEŠČA
cenjene člane in kliente, da je uvedla službo izplačevanja pokojnin
INPS z njihovim neposrednim knjiženjem na tekoče račune ali hranilne knjižice, zato vabi upokojence, ki bi želeli koristiti to uslugo, da se v zadostitev potrebnih formalnosti čimprej zglasijo v njenih uradih z osebno pokojninsko knjižico.
TRŽAŠKA POKRAJINA
Prispevki za upravne stroške šol in zavodov za poklicno izobraževanje.
Tržaška pokrajinska uprava obvešča, da morajo zavodi in šole za tehnično, poklicno in umetniško izobraževanje, kakor tudi šole za bolničarje, zdravstvene asistente in otroške varovalke, ki jih ne financira državni zdravstveni sklad in ki nameravajo prositi za prispevke za upravne stroške predvidene z deželnim zakonom št. 13 z dne 11. 7. 1966 in njegovimi kasnejšimi spremembami, vložiti prošnje najkasneje do 31. 7. 1986.
Okrožnico s pojasnili lahko zainteresirane šole dvignejo v vratarnici pokrajinske uprave na Trgu Vittorio Veneto 4 vsak dan — vključno soboto — od 8. do 14. ure.
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 4. 7. 1986
Ameriški dolar . Nemška marka . Francoski frank Holandski florint Belgijski frank .. Funt šterling .... Irski šterling .... Danska krona ... Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1.475,—
683,—
212,—
606,-
31.—
2.275,—
2.050,	-182,—
10.
1.050,	-
Japonski jen ......
Švicarski frank __
Avstrijski šiling ... Norveška krona ...
Švedska krona _____
Portugalski eskudo Španska peseta ... Avstralski dolar ...
Debeli dinar ......
Drobni dinar ......
8.—
839,—
97,—
198,-
208,—
10.
10,—
900,
3,30
3,30
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 Bu IIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
1 1				sil Silili!!		■il	1111111111	nedeljski televiziji	ki in	radijski	sporedi			
C RA| 1				RAI 2	! j A' RAI 3	1 T IT RTV Ljubljana	TV Koper										
10.00	Nanizanka: Fronto emergenza -Bollicine di azoto
10.30	Risanka: L'olimpiade della risala, New York - Turchia
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja: Giorno di festa
12.15	Kmetijska oddaja: Linea verde
13.00	Glasbena oddaja: Voglia di mušica
13.30	Dnevnik
13.45	Zabavni spored: Toto TV, vodita M. G. Elmi in P. Valenti
13.50	Zabavni spored: Italia mia (pripravil Gianpaolo Taddeini)
17.30	Neposredni športni prenosi: mednarodno atletsko tekmovanje in mladinsko svetovno pr-vestvo v kartingu
19.40	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Aktualna oddaja: Miss Liberty (2. del)
22.30	Glasbena oddaja: Hit Parade -tedenske uspešnice
23.15	Športna nedelja
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
10.00	Oddaja simfonične glasbe: Salot-to musicale
10.45	Dokumentarna oddaja: L'eta del-1'incertezza (2. del)
11.55	Film: Charlie Chan a Panama (krim., ZDA 1940, r. Norman Poster; i. Sidney Tolere, Jean Ro-gers)
13.00	Dnevnik - Ob trinajstih
13.15	Neposredni športni prenosi: avtomobilizem - VN Francije
15.25	TV film: II camping della paura (r. P. VVendkos)
16.40	Film: Altri tempi (dram., It. 1952, r. A. Blasetti; i. A.Fabrizi, A. Arnova, A., Nazzari)
18.40	Nanizanka: Un caso per due
19.45	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik. Domenica sprint -športni dogodki
20.30	Nanizanka: Miami Vice sguadra antidroga - Senza uscita
21.25	Dokumentarna oddaja: Mixer
22.15	Dnevnik
22.25	Medicinska oddaja: Trentatre
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
11.30	Dnevnik. Neposredni športni prenosi: iz Potenze - finale mednarodnega mladinskega prvenstva v odbojki (moški), iz Pescare vaterpolo (Sisley-Camogli), iz Firenc Gran Gala dello Šport, iz Wimbledona mednarodni teniški turnir
19.00	Dnevnik
19.10	Deželne vesti
19.25	Glasbena oddaja: Di Gei Musiča
20.30	Simfonični koncert: Leonard Bernstein dirigira Beethovnovih devet simfonij - Simfonija št. 3 v Es-duru op. 35 "Eroica"
21.25	Dnevnik
21.50	Športna oddaja: Domenica gol
22.20	Informativna oddaja: II cinema
cos'e - II film d' animazione (2. del - oddajo sta pripravila Giuseppe Ferrara in Giacomo Gam-betti)
22.50	Jazz koncert: Musiča bianca e nera - koncert Kvinteta Giovan-ni Tommaso (r. Alfonso de Ligu-oro)
9.10	Poročila
9.15	Otroška matineja: Živ žav, vmes risanke in nadaljevanka Lučka
10.05	Nanizanka: Flipper (9. del)
10.35	Nadaljevanka: Kitajec v Scot-land Yardu (6. del)
11.20	Čez tri gore: kvartet Frankolov-čani
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila .
17.45	Poročila
17.50	Slovenski film: Amandus (1966, r. France Štiglic; i. Boris Kralj, Stevo Žigon, Anka Zupanc; scenarij Andreja Hienga po pripovedki Ivana Tavčarja)
19.10	Risanka
19.24	TV nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Veliki transport
20.55	Reportaža: Trubarjeve slavnosti
21.35	Slovenci v zamejstvu
22.05	Športni pregled TV Sarajevo
22.35	Poročila
17.00	Otroški program. Risanka: Lamu, deklica iz vesolja
18.30	Dokumentarna oddaja: Computer
19.00	Nanizanka: Colonel March
19.39 Nadaljevanka: Povratek odpisanih
20.30	Nanizanka: Bellamy
21.30	Politični tednik: Sedem dni
22.00	Avtomobilizem: VN Francije
23.00	Cameo Theatre
Harmonikarski ansambel Fabia Ros-sata in Germana Scurtija v oddaji Voglia di mušica - RAI1 ob 13. uri
jiil CANALE 5
8.50	Nanizanka: Aliče
9.15	Nabožna oddaja
10.00	Zdravniški nasveti
11.00	Film: lo... due ville e guattro scocciatori (kom., 1968, i. L. de Fu-nes, C. Brasseur)
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Film: II filo del rasoio (kom., 1947, r. E. Goul-ding, i. T. Power)
16.40	Film: Časa da gioco
18.30	Nanizanka: Fifty Fifty
20.30	Nadaljevanka: Empire (i K. Welsh, M. Henry, J. Dale -1. del)
22.20	Inf. odd.: Monitor
23.30	Nanizanki: Sceriffo a New York, nato Ironsi-de
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: Strega per amore
9.00	Film: E' caduta una donna (dram., 1941, r. A. Guarini)
10.20	Film: Bentornato Pic-chiatello (kom., 1980, r. J. Lewis)
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
Nana, Pandemonium, Piccole donne, Mimi
15.00	Nanizanke: I gemelli Edison, 15.20 II principe delle stelle, 16.15 I ragazzi di Padre Mur-phy, 17.05 Huckleber-ry Finn e i suoi amici, 17.30 Amici per la pel-le, 18.20 Cassie and Company
19.15 Napoved programov
19.30	Nanizanka: New York, New York
20.30	Kviz: II buon paese, vodi Claudio Lippi
22.40 Nanizanke: Houston Fronto Soccorso, 23.30 Vicini troppo vicini, 24.001 Ropers
0.30 Film: II colpo era per-fetto, ma... (kom., 1969, r. A. Kjellin, i. R. Cren-na, A. Heywood)
ITALIA 1
8.30 Otroška odd.: Bim bum bam, vmes risanke
10.00	Športna rubrika: Un anno di šport
12.00	Nanizanka: Master
13.00	Športna rubrika: Grand Prix
14.00	Glasbena oddaja: Dee-Jay Tele Vision
16.00	Nanizanke: College,
16.25	La banda dei set-te, 17.15 Hardcastle and McCormick, 18.05 Dimensione Alfa
19.00	Risanke: Mister T, Gary Coleman show, Hazzard
20.30	Kviz: Help, vodijo F. Carminati in I Gatti di Vicolo Miracoli
22.30	Film: 2019 dopo la caduta di New York (pust., 1983, r. M. Dol-man, i. M. Sopkiw, V. Monnier)
0.15 Nanizanki: McCoy,
2.00	Strike Force
; gripi; TELEPADOVA
13.00	Informativna oddaja: Commercio e turismo
13.15	Film: La fiera delle il-lusioni (dram., 1947, r. E. Goulding, i. T. Po-wer, J. Blondell)
15.00	Film: La saga del pad-rino (i. Marlon Brando, Al Pacino)
16.00	Nanizanka: I nuovi Rookies
17.00	Otroška oddaja: Tivu-landia, vmes nanizanka Viaggio in fondo al mare in risanka Kimba
20.30	Film: La cassa sbaglia-ta (kom., 1966, r. B. For-bes, i. J. Mills, R. Ric-hardson, M. Caine)
22.30	Naniz.: Patrol Boat
23.35 Inf. odd.: Primo piano
24.00	Film: II mistero dei tre continenti (pust., 1959, r. W. Dieterle, i. M. Hyer, L. Ventura)
1.30 Nanizanka: Missione impossibile
TELEFRIULI
13.00	Risanke
13.30	Rubrika
14.30	Film: Traversata peri-colosa (krim., r. J. Newman
16.00	Glasbena oddaja
19.30	Rubrika: II sindaco e la sua gente
20.30	Film: Nick Carter (krim., r. J. Tourneur, i. W. Pidgeon, R. John-son)
22.30	Športne vesti
23.00	Nanizanka: Arrivano le spose
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Vesti in nočni športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Slovenske popevke; 9.00 Maša; 9.45 Glasbeni mozaik; 10.30 Mladinski oder: Enolončnica; 11.00 Glasbeni mozaik; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 "Ko se obesi dan", pesmi za poletni čas; 12.20 Glasbeni mozaik;
13.20	Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.15 Marin Držič: Lazar s p'd klanca - veseloigra; 16.15 Lahka glasba in prenosi z naših prireditev; 16.30 Na počitnicah (ponovitev); 17.00 Športne vesti; 20.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00,
13.00,	15.30, 17.00, 21.00 Poročila,
5.00-8.00 Jutranji spored; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.39 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Nedeljska reportaža; 15.30 Medigra; 15.40 Pojo amaterski zbori: Tekmovanje Naša pesem 1986; 16.05 Humoreska: Zaljubljeni zdravnik; 16.30 Od melodije do melodije; 16.50 Pogovor s poslušalci; 17.05 Operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; 18.36 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci!; 19.45 Glasbene razglednice, 20.00-22.00 V nedeljo zvečer;
22.20-24.00 Glasba; 22.50 Literarni nokturno, 0.05-4.30 Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Pozdrav, pregled dogodkov, 9.30-17.30 Sosednji kraji in ljudje; 11.00 Vročih deset, 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil;
12.00-	14.00 Glasba po željah; 14.00 Ma-rika in Drejče, 15.00 Na obisku,- 15.30 Planinski čaj; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik,
10.30,	13.30, 17.30 Poročila, 6.00 Jutranja glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro, 8.00-12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flashback; 9.30 Dragi Luciano, 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 14.30-20.00 Popoldanski spored;
15.30	Kaj je novega?; 16.00-19.30 Splash, 18.00 Glasbene aktualnosti;
20.00-	6.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Jutranji val z ugankami, kvizi in "šenšurji"; 12.30 Oddaja SKD Tabor in Knjižnice P. Tomažič, vodijo odborniki; 13.00 Glasba po željah, v studiu Sabina.
13.00	Glasbena oddaja: Voglia di mušica
13.30	Dnevnik
13.45	Film: Cime tempestose (dram., ZDA 1970, r. Robert Fuest; i. Anna Calder-Marshall, Timothy Dalton, Harry Andrevvs)
15.30	Posebna oddaja iz parlamenta
16.00	Dokumentarec: I cavalli dei ca-rabinieri
16.30	Zabavna oddaja: Magic Show, vodi Tony Binarelli
17.00	Nanizanka: Giovani ribelli - I ri-belli della Pennsylvania
17.50	Risanka: Tom Story
18.35	Nadaljevanka: L Edera (3. del)
19.40	Jutrišnji almanah
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Caccia al ladro (krim., ZDA 1955, r. Alfred Hitchcock; i. Cary Grant, Grace Kelly)
22.15	Dnevnik
22.25	Dnevnik. Posebna oddaja
23.20	Svetovno košarkarsko prvenstvo: Italija - Portoriko
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Nanizanka: Saranno famosi -, Sentimenti
14.10	Zabavni program: L'avventura, vmes risanka Esteban e le miste-riose citta d’oro in nanizanka Folly Foot
16.10	Film: Che gioia vivere (kom., It. 1961, r. Rene Clement; i. Alain Delon, Barbara Lass, Gino Cervi)
18.00	Aktualnosti: Spaziolibero
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.30	Nanizanka: Un caso per due -Lavoro straordinario
19.40	Vrememenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik. Šport
20.30	TV film: La guerra stanca (r. Louis Grgspierre, i. Marion Hanzel, Philippe Deplanche)
22.00	Dnevnik - večerne vesti
21.10	Nadaljevanka: Capitol
23.00	Rubrika: Sorgente di vita
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Film: Times Sguare (kom., ZDA 1980, r. A. Moyle, i. T. Curry, T. Alvarado)
15.15	Športna oddaja: Trofeo Marche -mladinski nogomet (prenos iz Macerate)
15.45	Športna oddaja: finale play-off v hokeju
16.15	Šport: Volley Beach
16.45	Šport: Super Bowl
17.15	Evropsko prvenstvo Under 14 v tenisu
17.45	Plavanje: Memorial Morena
18.30	Dokumentarec: Italijani na Švedskem
19.00	Dnevnik
19.10	Deželne vesti
19.25	Aktualna oddaja: The Creatures (pripravil Carlo de Siena, r. Adolfo Lippi)
20.00	Inf. odd.: II bambino degli anni '90 - Sara piu amato o piu tras-curato?
20.30	Glasbena oddaja: TV Story
21.30	Informativna oddaja: La macchi-na del tempo
22.35	Zaključna svečanost ob 100-let-nici Kipa svobode (iz newyor-škega Meadowlands Giants Štu-dium)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
18.20	Poročila
18.25	Otroški spored. Nadaljevanka: Smer deveti otok (1. del)
18.40	Nanizanka: Na črko, na črko (11. del)
19.15	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
19.45	Vremenska napoved
19.50	Poletni festival: nacionalni folklorni ansambel Venezuele Dan-zas Maracaibo (posnetek nastopa v Križankah 1. 1982)
20.20	Nadaljevanka: Vse reke tečejo
■	(4. del)
21.15	Risanka
21.30	Dnevnik
21.55	Vremenska napoved
21.58 TV in radio nocoj in jutri
22.05	TV opera: Gorenjski slavček (lirično komična opera A. Foersterja po scenariju in režiji Frana Žižka, na libreto Luise Pesjakove in Emanuela Zungla. V opernih vlogah nastopajo operni pevci in gledališki igralci.)
16.15	Medicinska oddaja
17.00	Otroški program: risanka Lamu deklica iz vesolja in dokumentarec Zgodbe iz življenja rastlin
18.00	Oddaja o medicini: Zdravnik in otrok - nasveti pediatrov
18.55	TV novice
19.00	Odprta meja
V današnji odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki: BOLJUNEC - Okrogla miza o slovenskem in italijanskem skupnem prostoru
BAZOVICA - Srečanje za mir MILJE - Festival mladinskih gledališč
Kanalska dolina - Program raziskovalnega tabora
19.30	TVD Stičišče
19.45	Tedenska rubrika: Body Body
20.30	Nadalj.: Pet čevljev za dolgo pot
21.40	TVD Vsedanes
21.50	Nadaljevanka: Vila
22.50	Dokumentarna oddaja: Delta
23.50	Nanizanka: Lucy
CANALE 5
8.30	Nanizanke: Mary Ty-ler Moore, 9.00 Aliče,
9.30	Una famiglia Američana
10.30	Nadaljevanka: General Hospital
11.30	Nanizanki: Love Boat,
12.30	Lou Grant
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.30	Nanizanke: Hazzard,
17.30	II mio amico Ric-ky, 18.00 L'albero delle mele, 18.30 Dalle nove alle cingue, 19.00 Arci-baldo, 19.30 Kojak,
20.30	I Robinson, 21.00 Časa Keaton, 21.30 Cin Cin, 22.00 Giudice di notte
22.30	Dokumentarec: I con-fini deli' uomo
23.00	Nanizanka: Gavilan
24.00	Filmske novosti: Premiere
0.30 Nanizanka: Sceriffo a NewYork
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: Strega per amore
9.00	Nadaljevanka: Marina
9.40	Nanizanka:	Lucy
Show
10.00	TV film: Salto mortale
11.45	Nanizanka: Switch
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Nana, Don Chisciotte, Piccole donne, She-Ra
14.15 Nadaljevanka: Marina
15.00	Nadaljevanka: Agua viva
15.50	Film: Baciami, Kate!
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20 Nadaljevanke: Ai con-fini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d'-amore
20.30	Nadaljevanka : II ricco e il povero (6. del)
22.30	Nanizanke: A cuore aperto, 23.20 Vicini troppo vicini, 23.50 I Ropers
0.20 Film: Forzate il blocco (vojni, 1950, r. R. Z. Leonard; i. R. Taylor, M. Maxwell)
f]) ITALIA 1____________
8.30	Nanizanka: Daniel Bo-one
9.30	Film: Cord il bandito (vestern, ZDA 1958, r. Charles Marguis War-ren; i. Joel McCrea, Gloria Talbot)
11.00	Nanizanke: Sanford & Son, 11.30 Lobo, 12.30 Due onesti fuorilegge, 13.30 T. J. Hooker
14.15	Glasb, odd.: Deejay Television Video-match ■
15.00	Nanizanka: Un uomo da niente
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam vmes risanke Lalabel, Pollon, Cuore
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Manimal
20.00	Risanka: Memole, dol-ce Memole
20.30	Nanizanka: Magnum P. I. (i. TomSelleck
22.15	Glasbena oddaja: Be Bop a Lula
23.00	Informativna oddaja: Controcorrente
23.45	Nanizanke: Toma, 0.35 Faraday, 2.00 Strike Force
TELEPADOVA ~
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 15.30 Andrea Celeste
16.00	Nanizanka: Missione impossibile
17.00	Zabavna oddaja: Tivu-landia, vmes Nanizanka Viaggio in fondo al mare
17.30	Risanka: Kimba
18.00	Zabavna oddaja: Su-pertivulandia, vmes risanke
19.30	Nanizanki: Mork e Mindy, 20.00 Guattro in amore
20.30	Film: Ero uno sposo di guerra (kom., 1949, r. H. Hawks, i. C. Grant, A. Sheridan)
22.30	Nanizanka
23.30	Film: Gambit - Grande furto al Semiramis (pust., 1967, i. S. MacLaine, M. Caine)
| ^ TELEFRIULI
13.00	Film: Un americano ed Eton (r. N. Taurog, i. M. Rooney, P. Law-ford)
14.30	Risanke: Hanna & Barbera Show
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarec
19.00	Nanizanka: Attenti ai ragazzi
19.30	Dnevnik
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Film: La spada nor-manna (vojni, r. Raoul VValsh; i. Mark Damon, Leviš Davida)
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka
j 00 TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
23.45 Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20-8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Četrtkova srečanja: Biser v školjki; 8.40-10.00 Glasbeni almanah: Slovenska žena v življenju in boju - Julijana Kacijaner; 10.10 Koncert v občinskem gledališču v Tržiču;
11.30-	13.00 Glasbeni almanah; 13.20 Primorska poje: mešani zbor Ciril Silič iz Vrtojbe; 13.40 Glasbeni almanah; 14.10-17.00 Poletni mozaik; 17.00 Kultura; 17.10 Klasični album; 18.00 Pesmi za poletni čas; 18.20 Poletni mozaik.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila;
4.30-	8.00 Jutranji spored; 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani;
8.25	Ringaraja; 8.40 Pesmice na potepu; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Rezervirano za ...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do trinajstih; 13.30 Melodije ; 13.50 Ponedeljkov križemkraž;
14.05	V gosteh pri zborih; 14.30 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Na ljudsko temo;
18.25	Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Franca Miheliča; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Zaplešite z nami; 21.05 Berlinska filharmonija; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Ob domačem ognjišču;
22.50	Literarni nokturno; 23.05 Zimzelene melodije; 0.054.30 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Glasba; 8.00-13.00 Prenos II. programa RL; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Iz kulturnega sveta; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Športni dogodki; 17.40 Glasbene aktualnosti; 18.00 Še pomnite tovariši.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro ; 8.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flashback; 9.00 Glasba; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vstop prost; 11.00 Kviz;
11.30	Na prvi strani; 11.40 Poje Garbo;
12.00	Glasba po željah; 14.30-20.00 Glasbeni program; 15.45-19.30 Splash;
16.00	Besede in glasba; 16.15 Edig Gal-letti; 16.33 Musič shop; 16.55 Pismo iz ...; 17.45 Evergreen; 18.00 Pulj kliče Koper; 18.45 Nocoj z Garbom;
20.00-6.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Tedenski horoskop, vodi Majda; 17.00 Mix time, vodita Paolo in Roberto; 18.30 Športni komentar.
Bo Goriška izkoristila ugodnosti raznih zakonov?
MARKO VVALTRITSCH
Najbrž ni v tem trenutku, ko ljudje odhajajo na poletne počitnice, najbolj primeren čas, da bi razmišljali o gospodarskem razvoju pri nas. Gospodarstveniki pa o tem razpravljajo. Prav tako politiki. V sosednem Vidmu najbrž še bolj kot pri nas. V Vidmu se furlanski industrijci protivijo obnovitvi zakona o prosti coni, ki ga morajo v rimskem parlamentu obnoviti in posodobiti do konca leta.
Ni sicer popolnoma negativno stališče furlanskih industrijcev do zakona o goriški prosti coni. S tem so se že sprijaznili. Nekateri so ugodnosti goriške proste cone tudi izkoristili tako, da so pri nas odprli nekake podružnice svojih tovarn. Tako so prišli do cenejših kontingentov nekaterih uvoženih proizvodov. Furlanski industrijci se ne bi kdove kaj zoperstavljali obnovi zakona, ki naj bi bil podoben dosedanjemu. Protivijo pa se razširitvi nekaterih ugodnosti na sosedno tržaško pokrajino. Predlog, da bi tudi tržaški avtomobilisti dobili kontingent bencina po nizki ceni, je za furlanske industrijce nesprejemljiv. Pravijo, da bi to odprlo vrata kasnejšim ugodnostim Trstu. Zato se bodo temu odločno protivili. Prav tako se bodo protivili povečanju kontingentov za Goriško, tako da ne bi v vsej pokrajini uživali istih ugodnosti kot v Gorici in Sovodnjah.
Furlani pa se ne omejujejo samo na to. Ker bo Gorica dobila zakon o prosti coni, ker bosta Gorica in Trst lahko izkoriščala paket Altissimo, potem bi bilo prav, da bi bile ugodnosti snujočega se zakona o obmejnih pokrajinah, ki naj bi užival tudi podporo EGS, omejene na videmsko ter porde-nonsko pokrajino. Tako pravijo Furlani. Na teh stališčih so furlanski industrijci in drugi gospodarski operaterji, kot tudi politične sile, od konservativnih do naprednih. Protitržaška in pro-tigoriška fronta gre torej od industrij-ca Cogola do komunističnega poslanca Baracettija in zajema vse vmesne politične ter gospodarske sile.
Furlani so se okoristili z neštetimi milijardami pomoči popotresne obnove. Njihova industrija je danes med najbolj sodobnimi v Evropi. Zaradi tega menijo, to pa čisto zgrešeno, da prinaša paket Altissimo velike ugodnosti Trstu in Gorici, in da tema dvema ne gre dajati drugega.
Proti takim stališčem seveda nastopajo Tržačani in Goričani. Vendar se tu vprašamo, kolikšno pogajalsko moč imamo na deželni in politični tehtnici Tržačani in Goričani.
Ker smo že omenili paket Altissimo, se moramo tudi vprašati, ali ga bomo pri nas znali pravilno izkoristiti. V tem zakonu je veliko možnosti za nove pobude, seveda tudi z izdatnim finansiranjem države. Parlamentarci v Rimu in tudi politiki na Deželi so že povedali, da s tem denarjem ne gre podpirati starih tovarn, ki potrebujejo le pomoč, nikakor pa ne morejo iz težav. Zaradi tega bodo pomoč dali le novim sodobnim pobudam. Zaradi tega je že bil govor o novem kompju-terskem centru. Zaradi tega tolikšna pozornost malim industrijcem in podjetnejšim obrtnikom, da bi pri nas j zgradili kaj novega.
Vendar se lahko nekaj vprašamo. Bomo pri nas dobili ljudi, ki bodo sposobni postaviti na noge sodobno tovarno? Na prste ene roke lahko naštejemo Goričane, ki so v našem mestu odprli tovarno in jo potem uspešno vodili. K nam so, že v prejšnjem stoletju, prišli podjetniki od vsepovsod, pa so uspeli. Goriški podjetniki pa so morali drugam, da so se uveljavili. Bomo tokrat našli podjetnike tudi pri nas?
Na podjetnikih je torej naloga, da se kaj koristnega naredi tudi pri nas. Ne smemo se namreč omejevati le na drobno obmejno trgovino, na promet in na trgovanje s sosedi. Gospodarstvo mora biti kar se da razvejano. Samo tako bo lahko prebolelo občasne krize v tem ali drugem sektorju.
Šolabus vnaprej samo za učence domače osnovne šole
Vodovod najpomembnejša investicija v števerjanskem občinskem proračunu
Tudi števerjanski občinski svet je na svoji zadnji seji, ki je bila v petek zvečer, razpravljal o občinskem proračunu za leto 1986. Skoraj odveč je ponavljati ugotovitev iz programskega poročila, v katerem se upravitelji šte-verjanske, tako kot vseh drugih občin, pritožujejo zaradi zamud, nejasnosti, sprememb in odlašanj centralne rimske oblasti pri oblikovanju dokončnega besedila zakonskega okvira za finančno poslovanje krajevnih uprav. Ne samo, da so te zamude prisilile krajevne upravitelje, da sprejemajo proračun, ko je že pol leta mimo, pač pa še sedaj ni povsem izključena možnost kakih naknadnih sprememb.
Kakorkoli že, poglejmo kako so za letos v Števerjanu porazdelili razpoložljiva sredstva. Predvideni dohodki in izdatki dosegajo visoko vsoto skoraj poltretje milijarde. Povedati pa je treba, da je pri tem všteta vrsta krožnih postavk in pa več kot milijardno finansiranje, ki so ga predvideli za popravilo ceste med 'Števerjanom in Kr-minom, s katerim pa Občina ne bo konkretno razpolagala. Dejansko razpoložljivih sredstev bo torej manj.
Tekočim stroškom bo v raznih postavkah namenjenih 562 in pol milijona lir, tako porazdeljenih: 210 milijonov za upravne stroške (osebje in delovanje županstva), 164 za šolstvo in kulturo, 141 za socialno področje (od teh kar 107 za dobavo vode), 31 za vz-
drževanje cest in razsvetljavo, preostalo pa za nekatere druge manjše postavke.
Med investicijami je na prvem mestu načrt za dograditev petega odseka občinskega vodovoda, ki so ga odobrili prav na petkovi seji. V ta namen so predvideli 263 milijonov lir iz posojila pri zavodu Cassa Depositi e Prestiti. Denar bo omogočil postavitev vodovodnih cevi iz Steverjana na Jazbine. 160 milijonov so predvideli za rekonstrukcijo občinskega poslopja bivše šole, v prvem nadstropju katerega nameravajo pridobiti štiri ministanova-nja za ostarele občane. Za kritje predvidenega stroška so že pred časom zaprosili za deželni prispevek.
V	proračunu je tudi visoka vsota milijarde 145 milijonov lir za obnovo ceste med Števerjanom in Krminom. Postavko so uvrstili v proračun, ker morajo za prispevek zaprositi zainteresirane občine, čeprav bo dela konkretno izvajala Pokrajina.
V	imenu opozicije je tri pomisleke v zvezi s proračunom iznesel svetovalec Hadrijan Corsi. Premalo sredstev je po njegovem namenjenih gospodarskim investicijam in kulturi, uprava pa bi morala posvetiti večjo pozornost »vsem funkcionalnim in strukturalnim aspektom šolstva«. Na tej osnovi so trije svetovalci SSk motivirali nasprotovanje proračunu, ki ga je občinski
svet odobril z desetimi glasovi svetovalcev večine. Župan Humar je v odgovor na pomisleke opozicije dejal, da je morala uprava ostati znotraj dejanskih finančnih okvirov: marsikatero postavko so v primerjavi z lanskim letom morali celo zmanjšati, tako da ni bilo možnosti predvidevati večjih investicij, kot so jih dejansko uvrstili v proračun.
Obravnava šolskega vprašanja v proračunu je tudi povezana z drugim sklepom, ki zadeva delno kritje stroškov za šolsko kuhinjo (po državnem zakonu morajo uporabniki kriti 32% stroška). Prispevek na učenca se bo torej rahlo povečal s 25 na 27 tisoč lir mesečno. Svetovalec Corsi je s tem v zvezi načel vprašanje šole in dejal, da bo treba podrobno proučiti razloge, zaradi katerih mnogi starši vpisujejo otroke v druge šole izven občine, tako da domača šola propada. Župan je s tem v zvezi napovedal, da so mnogi to doslej počeli, ker so pač razpolagali z brezplačnim prevozom šolabusa do vsake šole, v katero se jim je zljubilo vpisati otroke. Odslej pa ne bo več tako: Občina bo dala šolski avtobus na voljo samo za prevoz do otroškega vrtca in osnovne šole v Števerjanu, do nižje srednje šole Trinko ter za italijanske dijake in učence do najbližje šole. Kdor želi izbrati drugo šolo bo prost, toda za prevoz bo moral poskrbeti z lastnimi sredstvi.
Konec tedna praznik v Gabrjah
Kulturno društvo Skala v Gabrjah prireja prihodnji konec tedna svoj vsakoletni poletni praznik. Prireditev se bo odvijala na glavnem vaškem trgu pri vodnjaku. Kioske bodo odprli v petek, 11. t. m., ko bo med drugim na sporedu plesna zabava. Ples bo na sporedu tudi v soboto in nedeljo zvečer.
Ob vsem kar še sodi k tovrstnim poletnim prireditvam, naj posebej opozorimo na tekmovanje v košnji, s katerim Gabrci uspešno obnavljajo staro kmečko tradicijo. Značilna spretnostna preizkušnja bo letos, tokrat že devetič, na sporedu v nedeljo, 13. julija, popoldne. Pomerili se bodo tako moški kot ženske, domačini in kosci iz drugih krajev, zlasti iz Škofje Loke, ki je pobratena s sovodenjsko občino.
• Med vožnjo z mopedom iz Tržiča proti Ronkam se je včeraj popoldne hudo ponesrečila 44-letna Giuseppina Fumis iz Ronk. Zdravi se s pridržano prognozo v bolnišnici na Katinari.
SKPD F. B. SEDEJ in
ANSAMBEL LOJZE HLEDE
pod pokroviteljstvom Briške gorske skupnosti in Kmečke banke, vas vabita, drevi, ob 17. uri, v For-mentinijev park, na finalni del
16. festivala Števerjan ’86.
V odboru KD Oton Župančič so že porazdelili funkcije
V Štandrežu je bila predsinočnjim prva redna seja novoizvoljenega odbora kulturnega društva Oton Zupančič. Kot smo poročali, so na občnem zboru, ki ga je društvo imelo pred dobrim tednom, izbrali pot odločne pomladitve odbora. Generacijsko zamenjavo so izvedli kar se da pogumno, saj je v novi društveni odbor bilo izvoljenih kar 15 mladih članov, kontinuiteto pa bosta zagotavljala le še dva člana, ki sta bila tudi v prejšnjem vodstvu.
Na seji so najprej porazdelili funkcije. Novi predsednik je Sara Hoban, s tajniškim poslom se bo ukvarjal Erik Bensa, blagajno pa je prevzel Danjel Braini. S porazdelitvijo funkcij je bila povezana tudi kritična analiza delovanja prejšnjega odbora. Po mnenju novih članov je preveliko breme slonelo^ le na ramenih predsednika. Zato so sklenili, da bodo svoje delovanje skušali čimbolj decentralizirati na posamezne interesne skupine. Na seji so zato določili odgovorne za delovanje šestih odsekov: kulturnega, rekreacijskega, mladinskega, plesnega, fotood-seka ter odseka za tisk in propagando.
Poleg društvene strukture je bil na seji tudi že govor o konkretnem delovanju. Konec septembra namerava namreč društvo prirediti jesenski praznik, s katerim bodo počastili 10-letni-co odprtja Kulturnega doma Andreja Budala. V načrtu imajo bogato večdnevno srečanje z gledališkim nastopom, športnimi prireditvami, fotografsko razstavo, koncerti in drugim.
Izidi matur na učiteljišču
Včeraj so objavili izide matur na učiteljišču Simon Gregorčič. Izdelali so vsi dijaki (ocene objavljamo v še-stdesetinkah): Marisa Alt 37, Beuciar Nadja 50, Samantha Degenhardt 42, Cristina Degrassi 38, Alenka Devetta 40, Paola Devetti 48, Sabina Fabbro 45, Sabina Grahek 50, Pietro Grusovin 39, Federico Pelicon 37, Svetlana Primožič 36 in Damjan Visentin 45.
Na tečaju za vrtnarice so izdelale Anita Krpan, Serena Zorn, Anita Zotti. Ena dijakinja bo imela popravne izpite jeseni.
Doberdobski 35-letniki v Benetkah
' IL.
Življenjska pot nas večkrat zapelje daleč stran drug od drugega. Zato se po naših vaseh večkrat zbirajo letniki in obujajo spomine na mlade dni. 35—letniki iz doberdobske občine so se podali na enodnevni izlet v Benetke. Po ogledu nekaterih zanimivosti mesta so še obiskali znamenite otoke Burano, Murano in Torcello. Skupinsko sliko so posneli na Trgu sv. Marka.
habitat
• tmTItfrTT«	J j
STVARNA PRILOŽNOST PRIHRANKA PRI PRENOVITVI VAŠEGA STANOVANJA
vestecasa s
?jt TRŽIČ llf Drevored Verdi 40/42 (obvoznica)
Tel. 0481/40148
ZAVESE — PREPROGE — DRSEČA VRATA — ODEJE — PREŠITE ODEJE IV — RJUHE — PREGRINJALA — KARNISE in OPREMA ZA ZAVESE itd.
OD 7. DO 26. JULIJA.
si
obv. občini 23/6/86 (Jtf
Končno dosežen sporazum med petimi strankami koalicije
Politični sporazum za kar se da hitro obnovo petstrankarske koalicije v krajevnih upravah na Goriškem so tajniki KD, PSI, PSDI, SSk in PRI podpisali v Gorici v petek zvečer. To pomeni, da bi jutri, na seji skupščine KZE, zastopniki teh strank morali odobriti izvršilni načrt zdravstvenih naprav v Posočju. V najkrajšem času pa naj bi prišlo do ponovne vključitve republikancev in socialdemokratov v pokrajinski odbor. Prav tako naj bi prišlo do vključitve socialistov v občinski odbor v Tržiču. V Gradežu pa naj bi se spet osnovala koalicija, ki bi bila podobna tisti na Deželi ter na Pokrajini.
Pogajanja so bila dolga. O njih smo večkrat poročali. Ker je deželna uprava zagrozila, da pošlje komisarja v KZE, če ta ne odobri izvršilnega načrta, in ker je bila nevarnost, da pridejo komisarji na Pokrajino ter na občini Tržič in Gradež, če sveti ne odobrijo letošnjega proračuna, je bilo treba s pogajanji pohiteti. Tudi zaradi tega ker številni svetovalci hočejo na poletni dopust.
V sporazumu, podpisanem v petek zvečer, je poudarjeno, da je treba spoštovati premise Deželnega zdravstvenega načrta. To pomeni, da bodo bolnišnici v Gradežu in Krminu zaprli, kot je v tem načrtu predvideno. Prav
tako bodo izvedli nekatere preosnove v bolnišnicah v Gorici in Tržiču.
• Starši osnovnošolcev se morajo do jutri izreči, ali bo njihov otrok v naslednjem šolskem letu sledil verouku ali pa se ukvarjal z drugimi alternativnimi dejavnostmi (ki še niso točno definirane). Zainteresirani lahko izbiro opravijo na didaktičnih ravnateljstvih v Ulici Brolo in v Doberdobu.
včeraj-danes
prispevki
Družina Marušič daruje ob 30-letnici Športnega društva v Sovodnjah istemu, v spomin na sina Dinota, 100.000 lir.
kino
Gorica
VERDI Zaprto do 6. julija.
CORSO 16.00 - 22.00 »Rambo 2 - la ven-detta«.
VITTORIA Zaprto do 14. julija.
Trzic
EXCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 17.00 - 19.00 - 21.00 »Dolina smrti«. DESKLE 17.00 »Zmajeva igra smrti 1. del«, 19.30 »Žena Apač«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita, Ul. Don Bosco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo, Ul. I. Maggio 94, tel. 73328.
POGREBI
Jutri v Gorici ob 8. uri Carmela Luša vd. Puia iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče; ob
9.30	Jožef Brajnik iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Štandrež;
10.30	Helena Medvešček vd. Crasnich iz Trsta v mrliško vežo glavnega pokopališča; ob 12.30 Katerina Perissutti iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev na Travniku in na glavno pokopališče.
Iz goriškega matičnega urada
V tednu od 30. junija do 5. julija 1986 so v goriški občini zabeležili naslednje gibanje prebivalstva.
Rodili so se: Alex Arduini, Andrea Forchiassin, Isabel Pasculin, Fabian Gla-vina, Roberto Blasig, Mauro Cudicio, Carla Corvaglia, Daniele Delbianco, Francesco Leon, Christian Corica, Manu-el Bernardis.
Umrli so: 55-letna gospodinja Andrei-na Foladore por. Pertout; 76-letna upokojenka Anna Paulin por. Rosin; 93-letna upokojenka Romana Turchetti vd. Cilie-sa; 84-letni upokojene Corrado Simčič; 84-letni upokojenec Severine Piccoli; 72-letna gospodinja Albina Krt; 65-letna gospodinja Ljudmila Lutman vd. Tom-masini; 53-letni invalid Marco Francesco Filipig; 74-letna upokojenka Emma Dis-nan; 85-letni upokojenec Giuseppe Mar-chi; 88-letni upokojenec Giuseppe Deros; 67-letni upokojenec Egidio Egone Battis-tin; 83-letna gospodinja Ermeneziana Krapež; 83-letni upokojenec Teodoro Vi-doz; 72-letna gospodinja Emma Leonardi vd. Moro.
Poročili so se: obrtnik Luciano Visinti-ni in brezposelna Rita Imbesi; zoboteh-nik Peter Klanjšček in uradnica Manuela Primožič; elektrotehnik Massimo Len-hardt in študentka Roberta Bardusco; trgovski potnik Paolo Susana in trgovska potnica Claudia Passon.
Oklici: podoficir finančne straže Barto-lomeo Losito in gospodinja Manuela Costanzo; delavec Maurizio Bigatton in trgovska prodajalka Margherita Riavec; tehnik Nevio Costanzo in gospodinja Caterina Gregori; delavec Daniele An-driani in gospodinja Martina Černič.
ZAHVALA
Vsem, ki so se v velikem številu poslovili od našega dragega
Aleksandra Mora
se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala župniku, cerkvenim pevkam, pevskima zboroma z Vrha in iz Doberdoba, tovarišem sekcije VZPI—ANPI, prijateljem in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žalujoča žena Karla, sestri, brata in drugo sorodstvo.
Vrh, 6. julija 1986.
Ob smrti Aleksandra Mora izreka občuteno sožalje ženi Karli in sorodnikom sekcija VZPI-ANPI z Vrha.
Z letošnjega občnega zbora Glasbene matice
Kljub težavam kvalitetna raven raste
V poročilu z občnega zbora Glasbene matice, v katerem smo se zadržali predvsem pri vprašanju podržavljanja njene glasbene šole, smo okvirno omenili tudi dosežke šole v šolskem letu 1985/86, kakor tudi uspehe v koncertni dejavnosti.
Če se še enkrat povrnemo k šolskemu letu, naj ponovimo, da je bilo v letu 1985/86 v šolo GM na Tržaškem vpisanih skupno 412 gojencev, na Goriškem 80, v videmski pokrajini pa v Spetru Slovenov v Benečiji 105 in v Ukvah v Kanalski dolini 22 gojencev. Kot je v svojem tajniškem poročilu pravilno in z zadoščenjem poudarila Daša Svetinova, je že samo iz teh podatkov razvidno, kako je Glasbena matica važna ustanova za Slovence v Italiji, saj s svojo dejavnostjo pokriva celotno deželno ozemlje, kjer živimo Slovenci, in ima torej deželni pomen. Važna pa ni samo zato, ker prejema
mladina v njeni šoli potrebno glasbeno izobrazbo v materinem jeziku, pač pa tudi zato, ker se njeni gojenci vključujejo v javno in kulturno življenje naše manjšine s tem, da sodelujejo na raznih koncertih in prireditvah in si tako tudi utrjujejo zavest narodni pripadnosti.
Seveda pa tudi dejavnost šole Glasbene matice pogojuje dejstvo, da ni priznana kot državna šola. Zato morajo njeni gojenci po opravljenem šolanju na njej delati izpite na italijanskih konservatorijih, kar predstavlja zanje dodatne težave, a kljub temu dosegajo nadpovprečne rezultate. Prav zato bo treba še naprej vlagati napore, da se vprašanje podržavljanja šole čimprej pozitivno reši.
Čeprav položaj ni nič kaj rožnat - je menila v svojem tajniškem poročilu Daša Svetinova - pa se ne kaže pre-
puščati malodušju. Treba je vztrajati in iz težav zajemati voljo in moč, da se to vprašanje premakne z mrtve točke. Vzporedno pa je treba težiti, da bo šola kljub težkim finančnim pogojem vedno bolj kvalitetna in dajala ob pozitivnih še bolj pozitivne rezultate.
Kar zadeva abonmajsko koncertno sezono 1985/86, jo je Glasbena matica kljub mnogim nepredvidenim težavam izpeljala, kar zadeva število predvidenih koncertov - 9. Iz zdravstvenih razlogov je odpadel koncert Sarajeva ske pianistke Jasenke Roter-Petrovič, iz "tehničnih" razlogov pa sta v zadnjem trenutku odpovedala nastop Simfonični orkester RTV Ljubljana in Slovenski oktet. "Tehnični" razlogi žal niso bili toliko tehnični kot finančni spričo za Matico povsem nesprejemljivih finančnih pogojev, nesprejemljivih pa tudi iz drugega vidika. Resnično tehničen je bil razlog za odpoved sovjetske čelistke. K sreči je vodstvu koncertnega abonmaja in GM uspelo dobiti nadomestila, ki niso v ničemer zmanjšala kakovostne ravni sezone. Namesto sarajevske pianistke je nastopil novosadski pianist Kemal Ge-kič, nova zvezda jugoslovanske klavirske šole. Namesto ljubljanskih simfonikov je prišel dubrovniški orkester "Luka Sorkočevič", kar je omogočilo tudi nastop domačih izvajalcev solistov Petra Filipčiča, Igorja Kureta in Aljoše Starca. Namesto odpadle sovjetske čelistke Natalije Gutman (ker ni dobila vstopnega vizuma) pa je bil spet jgost sezone naš domači virtuoz Crt Siškovič, ki je prav letos dobil
tudi mesto koncertnega mojstra v orkestru gledališča Verdi. Namesto Slovenskega okteta je prišel v goste akademski pevski zbor "Tone Tomšič" iz Ljubljane.
Ostali koncerti so bili kot je bilo predvideno v programu. Poslušali smo imeniten mladinski pevski zbor Ivo Lola Ribar iz Beograda, v katedrali sv.Justa orglarja Huberta Berganta in trobentača Antona Grčarja, potem violinistko Moniko Skalar s pianistom Acijem Bertonceljem, komorno skupino iz Trsta Continuum musicale (čeprav v nekoliko drugačni sestavi od napovedane) ter Pihalni kvintet iz Ljubljane (brez najavljenega basista Ivana Sancina).
V goriški koncertni sezoni se je zvrstilo 6 koncertov. Nastopili so: zbor Ivo Lola Ribar, pianistka Silvia Zaza-ro, komorni orkester RTV Ljubljana, pianistka Dubravka Tomšič, duo Dejan Bravničar (violina) - Aci Bertoncelj (klavir) in Godalni kvartet GM.
H koncertni dejavnosti je treba dodati še novoletni koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana (v skrčeni zasedbi) pod vodstvom domačega dirigenta Stojana Kureta in pod pokroviteljstvom slovenskih denarnih zavodov na Tržaškem in Goriškem. Koncert je bil v Trstu in Gorici in je predstavljal prijetno poživitev ob novoletnih praznikih. S prakso bi kazalo vsekakor nadaljevati.
Prihodnjič pa še o nastopih vokalnih in instrumentalnih skupin, ki delujejo sicer samostojno, a pod okriljem Glasbene matice, ter o zaključnih šolskih produkcijah in akademijah, (jk)
Repertoar PDG za sezono 1986/87
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice je že pripravilo in objavilo repertoar za sezono 1986/87. Obiskovalci bodo lahko tako videli komedijo mladega švicarskega dramatika in režiserja Lukasa B. Suterja Spelterini se dvigne. Delo bo režiral Boris Kobal.
Za drugo premiero pripravljajo-veseloigro Leonce in Lena (avtor Georg Buechner), ki jo bo režiral gost iz Poljske Maciej Englert, umetniški direktor Teatra Wspolczesnega iz Varšave. Na programu ima PDG tudi tragikomedijo Znorelcev ples Leva G. Birinskega. Delo, ki ga je pri nas predstavila ljubljanska Drama leta 1912/13 pod naslovom Vrtoglave! (režiser je takrat bil Milan Skrbinšek) bo režirala Vida Ognjenovič.
Dušan Mlakar pa bo režiral Rdeče nosove angleškega dramatika Petra Barnesa. Slovensko ljudsko gledališče iz Celja se bo novogoriškim gledalcem predstavilo z delom George-sa Feydeauja Bolha v ušesu v režiji Vinka Moederndorferja.
Poleg premiere pa PDG pripravlja še nekatere ponovitve del, ki so med gledalci žela največ uspeha.kot so na pr. Hrup za odrom. Orgija, Potujoče gledališče Šopalovič.
Berite
»Novi Matajur«
Slikarska kolonija, ki jo je pripravil sezonski Krasmetal
Kras na slikarskih platnih
V Lipici, oazi stoletnih kraških hrastov in čistokrvnih lipicancev, v naj-večji vasi na Krasu, v Lokvi, in v prečudovitem svetu kraške arhitekture v Divači ustvarjajo udeleženci letošnje slikarske kolonije, ki jo že četrto leto zapored organizira delovna organizacija Krasmetal iz Sežane. Pod vodstvom mentorice, umetnostne zgodovinarke Štefke Cobelj iz Ptuja, oblikujejo kraške motive slikarji iz vseh krajev Slovenije. Letos je poseben odbor za likovno in razstavno dejavnost, ki ga v sežanskem Krasmetalu vodi Zdravko Gomizelj, izbral izmed številnih prijavljenih naslednje likovnike: Bogomira Jurtela, predmetnega učitelja iz Cirkovc pri Pulju, Draga Jermana, črkoslikarja iz Brda pri Lukovici, Jureta Repenška, učitelja telesne vz-goje na Osnovni šoli Gornji grad pri Mozirju, in Marijana Maznika, programerja iz Novega mesta. Ne smemo zanemariti pomembne vloge, ki jo ima pri orzanizaciji kolonije domačin Leopold Strnad, zaposlen pri Agrosu, v katerega spada tudi sežanski tozd Tovarna Krasmetal. Strnad ima tudi status svobodnega umetnika - slikarja in se tudi zato vključuje v slikarsko kolonijo. Slikarji so se zbrali že v torek, ko jih je sprejel Milan Slabnik, direktor delovne organizacije - gostiteljice, ter predstavniki pripravljalnega odbo-
Sežanski Krasmetal je verjetno edina primorska delovna organizacija, ki se je odločila za prirejanje slikarskih kolonij. Prvo kolonijo pred štirimi leti so sprejeli z negotovostjo, vendar je uspela, zato so se odločili, da postane tradicionalna. Zaradi stabilizacije, ki kroji tudi kulturno področje, so letos izbrali manj slikarjev kot prejšnja leta. Vendar so bili pri tem pozorni, da se kvaliteta slikarjev in njihovih del ni zmanjšala. In smemo upati, da se pri tem niso zmotili. Srečno roko imajo tudi pri izbiri vodje kolonije, saj jo že od vsega začetka vodi priznana umetnostna zgodovinarka Štefka Cobelj. Cobljeva meni, da je pobuda sežanskega Krasmetala hvalevredna in da bi postala taka kolonija tradicionalna.
Lahka glasba kot učna snov
Na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani so v redni pouk uvrstili tudi jazz in lahko glasbo. V bistvu je to prvič v Jugoslaviji, ko sta jazz in zabavna glasba uradno priznana od neke glasbene šole. Učence bo učila znana pevka Nada Žgur.
Učni načrt je pripravila pevka sama. Kdor pa se želi vpisati v šolo, bo moral napraviti tudi sprejemni izpit. Vpisnino je treba oddati do konca av-gustva. Vsekakor je to zanimiva pobuda in tudi modra, saj je nespametno, da glasbene šole ignorirajo lahko glasbo in še posebno jazz. Pred pojavi, ki 'osvajajo" svet, si ni mogoče zakriti oči. Tudi zato ne, ker je tudi v svetu lahke glasbe marsikaj odvisno od okusa poslušalcev. Manjša je izobrazba, nižji je okus odjemalcev, tem večjo možnost imajo lažni pevci in pevke, ki jih po potrebi "zgradijo" v snemalnih sobah.
To tudi je, saj se na njej zbirajo slikarji, ki si nabirajo in izmenjujejo izkušnje likovnega sveta. Kolonija je pomembna tudi zaradi krajev samih, katerih arhitektura ne utone povsem v pozabo, vsaj na slikarskih platnih.
Prirejanje podobnih likovnih kolonij sega daleč v preteklost. V Sloveniji so dobile kolonije širši razmah v zadnjih 25 letih. Kolonij se ne udeležujejo le akademski slikarji in kiparji, ampak na njih sodelujejo zlasti v zadnjih letih vse več amaterjev. Pri tem največ pomaga Zveza kulturnih organizacij Slovenije. V zadnjem času je likovnih ustvarjalcev, ki bi se želeli vključevati v take kolonije, vse več, zato se v organizacijo vključujejo tudi razna podjetja. Ponekod pomagajo z materialom, drugod s hrano za udeležence, le redko pa so delovne organizacije, ki prevzamejo celotno organizacijo in skrb
na svoja ramena. Ena takih je seveda tudi sežanska tovarna Krasmetal. V tej tovarni je razvita razstavna dejavnost, s katero hočejo delavcem prikazati razliko med kičem in resnično umetnostjo. V svojih prostorih prirejajo večkrat razstave.
Kot je že v navadi, bodo letošnji udeleženci slikarske kolonije priredili slikarsko razstavo, na kateri bodo predstavili dela, nastala v enotedenskem času bivanja na Krasu. Otvoritev razstave bo v ponedeljek, 7. julija, ob 13. uri v Krasmetalu v Sežani.
Otvoritev razstave bo povezana s kulturnim programom, strokovno oceno del in podelitvijo priznanj vsem udeležencem slikarske kolonije. Po končani razstavi v Sežani se bo razstava preselila v Lipico, Šempeter v Savinjsko dolino in v Gornjo Radgono.
OLGA KNEZ - STOJKOVIČ
Gledališki festival v Miljah
V ponedeljek »Kresna noč«
Včeraj se je v Miljah pričel 9. Mednarodni festival »Gledališča mladih«. Med skupinami, ki bodo nastopile, je tudi Mladinska gledališka skupina Tabor mladih — Vesna, ki se bo predstavila s Kresno nočjo. »Predstava bo v ponedeljek ob 23. uri v Parku Evropa. Kdor te uspele predstave še ni videl, ima tokrat priložnost, da si jo ogleda
Blišč in pasti tehnološkega razvoja
Ekologija se izraža v drastičnih dejstvih
V času, ko tudi v svojem najožjem prostoru najresneje nastopamo zoper gradnjo vseh možnih onesnaževalcev, ko že natančno preštevamo zaradi strupenega ozračja umrla drevesa - ko torej že aktivno vzpostavljamo obrambni odnos zoper tehnološko dirko, ki nima ne konca ne kraja, pri čemer pa po vsej verjetnosti naša mentaliteta ostaja ista, čeprav je varstveno oborožena - si je komaj mogoče predstaljati npr. znanega Newtona za poglavitnega krivca problemov, ki na povsem nenavaden način stopajo pred človeštvo. In vendar, v knjigi "Pasti razvoja" kar precejšnje število strokovnjakov opozarja na dvoje temeljnih resnic, sredi katerih se nahajamo: ekološka kriza je rezultat neverjetnega človekovega vzhičenja nad lastnim razumom, znanostjo, prepričanja, da bo vse bolj usposobljeni razum rešil vse uganke sveta in pomagal zgraditi človeku raj na zemlji. Newton naj bi bil pričetek tega verujočega obdobja v znanost in razvoj, ki prinašata samo zgolj srečna odkritja in nadaljnje osvajalne postaje. Tedaj naj bi se sprožila "agresivna" doba kasnejše industrializacije, ki si v enem delu svoje aktivnosti v bistvu prisvaja vse večje gospostvo nad naravo, nad naravo, ki je postala ali naj bi bila dekla, molzna krava, skratka sredstvo ali objekt, ki ga je mogoče s pridom izkoristiti človeku v prid. Dandanes, v nasprotju s tem silovitim optimizmom, ki je sprožil neverjetno vsesplošno rast - med 1750 in 1850 se je na primer evropsko prebivalstvo podvojilo (!) - znanstveniki opozarjajo, in sicer kar trumoma, da je ves naš obstoječi razvoj zgrajen na statični logiki razumevanja sveta in narave. Sedaj smo namreč spoznavno tako daleč, da ugotavljamo, kako statike nikjer ni, odpirajo se nova in nova področja, narava se kaže kot stalno gibanje in spreminjanje celo znotraj anorganskega, se pravi "mrtvega" sveta. Izhodiščni optimizem naše dobe naj bi bil torej zgrajen na napačni predpostavki varnega in preglednega stvarstva, kar dokazu-
jejo današnji čas in prav ekološki problemi.
Narava je zaključena enota, biosfera ima svojo končnost, ki je preprosto ne moremo določiti, marsikaj utegne biti v tem trenutno preveč alarmantno podčrtano, lahko pa tudi povsem utemeljeno, dejstvo pa je, da ne moremo napovedati, kdaj se zaradi človekovega posega v naravo prične spreminjati podnebje in na kakšen način se to dogaja ali se bo zgodilo. Narava je tudi izmerljiv rezervoar energije in prav energijo trošimo z največjo možno razsipnostjo, izčrpavamo enkratne in neobnovljive zaloge premoga in nafte, pa delno tudi urana in podobnih elementov. Povsod pa strašna potrata in posledično uničevanje okolja kot vira življenja: npr. pločevino je nadomestil aluminij, ki zahteva petnajstkrat več energije: železniški promet je nadomestil cestni, ki potroši pet- do šestkrat več energije in se tudi hitreje izrablja: celi vrsti izdelkov smo zmanjšali življenjsko dobo na šest ali sedem let, recimo zmrzovalnim in grelnim napravam; splošno in ekstenzivno smo
uvedli embalažo, ki predstavlja ekološki problem, pa nič cenejša od steklene embalaže; gradimo stanovanjske stolpnice iz aluminija in stekla, katerih hlajenje potroši poleti prav toliko energije kot gretje pozimi, itd. Najbolj med vsemi se je razrasla kemijska industrija, ki je največji onesnaževalec okolja, pomeni izdelovanje umetnih snovi, gnojil, sredstev za zaščito rastlin in detergentov - tako se je samo v Zvezni republiki Nemčiji omenjena industrija med 1950 in 1973 povečala za več kot 50-krat (!). Zaradi vsega tega in še mnogo drugih stvari strašno trpi prav ozračje, atmosfera, ki neposredno najhitreje ogroža življenje v biosferi, rastlinstvo in ne nazadnje tudi človeka. Ponos sodobne civilizacije, avtomobil, pomeni kar 60% zastrupljevanja atmosfere, industrija 16,8%, termoelektrarne 14,1%, krajevne kotlarne in ogrevanje gospodinjstev na trdo kurivo 5,6% in sežiganje odpadkov 3,5%. Toda podatki strmo rastejo, za čim večji dosežek sodobne civilizacije gre: npr. sodobno reaktivno letalo pri vzletu izpusti toliko strupenih snovi kot 7000 (!) avtomobilov, pri čemer je
na Zemlji skoraj deset tisoč tovrstnih letal. Atmosfera s težavo prebavlja vse te strupe, po zraku se kopiči žveplo, ki se v obliki kislin in soli spet vrača na površino, uničuje rastlinstvo, razkraja stavbe in celo obleko, pronica v vode in podtalna področja, zaradi tega trpijo favna, flora in pitna voda. Za človeka pa je najusodnejše žveplo v megli nad površino, "smog", zaradi katerega je po naknadnih izračunih umrlo leta 1958 v Londonu okoli 7000 ljudi. -Erich Fromm je napisal knjigo z naslovom "Imeti ali biti", pri čemer naslov verjetno že pove vse. Lahko bi tudi rekli, da je vedno mogoče najti rešitev, čeprav so v reševanju ekoloških problemov nedvomno težave velike predvsem zaradi ostro utečene proizvodne, miselne in ne nazadnje politične logike sveta. Ob Frommovem citatu bi bil vsakršen moralizem odveč, mnogo prepričljivejši je smisel razširjenega zornega kota, ki se pač vedno pojavi, kadar ga v navzkrižju problematike potrebujemo in vsaj okvirno tudi iščemo.
JANEZ POVŠE
VSE ZA NA PLAŽO, KAMPING in VRT: široka izbira po izrednih cenah
30 modelov BLAZIN in LEŽALNIKOV po 19.000 lir
25 modelov STOLOV, NASLANJAČEV in MIZ ZA NA VRT najboljših znamk iz lesa, kovine, umetnih smol in polipropilena.
PLATNENI SENČNIKI naše izdelave s premerom do 240 cm v double-face. — VELIKI SENČNIKI za terase
POSEBNA PONUDBA STREŠNIH ŠOTOROV FERRINO model »ROMINA«:
2 osebi 95.000 lir, 3 osebe 130.000 lir, 4 osebe 175.000 lir, 5 oseb 190.000 lir
V uvodnih srečanjih »plavi« in »azzurri« odpravili Novo Zelandijo oz.
Za Jugoslovane dober trening
JUGOSLAVIJA — NOVA ZELANDIJA 118:81 (61:43)
JUGOSLAVIJA: D. Petrovič 34 (5:5), A. Petrovič 10 (2:2), Divac 8 (0:2), Čutura 6 (2:4), Petranovič, Mutsapčič G (2:2), Radovič 15, VranJsovič 4, Radovanovič, Arapovič, DaUpagič 22 (7:9), Cvjetičanin 9 (1:2).
NOVA ZELANDIJA: Smith 13 (2:2), Crampton 2, Mulvihil, Rademakers 10, Stephens 14 (4:4), Edmonds 2, Mason 1 (1:2), Webb, Denham 10 (2:2), Gordon 10 (2:2), Pokai 6, Hill 13 (3:3).
SODNIKA: Kotleba (ČSSR) in Byung (Južna Koreja; PM: Jugoslavija 19:26; Nova Zelandija 14:15; OM: Jugoslavija 22; Nova Zelandija 22; POM: Hill (37); 3 TOČKE: D. Petrovič 3, Dalipagič 3, A. Petrovič 2, Cvjetičanin 2, Radovič 1; Rademakers 2, Smith 1. GLEDALCEV: 3.500.
Italijani brez težav
ITALIJA — KITAJSKA 98:87 (60:41)
ITALIJA: Premier, Magnifico 18, Gilardi 12, Polesello 8, Brunamonti 15, Villalta 18, Binelli, Riva 19, DelCAgnello, Marzorati 4, Sacchetti 4.
KITAJSKA: Gong Luming 5, Huang Vunlong 4, Sha Guoli, Wang Fei 17, Song Tao 4, Li Vaguan 25, Sun Fengwu 5, Wang Libin 6, Zhang Voungjun, Xu Xiaoliang 21, Zhang Bin.
SODNIKA: Nunez (Braz.) in Zych (Pol.); PM: Italija 15:22, Kitajska 21:26; 3 TOČKE: Italija 1:3, Kitajska 6:19; GLEDALCEV: 2 tisoč; PON: nihče.
TENERIFE — Jugoslovanska reprezentanca je sinoči začela nastope na tem svetovnem prvenstvu s pričakovano zmago proti skromni Novi Zelandiji. Pred sinočnjo tekmo je jugoslovanski zvezni trener Krešimir čosič dejal, da bosta prvi srečanji le dober kondicijski trening za nadaljnje nastope. Verjetno pa sinošnja tekma proti Novozelandcem ni bila niti do-der trening, tolikšna je bila namreč kakovostna razlika med obema reprezentancama .
»Plavi« niso začeli najbolje. Na dlani je bilo, da so nasprotnika podcenjevali. Novozelandci so tako povedli s 5:2, Dalipagič in tovariši pa so si prislužili žvižge s tribun, na katerih so zjale dokajšnje praznine. Jugoslovanska postava Dražen in Aleksander Petrovič, Dalipagič, Arapovič in Vran-kovič, ki naj bi bila tudi standardna za plave (Arapoviča bo seveda zamenjal Radovanovič, ko bo okreval) je le na trenutke pokazala tako igro, ki jo od nje lahko pričakujemo.
Po drugi strani so se Novozelandci srčno borili, kljub zvrhani meri požrtvovalnosti pa niso nikdar spravili izida v dvom.
Bolj motivirano zbrano, je gotovo Jugoslavija igrala v drugem delu srečanja, ko je čosič poslal na igrišče ostale košarkarje. Radovič, Cvje-tičanim, čutura in mladi Divac so vnesli v igro svežino in končno so »plavi« izvedli tudi nekaj uspešnih protinapadov.
Kapetan jugoslovanske vrste Dražen Dalipagič je takole ocenil sinoč-
njo tekmo: »Nasprotnik je bil za nas preslab. V začetku smo ga podcenjevali in ni nam uspelo zbrati večje prednosti v točkah. Sicer pa je bila kakovostna razlika takšna, da smo lahko na teren poslali dve povsem različni postavi. Bil je to za nas le trening.«
»Sedaj vas' čaka Malezija...«
»Mislim, da bo v tem srečanju naša naloga še lažja,« je sklenil naš kratek intervju Praja. (B. Lakovič)
MALAGA — Italija je uspešno začela svoje nastope na SP kar je bilo tudi pričakovati, saj Kitajska ni ekipa, ki bi lahko zaskrbljala »azzurre«. Končni rezultat tako ni bil nikoli v dvomu, vendar Bianchinijevo moštvo ni povsem zadovoljilo.
Zlasti slab je bil začetek, še posebno prvih pet minut, ko je Italija pokazala počasno igro in netočnost. Z vstopom Antonella Rive se je položaj po-
pravil, tako da je v 16. minuti vodila z 52:23.
V drugem polčasu je Bianchini poskusil s tremi krili in še z raznimi menjavami, kar pa ni želo posebnega uspeha, saj se je prednost krčila. Izkušenost na eni strani in naivnost na drugi pa sta le opravili svoje. Vsekakor Bianchini s predstavo ni bil nov-sem zadovoljen, česar ni skrival ob koncu tekme, ko je dejal, da manjkata še koncentracija in agresivnost.
Kitajsko Včerajšnji izidi
SKUPINA A (Zaragoza): Španija -Francija 84:80; Brazilija - Južna Koreja 104:74; Grčija - Panama 110:81
SKUPINA B (El Ferrol): Avstralija -Kuba 72:66; Urugvaj - Izrael 79:84; Sovjetska zveza - Angola 89:51
SKUPINA C (Malaga): Italija - Kitajska 98:87; ZDA - Slonokoščena obala 99:63; Portoriko - ZRN 81:69 SKUPINA D (Tenerife): Argentina -Nizozemska 82:75; Jugoslavija - Nova Zelandija 118:81; Kanada - Malezija 128:38.
Spored
DANES, 6. julija
SKUPINA A (Zaragoza): Španija -Južna Koreja; Francija - Grčija.
SKUPINA B (El Ferrol): Angola -Izrael; Sovjetska zveza - Kuba.
SKUPINA C (Malaga): Slonokoščena obala - ZRN; ZDA - Kitajska.
SKUPINA D (Tenerife): Nova Zelandija - Nizozemska; Jugoslavija - Malezija.
JUTRI, 7. julija
SKUPINA A: Španija - Grčija; Brazilija - Panama.
SKUPINA B: Sovjetska zveza - Izrael; Avstralija - Urugvaj.
SKUPINA C: ZDA - ZRN; Italija -Portoriko.
SKUPINA D: Kanada - Argentina; Jugoslavija - Nizozemska.
TOREK, 8. julija
SKUPINA A: Francija - Brazilija; Južna Koreja - Panama.
SKUPINA B: Kuba - Urugvaj; Angola - Avstralija.
SKUPINA C: Kitajska - Portoriko; Slonokoščena obala - Italija.
SKUPINA D: Nova Zelandija - Kanada; Malezija - Argentina.
Od velike skromnosti do pretirane samozavesti
TENERIFE — Luan Kiawan se je kar začudil, ko smo se mu približali in ga vprašali za kratek intervju. Luan je tehnični vodja košarkarske reprezentance Ma-layzije, ki v košarkarskem svetu malo ali skoraj nič ne pomeni.
»Prav mene boste intervjuvali?« je skromno^ vprašal Luan.
»Čemu vas ne bi?« smo odgovorili.
»Veste, to je prvi intervju, ki sem ga deležen tu v Tenerifeju,« je še skromno dodal simpatični Luan.
»Jutri (danes, op. ur.) boste igrali proti Jugoslaviji...«
»To je prvi nastop na svetovnem prvenstvu za našo državo in zavedamo se, da bo za nas igranje tu v Španiji le priložnost, da se nekaj naučimo. Našo reprezentanco sestavljajo izključno amaterji. Proti Jugoslaviji seveda nimamo nikakršne možnosti za uspeh. Upajmo le, da bomo obdržali poraz v dostjnih mejah.«
»Je pri Pas košarka popularna?«
»Po popularnosti je to tretji šport. Najbolj popularen je nogomet, sledi badmington, na tretjem mestu pa je košarka. Da bi dvignili kakovostno raven tega športa, bi morali imeti večje število visokih igralcev. Teh pa
primanjkuje. Lep korak naprej pa smo storili že s tem, da smo dobili ameriškega trenerja za reprezentanco.«
»Ste slišali za Dražena Petroviča ali katerega drugega jugoslovanskega košarkarja?«
»Iskreno: nikogar ne poznam. Vem le to, da je Jugoslavija košarkarska velesila.«
Če je bil Luan zelo skromen, pa je bil kanadski ko-karkar Gerald Kazanowsky, s katerim smo v hotelu imeli kratek pogovor, pretirano optimist.
»Imamo zelo dobro moštvo in prepričan sem, da bomo premagali tudi jugoslovansko reprezentanco,« je odločno deja Kazanowsky.
A to še ni vse. Kanadski košarkar je skupinico časnikarjev kar presenetil, ko je dejal, da ima Kanada celo možnost, da osvoji prvo mesto na tem mundialu.
Mislili smo, da se fant šali. Ko pa je tudi trener Kanade Jack Donohue potrdil mnenje svojega igralca, smo kar onemeli.
Da bodo Kanadčani neugoden nasprotnik za vsakogar (in seveda tudi za Jugoslavijo) ne dvomimo, da pa bi lahko startali na osvojitev naslova svetovnega prvaka, to je zares nekoliko pretirano, (bi)
Slovesnost v Sovodnjah
S štafetnimi teki, slavnostno a-kademijo, govorom in prikazom dokumentarnega filma so včeraj v Sovodnjah, v okviru občinskega praznika in 30-Ietnice ustanovitve domačega športnega društva, počastili premestitev spomenika, ki spominja na 50-letnico ustanovitve Udruženja slovanskih športnih društev v Italiji, ki je v tem kraju potekala leta 1974. Spominsko obeležje, ki je prej stalo na dvorišču pred Kulturnim domom, bo odslej krasilo vhod občinske telovadnice.
V ta namen je Združenje slovenskih športnih društev v Italiji pripravilo včerajšnjo prireditev, ki se je kot rečeno začela s štafetnimi teki. Kar zadeva društveno tekmovanje, je prvo mesto
osvojila ekipa štandreškega Otona Župančiča, v reprezentančni štafeti pa so bili najhitrejši tekači iz Nove Gorice.
V telovadnici je sledil drugi del sporeda, ki so ga ©tvorile kotalka-rice pečanskega društva Vipava ter mlade ritmičarke in telovadci goriškega Doma.
O pomenu telesnokultume dejavnosti v našem prostoru je spregovoril predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Odo Kalan. Po nagrajevanju udeležencev štafete so si prisotni, med katerimi je bilo več uglednih gostov z obeh strani meje, ogledali dokumentarni film, ki je bil posnet leta 1974 ob priložnosti 50-letnice Udruženja.
Danes (TV 2 oh 13.10) VN Francije v formuli ena
Med protagonisti pnevmatike in vreme
LE CASTELLET — Drugi dan poskusnih voženj pred današnjo VN Francije v formuli ena je bil praktično odveč. Vrstni red se namreč bistveno ni spremenil, časov sploh niso izboljšali. Temu je menda botrovala vročina in pa oljni madeži na progi. Ocenjujejo, da bo na končni vrstni red današnje dirke vplivalo tudi vreme, saj napovedujejo ploho, pomembno vlogo pa bodo odigrale pnevmatike. Bolidi, ki so opremljeni s firmo »goodyear«, naj bi med dirko kar dvakrat zamenjali »obutev«, kar bi lahko bilo na hitrem dirkališču v Le Castelletu usodno-. V prednosti so tisti, ki so zaupali pirelliju. V Ferrari-jevem taboru priznavajo, da lahko realno upajo na šesto mesto, boljše uvrstitve, pravijo, so oddane dvema williamsoma, dvema melarenoma in
ligieru. Zanimivo je, da Senni (lotus), ki bo startal v »pole-position«, ne dajejo velikih možnosti. S pričetkom ob 13.10 bo dirko prenašala tudi druga italijanska televizijska mreža.
STARTNI VRSTNI RED: 1. Senna (lotus) 1’06”526 ; 2. Mansell (williams) 1’06”755; 3. Piquet (williams) 1’06” in 797 ; 4. Arnoux (liger) r07”075 ; 5. Prost (melaran) 1’07”266 ; 6. Alboreto (ferrari) 1’07”365 ; 7. Rosberg (mcla-ren) 1’07”545; 8. Berger (benetton) 1’07”554 ; 9. Fabi (benetton) 1’07” in 818; 10. Johansson (ferrari) 1’07”874.
Danes VN Belgije
SPA (Belgija) — Na včerajšnjih zadnjih uradnih poskusnih vožnjah pred današnjo motociklistično dirko za
VN Belgije so bili v posameznih kategorijah najhitrejšd:
125 CCM: Cadalora (It. - garelli); 250 CCM: Lavado (Ven. - yamaha); 250 CCM: 1. Lawson (ZDA), 2. Sar-ron (Fr.), 3. Mamoia (ZDA), 4. Baldivin (ZDA), vsi yamaha.
Nov svetovni rekord
OSLO — Norvežankla Ingrid Cri-stiansen je s časom 30’13”75 postavila nov svetovni rekord v teku na 10 tisoč metrov. Prejšnja znamka (30’59”42) je tudi pripadala Cristiansenovi.
Dirka tris
MONTECATINI — Zmagovita kombinacija dirke tris je bila ta teden 17-1-12. Dobitnikov je bilo skupno 356, ki bodo prejeli po 2.068.162 lir.
TENIS: ženski finale v Wimhledonu
Sedma zmaga Navratilove
KOŠARKA: vsedržavni finale dečkov
Borovcem včeraj ni šlo
ŽE PO 2. ETAPI TOURA
Hinault zaostal
ST. QUENTIN — Francoskemu asu Hinaultu se ne piše najbpljše: že po 2. etapi je zaostal skoraj za 2’ za Fi-gnonom, poleg tega pa kaže, da tudi v ekipi razpoloženje ni najboljše. Včeraj sta bili na spioredu dve etapi: v prvi je zmagal Belgijec Pol Verschue-re, v drugi (ekipno na kronometer) pa Sisteme U (Fr.) pred Carrero (It.) in Panasonicom (Niz.).
SKUPNI VRSTNI RED: 1. Thierry Marie (Fr.) 3.14’32”; 2. Gaigne (Fr.) po 3”; 3. Fignon (Fr.) 4”; 4. Bondue (Fr.) 7”; 5. Madiot (Fr.) 17”; 6. Mottet (Fr.) 17”; 7. Boyer (Fr.) 20”; 8. Maechler (Švi.) 43”; 9. Roche (Ir.) 48”; 10. Ldali (It.) 53”; 11. Bontempi (It.) 54”.
Ricci v Rimini
BOLOGNA — Košarkar iz Caserte Marco Ricci je prestopU k Marru iz Riminija. Zanj se je baje potegoval tudi tržaški Stefanel, ki je med drugim potrdil Fischetta, Viteza, Bobic-chia, Colmanija in Bertolottija. V Bologni so medtem izbirali proste Američane, a brez presenečenj. Stefanel, ki ima opicijo nad Williamsom, ni izbiral. Goriški Segafredo je izbral Oti-sa Howarda, videmski Fantoni pa Bryanta in Aleksinasa, ki igra v Španiji.
LONDON — Martina Navratilova je sedmič v svoji karieri, a petič zapored, osvojila teniški turnir v Wimble-donu. V finalu je s 7:6, 6:3 premagala Čehoslovakinjo Hano Mandliko-vo. Začetek dvoboja je obetal preobrat v svetu ženskega tenisa. 24-letna Mandlikova je z odlično igro presenetila 31-letno veteranko in p»vedla s 3:0 in 5:3. V deveti igri je imela na voljo servis, a priložnosti, da bi osvojila niz, ni znala izkoristiti. Na
dan je namreč prišla večja izkušenost Navratilove, ki jo nato v tie-breaku dobesedno raztrgala, saj je končnico osvojila s 7:1. Drugi niz je bil tako skorajda formalnost.
Danes bo na sporedu moški finale med Lendlom in Beckerjem, za kn terega vlada res veliko zanimanje. Čeprav je Lendl najboljši igralec na svetu, je v Wimbledonu favorit Becker. Dvoboj bo tudi po RAI 3 s pričetkom ob 15. uri.
Marr Rimini - Bor Adriaimpex 76:34 (36:15)
BOR ADRIAIMPEK: Bajc 6, Daneu 6, Ažman 7, Arena 9, Prelec, Berdon, Sterni, Preši, Oberdan 5, Pavlica 2.
ORVIETO — V drugem delu tekmovanja v Orvietu so Borovi dečki prvič v letošnji sezoni poraženi zapustili igrišče. Marr Rimini, ki je lani osvojil državni naslov v kategoriji propagan-
da, jel bil za naše premočan nasprotnik predvsem zaradi višine in taktičnega znanja. Naši so tekmo začeli zelo živčno in nikakor jim ni uspelo v vsem prvem polčasu, da bi na katerikoli način ogrozili koš nasprotnikov. Tako je prednost igralcev iz Riminija znašala ob koncu prvega polčasa celih dvajset točk in tekme je bilo praktično konec.
Na žalost so naši pokazali kar znajo šele v drugem polčasu, ko so v tretji četrtini z odličnim pressingom spravili nasprotnike v dokajšnje težave, kaj več pa niso zmogli. V zadnji četrtini je trendr Furlan poslal na igrišče vse razpoložljive igralce, ki so se z borbeno igro dobro izkazali.
Danes čaka naše že ob 9. uri važna tekma z Mobjlgirgijem iz Caserte, ki bo odločala o drugam mestu na lestvici. Naši vsekakor niso brez možnosti, saj razpolagajo z višjo in fizično močnejšo peterko. Igralci iz Caserte kompenzirajo višinski handikap z izredno agresivno obrambo skozi vseh 40 minut. Vsekakor je Tanjevičeva šola pustila sled tudi pri najmlajših, ki igrajo na tam prvenstvu najatraktivnejšo košarko, ki je zelo podobna tisti, ki jo igrajo v Jugoslaviji. (Vato)
Telovadnica in teniško igrišče v upravi ŠK Kras
Kot je blo že napovedano, je športni krožek Kras s 1. julijem prevzel v upravljanje športno-kulturni center v Zgoniku, to je telovadnice ter teniškega igrišča. ŠK Kras je namreč z občinsko upravo podpisal konvencijo, ki sta jo odobrila občinski svet ter pokrajinska nadzorna komisija. Na podlagi konvencije bo krožek skrbel za vse tekoče stroške (razsvetljava, voda, ogrevanje, čiščenje, redno vzdrževanje), po drugi strani pa bo prejel od občine prispevek, ki bo določen iz leta v leto.
Nova zadolžitev nedvomno predstavlja precejšnje breme za društvo, tako s finančnega kot tudi z organizacij-
skega vidika.
V teh poletnih mesecih, ko je agonistična dejavnost nekoliko v zatišju, bodo prišli, na svoj račun ljubitelji tenisa. Dela na teniškem igrišču so zaključili v prejšnjih dneh in z jutrišnjem dnem bo lahko Kras začel oddajati igrišče. Za letošnjo sezono je odbor društva pripravil začasni pravilnik s tarifami, saj je sezona že v teku; po drugi strani bo to prva preizkušnja, na podlagi katere bo za prihodnjo sezono dokončno urejena uporaba teniškega igrišča. Društvo sporoča, da sta možni rezervacija in plačilo igrišča ob ponedeljkih in petkih od 19. do 20. ure v športno-kultumem centru v Zgoniku. (Z.S.)
V Trstu končana 8. trofeja Topolino v miniodbojki
Prvenstvo brez končne lestvice
Na sliki: levo valovci, desno sočani
Z zaključno slovesnotjo na gradu sv. Justa v Trstu se je končala manifestacija miniodbojkarjev za 8. trofejo Topolino. Nagradili so vse nastopajoče, od prvega do zadnjega, in se izognili sestavljanju kakršnihkoli lestvic.
Na turnirju sta pod imenom Gorica 1 in Gorica 2 nastopih tudi trojki slovenskih ekip Vala in Soče. V zadnjih
dveh tekmah je Gorica 1 z 2:0 premagala tako Trst kot Montepulciano, Gorica 2 pa je z 2:0 odpravila Trento, a zistim izidom zgubila proti Comu. Soča je nastopila v postavi Pellegrin, Čevdek, Maccaron in Devetak, Val pa v postavi Mučič, Kobal, Marušič in Florenin.
obvestilo
JK ČUPA
organizira v Sesljanskem zalivu jadralne tečaje na jadralnih deskah in na optimistih. Vpisovanje na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu vsak dan od 9. do 18. ure.
Z S Š D I
obvešča, da urad Združenja v Trstu deluje s sledečim urnikom:
vsak dan od 8. do 14. ure; ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 20. ure; ob sobotah zaprto.
Urad Združenja v Gorici je odprt vsah dan od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto.
PREŽIVITE RAZBURLJIV VEČER NA HIPODROMU MONTEBELLO
nocoj ob 20.45
Skirolke: danes 3. preizkušnja za DP
Danes bo v Lagolu Čampo di Lasino (Trident) tretja preizkušnja državnega prvenstva na skirolkah. Tekmovanje organizira združenje AMA iz Lasina skupaj z združenjem Pro loco in s prostovoljci iz Lasina. Proga bo potekala v reber. Razdalje bodo tri in sicer 2.500 m, 7.500 m in 8.500 m.
Tekmovanja se bodo udeležili tudi Devinčani in rolkarica Mladine. Za Devin bodo tekmovali: Ervin lori, Andrej Antonič, Rajko Zečevič, Dean Peric, Andrej Legiša in Andrej Mervič. Za Mladino pa bo tekmovala Roberta Sardoč. (Elio lori)
Karlo Ferfolja soliden na Gardskem jezeru
V Torboli na Gardskem jezeru je bilo konec tedna jadralno tekmovanje za pokal »Srebrni optimist«, ki je na vrsti vsaka tri leta in ki sodi v okvir raznih preizkušenj v zvezi z uvrstitvami za državno točkovanje. Udeležilo se ga je lepo število kadetov (kar 140) iz raznih krajev Italije in tujine (Avstrije in celo Avstralije).
Tržaški pomorski klub Sirena je zastopal Karlo Ferfolja, ki se je v zelo močni konkurenci (zmagala je Sabrina Landi iz Livorna) odrezal z dobrim 38. mestom.
W
Ze 25. oktobra start odbojkarske C-2 lige
Deželna odbojkarska zveza je sporočila, da se bo letošnje prvenstvo C-2 lige pričelo že 25. oktobra, prvenstvo D lige pa 8. novembra. C-2 lige bo konec 28. marca (prekinitev 27. decembra), D lige pa 14. marca. V C-2 ligi bo nastopilo 12 ekip, v D ligi pa bosta dve skupini po 10 ekip.
Od petka, ll,f do nedelje, 20. t. m., na trebenskem igrišču
Vsak dan ne bo manjkalo veselja in zabave
Kljub vsem težavam, ki so jih imeli tradl. 9radnje hitre ceste, ki gre tik ob igrišču, bodo trebenske vaške organizacije tudi letos poskrbele za nekaj dni veselega razpoloženja in razvedri-
V	okviru sodelovanja med treben-imi vaškimi organizacijami bo na-
mreč na prostoru za nogometnim ig-nscem Griža najprej praznik komunis-icnega tiska, in sicer od petka, 11. t. ne do nedelje, 13. t. m., od ponedeljka Pa vse do nedelje, 20. t. m., bo praznik športa.	'
V	ospredju tega praznika bo gotovo nogometni turnir 7x7 (poimenovali s° ga turnir ob 20-letnici Primorca), ki bo potekal na malem igrišču.
Na turnir so povabili predstavnike sosednjih in ne samo sosednjih vasi. Odziv je bil spodbuden, saj bodo nastopile naslednje ekipe : Gaja (Padriče Gropada), Bani ter Ferlugi, Prosek, Bazovica, Opčine, Kras (Repen), Breg (vasi dolinske občine).
Program med drugim predvideva, da bo v petek, 11. t. m., nastopil pevski zbor Skala iz Gropade, v nedeljo, 13. t. ni., pa bo na vrsti vaška godba na pihala Viktor Parma iz Trebč. Tega večera bosta Miloš Budin in Giorgio
Prostor, kjer bo praznik, je že skoraj povsem pripravljen
Rossetti govorila o aktualnih problemih tega področja.
V ponedeljek, torek, sredo in četrtek se bodo vrstile nogometne tekme. V petek so poskrbeli za nagradno briškolo. Nogometaši se bodo spet spoprijeli v soboto, ko bo na vrsti pol-
finale. Finale bo v nedeljo, ko bodo tudi razne rekreacijske igre in pa zaključno nagrajevanje.
Kot smo dejali, bo vseh deset dni na prireditvenem prostoru živahno in prijetno, saj bosta vsak večer igrala ansambla Akordi in The Lords.
Gugolj novi trener Kopra?
V	Kopru je vedno več ugibanj, kdo bo novi trener koprskih nogometašev. Koprčani so izredno zainteresirani za Nedeljka Gugolja, dosedanjega trenerja Dinama (Vndiovci), ki je bil včeraj tudi že na prvih razgovorih v Kop-ru in ki se bo, kot smo neuradno zvedeli, odločil do ponedeljka.
Uspeh koprskih vaterpolistov
V	petek je bil v letnem bazenu Žus-terna polfinalni vaterpolski turnir za
pokal Vaterpolske zveze Slovenije, na katerem je zmagal jugoslovanski dru-goligaš Koper, ki je v finalu premagal rovinjskega Delfina z 10:6. V Žusterni se je pričel tudi mednarodni vaterpolski turnir, ki bo trajal do danes in na katerem sodelujejo ATSE (Avstrija), Spartak (ČSSR), Edera (Italija) in Koper. (Kreft)
S. A. C. A. T.
IMPORT - EXPORT
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov
UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL. 768667 - 772002
Seveda, vonj po hrani jim ne da miru, a midva lahkomiselneža je še vedno nisva vse spravila na varno, pač pa imava tu v šotoru celo salamo in podobne dišeče zalogaje. Sprva nisva vedela, kaj bi. Sredi noči je bilo vse popolnoma tiho, le tik pred najinim šotorom so zverine rogovilile in prezirljivo renčale. Najraje bi se vsemu izognil tako, da bi zaspal, pa naj se zgodi karkoli. Lidija medtem prižge svetilko, prav malo odpre zadrgo šotora in pokuka skozi: »Aha, ju že vidim, dva sta.« Oba pričneva svetiti v medveda, ki sta tu, le nekaj korakov stran. Renčita in na živce jima gre svetloba, velike zelene oči pa se svetlikajo. Malo se oddaljita. Medtem ugledava tretjega, ki ravno pleza po drevesu ob sosednjem, Bruceovem šotoru. Bruce je svojo torbo s hrano obesil kar na prve veje, le nekaj metrov nad zemljo, in medved je brez težav prišel do nje. Še kako uro ni bilo miru, zjutraj pa smo se čudili velikim odtisom krempljev, ki jih je medved pustil v drevesnem lubju. Bruce, ki se ponoči še zbudil ni, se tolaži, da bo vsaj medved nekaj časa sit. Je že tako, da ni nikoli miru: če te ne ogrožajo ljudje, imaš sitnosti z živalmi.
V naslednji steni, ki sva jo obiskala, sva končno imela nekaj več sreče. Že v prvem zamahu nama uspe preplezati smer sedme stopnje. Po daljšem počitku se zato odločiva, da poizkusiva nemara še sosednjo, ki je oce-
Sentinei Rock, ena izmed številnih sten v Dolini Vosemite
njena za celo stopnjo višje. Problem je seveda z varovanjem, saj so v takih smereh padci nekaj običajnega in mora varovanje biti tako rekoč brezhibno (kar pa je le redkokdaj). No, ko poskrbiva za tehnične stvari, nama ob sicer precejšnem naprezanju vendarle uspe zlesti. Med vračanjem v tabor pa Lidija že ugotavlja, da bo ocena osem najbrž previsoka, saj smo že v domačih gorah srečevali takšne težave, a niso nikoli bile tako visoko ocenjene.
Zvečer zakurimo in s Frančkom sedimo ob ognju. Danes sta z Marjanom mislila v steni Sentinel Rocka splezati novo, prvenstveno smer, ko pa sta prišla do polovice stene, so ju razočarali človeški sledovi, pločevinke piva. Spustila sta se nazaj v dolino in Franček je ves razočaran, saj bi rad plezal predvsem nove smeri. To je tu težko, saj je eno izmed glavnih plezalskih središč in je skoraj že vsaka skala preplezana.
V kampu so zbrani plezalci od vsepovsod, iz Evrope je nekaj Nemcev, Francozov, ki ne znajo niti ene angleške besede, tudi Italijanov je nekaj, največ seveda Angležev. Med domačini je ogromno mladih ljudi, ki se še vedno nekako prištevajo k ameriš-
I-*.* .*	Hi l 1^.1/ GCL/-
ruv se je, kot pravijo sami, to vzdušje že močno porazgubilo. Kakih tesnejših stikov sicer še nismo navezali, vendar je mogoče občutiti precejšnjo razliko med našim, evropskim pogledom na svet in življenje in tukajšnim vzdušjem. Res da vlada tu, v Ameriki, velika brezposelnost, toda ob tem si mladi sploh ne želijo delati, delo so-
vražijo in se običajno čez poletje selijo po deželi, pozimi pa si prislužijo nekaj denarja. In zanje je svoboda vse. Toda ta svoboda, čeprav se nam morda zdi že skoraj poetično, in da je prav to tisto, kar si tudi mi želimo, je povsem prazna in površinska, brez vsakršnega kritičnega razmisleka, v njej ni ničesar, kar bi bilo sposobno čutiti z vsem svetom. To sem iz dneva v dan vse bolj jasno zaznaval. Sicer je vedno tako, da človek gleda s svojega stališča, s svojega mesta in drugače sploh ne more. Tem Američanom pa manjka prav to, zaradi česar smo mi Evropejci zanje vedno resni, zamišljeni in zakompleksani. Ti stari, zamorjeni Evropejci!
Za naslednjo plezalno turo sva si z Lidijo izbrala smer Good Book. Priporočil nama jo je Bruce, češ da je ena najlepših krajših smeri v Vosemitih. Višina 250 metrov, ocena dobrih sedem, mogoče sedem plus. Vendar imava težave že takoj na začetku. Skala je gladka, navpične poči zahtevajo veliko spretnosti in moči. Kar nekaj ur visiva v skalovju, preden prile-zeva na vrh. Tokrat pa sva resnično zadovoljna. Je že tako, da več truda vložiš v neko stvar, bolj mogočni so občutki zadoščenja po uspešno opravljenem delu.
Tako je tudi pri plezanju. In to te včasih zapelje tudi zelo daleč, na pot, od koder je vrnitev vedno bolj težavna. Kar naenkrat spoznaš, da z lahkimi smermi nisi več zadovoljen, želiš si več, vedno več, in tisto, ki ti je včeraj pomenilo še zadovoljstvo, zadoščenje, danes nima več pravega pomena. Svojo vrednost ohrani samo še smer, kjer si moral dobesedno garati, se do skrajnosti naprezati in morda za trenutek celo podvomil, ali boš zadevi kos. Toda potem se ti nenadoma odpre neka nova razsežnost, neko novo spoznanje, ki je povsem preprosto. Nekateri, čeprav redki, imajo celo srečo, da se do njega dokopljejo na veliko lažji način. Ko po težkem, zahtevnem vzponu priplezaš na vrh, si v miru sezuješ plezalnike in sedeš v travo, z občutkom zadoščenja in ne da bi se ti kam mudilo, vzljubiš ži-
vljenje na poseben način, spet je lepo jesti, in piti, vrednost pridobijo stvari, ki so tu, vsakdanje in preproste, ki pa jih je včasih zelo težko videti in doživeti.
□ □ □
Po nekaj dnevih plezanja sem Lidiji predlagal dan počitka in odločila sva se, da si ogledava ves gornji del doline. Za turiste je tu odlično poskrbljeno. Poleg raznih trgovin je na razpolago celo prava knjižnica, kjer je polno zanimivih knjig in revij, predvsem o naravnih lepotah parka in ameriških gorah nasploh. Zanimiv je tudi Indijanski muzej. V Dolini Vosemite je nekoč, še pred sto leti, živelo indijansko pleme Ahwahnee, precej številno, vendar so ga bili osvajalci v neverjetno kratkem času, v roku ene generacije, skoraj iztrebili, uničili. Kar jih je preživelo, so bili razseljeni ali deportirani v posebne indijanske rezervate.
Lidija Painkiher v taboru
OUNDIC <*'*'
TRST - Ul. del Bosco 10/A - Tel: 040/773902
COPATE ZA JOGGING - TENIS - ČOLN - PROSTI ČAS TRENIRKE IN T-SHIRT NAJBOLJŠIH ZNAMK



Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350,- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
Hr
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
6. julija 1986
Ustavno sodišče je razveljavilo nekaj zakonov avtonomnih pokrajin o rabi »lokalnih« jezikov
Z jezikovno »enakopravnostjo« v Španiji so državljani glede jezika razpeti med »dolžnostjo« in »pravico«
MADRID - Španci so dolžni govoriti kastilščino in jo imajo pravico rabliti. Kar zadeva jezik v španskih avtonomnih pokrajinah (gre za Katalonijo, Baskijo in Galicijo, kjer govorijo svoje jezike), so državljani dolžni poznati kastilščino, uradni jezik Španije, in upravičeni rabiti svojega, vendar pa niso dolžni obvladati katerikoli drugi uradni jezik, torej jezik avtonomne pokrajine.
To je vsebina nedavne razsodbe španskega ustavnega sodišča, sprejete na zahtevo španske vlade, o neustavnosti posameznih zakonov, ki so jih o jeziku sprejele tri poprej navedene avtonomne pokrajine. S to razsodbo je potrjena odločitev španske ustave, da je "uradni jezik Španije kastilščina in da so jo vsi Španci dolžni poznati in upravičeni, da jo uporabljajo".
Po španski ustavi so tudi jeziki narodnosti v avtonomnih pokrajinah uradni, kajti "prisotnost različnih jezikov v Španiji je kulturno nasledstvo, ki ga je na podlagi posebnih posvetovanj potrebno Zaščititi".
Novost v razsodbi španskega ustavnega sodišča je poudarek na dolžnosti vsakega Španca, da pozna uradni jezik svoje države (kastilščino) in na ukinitvi vseh tistih členov pokrajinskih zakonov o jeziku, po katerih je "dolžnost poznavanja jezika pokrajine" (v Galiciji) in "nujna raba pokrajinskega jezika v določenih razmerah" (Baskija) ali "diskriminirajo kastilski jezik" (Katalonija).
Ustavno sodišče Španije je s svojo razsodbo podčrtalo razliko med kastiljansko "dolžnostjo, poznati kastiljanski jezik, in pravico do njegove uporabe" ter pokrajinskimi stališči o "pravici uporabe jezika, ne pa hkrati tudi dolžnostjo, da ga se ga uporablja".
Po dolgoletni diktaturi in jezikovni enotnosti Španije s kulturno hegemonijo kastilščine se je vzporedno z demokratičnim razvojem normaliziralo tudi stanje na jezikovnem področju, s priznavanjem vedno večje pravice jezikov drugih narodov v Španiji, ki jih je osrednja španska birokracija fašističnega režima dosledno zatirala.
V leta 1978 sprejeti novi španski ustavi so opredelili dolžnosti o rabi jezikov v Španiji. Korak dalje so napravili s sprejemom posebnih pokrajinskih zakonov o tako imenovani jezikovni normalizaciji v Galiciji, Kataloniji in Baskiji, v treh španskih pokrajinah, kjer poleg kastilskega govorijo še "lokalne", mi bi rekli jezike narodnosti, ki živijo na Pirenejskem polotoku in ki jih je najmočnejši narod, Kastilijani, do takrat zatiral. Nesporno je, da imajo ti trije jeziki, kot najbolj plemeniti izraz teh treh narodov, dolgo tradicijo in bogato kulturo.
Pokrajinske zakone o jeziku so sprejeli pred tremi leti. Španska vlada je spoznala, da nekateri njihovi členi niso v skladu z ustavo in jih je zato poslala v razpravo ustavnemu sodišču.
Kaj je bilo sporno? Zakon Galicije pravi, da so vsi državljani dolžni znati galjego, jezik njihove pokrajine, kar je po ustavnem sodišču protiustavno, kajti beseda "dolžnost" se nanaša samo na kastilščino. Razumljivo je, da sta oba jezika enakopravna. Pred-stravniki galicijanske narodnosti so to odločitev ustavnega sodišča proglasili "za napad srednjeveškega španskega hegemonizma na Galicijo".
V	pokrajinskem zakonu Baskije o jeziku je ustano sodišče proglasilo za neustaven njegov člen, da "se v krajevni upravi uporablja samo euskera, jezik Baskov, in da samo v določenih primerih (sodni procesi) pokrajinski vladi pripada pravica imenovanja sodnega tolmača, kar je po ustavnem sodišču "pristojnost zvezne vlade".
V	pokrajinskem zakonu Katalonije je ustavno sodišče našlo protizakonit člen, ki daje prednost katalonskemu pojmovanju "formuliranja pokrajinskih zakonov" in vztraja, da je original v kata-lonščini.
Najnovejša odločitev ustavnega sodišča dejansko razvija dvojezičnost v Španiji, kadar gre za rabo, tako da so uradni jezik (kastilščina) in jeziki ostalih narodov povsem enakopravni. Pri tem pa poudarja znanje kastilskega jezika, ki je uradni jezik v državi. To ni v nasprotju z rabo jezika ostalih narodov, ki so enakopravni z uradnim jezikom države. Različica je v tem, da se po odločitvi ustavnega sodišča državljani Katalonije, Baskije in Galicije niso dolžni učiti drugega jezika, (torej tudi svojega ne), ki ni kastilščina.
Po sodbi španskih krogov je razsodba španskega ustavnega sodišča napredek, ki naj "prepreči dramatiziranje in jezikovno napetost", hkrati pa razvija jezikovno bogastvo Španije.
Vprašanje obstaja v tem, če šo mladi, posebno v Galiciji in Baskiji, pripravljeni učiti se "svojega jezika". Razpeti so med "dolžnostjo", da poznajo kastilščino, in "pravico", da uporabljajo jezik svoje pokrajine, mi bi rekli svoje narodnosti.
Povzetek iz nedavno objavljenega policijskega poročila
Lani je umrlo 242 narkomanov 40 odst. manj kot leta 1984
RIM — Pojav uživanja mamil v Italiji je - kljub nekaterim ugodnim znakom - še vedno zelo zaskrbljujoč. Število oseb, ki so v lanskem letu umrle zaradi uživanja mamil, se je sicer nekoliko zmanjšalo, a vseeno ostaja na ravni iz let 1981-82.
Po podatkih, povzetih iz poročila, ki ga je pred nedavnim objavila policija, je bilo število žrtev zaradi uživanja mamil lani (242 primerov) skoraj za 40 odstotkov manjše kot leto prej. Največ' žrtev so beležili med mladimi od 18. do 25. leta starosti, med ženskami pa 37 primerov.
Na vrhu je Lombardija, kjer je lani umrlo 73 oseb, sledita Lacij (45) in Ve-
neto (23). Dežela Lombardija ima največ uživalcev mamil, preko 2.500 uradno ugotovljenih, in je daleč pred ostalimi.
V poročilu so nadalje podatki o zaplenjenih količinah mamil. Zaplenili so 276 kg heroina, dobrih 39 odstotkov manj od prejšnjega leta, in za 45 odstotkov več kokaina (104 kg). Omenjeni podatek kaže na povečanje uživanja tega mamila. Kar se pa tiče prvih štirih mesecev letošnjega leta, velja povedati, da so zaplenili 6.500 kg mamil vseh vrst, od tega približno 100 kg heroina. Največ mamil so zaplenili v Laciju, v sami italijanski prestolnici pa 101 kg heroina in 45 kg kokaina.
Že ti podatki jasno kažejo, da je pojav vse prej kot izkoreninjen. Upoštevajoč to dejstvo, se je vlada povezala s številnimi evropskimi državami, da bi skupaj z njimi sodelovala v boju proti temu družbenemu zlu. Stike je vzpostavila tudi s Turčijo in Marokom, iz katerih italijanski trgovci z mamili "uvažajo" precejšnje količine mamila. Za preganjanje tega zla je važna tudi pravilna vzgoja, zlasti dobra informacija o posledicah uživanja mamil, kajti samo tako bomo uspešni v boju zoper narkomanijo, ki je eden izmed najbolj žalostnih pojavov v naši družbi, saj napada predvsem mlade, in to v letih, ko se usposabljajo za vstop v življenje.
Lafayettov kip so pa spregledali
NEW YORK — Kip svobode, ki prav te dni doživlja slovesno proslavljanje svoje 100-letnice, in zaradi katerega je francoski slikar Frederic-Auguste Bartholdi postal v New Yorku najbolj znani umetnik, je te dni predmet splošnega občudovanja.
Malokdo ali pa nihče pa ne ve, da samo nekaj sto metrov od Kipa svobode stoji drug, prav tako pomemben kip, ki ga je v bronu in v naravni velikosti izdelal Bartholdi, posvečen pa je francoskemu generalu Lafayettu.
Avtor ga je izdelal leta 1876, ob prvi stoletnici neodvisnosti ZDA. Ta kip je neprimerno manjši od »današnjega Slavljenca«, stoji ob robu Union Sguare Parka, obrnjen proti Broadwayu.
Francoski general Lafayette je bil eden izmed pomembnih ljudi v revoluciji.
»Kakor hitro sem izvedel za ameriški boj za neodvisnost, je šlo moje srce takoj na nabor,« je izjavil general in ta zgodovinski stavek je vklesan v kipov podstavek. Revolucionarni general je bil zelo priljubljen kiparjev motiv, saj ga je upodobil skupno z VVashingtonom, kip pa stoji v Parizu.
Te dni so to Bertholdijevo umetnino vsi spregledali. Ljudje hodijo mimo kipa s torbami, pofnimi zelenjave, ki so jo nakupili v sosednji tržnici. Obletavajo ga golobi in sedajo nanj, kjer opravljajo tudi svoje potrebe.
Prejšnji dan ga je "obiskala" veverica. Sedla je na podstavek, trla lešnike in se ozirala nanj, kot da bi od njega pričakovala še kakšnega.
Upokojenca, ki sta se nalivala s pivom iz pločevink, sta jo opazovala pri njenem delu. Eden izmed njiju jo je poklical, kot da bi bil pes. Veverica se niti zmenila ni zanj. Kipa še videla nista.
• Od tod in tam
•	KAIRO - V intervjuju za Al Ahram je predsednik Mubarak izjavil, da Egipt ne bo dovolil jedrskim ladjam pluti po Sueškem prekopu. Na podlagi te odločitve letalonosilki ZDA Enterprise niso izstavili dovoljenja in je morala pluti okoli Rta dobre nade. Egipt je v začetku maja dovolil prehod ladji ZDA na jedrski pogon Coral Sea, kar je povzročilo reakcije v arabskem svetu, pa ne morda zaradi bojazni pred sevanjem, ampak zaradi ameriškega bombardiranja Libije.
Devizni prihodki Egipta od Sueškega prekopa znašajo 900 milijard dolarjev, manj kot so načrtovali.
•	MOSKVA — Tu pričakujejo skupino znanstvenikov ZDA, ki se bo v Semipalatinsku, kjer je sovjetski jedrski center in kamor doslej tujci niso imeli vstopa, udeležila odprtja seizmološke postaje za nadzorstvo nad jedrskimi eksplozijami. Sovjetski znanstveniki se bodo udeležili odprtja podobne postaje v ZDA. Organizator je zasebna ustanova, Ameriški svet za zaščito naravnih izvorov. Njen zastopnik je izrazil upanje, da bo izmenjava znanstvenikov omogočila postavitev 25 nadzornih postaj v obeh državah in sklenitev sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov.
•	NEW DELHI — V indijskih gozdovih živi okoli 4.000 tigrov, dvakrat več kot pred 20 leti. Okoli 1.200 jih živi v posebnih rezervatih. "Program tiger" je indijska vlada pričela izvajati 1973. leta, da bi zavarovala eno izmed najbolj ogroženih živalskih vrst na svetu. Kot so povedali odgovorni za izvajanje programa, povečanje števila tigrov ni privedlo do povečanja napadov na ljudi. Teh je celo manj, pa čeprav rezervati niso ograjeni. Če so tigri koga napadli, so bili žrtve ljudje, ki so v gozdovih stikali za medom ali pa so ribarili.

AlZATVRA
TRST - ULICA UDINE 3 - TELEF. 69297
SEZONSKA RAZPRODAJA s popusti od 10% do60%
cmpotia
TRST - Ul S Mounzio 16 (Trg Ospedole) Tel 794669
ŠIROKA IZBIRA OBLEK IN HALJ VSEH VELIKOSTI
PO IZREDNIH CENAH