Kix'
TRST. torek 5. julija 1955
Leto XI. - Št. 157 (3086)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94.638. 93-808, 37-338
lIBBDNISTVO:	UL.	MONTECCHI	it.	«.	III.	nad.	—	TELEFON	»3-1*1	IN	»4-63«	—	poštni	predal	559	—	UPRAVA:	UL.	SV.	FRANČIŠKA	it.	2»	—	Tel.	      ....	   ..	,	       ...	_
*t. 37-338 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. —■ Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-	Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega Inozemskega tiska, Državna založba
upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za .FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, JJJ. S. Pellico MI., Tel. 33-82.	Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 . Izdaia Založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-
NAROCNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljixfc*a re*>ubUka Jugo&lavija: Ijvod 10,
11	-	Državna	založba	slov«ni)«,
DOSEŽEN KOMPROMIS O PROGRAMU NOVE VLADE
Segnijev pristanek na zahteve PLI
onemogoča sprostitev političnega položaja
Glede zemljiških pogodb sledi odpovedi načelu stalne veljavnosti zemljiških pogodb še odpoved odškodnini v primeru odpovedi - Nova štiristranska vlada na starem slepem tiru
(Od našega dopisnika)
BJM, 4. — Danes zvečer ob 22.45 je bilo sporočeno, da so predstavniki štirih sredinskih strank, ki zasedajo že ve* dan, dosegli sporazum o vseh programskih točkah in da se sestaneik nadaljuje «s proučevanjem nekaterih vprašanj, ki se tičejo ustroja nove vlade«, torej razdeljevanja ■ministrskih stolčkov.
Noooj je torej že mogoče govoriti o rojstvu nove vlade, čeprav bodo novi ministri znani šele jutri. Glavna ovira — sporazum o programu nove vlade, ki ji bo predsedoval Antonio Segni — pa je premagana, čeprav se zdp. da na način, kii tudi novi vladi ne more zagotavljati trdnosti, ker ne odgovarja dejanskim zahtevam položaja v Italiji. Po vesteh, ki krožijo danes v rimskih političnih krogih, »o Segni. sooialni demokrati in republikanci v veliki meri popustili liberalnim zahtevam. zlasti glede zemljiških pogodb, petrolejske politike in ustanove IRI.
Današnji razgovori so bili dolgotrajni in pomešani z zapleteno proceduralno igro. ob 9.45 so se v prostorih de-mokristjanske poslanske skupine na Montecitoriu sestali Segni, Moro, Ceschi, Colitto, Pacciardu in paolo Rossi, torej poleg mandatarja predstavniki parlamentarnih skupin štirih strank. To je želel predvsem Segni, ki se je na ta način očitno hotel izogniti podipori, ki bi jo tajniki strank (zlasti Fanfani) utegnili dati liberalnim zahtevam. Kasneje pa so na sestanek povabili tudi štiri tajnike Fanfanija. Malagodija. Mat-teottija in Realeja. N ek o luk n po 14- uri so sejo prekinili za kosilo, takoj nato pa se je, nadaljevala, tokrat na sedeži ustanove «Alcirie pe Ga-»peria v Camillucci.
Po informacijah, ki jiih je mngočt Sbrati to noč v rim-aktih političnih krogih, je Segni popustil pred liberalci zlasti v vprašanju zemljiških pogodb, Jcjef Je obljubljal biti najbolj nepopustljiv. Segni je namreč avtor zakonskega načrta o zemljiških pogodbah, ki je že bil odobren v prejšnji poslanski zbornici ih ki je bil nato na zahtevo liberalcev in dela demokristjan-»ke desnice znatno okrnjen, zlasti ker novi načrt ni več upošteval načela stalne veljavnosti upravičenih razlogov za odpoved pogodb.
Po vesteh, ki jih je nato potrdila tucji poluradna agen-ošja ANSA, je bil na današnjem sestanku dosežen glede
zemljiških pogoob kompromis, puggija o rekviziciji nedelav-
ki v zameno za podaljšanje pogodbenih rokov vsebuje odpoved načelu, de. mora dobiti najemnik ali spolovinar, ki se mu	pogodba	odpove,
primerno	odškodnino. Taiko
»o se dejansko štiri stranke centra odpovedale še enemu važnemu načelu v vprašanju zemljiških	pogodb,	potem
ko so že	zavrgle	stalnost
upravičenih razlogov.
Kot poroča ANSA, bo veljavnost pogodb v sedanjem prehodnem obdobju, ki jo je prejšnji vladni kompromis določal na štiri leta, podaljšana na šest let za spolovinske pogodbe in na osem let za najemne pogodbe. V zameno pa zemljišdii lastnik ne bo dolžan plačati nobene odškodnine. Veljavnost novih pogodb, ki jo je vladni kompromis določal na devet let za spolovinarje in dvanajst let za najemnike, bo podaljšana na petnajst oziroma osemnajst let. Tudi v tem primeru ne bo treba lastniku, ki bi po tem razdobju pogodbo odpor vedal, plačati nikakršne odškodnine. Prejšnji vladni kompromis je določal odškodnino v višini letne najemnine oziroma vrednosti gospodarjevega deleža pri spolovinskih pogodbah.
Glede ostalih programskih vprašanj se politični krogi nagibajo k mnenju, da v precejšnji meri odgovarjajo resnici napovedi nekaterih včerajšnjih in današnjih listov. Pripomniti pa je treba, da so ti listi glede zemljiških pogodb večinoma napovedovali da bo odškodnina ostala nespremenjena ali da bo le nekoliko znižana.
O vprašanju petroleja je pisal vladni «Messaggero», da je bil dosežen »popoln sporazum na osnovi zakona, o katerem razpravlja poslanska zbornica; dokler pa zakon ne bo odobren, se bo nadaljevalo izdajanje dovoljenj za raziskovanje« 7. a ta dovoljenja se potegujejo predvsem ameriški petrolejski trusti; iz ozadja dolgotrajne krize Scel-bove vlade in nekaterih posegov veleposlanice Luce je že večkrat zasmrdelo po nafti.
Glede ustanove IRI pa je sodila turinska «Gazzetta del Popolo«, da so se demokrist-janski voditelji Fanfani, Co-lombo in Gui strinjali s tajnikom PLI Malagodijem, da je »najprej treba začeti preurejati podjetja 1R1 in šele nato preiti k postopnemu izločanju teh podjetij iz Confindustrie« ter da so liberalci izsilili pristanek na zavlačevanje zakonskega pred-
nih industrij in za juridicno priznanje delovnih pogodb.
Do ure, ko to poročamo, ni mogoče z gotovostjo reči. V kakšni meri se današnji sklepi ujemajo s temi napovedmi, Po vesteb o vprašanju zemljiških pogodb pa je mogoče sklepati, da je Segni (in z njim socialni demokrati in republikanci) bistveno popustil zahtevam liberalnega tajnika Malagodija. ki ga je levica njegove lastne stranke na zadnjem sestanku nacionalnega sveta imenovala »reakcionarja, konservativca, ražred-no orodje delodajalcev«. Ni torej izključeno, da. bo program nove vlade pomenil celo korak nazaj v primerjavi s Seelbovim. ki ga je sam Segni še pred dvema tednoma imenoval «prevaro in zasmeh«.
Nedvomno ima glavno »zaslugo« za to demokristjansko vodstvo, ki je — morda zaradi ohranitve enotnosti v lastnih vrstah — podpiralo sprejem liberalnih zahtev, po znanem Fanfanijevem sofističnem izreku, da se demokrist-janski program uresničuje postopoma. V ozadju pa je poleg interesov kapitala in velike posesti, ki se znajo uvelajviti po neštetih kanalih — verjetno tudi pojav, ki bi ga lahko imenovali «strah pred Nennijem«, z drugimi besedami, želja, da se italijanska politika spet potisne na stari slepi tir in da se 7. razširitvijo, vladne osnove, na levo ne ustvari položaj, ki bi za nekatere interese postal negotov in nevaren. Težko sa
je namreč zamisliti, da bi s takšnim programom, o katerem se nocoj govori v Rimu, .Segni lahko računal na podporo RSI v parlamentu. Današnji sporazum torej dejansko onemogoča sprostitev političnega položaja.
Zdaj je na vrsti razdeljevanje ministrskih stolčkov. Stvar je posehno zapletena za demokristjane. kjer igrajo poleg i azcepljenosti na razne skupine precejšnjo vlogo še igra interesov med poslanci in senatorji, potreba primerne zastopanosti raznih pokrajin in v nemajhni meri osebni interesi. Med demokrist janskimi kandidati za ministre imenujejo Andreottija, ki bi utegnil postati notranji minister (naštevajo pa tudi Tavianija in Tambronija) ali minister za
industrijo, nadalje od koncentracije še Gonello (morda v ministrstvu za šport, gledališče in film) in Scoco, od senatorjev prihajajo v poštev še Bo, Bosco, Zoli in Benerietti. od poslancev pa Dominedo, Moro (pravosodje), Angelini (novo ministrstvo za vladne udeležbe), Gui, Colombo (kot podtajnik v predsedstvu vlade ali minister za kmetijstvo). Kandidat za kmetijskega ministra je tudi Salomone.
Socialni demokrati bodo morda dobili ministrstvo za delo, čeprav ga CISL zahteva za demokristjane; Paolo Rossi bo morda postal prosvetni minister, Tremelloni ali Preti pa minister za finance. Republikanci zahtevajo zase neko politično ministrstvo.
A. P.
Storoni pri Priči
Beograd. 4. —- storoni je v spremstvu poslanika Guidot-tija obiskal danes jugoslovanskega državnega podtajnika Pričo v zvezi s sedanjimi pogajanji za jugoilovansko- italijansko gospodarsko sodelovanje in za ribolov na Jadranu.
Nehru bo v Rimu 7. julija
RIM, 4. — Indijski ministrski predsednik Nehru bo prišel z letalom v Rim v četrtek 7, t. m, v spremstvu svoje hčere in drugih indijskih osebnosti. Zvečer se bo udeležil kosila, ki ga bo njemu na čast priredila italijansna vlada. Naslednjega dne zjutraj bo imel Nehru tiskovna konferenco, nakar ga bo sprejel predsednik republike, ki mu bo priredil kosilo. Med svojim bivanjem v Rimu se bo Nehru sestal tudi z ministrskim predsednikom in z zunanjim ministrom. Iz Rima bo odpotoval v peteg 8. t. m. popoldne.
BEOGRAD. 4. — Danes so se začeli v Skoplju razgovori med zastopniki trgovinsko - industrijske zbornice iz Soluna in trgovnske zbornice Makedonije o možnosti razširitve blagovne izmenjave med Severno Grčijo
Nehru v Zenici, Sarajevu, Jablanici, Dubrovniku in Splitu
maomommmmmmmmmmmmmamamammmmmmmaa—nmmmoaaaamumoammmmommmmmmomaamamammmMommoamamoaoammm
Danes prispejo visoki gostje v Zagreb in Ljubljano, nato pa odpotujejo na Brione, kjer bodo razgovori med Titom in Nehrujem zaključeni
BEOGRAD, 4.	— Indijski
ministrski predsednik Djava-hau-lail Nehru in predsednik republike Tito sta včeraj s svojim spremstvom prepotovala Bosno in Hercegovino. Povsod, v zenici, Kaknju, v Sarajevu, v Jablanici in Mo-staru jim je bil med velikim navdušenjem tisočglavih množic, ki so ju viharno pozdravljale in ju zasipale s cvetjem. prirejen nad vse topel sprejem. Nehru,sii je ogledal zeniško železarno, se ustavil v Sarajevu, v Hadži ter ob izviru Bosne in potem v Jablanici, kjer si je ogledal nove elektrarnišKe naprave. Popoldne se je kolona avtomobilov. ki so gostje z njimi potovailii dalje, na poti proti Dubrovniku ustavila v Mosta-ru. In na vsej poti sta bila državnika od kraja do kraja vedno znova deležna prisrčnega sprejema, cvetja in manifestacij za prijateljstvo o-
SPHEJEM V AMERIŠKEM POSLANIŠTVU V MOSKVI OB PRAZNIKU NEODVISNOSTI
Hruščev izjavil, da gre SZ v Ženevo „močna in z glavo polionci“, ne pa šibka
Primer s pregovorom o taSči Irt snahi - Všeč mu Je bila zadnja ElsenhowerJeva tiskovna konferenca - Izjave ameriškega odpravnika poslov - Saburov o mednarodni trgovini
beh dežel in tvorno mednarodno sodelovanje.
V Jablanici je predsednik Ljudske skupščine BiH gostom priredil svečano kosilo.
Iz Mostara sta Nehru in Tito s spremstvom nadaljevala pot v Dubrovnik, kjer jim je beograjski gledališki balet priredil svečano pred-
Nocoj ob 20.30 je visoki goM v spremstvu predsednika republike maršala Tita odpotoval iz Splita v Zagreb, kamor bo prispel jutri zjutraj.
Okrašen z zastavami Indije in Jugoslavije, s slavoloki i« napisi v srbohrvaščini in hin-du-jezrku, se Zagreb pripravlja na sprejem visokega go-
stavo v okviru Dubrovniških i sta. «Kot v ostalih mestih bo
predsednik Nehru tudi v z«* grebu občutil ljubezen in spce štovanje ter priznanje za svoj prispevek' k utrjevanju miru v svetu«, poudarja proglas mestnega odbora SZDL Zagreba.
Po vesteh posebnega dopisnika «Borbe», ki spremlja potovanje premiera Nehruja, gledata voditelja obeh držav
iger.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 4. — Predsednik indijske vlade Nehru je odpotoval danes popoldne v spremstvu predsednika republike z jahto «J'adranka» iz Dubrovnika v Split, popoldne sta si predsednik Nehru in njegova hči gospa Gandhi o-
gledala znamenitosti Dubrov- " zaupanjem na nadaljnji naz-nika. Dubrovčani so navduse- v • mednarodnih odnosov, no pozdravljali predsednika (rdn0 (>dločena da nadalju-Nehruja pri sprehodu po me- jeU s politiko, ki je že dal*
stu in pri odhodu.	velike rezultate. Medsebojni
Opozicija v Cilu obtožuje policijo
ISANTIAGO, 4. - Liberalni opozicijski list »El Debate«, katerega prostori so bili včeraj • hudo poškodovani zaradi eksplozije bombe. ponavlja danes obtožbe, da je atentat pripravila ali celo izvršila policija. List piše, da eksplozivna moč bombe dokazuje, da je ni mogel izdelati diletant, pač pa je biia vojaškega izvora. A*entat je treba povezati s kampanjo ki jo »El Debate« vod. proti politično-vojaškemu gibanju, o katerem vodi sedaj preiskavo vojaško sodišče. List pravi, da uživa to gibanje podporo tn simpatijo tudi predsednika republike. V zvezi z atentatom je bil aretiran pripadnik
Revne in cenene akrobacije
Po enomesečnem razpravlja- piše »težke*) «montature*.
loga demokristjanrkih sindi-Iškega letalstva poveljnik Q-kalistov Angelinija in Cap-Iscar Sguella. ki velja za ene-
' ga glavnih članov omenjenega gibanja.
nju je končno prišlo do »P°~ jasnitve* med Longom in Vi-dalijevim CK. ki jo je obljubil Vidali Ulisseju. Včerajšnji *ll Lavoralore* objavlja sporočilo tega CK, v katerem med drugim beremo:
«Glede pridržkov v članku, ki je bil objavljen v »Lavo-ratoru* 30. maja o izjavah tovariša Hruščeva, je Central, ni komite na osnovi dejstev priznal, da so ti pridržki predstavljali hudo napako, ki je izvirala iz zgrešenega in prenagljenega tolmačenja izjave same. Ona (izjava Hruščeva, op. ur.) se dejansko ni nanašala na kritiko, ki je bila storjena z marksistično-lenini-stiinega stališča, v prvi vrsti v junijski resoluciji iz leta 1948, o globokih bistvenih raz-likah med tedanjo Komunistično partijo Jugoslavije in mednarodnim komunističnim gibanjem, temveč	na »used-
line tiste dobe«, v katere je tovariš Hruščev vključil pro-vokatorsko akcijo, ki so jo v odnosih med Jugoslavijo in ZSSR opravljali	sovražniki
ljudstva Berja, Abakumov in drugi, ki so že bili razkrinkani*.
Kaj je bil — poleg «zgreš,. nega in prenagljenega» to Ima.
čenja — vzrok te »hude na. pakes? Sporočilo	CK pravi,
da je k njej prispeval »krnjev. ni položaj, zaostren po dolgi in hudi borbi«, pa tudi »provokacijah onih, ki so imeli in imajo interes	na tej za-
ostritvi*.
Kot vidimo, gre za precej reven in cenem poskus opravičevanju tistrh neumno« ki so bile objavljene v sil Lavo-|ratore» 30. maja, kjer je bilo med drugim govora o »razuzdanem nacionalizmu, zakrinkanem s socializmom, pustolovstvu, sel:taštvu, političnem in fizičnem terorizmu* itd., zlasti pa, da «zaradi tega se mi ne moremo strinjati z izjavo tovariša Hruščeva*.
Kaj pa je Hruščev pravzaprav rekelf Kot sloji z epika* no v uUnitd*. je dejal:
«Iskreno obžalujemo, kar se je zgodilo in odločno odklanjamo vse pretirane (»Pravda*
Kako tz tega stavka Vida-lijev CK sklepa da ni mišljena resolucija iz leta 1948, je pač težko uganiti. Sicer pa to — le mimogrede. Važno je predvsem dejstvo, da gre za staro mentaliteto, ki nudi kaj žalostno podobo položaja v vodstvu KP za TO. Ta položaj tiudi na žalost spet obilo možnosti a(1 napade in norčevanje zakletih sovražnikov delavstva in delavskega gibanja. Z ato poudarjamo le tisto, kar smo že večkrat povedali; da komin/ormovska resolucija ni bila nikakršna kritika, najmanj pa marksistič-no-leninistična, temveč sredstvo za napad na Jugoslavijo in njeno vodstvo.
V tem smislu je napisan tudi komentar k sporočilu CK, ki je še bolj reven in ubog kot pa sporočilo samo. Tu se nenehno poudarja hrabrost priznavanja napak, kritika, avtokritika, vodilna vloga KP ZSSR itd. itd. Stara molitvica pač, ki je biia že doslej nemogoča in ki je poslala zdaj — smešna. Ves razvoj delavskega demokratičnega in socialističnega gibanja gre danes po povsem drugačnih poteh naprej, in sicer na podlagi načela, ki ga je tudi vodstvo Sovjetske zveze sprejelo z beograjsko deklaracijo, načela, ki pravi, da je vprašanje različnih oblik razvoja socializma izključno stvar narodov posameznih držav. Le glede iskrenosti naj navedemo iz komentarja poudarek, da je bila v Trstu vsa kominfor-movska sedemletna »borba dolga in pravična* in da se je v njej »naša partija prekalila, prevzgojila na osnovi marksizma - leninizma*. Kaki-no vrni ie prevzgajanje je moglo biti v osnovi vse tiste umazanije, za katero je Hruščev dejal, da sla jo skuhala Berja in Abakumov, ko vendar vemo. da je bilo ,-prav to glavno sredstvo tega »pre-vzgajanja in prekaljevanja*!
7. isto‘ mentaliteto ,, v isli šletmki ‘glasila KP za TO je napisan mdi (“d- minu oduo-vor našemu dnevniku. Zatri je prav tako reven, cenen in tudi rr smešen.
Razgovori o Gazi
KAIRO, 4. Britanski in ameriški predstavniki so se danes razgovarjali s funkcionarji egiptovskega zunanjega ministrstva o razvoju položaja na področju Gaze in o zadevnih razgovorih med Egipčani in Izraelci pod vodstvom generala Burmša, Razgovori se bodo nadaljevali v sredo.
Namestnik egiptovskega zunanjega ministrstva je po razgovoru s predstavniki obeh zahodnih držav novinarjem izjavil, da je obema diplomatoma zagotovil, da bo Egipt pri razgovorih o Gazi zavzel manj nepopustljivo stališči kakor glede dnevnega reda. Razgovori z Burmsom so bili namreč prekinjeni do srede, ker je prišlo med njim in egiptovskimi predstavniki do nesoglasij zaradi dnevnega reda.
MOSKVA. 4. — Na sprejemu v ameriškem poslaništvu v Moskvi ob prazniku neodvisnosti ,je imel Nikita Hruščev nagovor, ki ga je posvetil zlasti ameriškemu odpravniku poslov VValterju VValms-le.vu. Najprej je Hruščev omenil zadnjo Eisenhovverjevo tii/kovno konferenco. «Zadnja tiskovna konferenca predsednika Eisenhowerja mi je bila zelo všeč, toda odkrito moram povedati, da ne v celoti. Nekatere stvari so na mestu, zelo na mestu, toda druge ne. Vsekakor pa je prinesla precej ozona. Reči moram, da se v vašem tisku berejo številne izjave odgovornih, uradnih, neuradnih in včasih tudi neodgovornih ljudi, ki posvečajo malo pozornosti temu, kar mi govorimo, in skusajo rajši u-ganiti prihodnost v kavini u-sedlini Ti ljudje se sprašujejo, čemu je Sovjetska zveza dala predloge, ki so Zahodu tako ugajali. Bodite prepričani. da jih nismo postavili morda zato. da bi komu ugodili, pač pa ker so edino dobri in konkretni predlogi, in to je bil vzrok naše akcije. Mnogo je ljudi v ZDA, ki te-g i ne razumejo, in ne samo v ZDA, pač pa tudi v Franciji in Veliki Britaniji. Vedno je kdo. ki se čudi, čemu smo to napravili. Sedaj vam bom govoril o teh ljudeh. Toda še prej se hočem prepričati. ali so blizu rias ramo moški, ker se bom poslužil zelo predrznega sovjetskega pregovora: ti ljudje so podobni junakinji našega pregovora, ki pravi: «Ce je bila tašča nezvesta, ne verjame v čednost snahe«. Take vrste ljudje so Z.DA, v Veliki Bri-taniji in drugje in ti ljudje mislijo, da je morala Sovjetska zveza verjetno imeti vzroke, če je stavila podobne predloge. Ce je Sovjetska zvez« to napravila, mislijo ti ljudje, pomeni, da je bila na to prisiljena«.
«Ti ljudje mislijo tudi, da bi se mogla Sovjetska zveza bati kakšne katastrofe, če ne bi stavila teh predlogov. Re-
če bi mi mislili enako, kar se tiče drugih. Hočemo sporazum na polteni podlagi, medtem, ko bi nekateri hoteli čakati, da bi mi imeli polomljene noge. Toda to se ne bo nikoli zgodilo. To je špekulacija neumnih. So ljudje,' ki govorijo, da imamo slab pridelek, da pri nar dežuje med letalskimi manifestacijami, 'in še druge stvari. Tem ljudem hi hotel reči, da naš položaj ni bil nikoli tako trden kakor ~eduj, Kmatijshl' je v polnem razmahu. Naša industrija redno doseza predvidene načrte. Toda mi jo še vedno kritiziramo in poudarjamo, da nam to ne zadostuje. To delamo, ker smo močni in ne šibki. Tudi naš’ gradbeni načrt se razvija zelo dobro, kljub zelo kriticumu govoru, ki sem ga imel na kongresu gradbenikov. Solidarnost v partiji ni bila nikoli tako močna in kar se tiče enotnosti ljudstva in partije pa lahko sami sodite, ker vidite mnogo ljudi, ki potujejo po naši državi«,
Zatem je Hruščev izjavil, da mora pri mednarodnih pogajanjih »vsakdo prispevati svoj delež za zmanjšanje mednarodne napetosti«, »Ce ne bo tako, je dodal, ne bo ženevska konferenca nudila ničesar. Mi ne bomo šli na ženeveko konferenco s polomljenimi nogami. Sli bomo z glavo pokonci in ravni kakor vojaki, in šli bomo, da se srečamo z vrednimi sogovorniki. To je edina dobra pot. Ce se bomo razgovarjali na podlagi enakosti in če nam boste pošteno govorih kot enaki z enakimi, tedaj bo vse dobro, toda če čakate, da mi ne bomo im“li vlita, ne bo ta trenutek nikoli prišel«.
*Zatem je Hruščev poudaril da je zaman tipanje tistih ljudi, ki mislijo, da je za raz-govarjanje s Sovjetsko zvezo potrebno čakati trenutka, ko ji bodo lahko prodajali žito. »Kar imamo, je dejal Hru ščev, nam zadostuje za žaljenje«. Hruščev je še pr pomnil, da je bil ministrski predsednik Bulganin obveVen
či pa bi vam hotel, da ne bi . o vsem, kar je on danes na-nikoli prišlo do sporazuma, I meraval povedati in Drav ta-
Pripravljalni sestanki
za bližnjo ženevsko konferenco
Skupina zahodnih izvedencev za Nemčijo zaključila delo - Izjave predstavnika bonnske vlade o Edenovem načrtu • Komentar cPravde» • Delo Evropskega sveta
BONN, 4. — Danes je zaključila delo prva od treh zahodnih skupin, ki pripravljajo navodila za ženevske konferenco. Predstavniki treh zahodnih držav in Zahodne Nemčije, ki so pripravili poročilo o Nemčiji, se bodo sestali jutri na zadnji zasebni seji in bodo nato poslali poročilo štirim zahodnim vladam.
Predstavnik zahodnonemške vlade je izjavil, da se izvedenci zahodnih vlad in nemške vlade strinjajo v tem. da tako imenovani Edenov načrt lahko postane temelj za rešitev nemškega vprašanja. Na berlinski konferenci je Molotov zavrnil Edenov načrt, toda pozneje ga je sprejel kot podlago za diskusijo.
»Ta načrt ni še konkreten in popoln sporazum, je nadaljeval predstavnik, in zaradi tega se bodo izvedenci zahodnih sil in nemški izvedenci sestali H. julija v Parizu, kjer bodo razpravljali o vseli vprašanjih in načrtih v zvezi z evropsko varnostjo ki so tesno povezani z vprašanji nemške združitve. Edenov načrt pa so kot podlago za nemško združi-
tev sprejele vse frakcije Bun-destaga, t. j. vladna večina in socialdemokratska opozicija.«
Iz Pariza pa javljajo, da so v zunanjem ministrstvu mnenja. da ni umestno priti na ženevsko konferenco z jasnim načrtom sporazuma, pač pa s splošno pripravljenostjo ugoditi sovjetski želji glede konkretnih jamstev, kar se tiče sovjetske varnosti. ((Možnost načrtov je različna, se pripominja, jas-sen sporazum bo mogoč samo ob konferenčni mizi.« Dodajajo pa, da je temelj francoske politike v zamisli, da bo morala združitev Nemčije sluziti kot temeljni kamen za zgraditev sistema varnosti.
Današnja moskovska »Pravda« pa objavlja članek, v katerem pobija Dullesove izjave, češ da je Sovjetska zveza zgubila interes za združitev Nemčije. «Nfc niotemo ostati indiferentni, piše list, ko ugledne osebnosti zahodnih vlad skušajo napačno tolmačiti sovjetsko zunanjo politiko.« List dodaja, da vsebuje Dullesova izjava sama na sebi razlago pravega vzroka te izjave, ki ne odgovarja resnici.
»Njen namen je bil nadaljuje list, prepričati javno mnenje zahodnih držav, da Sovjetska zveza noče združitve Nemčije. in nato obsojati Sovjetsko zvezo, če bi s tem uspeli sabotirati delo ženevske konference.«
»Pravo stališče Sovjetske zveze, zaključuje »Pravda«, je obrazložil ministrski predsednik Bulganin 31. maja, ko je izjavil, da je Rusija bila in da ostane naklonjena enotni Nemčiji, in da je to temelj sovjetske zunanje politike.«
V Strnssbourgu se je danes sestal evropski svet pod predsedstvom islandsega zunanjega ministra.
V sredo pa bo posvetovalna skupščina evropskega sveta razpravljala o načrtu francoskega predstavnika glede skupne evropske politike v zvezi z ženevsko konfereco. Poročilo, ki je bilo sprejeto soglasno v komisiji za plošne zadeve, pravi, dn s,- mora skupna pnli-tiika držav članic osredotočiti na sledeče:	uvedba	dejanske
varnosti, združitev Nemčije s svobodnimi volitvami, zgraditev enotne Evrope,
ko sta bila obveščena Miko-jan in Kaganovič.
V odgovor Hruščevu je ameriški odpravnik poslov poudaril, da se mu ne zdi, da gre prrdsednik Eisenhower v Ženevo, ne da bi za to imel rednih vzrokov. »Kar se tiče tiskovne konference predsednika Eisenhovver.ia "o v njej stvari, o katerih se Sovjeti in Američani ne strinjajo«, je dejal Walmsley, ki je dodal, da če bi se ie pred ženevsko konferenco strinjali, ne bi imelo pomena konference sklicati.
Walmslev je nato izjavil, d« špekulacije, ki jjh Hruščev očita ameriškemu tisku, se tičejo mnogo manj modrosti • ovjetskih predlogov kakor izbranega trenutka, ker bi ti predlogi lahko bili stavljeni mnogo prej. Dodal je: »Ce gremo v Ženevo z našimi določenimi idejami, ne gre zaradi tega za ameriški monopol, ker vsaka država lahko pride s svojimi lastnimi idejami, Osebno sem zadovoljen, da gremo v Ženevo prav zaradi tega, ker so nasprotja med nami«.
Tedaj je posegel v razgovor francoski poslanik Joxe, ki je izjavil: »Vsakikrat, ko se je sovjetska vlada odločila napraviti korak naprej, se je vedno znašla pred sogovorniki, so bili pripravljeni diskutirati«.
Ko je ameriški odpravnik poslov poudaril, da ni imel nikoli namena reči, da »Sovjetska zveza gre v Ženevo s polomljenimi nogami«, je Hruščev izjavil::	»Zelo	smo
zadovoljni, da gremo v Ženevo, toda če vi nočete resno diskutirati z nami, lahko čakamo«. Obrnil se je nato proti francoskemu poslaniku in nadaljeval: »Vsi potrebujejo popustitev napetosti. Mislim, da jo Francija še bolj potrebuje kakor mi. Tudi za Francijo je nemška nevarnost večja kakor za nas«.
Na sprejemu sta se Malen-kov in britanski poslanik Hav-ter sporazumela, da je zaželena široka izmenjava delegacij v korist mednarodnega pomirjenja. Ko je britanski poslanik izrazil željo, naj bi večje številu Sovjetov prišlo v Veliko Britanijo, je Malen-kov odgovoril; »To je želeti, toda mi nismo povabljeni«. »Ce bi vedel, da nameravate priti, je odgovoril Ha.vter, bi vas takoj povabil«.
Medtem se je Joxe razgo-varial v Saburovom in Pervu-hinom o mednarodni trgovini. Saburov je zlasti izjavil, da želi Sovjetska zveza prodajati zahodnim državam blago, ki ki bi jim prišlo prav, in tudi kupiti proizvode, ki bi Sovjetski zvezi bili v korist. Poudaril je, da politika gospodarskih omejitev škoduje mednarodnim odnosom in trgovinskemu razvoju. »Središče vseh ovir za mednarodno trgovino je sedaj v Parizu«, je nadaljeval Saburov. ki je pri tem mislil na komisijo za strateške omejitve, ki ima i-edaj sedež v francoski prestolnici.
Pred odhodom iz poslaništva je Hruščev izrazil željo, da bi govoril s kakim ameriškim vojakom. Majorju VVilliamu Fifeu je izjavil: »Mi nočemo vojne. Vemo. da je tudi vi nočete. Ce bi se morali boriti, bi hotel, da bi bili skupno na isti strani«.
Na sprejemu je maršal Bulganin ameriškemu odpravniku poslov Walms!eyu izjavil, da bo odpotoval v Ženevo okoli lfi. julija in je dodal, da domneva, da bo tudi predsednik Eisenhower v Ženevi 17. julija, tako »da bomo prišli tja približno ob btem trenutku«. Nekemu novinarju, ki je Hruščeva vprašal, kdo bo spremljal Bulganina v Ženevo, je Hruščev izjavil, da ni bilo ie določeno, a da bo
kmalu znano. Sprejema v a-meriškem poslaništvu so se udeležili izvzem.ši maršala Vorošilova vsi sovjetski voditelji.
BEOGRAD. 4. — Proslava dneva vstaje srbskega ljudstva 7. julija bo obeležena z veliko razstavo desetletne izgradnje po vojni. V zadnjih desetih letih so v Srbiji zgradili okrog sto raznih tovarn in večjih industrijskih podjetij, ?7 večjih in manjših hiJroccntrul ih 12 termocenl ral. Skupr.a proizvodnja Srbije je porastla v primerjavi z letom 1939 za skoraj dvakrat.
Indijski premier in predsednik'FLRJ sta izkoristila potovanje od Dubrovnika do Splita za politične razgbvore, ki so se začeli v Beogradu in ki se bodo končali na Brionih s skupno deklaracijo. Ti razgovori so bili posvečeni proučevanju mednarodnega položaja in razširitvi medsebojnega sodelovanja. Na poti do Splita sta državnika večkrat prekinila razgovore in odgovarjala na pozdrave prebivalcev otokov in obale ter z bark in čolnov. Jahto so spremljale štiri eskortne ladje vojne mornarice.
Visokemu gostu in predsedniku Titu, ki sta prispela v Split ob 18. uri, so priredili Splitčani navdušen sprejem. Vzkliki «Tito-Nehru» na obali in na poti skozi mesto so doneli v pozdrav visokemu gostu, ki si je ogledal zgodovinske znamenitosti in ladjedelnico »Split«, kjer bo jutri spuščena v morje nova •ladja »Jugoslavija«. V ladjedelnici «Split» sta delovni kolektiv in mestni ljudski odbor Splita izročila predsedniku Nehruju darila. Globoko ginjen se	je	Nehru toplo
zahvalil za darila, izjavil, da je srečen,	da	so	narodi	ln-
d:;e in Jugoslavije tako veliki prijatelji,	in	izrazil	zaupanje, da	se	bo	njihovo	so-
delbvanje še nadalje razvija-I lo in poglabljalo.
Televizij,a in Onassis v monaški vladni krizi
Zaradi odkritja velikega primanjkljaja v monaški banki so na zahtevo državnega sveta morali odstopiti trije ministri Onassis odpotoval s posebnim letalom iz New Yorka v Evropo
MONTE CARLO. 4. Afera »Societe de Banque et des Me-taux precieux» je povzročila vladno krizo, ki je kneževina Monako ni doživela že trideset let. Na zahtevo državnega sveta je knez Ranieri zahteval od treh ministrov, naj odstopijo. Državni svet, 15-članski izvoljeni posvetovalni organ, je grozil z odstopom, če se knez ne znebi svoje sedanje okolice
Uradno poročilo sicer ne imenuje ministrov, ki so morali odstopiti zaradi hudega primanjkljaja in špekulacij monaške banke, vendar ni dvoma, da so prizadeti Cesar Salamito, zasebni svetovalec kneza in predsednik radia Monte Carto, pierre Rey, predsednik morske kopališke družbe, ter Arthur Crovetto, vladni svetovalec in ravnatelj kneževega kabineta. Odstop Crovetta, ki je upravljal monaške finančne zadeve. je bil sporočen že v .soboto, Četrta osejmost, ki je zapletena v škandal — zadnji predsednik upravnega odbora monaške banke Raoul Pez ni obsežena v vladni ostavki, ker ne zavzema uradnega položaja. Zelo verjetno pa bo moral odstopiti tudi on.
Na ta način se je kneževina izognila resni politični krizi, ki bi nastula z odstopom državnega sveta. Povod
za krizo je odkritje velikega primanjkljaja, ki je nastal v zadnjih mesecih v monaški banki zaradi nesrečnih špekulacij, v glavnem v zvezi s televizijo. Jamstvo za obveznosti banke je prevzela država. Upajo, da bodo položaj banke sanirali s prodajo vrednostnih papirjev, l^i so v posesti banke, zlasti 53.000 delnic družbe »Images et Sons«, ki nadzoruje televizijske postaje «Eužope I«, »Tele-Montecarlo« in »lele-Sarre«. Delnice so bile izdane po 10.000 frankov, ni pa še znano. za kakšen denar jih bo mogoče prodati. Na borzi doslej niso kvotirale, zdi se pa. da se zanje zanima več finančnih skupin.
Zaradi krize v Monaku je nenadoma odpotoval iz New Yorka v Evropo znani grški lastnik ladij Onassis, ki ima v rokah skoraj vse finančne zadeve državice Monako. O-nassis je med drugim glavni delničar »Morske kopališke družbe«, ki upravlja znamenito igralnico v Monte Carlu; ta družba je dejanski gospodar kneževine. Onassis je včeraj odpotoval iz Nevv Yor-ka s svojim osebnim letalom in se danes ustavil v Parizu. Pravi, da je pripravljen pomagati, če ga bodo naprosili.
razgovori so postavili osnovo za formulacijo novega indij-sko-jugoslovanskega dokumenta. ki bo prikazal Skupne poglede na mednarodni položaj in medsebojne odnose. Pomen tud ij sko-j u gos lov anskiih odnosov — ugotavlja »Borba« — prebega okvir obeh držav. Srečanje med obema državnikoma bo prispevalo k pospeševanju tistega družbenega razvoja v svetu, ki naj pripelje do novih odnosov med Evropo in Azijo, in k še večjem uveljavljanju dosledne demokratične orientacije v svetovni politiki.
BEOGRAD. 4.	— Zvezni
ljudska skupščina je nadaljevala danes z. razpravo o poročilu o razvoju gospodarstva v letošnjem letu. Skupščina je ustanovila anketno komisijo. ki bo proučila stanje na kmetijskih posestvih in vprašanje finansiranja melioracij. V odgovoru na izvajanja poslancev je Dobrivoje Radosavljevič prikazal med drugim podatke o stanju na kmetijskih posestvih. Od celotnega števila 952 državnih posestev je lani 284 posestev končalo poslovanje s skupna izgubo nad eno milijardo din, 308 z dobičkom 753 milijonov, ostala podjetja pa m svrjje. izdatke krila z dohodki. Radosavljevič je nadalje obvestil skupščino, da bo zvezni izvršni svet v kratkem predložil gospodarskemu odboru skupščine v proučevnje predlog sklepa o pooblastilu zveznemu izvršnemu svetu da lahko podvzame konkretne ukrepe za zagotovitev izvrševanja osnovnih postavk družbenega načrta, zlasti stabilizacije tržišča.
Zvezni izvršni svet je nadalje seznanil skupščino o delu komisije za razdelitev družbenega dohodka, komisije za predpise o kreditiranju in bančnem sistemu, komisije za predpise o zadružništvu in komisije za pred pise o obrti. Komisija za predpise o kr** ditiranju in bančnem sistemu je prišla do sklepa, da bi bilo treba spremeniti sedanji kreditni sistem in izvršiti reorganizacijo bančnega sistema z ustanovitvijo komunalnih bank, zadružnih in mestnih hranilnic, ki bi imele nalogo kreditirati manjša gospodarska podjetja tn potrošnike. Komisija za predpise • razdelitvi dohodka je ustanovila štiri podkomisije, ki proučujejo vprašanja družbenih skladov gospodarskih organizacij m občin, sistem plač v gospodarstvu ter vlogo občin in okrajev pri fomiranju plač, sistem planiranja, režim zunanje trgovine ter finansiranje in kreditiranje zunanjetrgovinskih podjetij. Komisija za zadružništvo je ugotovila. da je poraslo zanimanj* kmetov za zadružništvo in da so kmetje v nekaterih republikah že ustanovili specializirane zadruge.
BEOGRAD, 4. — Danes $e bilo uradno sporočeno, da sta se belgijska in jugoslovanska vlada sporazumeli, da povzdigneta svoji diplomatski zastopništvi na stopnjo veleposlaništev. Vladi sta prepričani, da bo ta sklep okrepil prijateljske. gospodarske in kulturne odnose, ki se srečno razvijajo med obema državama.
Predsednik indijske vlade Nehru govori v zvezni ljudski skupščini FLRJ
— a —
9. juliji 1*96
»TOM IS »HI I»\KV1
Na današnji dan je bila leta 1857 rojena znana prvakinja mednarodnega delavskega gibanja Klara Zetkin. Umrla je leta 1933.
Vi
II BRK miHflUIII P060DBI IH mtlflflRIIWDUmU
Policija
Danes. TOREK 5. julija
Ciril in Metod, Bogomila Sonce vzide ob 4.21 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.37. Luna vzide ob 20,03 in zatone ob 4 28. Jutri, SREDA 6. julija T Izaija, Domogoj
aretirala
Igorja Deklevo
utr |e med volno v 1.1945 koi nanizan sodeloval v Horni oroii coiottiievim agentom. v kateri le Ml eden izmed leh umi
V nedeljo zjutraj Je leteči oddelek tržaške kvesture, kateremu načeluje dr. Grappo-ne, aretiral znanega partizana, pripadnika GAP Igorja Deklevo pod obtožbo nenamernega umora nekega organa zloglasne Collottijeve fašistične re-publikinske tolpe v prvih me-secib 1*49. leta. Se pred kratkim smo poročali, da Je policija poizvedovala v stanovanje družine Sila v Ulici Gat-teri, v bližini katerega Je bilo dejanje Izvršeno. Ze takrat smo poudarili, da gre za dejanje. ki spada pod člen 19
mirovne pogodbe z Italijo, ki se Je obvezala, da ne bo preganjala in niti vznemirjala italijanskih državljanov, ki so od 1*. junija 1*40 pa do vstopa v veljavo mirovne pogodbe podvzemali akcije v korist zavezniških in združenih sil. Poudarili smo tudi, da spada omenjeno dejanje pod člen C. londonskega Memoranduma, ki prepoveduje preganjanje sleherne osebe, ki Je storila katerokoli akcijo v okviru borbe za rešitev tržaškega vprašanja.
Danes dodajamo še, da je
na podlagi omenjenega člena C Memoranduma poslal generalni vladni komisar posebno pismo državnemu pravdniku v katerem izrecno omenja, da določbe Memoranduma veljajo tudi za kazniva dejanja, ki so bila izvršena pred podpisom Memoranduma, čeprav Memorandum ni bil še formalno uveljavljen.
Ne samo zaradi enega, temveč zaradi vseh treh zgoraj navedenih vzrokov, policija ne bi smela aretirati Igorja Deklevo in nobenega drugega pripadnika partizanskega narodnoosvobodilnega gibanja. Ravno nasprotnol Morala bi izpustiti vse tiste antifašiste, ki Jih zaradi podobnih dejanj drži še vedno v zaporu. Zato upamo, da se bo to v najkrajšem času zgodilo, kajti v nasprotnem primeru prav zares ne vemo kaj bi rekli o veljavnosti svečano podpisane mirovne pogodbe, Memoranduma in pisma samega generalnega vladnega komisarja. Samovolja in nezakonitost ravnanja policije sta več kot očitni, zlasti še ker ni pri tem dejanju nobenega dvoma zaradi datuma, 'ker Je bilo storjeno pred zaključkom vojne v času borb proti nemškemu okupatorju in njegovim fašističnim hlapcem.
PRVI ZAKLJUČKI O USPEHU MEDNARODNEGA VELESEJMA
Pomembno priznanje Trstu
kot važnemu posredniškemu središču
Ugoden potek kupčij z zalednimi državami in L«vantom, kljub pomanjkljivostim pristanišča in birokratskim zaprekam
V nedeljo je tržaški velesejem zaprl svoja vrata za leto dni. Kakšen je bil letošnji uspeh glede obiska, trgovskih zaključkov; je velesejem izpolnil svojo nalogo kot tržaška manifestacija, ki naj odpre Trstu nove gospodarske možnosti. Na ta vprašanja odgovarja uprava tržaškega velesejma s prvimi u-radni-mi podatki.
Obisk velesejma se je letos povečal v primerjavi z lanskim letom za 10 odstotkov. To povečanje na prvi pogled ni ravno veliko, vendar pa v resnici govori, da se je zanimanje tako Tržačanov, kot tujcev za velesejem povečalo, saj spada prav obisk ve-
46. DAM STAVKE VARILCEV LADJEDELMICE SV. MAIIKA
Delavstvo zahteva od predstavnikov oblasti da se zavzamejo za takojšnjo rešitev spora
Delegacije varilcev pri raznih političnih strankah z zahtevo po sklicanju občinskega sveta, ki naj razpravlja o neznosnem položaju v CKUA • (ieoeralni vladni komisar dr. Pa* lamarn sprejel predstavnike štirih strank • Vodstvo CKIIA grozi z novimi suspenzijami
Stavka varilcev ladjedelnice Sv, Marka traja že 46 dni in ni še nobenega znaka, da bi se lahko v kratkem poravnal spor, ki je povzročil stavko. Zaradi stavke pa niso prizadeti le varilci, ki so že poldrugi mesec brez zaslužka, marveč tudi delavci, ki jih je ravnateljstvo suspendiralo, češ da je njihovo delo povezano z delom varilcev. Zato je razumljiva zahteva teh delavcev, naj se stavka razširi vsaj na vse delavstvo CRDA, ker drugače utegne trajati v nedogled, ker ravnateljstvo CRDa sploh noče popustiti in ga je treba prisiliti z odločnejšo akcijo, da se odpove svojemu trdovratnemu in negativnemu stališču.
Upoštevajoč zahtevo varilcev. je kovinarski sindikat Delavske zveze predlagal' kovinarskemu sindikatu Delavske zbornice, naj se stavka razširi, toda vodstvo tega sindikata kakor tudi tajništvo Delavske zbornice >« obotavljata in nočeta dati jasnega odgovora na omenjeni predlog, čeprav je vsakomur jasno, da je stavka samih varilcev neučinkovita, pa naj jim delavci še tako pomagajo z denarnimi prispevki. Že večkrat smo poudarili, da je vprašanje preseglo ožji okvir borbe varilcev ter da gre za interese vsega delavstva, za njegove pravice in svoboščine; skratka. vprašanje je postalo načelno in izid borbe varilcev ho pokazal, ali bodo delodajalci lahko nemoteno izvajali politiko vsiljevanja, ali pa se ji bodo morali odpovedati in se vrniti k edinim pravilnim metodam pogajanj in dogovorov. Saj drugače bi bili sploh odveč tovarniški odbori in sindikati in bi morali delavci le izvrševati povelja svojih gospodarjev kot za časa fašizma.
Po drugi strani Pa se varilci obračajo na predstavnike raznih strank, zahtevajo njihov skupen nastop in izredno >ejo občinskega sveta, ki bi bila posvečena vsa položaju v CRDA in na katerih bi ves občinski svet	enotno nastopil
proti samovoljnemu ravnanju ravnateljstva CRDa in njegovega snormalizatorjas inž. Pacchiarinija	Delegacija va-
rilcev je bila na sedežu Krščanske demokracije, kjer jo je sprejel član odbora, bivši general Carpi, ki je obljubil, da bo obvestil o stvari tajnika stranke Redenta Romana, ter dejal, da se stranka zaveda upravičenosti	borbe varilcev.
Delavci so nato odšli k prof, Lonzi, tajniku tržaške PSDI, k. jim je dejal, da je vodstvo stranke Že storilo potrebne korake za skupen nastop vseh strank, tako da bi njihovi predstavniki v občinskem svetu zahtevali	sklicanje nujne
seje, na kateri bodo obravnavali vprašanje. Končno so se delavci zglasili tudi na sedežu KPI, kjer so jim predstavniki izvršnega odbora obljubili vi-o podporo.
Včeraj je dr. Palamara sprejel predstavnike štirih strank, in sicer Rinaldinija za Krščansko demokracijo, prof. Lonzo za PSDI, dr. Morpurga za liberalce in Colmanija za PRI. Z njimi je razpravljal o poloiaiu v CRDA. Dejal je, da je že svoj čas stopil v stik s pristojnimi krogi, da pa so se pokazala pri tem velika nasprotja. Trudil pa •« bo nadalje za rešitev spora.
V ladjedelnici pa so se medtem razširile vesti, da bodo suspendirali nove skupine delavcev, kar bo le še bolj zaostrilo položaj.
sedoval tretjemu dnevu zasedanja, zaključil prvo nacionalno zasedanje o proučevanju trga.
Zaključeno zasedanje za proučevanje trga
nedeljo se je na univerzi j Učilo trodnev.no zaseda-posvečeno proučevanju
Zadnji dan je govori! Roberto Fazzi o vplivu, ima proučitev trga na
ke divtribucije. Prof. |3o Resta pa je v zaključ-i referatu združil trditve številnih govornikov, nakar je prof. Roletto, ki je pred-
Slovo 102. F. Vrbanca
ot timskih cospodaislttnikot
Sinod je bil na sedežu Slovenskega gospodarskega združenja poslovilni večer dosedanjega načelnika trgovinskega oddelka FLRJ v Trstu inž. Feliksa Vrbanca, ki zapušča po štirih letih Trst in odhaja na novo službeno mesto. Predsednik združenja se je u-gtednemu in med vsemi tržaškimi gospodarskimi operaterji cenjenemu in priljubljenemu inž. Vrbancu zahvalil za njegovo delovanje t) korist tržaških gospodarskih krogov in za vztrajno delo pri navezovanju in krepitvi gospodarskih stikom med Trstom, in Jugoslavijo. Predsednik združenja je odhajajočemu inž.. Vrbancu poklonil v spomin primerno darilce, njegovi soprogi pa je nameščenka združenja poklonila šopek cvetlic.
Inž. Vrbanac se je ganjen toplo zahvalil za lepe besede in obljubil, da bo tudi v bodoče. kjer koli se bo nahajal, vedno z veseljem spremljal in ie naprej po svojih močeh prispeval za nadaljnji razvoj gospodarskih odnosov v obojestransko korist.
Na mesto odhajajočega inž. Vrbanca pride dr. Bogo Pre-melč iz odseka^ - za zunanjo trporino pri Gospodarskem svetu v Ljubljani.
Inž. Vrbancu, ki je vedno pokazal razumevanje tudi za tisk, želimo tudi mi obilo 11-spehov na novem službenem mestu, novemu šefu trg. oddelka FLRJ dr. Premelča pa želimo, da bi uspešno nadaljeval delo svojega prednika.
nevarnejšo vrsto morskih, psov. Ulovila sta ga dva ribiča in sicer na močan jeklen trnek na jekleni vrvi. Po nemajhnem trudu sta ga potegnila v čoln. Na obali je pošast vzbujala veliko zanimanje in tudi zadovoljne komentarje ribičev, katerim so v zadnjih dneh morski psi pokvarili že več mrež.
Pošast sta ribiča odpeljala v glavno ribarnico, za svoj ulov pa bosta prejela nagrado.
Danes seja občinskega sveFe
Danes ob 18. uri bo redna seja tržaškega občinskega sveta. Na seji bodo nadaljevali z dnevnim redom sedanjega pomladanskega zasedanja, ki vsebuje poleg navadnih uprav-
nih-vprašanj ie nekaj važnih točk, ki bodo zahtevale daljše razprave. Zato se bo občinski »vet »estal tudi jutri ob
IS. uri.
Nezgodi na delu
Med delom v pristanišču «e
je včeraj dopoldne ponesrečil 53-letni Giuseppe Ballarin iz Ul. Guardia 44. Kos zeleza mu je padel na glavo in mu jo ranil. Odpeljali so ga v glavno bolnišnico, kjer so mu nu-čil 18-letni Vittorio Di I.ernia v dobrem tednu.
Tudi na delu se je ponesrečil 18-letni Vittorio Di Lernia iz Ul. Cattedrale 5. Ko je kopal jarek v Ul. Seganlini mu je kamen padel na desno nogo in mu jo nekoliko poškodoval. Ozdravel bo v treh di\eh.
leiejma v vrsto zelo redkih manifestacij, ki so zabeležile
letos napredek. Upoštevati namreč moramo, kot to tudi podčrtuje uradno poročilo u-prave, da se je obisk tako športnih prireditev, kot vsa-kevrstnih drugih zabavnih in Kulturnih prireditev v zadnjih dveh letih močno znižal in v nekaterih primerih zabeležil padec celo do 25 odstotkov.
Seveda se slišijo iz vrst obiskovalcev tudi številne kritike na račun velesejma, ki pa se v glavnem ne nanašajo na delovanje uprave. Mnogi obiskovalci pravijo, da je bilo tudi letos na velesejmu malo novosti, zanimivih artiklov, katerih ni mogoče videti po trgovinah v mestu-Te kritike nedvomno v precejšnji meri odražajo dejstvo, da tudi letošnji velesejem ni uspel pritegniti v večji meri tako razstavljavcev zaledja kot tudi prekomorskih dežel.
Vendar pa prve ocene kupčij, sklenjenih na velesejmu, govore, da se je prav glede udeležbe zaledja vendar naredil korak naprej.
Poročilo uprave tako pravi, da se je povečal obseg sklenjenih kupčij z- vsemi deželami zaledja, kot tudi z državami Levanta.
Tako so ' sklenili odlične kupčije za orodne stroje s kupci iz Levanta, Grčije. .Jugoslavije in celo iz Južne Afrike. Turbine in generatorje so kupili Madžari, številne so bile sklenjene kupčije za prodajo tekstilnih strojev. Jugoslovani in Libanonci so kupili obležnejše partije poljedelski^ strojev, jugoslovanske tn grške preproge so vzbudile izredno zanimanje itd.
Dejstvo, da se je povečalo zanimanje tako zalednih kot prekomorskih držav, da se je prav za te države povečal obseg trgovskih poslov, predstavlja za Trst pomemben uspeh in istočasno jasno govori, kam se mora usmeriti tržaško gospodarstvo.
Vendar pa je treba tudi ugotoviti, da tako zaledne kot prekomorske države ne morejo v polnosti izkoriščati vseh možnosti, katere nudi tržaško gospodmrMvoJ,fj okviru števil-
Proseški trojčki v inkubatorju
Morskega psa ujela na trnek
Včeraj zjutraj okrog 9. ure zavozil v barkovljanski portič majhen ribiški čoln z zanimivim plenom — morskim prom. Pošast sicer ni bila med največjimi ker je merila v dolžino le okrog 2 m. zato pa je spadala med naj-
je
Kot smo že poročali, je Livija Puntar, žena mesarja in posestnika s Proseka Danila Puntarja, pretekli četrtek rodila trojčke. .Ker so bile rojene predčasno — v sedmem mesecu — so jih morali takoj prenesti u otroško kliniko v VI. Manzoni, kjer so jih dali v inkubator (posebno ogrevalno napravo), v katerem bodo morale ostati skoraj 2 meseca. Sicer pa so punčke zdrave In Živahne.
nih tiskovnih konferenc so predstavniki teh držav jasno povedali, kakšnih izprememb žele.
Avstrijci so na svoji tiskovni konferenci ponovno o-pozorili, da mora postati trža-ško pristanišče konkurenčno, ker lahko le v takem primeru računa na uspeh v bitki s pristanišči, ki se bore za pritegnitev avstrijskega prometa. V ta namen je treba po njih mnenju znižati pristaniške tarife, okrepiti tržaško pomorstvo, znižati železniške tarife-skratka napraviti vse one ukrepe, katere tržaški gospodarski krogi že dalj časa zahtevajo.
Jugoslovanski predstavnik je podčrtal nevarnost administrativnih zaprek, ki ovirajo razvoj ne samo trgovinske izmenjave med Trstom in sosednimi jugoslovanskimi področji. temveč tudi izvrševanje posredniške vloge Trsta med celotnim jugoslovanskim in italijanskim gospodarstvom.
Predstavnik Nemčije je ponovil avstrijske zahteve in omenil tudi možnosti večjih kupčij z orodnimi stroji in drugo opremo.
Predstavniki treh arabskih dežel udeleženih na velesej mu. so obširno obrazložili svoje zanimanje za tržaško pristanišče kot nujnim posrednikom med njihovim tržiščem in obširnim trgom tržaških zalednih držav.
Zahteve in predlogi zalednih držav, ki so prišli do izraza med velesejmom, so izredno pomembni, saj jih u-resuičenje vodi do povečanja gospodarskih stikov in izvrševanja tradicionalne gospodarske vloge Trsta.
Kupčije na lokalnem trgu pa žal niso dosegle predvidenega obsega in so se 1 po prvih nepopolnih podatkih znižale v primerjavi s preteklimi leti, To gre deloma na račun ostre krize tržaškega gospodarstva. Številni razstavljavci pa poleg tega tudi ugotavljajo, da bi lahko zaključili mnogo več poslov, če bi Trst razpolagal z rotacijskim fondom in ostalimi obljubljenimi finančnimi sredstvi. Minoga zlasti italijanska podjetja so namreč računala na možnosti obsežnejših prodaj, katere bi nastale na notranjem tržaškem trgu z izvrševanjem načrtov o javnih delih, z gradnjo novih industrijskih podjetij s pomočjo rotacijskega fonda itd. Ta podjetja so bila razočarana, ker zaradi neizvršitve obljub tržaški trg teh možnosti ni nudil.
Zaradi živčnega zloma skočil v vodnjak
V prvih jutranjih urah včeraj si je vzel življenje 57-letni železničar Josip Perčič iz Sempolajg štev. 34. Okrog vratu si je privezal približno 15 kg težak kos tračnice in se vrgel v 10 m globok vodnjak pred svojo hišo.
Perčič, ki je imel že 36 let službe pri železnici, bi v kratkem stopil v zaslužen pokoj, pa verjetno ni mogel vzdržati, ker je imel slabe živce.
Njegova 34-letna hči ga je od daleč videla, kako je skočil v vodnjak. Zavpila je, pritekla k vodnjaku in klicala na pomoč. Domačini so obvestili gasilce na Opčinah in policijo in seveda takoj potegnili nesrečneža iz vodnjaka. Pa je bilo že prepozno in tudi gasilcem ni preostalo drugega, kot da poskusijo ie z umetnim dihanjem, toda brez uspeha.
O velikem italijanskem komediografu XVIII. stoletja Carlu Goldoniju je bilo na tem mestu in po drugih naših publikacijah (Gledališki list št. 2. 1947 -48, Zbornik 10 sezone SNG 195^ itd.) že toliko napisanegft, da mi danes ni treba več pisati o njem. Njegove «Primorske zdrahe« so se v dr. Ruplovi ponašitvi našemu občinstvu tako priljubile, da jih smatra nekako Za svoje. Poleg tega je nastal po zaslugi nekega tukajšnjega lokalnega (italijanskega) časopisa med gostovanjem našega SNG na Ljubljanskem festivalu s «Primorskimi zdrahami» tako imeniten nehoten dovtip, da se je moral vsak naš ljubitelj SNG in Goldoni-jeve nesmrtne komedije od srca nasmejati. Dotičm italijanski dnevnik je namreč napravil iz Goldonijevih aCožot-skih (po naše:	primorskih)
zdraha, o katerih je pisal že Goethe, slovensko šovinistično odrsko delo!
»Primorske zdrahe», kakršne smo gledali te dni na stadionu »Prvi maja, se od predstave, ki smo jo gledali v sezoni 1947—48, razlikujejo predvsem po večji dozi in-vencije in po močnejši dinamiki . Prirejene so za večji prostor, v katerem pridejo posamezniki in zlasti večje skupine do polnejšega izraza m do večjega akcijskega radija. Solidno podlago režije Mo-desta Sancina je očitno razgibal tn z norimi domisleki obogatil Jože Babič, kar je dalo uprizoritvi večjo pestrost in večji razmah. Scenografa Jože Cesar in inž. arh. Viktor Molka sla lium pričurada prril oči celotno obmorsko ribiško vas, v kateri se na ozadju vsakdanjega vaškega in ribi-
ZAKLJUČNA PREMIERA SNG NA STADIONU «PRVI MAJ»
CARLO GOLDONI:PRIMORSKEMME
(Le Baruffe Chiozzotte)
škega življenja odigrajo slavne Goldonijeve »zdrahe*. Ta scena je v resnici čudovito živa tn čeprav stilizirana, vendarle pristna, tako da se gledalcu v njenem okviru ni težko vživeti v samo zgodbo na o-dru. Scena in režija nam nudita tu redek primer popolnega sofkladja, medsebojnega dopolnjevanja in medsebojnega podpiranja. Obema režiserjema in obema scenografoma gre v veliki meri zasluga za prodoren uspeh uprizoritve. Pri tem ima velik delež tudi imenutno Ruplovo prelitje Goldonijeve govorice v naše zapodnokraško narečje.
Vse ostalo so k uspehu doprinesle odlične kreacije posameznikov in učinkovite skupinske scene. Naj pri tem ne pozabim izvrstno vskladenega nastopa folklorne skupine Brežanov pod vodstvom Olge Gorupove in glasbenega pri-sjjevka tamburaškega zbora iz Skorklje.
Naravno je. da so tokrat tisti igralci, ki jim je bilo zapodnokraško ali vsaj tržaško okoličatisko narečje položeno tako rekoč že v zibelko, odnesli najmanj kar se ponori ce tiče — levji delež. Vsem ostalim, zlasti onim, ki so se šele p red nedavnim seznanili našim primorskim narečjem, jip gre zasluga, da so storili čim več. da bi se svojim tovarišem tudi jezikov-
no čim bolj približali.
Ze v prvem poročilu o uprizoritvi »Primorskih zdrah» je moj kolega opozoril na kabinetno kreacijo Modesta Sancina, ki je v dobrodušno modrem ribiču Lipelu ustvaril mojstrski karakteren lik. Mo-dest Sancin je »el daleč preko gole komične tipizacije in nam je z Lipetom podal živ in prepričljiv značaj, ki sicer s svojo jecljajočo govorico za-bava, a pod čigar kožo vendarle čutiš živega, dobrega in poštenega človeka. Zato Sancinov Lipe ni samo zabaval, ampak tudi ganil gledalca.
Tea Starčeva, ki je. v zadnjih nekaj letih napravila skokovit razvoj, je Terezki tako zlezla pod kožo, da se je v resnici zdelo, kot bi bila vloga zanjo napisana. Vse na njeni Terezki je bilo pristno, ud govorice pa do karakterizacije v igri. To je bilo v resnici ribiško dekle iz obmorske vasi, na pol natnno, na pol prefrigano, predvsem pa možitve željno- Njej ni bila potrebna nobena tipizacija; Tea Starčeva je bila kratko iil malo Terezka.
O Valeriji Silovi sem pisal na drugem mestu f«Zbor-nik desete sezone SNG«), kako /e bil njen igralski razvoj .o dobo fašizma jirelrgun. Toda v Toni je Silova tako pristno odrsko zaživela, kakor da bi te prekinitve ne
bilo. S jitittno
zarufila tudi živo
gt gorico j*
tvo igro in nam ustvarila lepo eaokroten odrski lik tipične žene iz obmorske vasi.
Tudi An lob Požar je Icot Mat,evž v domači govorici
pristno zaživel in postavil pred nas karakter no komičen tip, ki se je dobro prilegel v celotni okvir predstave.
Temperamentna Pepka se je '/.lati Rodoško vi izvrstno prilegala. Njena igra je bila naravna, njen nastop dinamičen in eksploziven. To je. bil živ lik, ki je deloval neposredno na občinstvo.
Med nosilnimi kreacijami je bil tudi čolnar Tomaž Silvija Kobala. Imenitno je pogodil karakter malce vsiljivega, sicer pa dobrodušnega vaškega fanta, ki je dejanski povzročitelj «zdrah iz niča«. Tu je prišla Kobalu njegova okretnost kakor nalašč; bil je ves kakor na vzmeteh, prava vaška vrtavka, živ lik, ki se je lahko na široki pozornici polno razmahnil.
Jožko Lnkeš je adjunkta Izidorja z veliko veščino zgradil iz kopice dobro povezanih drobnih karakterizacij, ki so dale kot končni rezultat izvrstno postavljen karakterno komičen lile. Igralsko je bil njegov Izidor med najbolj dovršenimi kreacijami, ki mn navrh vsega tudi ni manjkalo človeške toplote.
Med izrazitimi tipi je bil sodnijski sluga Drobant Josipa Fišerja, ki je svoj lik ka-rakteriziral z učinkovitimi domislicami, tako da smo ga občutili kot življenjsko pristnega. Tokrat je fišer šel preko stroje stereotipne komike in vam prikazal nov in svojski lik.
Stane Raztresen je podal v brkatem Jožetu krepkega možaka iz ribiške nasi, ki je temperamentno razgibal sceno ob
svojih nastopih.
Simpatičen vaški fant in ljubimec je bil kot Tine Julij Guštin, ki mu ni manjkalo mladostnega opnja in zanesenosti.
Se bolj dinamičen n svojem Ijubittičevstvu in zanesen ja-štvu je bil Miha Baloh kot Džovanin, morda človeško splošnejši in manj «ribiško» individualiziran.
V tern smislu bi tudi označil liriko Štefke Drolčeve, ki je s svojimi priznanimi umetniškimi sredstvi ustvarila ljubezniv dekliški lik poln prisrčnosti z manj ambientalno tipičnimi potezami.
Krepko začrtan ženski lik je ustvarila Ema Starčeva v vlogi Vane. Njen nastop z adjunktom je bil poln ljubeznive komike, ki je užgala občinstvo.
Simpatično se je odrezal mladi Vojko Cesar kot prodajalec kostanja. Prav tako je bil opazen Edvin Sva b kot adjunkton služabnik.
Igro je poživila cela vrsta #nemih» tipov in nastopi večjih skupin.
«Zdrahe» so v taki uprizoritvi doživele pri občinstvu prodoren uspeli, ki je nagra-jalo posamezne igralce in nastope pri odprti sceni.
VLADIMIR BARTOL
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
7.» Trža&ko ozemlje
Velika uprizoritev na prostem
na stadionu aPrvi maja, Vrdelska cesta 7
CARLO GOLDONI
»PRIMORSKE ZDRAHE"
(»LE BARUFFE CHIOZZOTTE*)
Ponašil dr. MIRKO RUPEL Režija: JOŽE BABIC in MODEST SANCIN Glasbena priredba: O. KJUDER. Ples: O. GORJUP.
Scena: JOŽE CESAR in inž. arh. VIKTOR MOLKA
Godi se v primorski vasi v starih časih.
UPRIZORITVE danes 5., Jutri C. in v četrtek 7. Julija
Naslednje predstave bodo najavljene po dnevnem časopisju in radiu.
Pričetek ob 21. uri — konec do 23 30 ure.
Pri veliki uprizoritvi na prostem sodelujeta folklorna skupina iz Brega in tamburaški zbor iz Rocola
Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 13. in od 17. do 19. ure v Ul. Roma 15 II. ter eno uro pred pričetkom vsake predstave pri blagajni na stadionu.
Danes zvečer odpelje na predstavo poseben avtobus (La Stradale) iz Doli ne skozi Boršt ob 20. uri. Povratek takoj po predstavi skozi Boršt v Dolino.
Otvoritev operne sezone na gradu Sv. Justa
V ččtrtek ob 21. url bo na Eradu otvoritev tradicionalne poletne operne sezone s prvo predstavo Bizetove opere «CARMEN».
Opero bo dirigiral dirigent Ma. rio Parenti, v glavnih vlogah pa bodo nastopili: Pia Tassinari in Roberto Turrinl, Marcella de Osma, Pietro Guelfi, Prva plesalca Nives Poli in Fernando Zanoli. — Prvi plesalec Guido Guidi.
Sodelovali bodo orkester Tržaške filharmonije, zbor in baletni korpus gledališča Verdi, prvi pod vodstvom dirigenta A-dolfa Fanfanija drugi pod vodstvom Nives Poli, ki je oskrbela tudi koreografijo. Režira Aldo Vassallo.
Pri blagajni gledališča se ie začela in se nadaljuje prodaja vstopnic za prvo predstavo.
Cestni divjak
Ko je včeraj dopoldne 59-letna Alojzija Valič, poročena Majovski s Proseka štev. 294 stopila iz avtobusne postaje v Trstu na ulico, jo je povozil neki motorist, ki je nato podlo zbežal.
Ženska si je pri padcu ranila levo nogo. Odpeljali so jo v glavno bolnišnico in bo ozdravela v 10 dneh.
Plamen močno opekel.... štiriletnega otroka
Brezskrbni otroci delajo velike preglavice svojim staršem in so zaman vsa svarila in na-svetj. V Ul. Gambini 12 je včeraj 4-letna Graziella Giurma-ni prižgala kuhalnik na plin ko je njena mati prala v sosednji sobi. Plamen jo je opekel po obrazu in po prsih zelo hudo, saj je deklica dobila e-nkline prve in druge stopnje.
10.000 lir je izgubila
Ubogo tirolsko dekle, ki je nedeljo zvečer prišlo iz Milana v naše mesto na obisk k svojcem, je včeraj dopoldne zgubilo med Ul. Monfort in Ul. Ciamjcian lO.OOD-lirski bankovec. ' Pošteni najdilelj naj izroči bankovec družini Scrivani v Ul. Monfort 8.
TEČAJ ZA POUČEVANJE PETJA, namenjen dijakom, učiteljem, duhovnikom In pevovodjem, bo trajal od 15. julija do konca avgusta t. I. In sicer vsak torek In petek od 4. do (.39 pop.
Kdor se namerava udeležiti tečaja, naj se priglasi do t. t. m. po dopisnici na naslov: IVAN GRBEC, Skedenj, Ul. Pane bianco it. It.
PREDEN GRESTE na DOPUST
se naročite na
»PRIMORSKI DNEVNIK..
Pošljemo vam ga v katerikoli kraj.
15-dnevna naročnina
200 lir Telefonirajte na št 37338
LJUDSKA KNJIŽNICA v Trstu bo zaradi počitnic zaprta od 7. julija do 7. avgusta t. 1.
Matere, dekletal Dospela je vaš* revija »NASA ZENA* . štev. t.
Cena 7] lir.
Ljudska pronvata
Seja izvršnega odbora Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo v petek I. julija t. I. ob 2t. ur' na sedežu SPZ v Ul. Roma 15-lL PD »Ivan Cankar* vabi odbor-ke na sejo, ki bo danes 5. rn, ob 20.30 v društvenih prostorih.
Razna obvestila
Lukefcteeva grafična mapa je na razpolago interesentom pri Slovenski prosvetni zvezi v Ul. Roma 15-11.
* X tfe 11
V soboto ». In v nedeljo 10. julija priredi SPDT izlet na Viš. Vpisovanje dane* m jutri od 19. do 20, ure v druitvemti prostorih v Ul. R. Manna 29-11.
" —	'P'"	—o— ------ r—
fld vterai do danes
ROJSTVA. SMRTI IN POHUKK
Dne 3. m 4. julija 1955 se ie rodilo v Trstu 12 otrok, umgfci je 10 oseb, porok je bilo 9.
POROČILI SO SE: mesar Silvano Divi* in gospodinja (Jo-Mantina Kreoni; uradnik ueni,,Liro Meincagli in gospodinja Maria Lidia Viti; geometer Gu-glielmo De Poli rn gospodinja Lillana Sandrin; mehanik Francisco Dascanio in šivilja Maria Bone-tti; profesor Pavel Merku in visokošolka Marta Jerič; prodajalec rib Guglitlmo Cappon 'n uradnica Maria-Lena Schvveuzer; uradnik Osvaldo Paronuzzl in uradnica Rosalia Lo Casio; šofer mehanik Giuseppe Voci in šivilja Grma Deliasama; pleskar avtomobilov Luigi Stor rn gospodinja Anna Dandri.
UMRLI SO; 43-letna Maria Makovec	por.	Righetti;	68-letna
Francka Markuža vd. Pipan; 66-letni Ruggero Pozzar; 94-1 etn I Andrea Pino; 82-letna Italia Feo-li por. Fabris; 55-letnj Gugliel-mo Favetta; 2-letni Mario Lu-ciano	Gotti;	77-letna	Avgusta
Kocian vd. Ferlani; 5t-letni Roberto	Belleli;	75-letna	Gioseffa
Godina vd. Franci a ^
VREME VČERAJ
Najvišja lemperatura 26.5, nujni/ja 18.3, ob 17. uri 25.8, zračni tlak 1009.1 v upadanju, veter H km severozaliodnik, vlaga 67 odrtol., padavine 6,1 mm, nebo 7 desetin oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24.2.
nossettt. Zaprto zaradi počitnic. Excetsior. ib.30: «Tot6 in Karlina«, Toto, A. Ferrero,
Femce. 16.00: »Nevidna patrulja«, John VVayne, Aolhony Quir)n. Nazionale. 16.30:	»Dogodivščine
Robinsona Crusoeja«, Dan O’ Herllng.
Fhoorannnatico. • Zaprto zarad' počitnic.
Supercibuma, 16.30: »Kraljica Far VVesta«. K. Heagan. G. Evans. Arcobaleno. 16.30:	»Na pol ju-
nak«, R. Skelton, J. Hag-eo. Astra Rojau. 16.00:	«Streljanje
ob zori«, P, Laurie, R. Cal-houn. Mladoletnim prepovedano.
Capitol. 16.30: «Babilonska kurti-zana«. Rhonda Fleming. Mladoletnim prepovedano.
Cristallo. 16.00: »Megla na Ro-kavskem prelivu«, E, Wit(iams, F. Lamas.
Grattacielo. 16.30:	«Kardinal
Lambertini«, N. Gray.
Alabarda. 16.00: »Vsi smo ubijalci«, M. Monlondy, C. Laydn. Mladoletnim prepovedano, Aurora. 16.30:	»Krivec	je mčd
nami«, f.. 0’Brien, J. Agar. Armouia 16 00. »Kraljica Kristl-na«, G. Garbo, J. Giibert. Ariston. 16.00: »Postržek 53», M.
Hore, H. Vldal.
Garibaldi, i6.uu: »Maščevana«. M.
Vitale, A. Fernese,
Ideale. 16.30:	»Stolp čudežev«,
, G. Rollin.
■mpero. 16.00: »Casta Diva«, A Lualdi.
Italia. 16,00: »Zavržena«, Alberto Farnese, Helene Kemy. s. Marco. Zaprto zaradi počitnic. Kino ob morju. Danes zaprto. Jutri: »Jolanda in kralj sambe«, F. Astaire.
Mootruo. 16.00 «Zakon«, R. Ra-»cel, A.	Sordi .
Savooa. 16.00:	»Rojena za lju-
bezen«, K, VVilliams. viale. 16.00:	»Zvonilo je«. J.
, Payne.
Vittorio Venelo. 16.00:	»Moulin
Rouge«, J. Ferrer Azzurro. 16 00: »Krvnik iz Lilla«. Ueivedere. Zaprto.
Marconi. 16.30: »Skrivnostna vrata«, V.	Johnson.
Massimo. 16.00: »Napad v džungli«, R. Urquhart Novo ctOe. 14.30: ' »Puščava, ki živi«.
Oaeon. 16.00: »Neron in Mesali-na». J.	Šanson.
Radio, 16.00: »Napravite prostor za mušketirje«, Y, Sansuri. Venezia. 16.00: «Ne uklonim se nasilju«, Mac Douald Carey. Skedenj. 18.00: »Neizprosni«
Kino na	Opčinan.	is.ut1:	»Sčil
Falworthovih». T. Curtis, J. Leigh.
POLETNI KINO Arena del flori. 20.30: »Adam in Evelina«, J. Simmons,
Ariston. 20.45: »Postržek 53», M. Fiore
Paradiso. 20.30: »Meje prepove.
danega«. A. Corsi.
Ponziana. 20.30: »Klanje pri Fort Apacheu«, J. Wayne.
Rojan. 20.15; «Primula Rossa z Juga«, J. Payne.
Garibaldi. 20.15: »Maščevana«. M Vitale.
Secolo. 20.30: »Lep plen«, Y. Dt Carlo.
TOREK, J. JuIIJa 1935 TUNI' PUHTAJA A
11.30 Zabavna glasba; 12.00 Predavanje: Spominski in računski umetniki; 12.10 Za vsako*ar nekaj; 12.45 Kulturni obzornik; 12.55 Operni dueti, kvarteti im zbori; 13.30 Glasba po željah;
17.30 Plesna čajanka; 18,00 Čajkovski: Koncert v D-duru; 18.33 Koncert baritonista Marijana Kosa: 18 53 Medigra: 19.00 Chopinove Fantazije; 19.15 Radijska univerza, 19.30 Pestra glasba;
20.00 Šport: 20.05 Gershvvin: Kubanska uvertura; 20.30 Phil Spi-talny in Fred VVaring; 21.00 Radijski oder: Ocvirk: Iz starih časov 22.30 Priljubljene lahke melodije; 23.00 Večerni ples; 23.30 Glasba za lahko noč.
K 4» P K It
Sluveiiska poročila: 6.30. T.45. 13.30. 14 30. 19.30 In 23.30 Hrvaška poročila: vsak dan 0»
20.20.
Italilanska poročila: 6.15 12 30,
19.00 111 23.00.
6.40 Jutranja glasba: 7 00 Koledar - vremenska napoved - napoved časa; 7.05 Glasba za dobro jutro; 7.25 »Mouilin Rouge« . poje Felicia Sanders z orkestrom Poul VVeston; 7.30 Za naše žene;
12.00 Ritmi in pesmi; 14.00 Od melodije do melodije- 14.49 Kulturno Zivijenle na 'Primorskem; 14.50 Vaški oktet: 17.20 Priljubljene plesne melodije; 17.45 Veseli tirolski napevi; lg.20 Claude Debussy; 19.15 Spor«
20.00 Pisana glasbena paleta;
20.30 George-s Bizet: «Carmen», opera v 4 dejanjih; 22. Ple»n* glasba.
» 1.0 V 14 N I .1 A
327,1 m. 202.1 m, 212.4 m Poročila ob 5.00. 6.00, 7.00. 12.30, 15.00. 17 00 m 22.00
12.00 Opoldanski spored lahk* glasbe; 13.10 Pester soored operne in solistične glasbe; 14.40 Slovenske narodne pesmi poje vokalni kvintet »Anton Neffat«; 15.15 Želeli ste — poslušajte!;
16.00 Utrinki iz literature - Cvetko Zagorski: Velika stvar; 16.20 V svetu opernih melodij: 18.00 Zdravstveni nasveti; 18.10 Poje Ljubljanski komorni zoor; 18.30 Športni tednik; 19.00 Zabavn« glasba; 20.00 Pojeta zbor Slovenske filharmonije in Akademski pevski zbor; 20.40 I. stern in A. Zakin izvajata virtuozne skladbe za violino in klavir- 2100 Radijska igra - Dušan Radovič-Ladja »Maščevanja«; 21.45 Lepe melodije.
TKI KV 1X1.1 A
17.30 Zena In dom; 2100 Semafor; 21.25 Film «Osamljena».
T K S I Ul. sv Fran. čiška 20/11L tel. 37-338 sprejema In-serate. malt oglase, osmrtnice u» cnrugo
od 8. do 12.30 in od 15. do . .	18. ure.
ZOBOZDRAVNISKI A MBULATORIJ
Dr. A. M. Sancin
zobo/dravnik-kirurg Ustne in zobne bolezni, zobne proteze.
Sprejema od 10. do 12. in od 15. do 19. ure. Ulica Torrebianca 43-11. (vogal z Ul. Uarducci) tel. 37-118
ADRIA EXPRESS
TRST - Ulica Uicerone 4 tel. 29-243
IZLETI 12. - 17.8.1953 v PARIZ in na DUNAJ
POČITNICE OB MORJU. V HRIBIH, OB JEZERIH
Predstavništvo za zdravilišči RADENSKA SLATINA in DOBRNA (Celje)
pezion po 1700 lir (v ceni so všteti zdravniški pregledi in zdravstvene ureditve)
Preskrba trgovskih, navadnih, turističnih in tranzitnih vizumov za JUGOSLAVIJO
Prodaja voznih listkov za avtobusne proge iz TRSTA v VELDEN (Vrba) WOER-THER SEE (VrbskoJezero) - CELOVEC -GRAZ, odhodi v četrtkih in sobotah ob 7.45 TQLMEZZO . RAVA-SCLETTO, dnevni odhodi ob 8.30 JEZERO CAVAZZO, v nedeljah ob 7.30 CANAZE1 - ORTISEI, v torkih, četrtkih, nedeljah ob H z zvezo za PRIMIERO. CORTINO, MOENO, MEHANO. GRADEZ - dnevni odhodi ob 8.30 MILAN - dnevni odhodi ob 21
GENOVA - v ponedelj.
kih. sredah in petkih
ob 21
COMO - CHIASSO, odhodi ob torkih, četrtkih, sobotah in v nedeljah ob 21 UDINE - dnevni odhodi ob 6.30. 7.30, 8.30 BELLUNO - dnevni odhodi ob 6.30 TREVISO - dnevni Odhodi ob 8.30
BOLEHATE
P
I
)
T
E
na jetrih, na žolču, na ledvicah, na ženskih motnjah, na izčrpanostih
RADENSKO
NARAVNO RINRRAL,NO VODO
S PROSLAVE 50-LETNICE .VIŠAVE" NA KONKONELU
Naše ljudstvo se zaveda pomena delovanja prosvetnih društev
Osemnajst še živečih ustanovnih članov «Višave» je prejelo lične spomenice - Na proslavi so sodelovali štirje pevski zbori
Na Konkonelu ni že dolgo bilo toliko ljudi kot v nedeljo popoldne. Čeprav privabi lepo nedeljsko popoldne taka izletniška točka kot so Fer-lugi, mnogo ljubiteljev naravnih lepot, je bilo to nedeljo po vseh cestah in poteh, ki vodijo v to prijazno vasico nad Trstom, precej več izletnikov, ki so hiteli na proslavo Ferlugovcev.
V opuščenem kamnolomu pod Vršičem so podjetni domačini uredili na zelo posrečen način prostor za prireditev in pri tem spretno izkoristili vse zidke, «trese» in ravnino, da so postavili oder. prostor za poslušalce, paviljone in celo garderobo. Ta kava se je izkazala za take namene kaj primerna, ker je zelo a-kustična in zato lahko nastopijo tam tudi manjši ansambli.
Po pozdravnih besedah predsednika prosvetnega društva »Višava« je domači pevski zbor zapel pod vodstvom prof. Karla Boštjančiča «Kon-konelsko«, ki jo je zložil ob
Sedanji predsednik prosvetnega društva »Višava« IVAN ANDOLSEK
ustanovitvi «Višave» pred 50 leti Maks Bareto in ki jo je zs to priložnost predelal prof. Boštjančič.
Tej pesmi, ki jo imajo Fer-jugovci za nekako himno, je iledil govor,
■ V svojem govoru je Stanko Andolšek podal kratek pregled delovanja »Višave« od u-»lanovitve do danes in orisal fazmere, v katerih je mlado prosvetno društvo delovalo, in težave, s katerimi se je moralo v 50 letih svojega obstoja boriti. Toda vse je bilo premagano, ker so bili Ferlu-govci složni, ker so si želeli prosvete in napredka. Prav »Višava« in njeni voditelji i-tnajo zasluge, da ne živi Kon-konel več v taki zaostalosti kot nekoč, ker je korakal skupno z drugimi primorskimi varmi po poti napredka in prosvetljenosti. Pokojni Vence Ferl.uga, Matija Čebule, Maks Bareto, ki so ustanovili »Višavo«, iq sedanji njeni učitelji Karel Boštjančič, Nanko Fer-luga, Ivanka in še vsi, ki po svojih močeh pomagajo, da to
prosvetno društvo tako lepo deluje, zaslužijo za svojo požrtvovalnost vse priznanje in pohvalo.
Po govoru je predsednik «Višave» izropil ’ osemnajstim jje živečim ustanovnim članom «Spomenice», nakar sb šledile čestitke in voščila raznih organizacij in posameznikov »Višavi« ob jubileju. Zatem je domači pevski zbor zapel še Nedvedovo «Nazaj v planinski raj« in Bo.št jančičevo «Naš Kras«, ki je ob spremljavi harmonike navdušila poslušalce Pevski zbor «Višave» se odlikuje po lepih in nežnih ženskih glasovih, ki ve zlivajo v prijetno celoto z moškimi. Vse hvale je vredno, da je v zboru precej mladih moči, kar kaže, da mladi Ferlugovci nic ne zaostajajo za svojimi starši in da se po njih zgledujejo.
Za «Višavo» je nastopil nedavno obnovljeni pevski zbor od Banov, ki ga vodi mladi domačin Berto Vidau. Zapel je narodno ,«Visoka je gora«, Boštjančičevo «Kaj pa je tebi, deklica« in «Puntarsko». Kar presenečeni smo bili ob tako lepem izvajanju tega mladega zbora, v katerem poje skoro sama mladina. To se pozna tudi pri izvajanju, ki kaže s svežimi glasovi vso silo mladosti. Mladi dirigent, čeprav še začetnik, je spretno vodil zbor ter znal uporabiti vse prednosti' svojih pevcev, da je pesem zadonela čisto in ubrano. Banovcem iskreno čestitamo k tako lepemu uspehu.
Kot tretji zbor je stopil na oder pevski zbor prosvetnega društva Lonjer-Katinara. ki je zapel Foersterjevo «Naše gore«, Venturimjevo »pozdravljena domovina«, Aljaževo »O-pomin k veselju« in Laharnar-jevo «Poz'dravlJam te, Vipavski dol«. Izmenoma sta dirigirala Lavrenčič in Cok. Ta zbor nam je že tolikokrat dokazal svojo kvaliteto, da bi na tem mestu težko kaj mogli dodati. Kot celota se zbor odlikuje zlasti po sigurnem nastopu in ubranosti glasov. Izvajanje vseh štirih pesmi je bilo brezhibno m je navdušilo poslušalce.
Anica ^orjanova, ki je v nasleijnji točki nastopila kot, solistka V baletu »Ruski ples«, je dokazala svojo nadarjenost v tej" umetnosti in to’ gledalci dali ž t e j mladi plesalki priznanje z močnim ploskanjem.
Enako so navdušili gledalce plesalci iz Podlonjerja, ki so ob spremljavi harmonike izvajali svojo točko.
Kot zadnji zbor je nastopil pevski zbor »Vesna« iz Križa, ki ga vodi Frančko Žerjal. Zapeli so Venturinijevo »Lovsko«, Mirkovo »Kolo« in Hajdrihovo ((Jadransko morje« Lepo ubrani glasovi so napolnili ves prostor, čeprav so peli na prostem. Pevovodja Žerjal vodi zbor z odločnostjo in spretno.
Spored je zaključila dramska skupina prosvetnega društva «Gaj» od Banov, ki je izvajala Ogrinčevo veseloigro »Kje je meja«. To društvo je
na tej prireditvi pokazalo, d*a goji vse panoge prosvete in da ima pri tem že jako lepe uspehe.
Prezreti ne smemo tudi bar-kpvljanrke godbe, ki je pred pričetkom sporeda in med odmori izvajala skladbe, ki so dvignile že itak dobro razpoloženje med številnim občinstvom.
Nedeljska proslava na Konkonelu je pokazala, da se naše
ljudstvo zaveda pomena, ki ga imajo prosvetna društva za kulturni dvig našega človeka.
Prosvetna društva so tista žarišča napredka, kjer delovni človek najde pouk, razvedrilo in zabavo. Ferlugovci so spoznali važnost prosvetnih društev že pred 50 leti, ko so si ustanovili »Višavo« in se s tem uvrstili med napredne primorske vasi.
— ko — šek
Duna jski jjlas o Južnem Tirolu
eOesterreichische iVeue Tageszeitungs. ki jo imn-jo za plašilo zveznega kanclerja ing. Juliusa Raa-ba, j« v troji izdaji od IH. junija t■ l. objavila uvod-"*k, ki ge v celoti prinašamo v slovenskem prevodu. da bi našim iitute-1 jem objasnili, kako gledajo na Dunaju na vprašanji Juine Tirolske.
»Okoliščina, da se novi odnosi med Italijo in Avstrijo, ki je zopet pridobila svojo suverenost, začnejo z napadom na Južni Tirol, pomeni najbolj grobo žalitev, ki jo je mogoče zadati politični časti Italije, hkrati pa pomeni hudo oškodovanje italijanskih koristi.« Te trditve ni izrekel neki Tirolec, ampak neki Italijan v nekem neapeljskem liberalnem listu. Bil je glas
Na sobotni predstavi »Primorskih zdrah«, ki jih Slovensko narodno gledališče uprizarja te dni na stadionu «Prvi maj«, so člani SNG dobili mnogo cvetja. Na sliki vidimo Igralce, ko se zahvaljujejo občinstvu za cvetje
11 azsodnosti, tiste razsodnosti, ki bi si mi želeli, da bi našla pot tudi v pristojne kroge, ki ie mesece mirno gledajo, kako se nacionalistični val zaganja v življenjske temelje •lužnega Tirola in stalno krši pariški sporazum med Italijo in Avstrijo, ki je zasidran tudi v italijanski mirovni pogodbi.
Avstrijsko ljudstvo pričakuje, da se bodo z uradne avstrijske strani podvzeli energični koraki proti naraščajoči diskriminaciji in oškodovanju koristi južnotirolskega ljudstva. Nesporno je, da se naseljevati je Južnega Tirola po Italijanih jorsirn na način, ki ni le v nasprotju z duhom, ampak tudi s črko pariškega sporazuma. Italijanski del južnotirolskega prebivalstva je znašal leta 1!)18 7 odst. in se je med tem časom povišal že na več kot 33 odst. Imamo i-lulijanske šoviniste, ki so se pokazali zlasti v teh dneh, in ki izjavljajo, da bo južnotirol-skp vprašanje v kratkem prenehalo obstajati. Storilo bi se vse, da bi premestili ameriške čete v Južni Tirol in da bi iz njega napravili vojaško področje. To bi opravičilo nadaljnji dotok italijanskih delavcev, kar bi dokončno uničilo nemško večino.
Jasen namen je razviden tudi iz tega, ker so z dekretom vladnega komisarja celo razveljavili državni zakon proti vseljevanju v mesta — ki je imel namen pobijati neurejeni dotok v mesta (v Južnem Tirol h v Boce n), da bi tako pospešili naseljevati je. Državni podtajnik v italijanskem predsedstvu vlade Scal/aro je izjavil, da bi italijanska vlada morala bolj kakor doslej gospodarsko podpirati Italijane v Južnem Tirolu. Dejansko je
r
ZANIMIV MEDICINSKI PRIMER NA ZAGREBŠKI KLINIKI
.J
Peter Rajčevič je 21-leten rdečelas mladenič iz Banjaluke. Je sin meščanske družine in je dokončal srednjo tehnično šolo. Po odsluženju vojaške službe se je zaposlil v neki tovarni v Banjaluki in njegovi predstojniki ga'smatrajo kot enega najboljših delavcev v njegovi stroki.
Ko je bilo Rajčeviču 17 let, je čital v neki brošuri o nenavadnih ljudeh v svetu, ki ■•n ukvarjajo z najrazličnejšimi stvarmi. Cital je med drugim tudi o ljudeh, ki jedo britvice za britje. In Rajčevič se je tudi sam lotil takih poizkusov.
To. kar se je pred kratkim zgodilo v zagrebškem zavodu za rentgenologijo na medicinski fakulteti, dokazuje, da njegovi poizkusi niso bili zaman. Na eni strani ekrana je stal Peter Rajčevič, gol do pasu, na drugi strani pa je bilo kakih deset rentgenologov. Se pred tem je Rajčevič popil ampulo barijevega sulfata, ki ga po navadi dajejo pred pre-
21-leten Banjalučan požira trde predmete: žeblje, brivske britvice, kose gramofonskih plošč, male žarnice in drugo, ne da bi mu to kakorlioli škodovalo
mm
Živeči ustanovni člani prosvetnega društva »Višava« so na nedeljski proslavi 50-letnlce društva dobili spominske diplome. Na sliki v prvi vrsti slavljenci z diplomami
S
...
Pevski zbor prosvetnega društva »Višava« Je ub 5U-letnicl društva v nedeljo dubit mnogo daril. Na sliki vidimo sedanjega pevovodjo prof. Kar\« Boštjančiča ob lepem vencu cvetja, v ozadju sedanji pevski zbor
gledom, da bi 1 laže opazovali premikanje predmetov po prebavnem traktu. In Peter je začel požirati različno šaro: Žeblje, malo žarnico, ampulo itd. Skozi motno r-teklo rentgenskega aparata so se videli obrisi predmetov vse od tedaj, ko jih je pogoltnil, pa skozi požiralnik do želodca, kjer so se pomešali med želodčne sokove, razen žarnice in ampule, ki sta ostali na vrhu. Ves ta proces so zdravniki sproti snemali.
Nenadoma je Rajčevič rekel; »Pazite, sedaj bom pojedel košček gramofonske plošče« In v tišini mračne rentgenske dvorane Se je zaslišalo hrustanje gramofonske plošče, ki je nato v koščkih počasi lezla skozi požiralnik vse do želodca. 7, majhnimi presledki se je Rajčevičevo «kosilo» nadaljevalo med splošnim začudenjem in številnimi vprašanji, ki vo mu jih sproti postavljali zdravniki; Toda Rajčevič ne požira velikih kosov kar tako, ampak jih celo grize. Pri samem pregledu so zbrali kar veg kosov kovanega denarja in mladenič jih je grizel in požiral. Pregled se je nadaljeval in v tem času so manjši kosi, ki jih je Rajčevič že prej požrl, prišli že v tanko črevo, dočim sta žarnica in ampula še vedrio plavali na površini želodčnih sokov v želodcu. Eden zdravnikov, ki je Vse to opazoval, je rekel; »Dvomim, da bo žarnica šla dalje, ker je cela in zato plava na površini.« Toda Rajčevič j« takoj ponudil stavo, da bo tudi žarnica šla po normalni poti dalje. Ko so naslednji dan Rajčeviča ponovno pregledali na rentgenu, niso našli v želodcu ničesar, kajti vse predmete, ki jih je prejšnji dan požrl, je že izločil. Da bi pa zdravniki bili popolnoma gotovi' glede vsega procesa, »o Rajčevič« obdržali na pregledu v kliniki pod najstrožnjim nadzorstvom zdravnikov in bolničarjev.
Ko je nato Rajčevič po vsej tej dolgi proceduri počival v bolniški sobi. se je zbralo o-koli njega mnogo zdravnikov in strežnega oecbja. In vsem tem radovednežem je Rajčevič kazal svoje »podvige«. V usta je stlačil britvice za brit je drugo za drugo, jih nekoliko prežvečil in nato požrl. V tem je pripovedoval ie razne svoje doživljaje. Med drugur je rekel; »Sicer sem jaz tudi strasten lovec na strupene kače Kačji strup mi »ploh ne škoduje. Pogoeto vzamem nekaj strupa, da bi se mi organizem utrdil proti kačjemu piku. Glejte, tu je. brazgotina. kamor me je pičil »poskok« (zela strupena kača, op. ur.) in tedaj se mi ni zgodilo nič posebnega, le kake pol ure me je tresla mrzlica in bil sem malo omotičen «
Ta nenavaden pojav so sistematično pregledali internisti, nevrologi, specialisti za zobne bolezni, otorinolaringo-
logi in drugi. V laboratorijih co pregledali tudi rjegovo kri in seč. Najbolj zanimiva, je bila tako imenovana oesopha-goscopija, to je pregled poži-ralnika. Tu jp bi}p ugotovljeno, da na njegovi sluznici ni nikakih ran ali brazgotin.
Ker pa je bil Rajčevičev primer izredno zanimiv, so se z njim ukvarjali strokovnjaki vseh onih klinik zagrebške medicinske fakultete, ki pridejo v tem pogledu v poštev. Pri njegovem pregledu je sodelovalo 16 specialistov, ki so izdali posebna klinična poročila. med drugimi poročilo o-torinolaringojatraj poročilo rentgenološkega zavoda, poročilo klinike za živčne in duševne bolezni, poročilo posebnega zdravnika za oesophago-scopijo in druga.
Med vsemi poročili zavodov in specialistov je morda najbolj zanimivo poročilo, ki ga je izdal dr. Sime Cičin-Sain. On pravi; «Pacient uporablja pri požiranju trdih in ostrih tujih predmetov posebno tehniko, tako da z lastnimi silami vtisne iz želodca zrak. ki je po navadi v njem. S tem razširi ustje želodca in tudi predmeti padejo vanj. Izredno pri tem je to, da more s svo-
jo voljo vplivati na delovanje želodca in črevesja, kajti normalen organizem se s krči brani vseh tujih teles, čecur pa pri našem pacientu ni bilo opaziti. Tuji predmeti se v njegovem prebavnem traktu obnašajo tako, kot vsa druga hrana, in to tako glede prostora, kakor tudi, kar se tiče časa. Pri vsem tem nise: \ mogel ugotoviti najmanjše rane ali perforacije želodca, niti kaj podobnega v debelem ali tankem črevu. Vsekakor mu priporočam, naj s tem preiie* ha.»
Tako se je končal izredno zanimiv pregled. In preden je Peter Rajčevič odpotoval v svojo Banjaluko, je rekel; «Ce bi mi omogočili, stavim, d« bi v enem letu pojedel tudi en »Topolino«.
Pojem požiranja tujih predmetov je v medicinski znanosti stara zadeva; posebno je v navadi med duševno bolnimi ljudmi, kakor tudi med kaznjenci. Toda vsi ti primeri se ponavadi končajo na o-peracijski mizi. Peter Rajčevič pa je prvi pregledani in ugotovljeni pacient, ki požira tuje trde in ostre predmete ž* dalj časa. ne do bi imel od tega kakršne koli posledice.
italijanska vlada pr-d kratkim ■nakazala ogromno vsoto .nad dve milijardi lir/pa gradnip stanovanjskih hiš V Sorpitjki pokrhjilli (od tega 1.8 milijarde za mesto Bočen), kar bo koristilo le tistim Italijanom, ki so sc že naselili, im ujum-ki se bodo naselili (od 1817 stanovanjskih prostorov, ki so jih zgradili v preteklih letih, so jih dodelili Tirolcem te 128). Ustanova za razlaščanje zemlje1, En te p er le tre Vene-zie, ki jo je bi! Mussolini u-stanovil z namenom, da poitalijanči zemljiško posest, je ■bila ponovno aktivirana, dobila je polnomočje za razlaščanje in državno dotacijo pet milijard lir. Natečaje za splošne zdravnike, živinozdravnike, in babice, kakor tudi s področja samouprave, so raztegnili na vso Italijo, medtem ko so izključili južne Tirolce, ki nimajo italijanske šolske izobrazbe. Pred enim mesecem so obsodili dva mlada dijaka iz Pusterske doline na hudo zaporno kazen (12 in 16 mesecev), ker sta — ko je ministrski predsednik Pella proglasil leta 1953 pravico samoodločbe za Trst — zahtevala i-sto tudi za Južni Tirol. 7. naštevanjem podobnih kršitev dogovorov, šikaniranja, žalitev itd. bi mogli oddaljevati v nedogled.
V zvezi z izvajanjem pariškega sporazuma bi bilo treba predvsem zahtevati:
1. Prenehanje z nadaljnjim naseljevanjem s tem, da se tudi v Južnem Tirolu izvaja italijanski zakon proti vseljevanju v mesta,
2. Zaščito povratnikov, ki so se nekoč izselili v Austri-jo, kakor tudi naselitev v juž-notirolskih mestih tistih kmečkih sinov, ki zapuščajo zemljo z
a) vsaj paritetno zasedbo u-radov za delo (danes izključno v italijanskih rokah), da se posreduje delo južnim Tirolcem, in
b) mnogo večje upoštevanje južnih Tirolcev pri dodeljevanju stanovanj, ki jih gradi država (danes jih dobe Tirolci le okrog 5 odst.).
3. Prenos upravnih pristojnosti od dežele Trentinsko-Juž-ni Tirol na južnotirolsko pokrajinsko upravo; važno zlasti za poljedelstvo, ker so kmečki posestniški odnosi v Južnem Tirolu (11.000 kmetij, pretežno planšarstvo, pašništvo in gozdarstvo) povsem drugačni, kot na Trentinskem (spolovinar stvo, pretežno vi-nogradniš(va), . . .»
•(, Jlaknadni prenos upravnih pristojnosti od dežele na pokrajino, prav tako razsežno zakonodajno pristojnost za pokrajino, kakor je v osnovi predvidena v 14. členu avtonomnega statuta.
5. Zagotovitev prave dvojezičnosti (načelo o tolmaču ne zadošča); vsak uradnik mora obvladati oba jezika, odtod potreba po posebnih predpisih, za pridobivanje službenih mest.
b. Zagotovitev proporcionalnega zastopništva južnih Tirolcev v vseh javnih korporacijah, upravah, ustanovah in komisijah (danes ni med devetimi člani državne družbe za gradnjo stanovanjskih hiš niti enega samega Nemca),
Avstrijsko ljudstvo je enotno v volji, da zagotovi južnim Tirolcem pravico do življenja. Fno prvih zunanjepolitičnih dejanj naše dežele je bilo, da je po svoji obnovi leta 1945 to dosegla z dogovorom z I-talijo. Vsebina tega dogovora j" brezpogojna osnova avstrijske politike. S kanclerjem je vse avstrijsko ljudstvb pri-pravljeno v vsakem primeru branitJ pravice južnih Tirolcev.
„Kralj polke" v ZDA Jankovič sin tržaškega Slovenca-izseljenca
Motivi njegovih pesmi in skladb so motivi slovenskih narodnih in jugoslovanskih narodnih pesmi nasploh
V neki plesni dvorani v Milvvaukeeju v državi Viscon-sin se je tlačilo na tisrče A-mericanbv, da bi pozdravili orkester Franka Jankoviča, ki ga v Ameriki poznajo pod i-tnenom »kralj polke« in ki je hkrati eden vodilnih interpretov jugoslovanske ljudske glasbe v ZDA. Bilo je to leta 194P
Od tedaj se je Jankovič s svojim orkestrom, ki ga sestavlja 5 članov, toliko proslavil, da je postal «prava ameriška senzacija«. Večina njegovih polk so dejansko obdelani jugoslovanski nacionalni glasbeni motivi. Ce vrnemo trditi, da je Jankovič s svojo glasbo dosegel velik uspeh, moramo vsekakor pribiti tudi dejstvo, da Američani zelo ljubijo take vrste glasbo.
Jankovič je s svojim orkestrom igral po mnogih velikih in majhnih mestih vse od Atlanti kega oceana na vzhodu do Tihega oceana na zapa-du ZDA, Mnogokrat je igral v radiu in pogosto sodeluje tudi nu televizijskih programih, na raznih prireditvah in končno tudi v filmu. Poleg lega je tildi na tisoče Jankovičevih plošč, ki uživajo med ameriškim ljudstvom veliko popularnost. Jankovič je tako postal eden najbolj znanih interpretov zabavne glasbe v ZDA. Število njegovih plošč
predstavlja poseben rekbrd. Posamezne njegove pesmi so bile posnete tudi na 500.000 plošč. Samo v Bostonu je e-no njegovo ploščo kupilo nad 25.000 ljudi in to v tVem sa mem dnevu.
Jankovič je hkrati tudi dober skladatelj. Ljubezen do jugoslovanske ljudske glasbe je podedoval po svojih starših. Njegov oče je Slovenec. Tržačan, po poklicu kovač Jankovičeva družina se je preselila v ZDA leta 19011. Frank se je rodil leta 1915. Odrasel je v okolici Clewe-landa (Ohio), kjer živi mnogo Slovencev. Tu se je naučil materinega jezika in pogosto imel priložnost proučevati slovensko ljudsko glasbo na raznih kulturnih prireditvah, zabavah, plesih in svatbah Jankovič igra klavir, harmo niko in električni klavir.
V času druge svetovne vojne je Jankovič služil v ameriški pehoti. V borbah v Franciji so mu zmrznile roke in noge in prišlo je celo do hude zagnojitve in kankrene. Zdravniki so svetovali, naj bi mu amputirali v-e štiri ude. Frank se ni hotel sprijazniti s tem in je prosil zdravnike, naj bi amputacijo odložili. Zdravniki so Sicer na to pristali, vendar so bili brnenja, da se Frank nikoli vec ne bo mogel
ukvarjati z glasbo. Toda Frank
| iib ran nammi mi m mži/m |
SPOMNIMO
se naših padlih
FRANCESCO AZZARO rojen v Trstu 24. 1. 1929 padel 30. 4. 1945 v Trstu
JOSIP MASTEN rojen v Slivnem 23. 5. 1921 pogrešan od maja 1944
L JP.J
SAMUEL ČESANA	VLADIMIR STOJKOVIČ
rojen v Trstu 7. 2. 1924	rojen v Trstu 19. II. 1915
pogrešan od aprila 1945 padel 39. S. 1944 pri Ponikvah
»	-	- f A ,
ALMIRA TROBEC	FRANC	TROBEC
rojena v Vel. Dolu 24. I. 1923 rojen v Vel. Dolu 22. *. 1194 padla 27. 9. 1943 pri Gorici umr| i. 4. 1945 v Mautshausenu
ALBERTO ZORINI	IVAN	ŠVARA
rojen v Trstu 3. 11. 199* rojen v Ricmanjih *. 4. II pogrešan od 12. 3. 1944	pogrešan	od	leta	1944
ii
naporih mu je to tudi popolnoma uspelo,
Jankovič, kot smo ie prej rekli, nosi naslov «kr»lja polke«. Povečini igra slovenske polke, vendar mu niso tuje niti nemške niti poljske polke. Poleg tega uvaja Jankovič igranje «kola» tudi med ameriškim občinstvom. «Kolo» doživlja poseben uspeh v Kaliforniji,« pravi Jankovič. «Mojo glasbo ljubijo zato, ker je veseia.«
Jankovič zelo rad sklada svoje skladbe na motive jugoslovanske narodne glasbe. Pogosto igra na raznih prireditvah in se včasih, ko je posebno razpoložen, pokaže na odru kot plesalec kola ali polke in s tem kaže občinstvu, kako se posamezen motiv pleše.
Razumljivo je, da je Frankova mati eden. njegovih največjih oboževalcev, posebno zato, ker je videla, kako se je njen sin zaradi svojega talenta tako naglo povzpel, da se lahko meri z. raznimi »zvezdami« na tem področju, kot so na primer Ann Sheridan, Bob Hope, Doris Day in drugi.
■
mm
i
MARIO FEGEC	JUST	PRASELJ
r. v Sv. Petru v Somi 4.12.1919 rojen v Dolini 22. 19. 1919 • umrl 15. 19. 1945	padel	2*.	11.	1944	pri	N.	mestu
ji«
■mm m.*
ANDREJ MHAKOVCiC rojen v Puntu na otoku Krku 5. 7. 1913 pogrešan od leta 1942
AVGUST MIEDI rojen v Trstu 3. 1. 1191 umrl C. 2. 1943 v OkIim«
GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK
DANES PRIČNEJO V CEPAM) ZASLIŠEVATI BIVSR BORCE .BENEŠKE HF.Tr
Bivši borci, včlanjeni v različnih partizanskih „ ’
oe smejo dovoliti oili oajmaojseoa sramotenja io oregaojaoja svojih tovarišev
Poziv za skupen nastop proti sodnemu postopku je poslal Odsek bivših partizanov iz Dorice partizanskim organizacijam AN Pl v Gorici in v Vidmu, A Pl v Gorici in Zvezi borcev v Trstu
Državno pravdnižtvo v Vidmu je sestavilo proti 57 bit>-šim borcem Briško-bene&kega odreda obtožnico, s katero jih skuta postaviti na zatožno klop, ker naj bi zakrivili »kriminalna dejanja». Odsek bivtih partizanov v Gorici je zaradi skrajno nesramnega dejanja, ki ya je prevzelo v svojo odgovornost videmsko drtavno pravdmttvo, poslalo organizacijam bivših partizanov t> Vidmu, Gorici in Trstu sledei poziv:
Bivši slovenski partizani na Goriškem smatrajo za svojo dolžnost, opozoriti javnost o dogodku, ki je te dni globoko razburil vse bivše borce proti nacifašizmu.
Dne 5. julija so poklicali v Čedad na zaslišanje 57 bivših borcev pripadnikov »Briško-beneškega odreda*, ki so obtoženi zaradi svojega delovanja od 8.9.1943 do konca vojne. Postaviti jih hočejo pred sodišče ter jim očitati borbo,
ki so jo vodili proti nacifašizmu v okviru IX. korpusa, sestavnega dela priznane jugoslovanske zavezniške armade.
Mi smatramo, da je borba beneških partizanov bila del splošne borne proti nacifa-šizmu; zato obsojamo početje sodnih oblasti, ki je v popolnem nasprotju z italijansko ustavo in ki nasprotuje členu 16 mirovne pogodbe, s katero se Italija obvezuje, da ne bo preganjata niti nadlegovala italijanskih državljanov zlasti pripadnikov oboroženih sil, ki so se borili na strani zaveznikov.
Ta sodni postopek je treba smatrati za ustrahovalni pritisk na prebivalstvo, da bi pozabilo in obsodilo vso borbo proti nacifašizmu.
Prepričamo smo, da bo tudi vaša organizacija za o-brambo demokracije in časti partizanske borbe obsodila to dejanje in prikazala javnosti
V SKOCIJANU zopet nova žrtev vojnega streliva
ranili po puran in mu
Vzrok številnim tovrstnim nesrečam je treba	iskati v
izredno slabem gospodarskem stanju v goriški pokrajini
V Skocijanu ob Soči se je nedeljo popoldne pripetila luda nesreča. Ostanki stre-ive iz prve svetovne vojne o zahtevali ponovno žrtev 7-letne'ga Pietra Busa iz Ul. 4. maja v Skocijanu. Kako e prišlo do nezgode ni bilo nogoče še ugotoviti, kajti v ližinl ni bilo nikogar. Buso e bil v prvih popoldanskih .rah na bregu Soče. tam kjer e je granata razpočila. Po rvih domnevah sodijo, da j* luso sam odpiral granato. V elo hudem stanju so ponesre-enca z nekim zasebnim av-omobilom odpeljali v tržiško lolnišntco, kjer so mu zdravilki ugotovili rane na obra-u in rokah, prsnem košu, loškodbe na vratu in zdrob-jeno desno roko, zaradi če-ar se o njegovem zdravstve-lem stanju niso izrekli. V loznih večernih urah je bilo ijegovo stanje še vedno zelo labo. Po vsej verjetnosti mu iodo morali odrezati desno oko.
Nesreča mladeniča je ža-ostno odjeknila po vsej oko-ici. Ni dolgo, ko je ob poliranju streliva izgubil živ-jenje mladenič iz Jamelj in pred njim še drugi, ki so spravljali nevaren posel zali, da bi kaj zaslužili. Cas si bil, da bi oblasti že enkrat pomislile na to in nakazale tudi primerno podporo družinam ponesrečencev.
28.726.790 lir; izvozili »o nadomestne dele za kamione in motorje, nadomestne dele in pritikline za kolesa, električni in elektrotehnični material, rayonske tkanine, računske stroje, južno sadje in razno.
Stanje avtonomnega kompenzacijskega računa dne 31. marca letos je sledeče; sprejeta plačila 241.408.634 lir; izvršena plačila 125.395.310 lir; obvezna plačila za operacije v teku 98.350.938 lir; saldo 17.662.386 lir.
Sklepi občinskega sveta
Na zadnjem zasedanju občinske seje so reševali zelo važne probleme. Med drugim so odobrili; razširjenje in popravila vodovodov v Sv. Juriju. Njivi, Stolbici in Raven-ci; nabavo fluorescentnih svetilk za javno razsvetljavo v Ravenci; gradnjo kleti za osnovno šolo v Ravenci in občinska skladišča; napeljavo električne luči v Liščecah in obnovo anagrafskega urada. Končno so na občinski seji tudi sprejeli dosedanjega začasnega občinskega tajnika za stalnega.
Izmenjava blaga v mesecu maju
V okviru ltalijansko-jugo-slovanskega sporazuma za krajevno izmenjavo blaga, je Trgovinska zbornica izdala letos v mesecu maju 24 uvoznih dovoljenj za skupno vsoto 61. 225.000 lir; uvozili so žagan bukov les, drva. lesne izdelke, jajca, sadje in zelenjavo. Za izvoz je bilo izdanih 25 dovoljenj za skupno vsoto
Z višine 18 m je padel
Iz zdravniškega ambulatori-ja v Romansu je rešilni avto Zelenega križa odpeljal včeraj ob 11.45 v bolnišnico Brigata Pavia 25-letnega Danila Puntenija vz Ul. Sartina štev. 18 v Romansu. Mladenič, ki je zaposlen pri nekem grad' benem podjetju v Romansu je malo prej po nesreči padel z 18 m visokega odra. V bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju, ker so mu ugotovili verjeten zlom hrbtenice ter poškodbe po'telesu.
DEŽURNA I,EK AKNA
Dane* posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni-Bassi, Raštel 27 . tel. 33-49.
Ijimini
•#,l% mi riiflE
■	:--h'	'	■;: iliiSSHTOlil
1
k
m rti ■
	1	iillitt iii {	1
		% rtlili!	
\ S		p | j p | H. . #}j	
lil
- 'I
.
I 11 . ' 1
iii:. •!.
up | 11 iilii II
 fj
9
k
DRAMATIČNA TEKMA V RIMU: OD 3:0 DO 4:5
ta proces v pravi luči.
V prepričanju, da boste storili vse potrebno vam pošiljamo partizanske pozdrave.
Odsek bivših partizanov iz Gorice je poslal la poziv partizanskim organizacijam AN1JI v Gorici in Vidmu, APl v Gorici in Zvezi borcev v Trst. Poslal je ta poziv vsem listini organizacijam bivših partizanov, od katerih se u-pravičeno pričakuje popolno razumevanje, ki ne bo stremelo samo k solidarnosti, ampak tudi k moralni in dejanski pomoči.
Kot so se med vojno partizanski borci ramo ob rumi borili proti nacifašizmu, delili dobro in slabo za dosego skupnega cilja, to je osvoboditve in demokratične ureditve, tako je tudi danes med njimi potrebna najtesnejša vez, da očuvajo pridobitve in neokrnjen lik partizanskih borcev, ki ga skusajo onečastiti nekateri ljudje, ki najbrž niso nikoli do kraja doumeli, velikega pomena partizanske, garibaldinske, skratka odporniške epopeje, ki je imela svoje korenine po vsej zasužnjeni Evropi.
Preganjanje bivših borcev Briško-beneškega odreda, odnosno beneške čete, kot ga je ljudstvo imenovalo in kot je zapisano v obtožnici, spada v okvir preganjanja demokracije iz javnega življenja, kratenja sindikalnih in demokratičnih pravic delavcev po tovarnah, od puščanja delavcev, zlasti najbolj zavednih, ter njihovo nameščanje v tako imenovanih dopolnilnih blagajnah itd. Jn kot delat ci ogroženih sindikalnih pridobitev ne morejo braniti samo s pomočjo te ali one sindikalne organizacije, ampak samo ob sodelovanju vseh sindikalnih organizacij, tako tudi bivši partizani ne morejo braniti skupnih interesov, če se zanje ne zavzamejo vse. partizanske zveze, vse partizanske organizacije in če si itr pridobijo najširših simpatij javnosti iti dejanske podpore strank in organizacij, ki vidijo naraščajočo nevarnost za obstoj demokracije.
Nedavne proslave desete obletnice zmage nad nacifa-šizmom so dokazale življenjsko jakost duha odpora, zato smo prepričani, da bodo vsi odseki bivših partizanov s svojim enotnim nastopom povedali, da v imenu padlih ter v interesu svobodf in demokracije ne bodo nikoli dopustili najmanjšega sramotenja ali kakršne koli oblike preganjanja svojih bojnih tovarišev.
Prav tako pa smo prepričani, da bodo vsemu svetu sporočili, da predstavljajo že same priprave na proces grobo žalitev partizanske borbe in da se mora zaradi tega takoj prenehati s sodnim postopkom, ki se še celo ne sklada z desetletnico zmage sil odpora nad nacifašizmorn.
Vojvodina bo igrala v Bratislavi
potem ko je premagala Romo tudi v Rimu
Po obeli trkmuh je razmerje golov 9:5 za Vojvodino - Roma je bila odlična v prvem polčasu, medtem ko je Vojvodina gospodarila v drugem
Strelci: avtogol Nikoliča (V.) v 10’, Galli (R.) 11’ in v 28’ Krstič I (V.) v 34' I. polčasa; Giuliano (R.) v 11’, Rajkov (V.) v 17’, v 34’ 42’ in 44' II. polčasa.
Vojvodina:	Ristič; Selena,
Nikolič; Blanarik, Milovanov, Krstič II; Rcganovič, Rajkov, Boskov, Ivos, Krstič I.
Roma: Moro; Giuliano, Elia-ni; Bortoletto, Cardarelli, Ven-turi; Ghiggia, Celio, Galli, Guarnacci. Nyers.
Sodnik: Seitel (Avstrija).
Navijačem Rome najbrž ni šlo prav v glavo — in se manj v račun — da je Roma v Novem Sadu izgubila s 4:1. Se manj se jim je zdelo to razumljivo. ko je njihovo moštvo v Rimu že vodilo s 3:0. Sicer so gostje znižali na 3:1, toda domači so spet povišali na 4:1. Bilo je še vedno toliko razlike, da so v Rimu mislili, da bo Roma obrnila razmerje golov obeh tekem sebi v korist. Toda pri rezultatu 4:1 za Romo se je začel rezultat obračati. Drug za drugim so padali goli za Vojvodino: kar sti-rikrat je sam Rajkov potresel
KINO
CORSO. 17.00: »Bolj živ kot mrtev*, v barvah, J. Levvis.
VERDI. 17.00:	»Gangster v
zasedi*.
CENTRALE. 17: «Za staro zastavo*, v barvah, R, Scott.
VITTORIA, 17.00: »Vrni se, moja mala* M. Vitale in S Sininberghi.
MODERNO. 17.00: »Mešanka iz Sacramenta*, R. Scott.
RAJKOV
mrežo domačih in tako spravil na končni rezultat 5:4 za Vojvodino.
Vojvodina je tako premagala Romo nele na domačih tleh.
kar bi se lahko razlagalo na kakršnekoli načine, ki bi dopuščali vsaj malenkostno senco na vrednosti take zmage, temveč je prišla zmagat tudi v Rim. kjer so lahko Rimljani na lastne oči presodili, ali je bilo torej možno ali ne, da je Roma izgubila tudi v Novem Sadu. Vsako moštvo, tudi močno, lahko kdaj izgubi tudi na lastnem igrišču. In bolje je vsekakor tolažiti se na ta način, kakor pa nastopati oholo in potem vendar kloniti. Nyers, ki mu nihče ne odreka, da ne bi bil dober igralec, se je — kot smo izvedeli — v Novem Sadu še precej široko-ustil, češ če hočem zabijem
r—  m 7—	-s
N
r
BOSKOV
sam deset golov. No, enega je tam res zabil. Tudi Galli, ki čuti za seboj tezo milijonov, ki	je reprezentant	in ki	ve,
da	je pri	rimskem	občinstvu
priljubljen, se je v Novem Sadu obnašal dokaj prepotentno. Ce se sedaj ozremo nazaj na dve izgubljeni tekmi, bi lahko vprašali te gospode:	ali	se
vam res izplača toliko vihati nos, ko pride neko provincialno	moštvo in vas	pogazi	še
r a	vašem	igrišču, potem	ko
vas je odpravilo z zgovornim rezultatom že doma.
Gotovo ima Roma dobre igralce, čeprav so tudi v Vojvodini nekateri, ki jih je občinstvo že imelo priložnost ob-
čudovati 29. maja v Torinu. Toda glavna razlika med Romo in Vojvodino je v tem, da igrajo pri Romi polovico tekme in potem so izčrpani, pri Vojvodini pa igrajo ves čas in se se zdi. da bi lahko igrali. Vojvodina je namreč sla z rezultatom navzgor tedaj, ko je Roma ze dala iz sebe skoraj vse, kar je mogla. In tedaj je v tekmi tudi nastopilo obdobje, ko so Vojvodinci zelo suvereno gospodarili na igrišču.
Dejstvo, da je moštvo Vojvodine pripotovalo od Novega Sada v Rim kar v drugem razredu (ne v spalnih vagonih!) ter je bilo po 48-urnem potovanju silno utrujeno, da pa je nasprotno Roma potovala tja in nazaj z letalom in da je tudi sicer za potovanje njenega moštva vedno na razpolago vsaj spalni vagon — to dejstvo daje mnogim italijanskim listom priložnost, da ponovno kažejo na občutno rano v italijanskem nogometu. Uspehi se ne dosezajo samo z milijoni, temveč tudi z voljo, z ljubeznijo do lastnega kluba. Vojvodina nima milijonov, toda šla bo v drugo kolo tekmovanja za Srednjeevropski pokal — na kar se pa mogoče igralci Rome raje požvižgajo, ker jim je mnogo več do tega, da pridejo čimprej v letovišča poleg ostalih milijonarjev, filmskih zvezd in podobnih.
Spartak-Portizan 2:1
Sovjetskp nogometno moštvo Spartak iz Moskve je v soboto premagalo beograjskega Partizana z 2:1.
GREPPI IN LEONE
izenačili stare rekorde
Dvoboj ionskih reprezentanc Belgije in Italije sa je končal z visoko zmago Italijank
V dvoboju z belgijsko lahkoatletsko reprezentanco v Ant-vverpnu so Italijanke dosegle lep uspeh nele zaradi same zmage, temveč tudi z nekaterimi odličnimi rezultati med katerimi je treba zlasti omeni-t1 rezultat 11,3 Milene Greppi na 20 m z ovirami. S tem rezultatom je izenačila rekord, ki ga je že 1. 1939 postavila Claudia Testoni. Tudi Leone j je pretekla 100 m v času dose-I danjega rekorda.
80 m ovire: 1. Greppi (It.). 11”3 (izenačen ital. rekord); ■ 2. Musso (It.) 11”5; 3. De Cort | (Belg.) 12”3; 4. Kirkels (Belg.) 13”1.
100 m: 1. Leone (It.)	11”9
I
t».<t ■
GREPPI
Ar
Štritof drugi Jugoslovan
ki teče 10.000 m pod 30 minutami
Jugoslovani imajo atlete visokeqa mednarodnega razreda, v nekaterih discip inah so pa še vedno slabi,- v dvoboju so Norveiant zmagali
'«*r J
MILOVANOV
Mednarodno atletsko srečanje med atletskima reprezentancama Norveške in Jugoslavije je prišlo gledat okoli 20 tisoč gledalcev, čeprav je prenehalo deževati šele prav pred začetkom tekmovanja. Po prvem dnevu je vodila jugoslovanska reprezentanca s 54:52 točkam.
V prvem delu sporeda sta se cd Jugoslovanov najbolj odlikovala Stanko Lorger in Drago Štritof. Napet je bil tek na 5000 m, v katerem sta se do 1800 m pred ciljem menjavala v vodstvu Štritof in Saksvik, nakar je Štritofu uspelo, da se je le odtrgal od Norvežana. Tempo je bil tako hud. da sta oba najboljša tekača dosegla nad pričakovanje dobra časa. Štritof je postavil obenem nov jugoslovanski rekord in tudi Ceraju je uspelo, da je v fi-nisu zanesljivo premagal drugega norveškaga zastopnika.
Tekmovanje se je proti običaju začelo s tekom na 800 m, kjer sta Hočevar in Vipotnik vodila do prvih 400 m, ostali del proge pa je bil domena Boysena in Andersena. Lorger je na 110 m z zaprekami zmagal. Tudi Puc je prijetno presenetil, ki je dosegel enak čas (15.0) s Holsenom. Bivši svetovni rekorder Strandli je moral doseči izreden’ izid. da je premagal Gubijana. Jugoslo-van je imel skOTaj vse mete odlične, dva pa do 58.88 in 58.56 m.
Jugoslovanska reprezentanca je nepričakovano dobila točke tudi v teku na 3000 m z ovirami. Tudi v skoku so Jugoslovani namesto dveh porazov poželi dve zmagi. Lorger je še enkrat potrdil svojo odlično formo v teku na 100 m, kjer s. je prvo mesto zagotovil že na polovici poti. medtem ko se je Jovančič držal samo v prvem delu proge. Marjanovič je nastopil bolan.
Drugi dan dvoboja je uspelo Norvežanom po ostrih borbah zmagati z rezultatom 107:105, kar predstavlja za jugoslovansko ekipo še vedno uspeh. Junak dneva je bil ponovno Štritof, ki je nastopil na 10.000 m le kot rezerva in je izjavil, da bo tekel le za 2. mesto. Toda 3 km pred ciljem je prehite vodečega Mihaliča tn zmagal v odličnem času 29:57.0. Prvih 5000 m je bil čas točno 15 minut.
V nekaterih disciplinah so pa Jugoslovani še vedno slabi, tako n. pr. v troskoku, v skoku v daljino, pa tudi v teku na 200 m. na 400 m, na 400 m z zaprekami.
REZULTATI:
800 m: 1. Boysen (N) 1:51,1, 2. Andersen (N) 1:51.4. 3. Hočevar (J) 1:52,3, 4. Vipotnik (J) 1:53.3.
5000 m: 1. Štritof (J) 14:16,4 (nov jug. rek.), 2. Saksvik (N) 14:45.6, 3. Ceraj (J) 14:51,6.
3000 m zapreke: 1. Larsen
(N) 8:54.0,	2. Stefanovič (J)
9:21.2.
110 m zapreke: 1. Lorger (J) 14.5, 2. Holsen (N) 15.0. 3. Puc
(J) 15.0.
Kladivo:	1. Strandli (N)
61.19, 2. Gubi jan (J) 58.88, 3. Galin (J) 54.13.
Višina:	1.	Marjanovič	(J)
190, 2. Torkinson (N) 185.
Daljina: 1. Miler (J) 07. 2. Radovanovič (J) 6.96, 3. Ber-holson (N) 6.88.
Kopje: 1. Danielson (N) 73.31, 2. Robok (N) 64.71, 3. Kopitar (J) 62.88.
100 m: 1. Lorger (J) 10.9. 2. Larsen (N) 11, 3. Nilson (N) 11.1, 4. Jovanovič (J) 11.3.
4x100 m: 1. Jugoslavija 42.2, 2. Norveška 42.2. Jugoslovanska zmaga je bila zelo tesna 200 m: Nilsen (N) 22.3, Osla-kovič (J) 22.3, Lorger (J), 22,5. Marsten (N) 22,6.
Troskok:	Ripdal (N) 14.58.
Milovanovič (J) 14.40. Radovanovič (J)	14.20, Larsen (N)
14.09.
400 m:	Bjelset (N)	49,0.
Grujič (J) 49.6. Osejd (N) 49,7, Saholovič (J) 49.7.
1500 m: Bojsen (N) 3:48.0. Mugoša (J) 3:48.8. Lileset (N), 3:55,0. Radišič (J) 3:56.0.
400 m ovire: Borgersen (N)
53.8, Puc (J) 54.8. Zupančič (J)
54.9. Vola (N) 55,6.
Disk:	Johansen (N)	48.56.
Hagen (N) 47.33. Krivokapič (J) 47.28. Mandič (J) 45.29.
Krogla:	škiljovič (J) 15.70.
Evarbi (N) 14.79. Sarčevič (J) 14,62. Lunds (N) 13,52.
10.000 m: Štritof (J) 29:57.0. Mihalič r J) 30:31.0. Kersen (N) 31:08.2. Dal (N) 31:26.8.
Palica:	Milakov (J)	4.26.
Lukman (J) 4.10, Larsen (N) 4.00.
Štafeta 4x400 m:	Norveška
(Osejd. Andersen. Bjelset. Bojsen) 3:16.4. Jugoslavija (Dovi-janič. Grujič, Hočevar in Sa-bolovič) 3:18,4.
(izenačen ital. rekord); 2. Valenti (It.)	12"7;	3.	Verelst
(Belg.) 13”4.
200 m: L Valenti (It.) 26”6; 2. Beldondi (It.) 27"; 3. Krol (Eelg.) 27”3; 4. Wirix (Belg.) 27"8.
800 in: 1. Albano (It.) 2’22”4;
2. Bombardieri (It.) 2'23"5; 3. Kessels (Belg.) 2'24"8; 4. Van Audenrode (Belg.) 2’31”4.
Višina: 1. Paternoster (It.)
I.45 m; 2. Masoero (It.) 1.45;
3. Saenen (Belg.) 1.40; 4. De Cort (Belg.) 1.40. •
Daljina: 1. Fassio (It.) 5.40 m; 2. Gyssels (Belg.) 5.37 (nov belg. rekord, prej Gyssels 5.32); 3. Cicognani (Tt.) 5.14:
4. Kirkels (Belg.) 4.75.
Krogla: 1. Paternoster (It.)
II.77 m; 2. S. Saenen (Belg.) 11.65; 3. N. Oosterlynck (Belg.) 11.44; 4. A. Benzon (It.) 10.94.
Kopje: 1. Turci (It.) 41.22 m: 2. Rossi (It.) 40.73; 3. De Ceu-ster (Belg.) 35.54: 4. Masset (Belg.) 35.45.
Disk:	1. Paternoster (It.)
42.87 m; 2. Saenen (Belg.) 37.55; 3. Manetti (II.) 36.87; 4. Van Gant (Belg.) 35.20.
Štafeta 4x100: 1. Italija (Ber-toni, Leone, Musso in Creppi)
LEONE
47"7; 2. Belgija (Verhelst, Ve-lelst, Krol in Vloemans) 50"6 (nov belg. rek.; prej 50”8.
Končna klasifikacija: 1. It»-lija 73 točk; 2. Belgija 34 točk.
Odgovorni urednm STANISLAV RENKO Tiska Tiskariki zavod ZTT . Trrt
kihu si{i;ni:\,i
predvaja danes ob 18. uri film:
mn
Utrnita
predvaja danes 5. t. m. z začetkom ob 18. uri film:
'mm.
začetkom ob 18. uri film
Dobrodošli pri polku
Igralci: JIMMY DURANTE, PHIL SILVERS Kino po želji na odprtem ali pa v zaprtem prostoru.
MOTO GUZZI
liJllIigRI, I.A TU KI/.K M IN 81'OKT TOVOBKUKI-I* KTOTtlV, t* tt IS V ■( NI ,.V t VI
V I* M M J A C 1 D K I, L O K 1 D oo oo oo oo I* K I KO K - NAD O .M E NT N I DELI
DELAUniCA ZA POPRAVILA MOTORJEV
AVTO.MOTO OHONICI, . KAT Iti D \ I) IAL
TVRDKA CREMASCOLI trst
Ul. Fablo Se vero IS - Telefon 38903
ALFREDO MELILLO
Ulica Antonio Caccia 3 - tel. 96-032
(na vogalu Trga Stare mitnice)
TRGOVINA
TRST
telefon 90-159
DELAVNICA
Vsakovrstna kolesa:
ŠPORTNA, POTNIŠKA, za OTROKE in z* DIRKE
SPECIALNA KOLESA ZA DIRKAČE
GUME najboljštn tovarn za dirke: GARDIOL - CLE-MENT - PIRELLI GUME in ZRACN1CE vseh mer in to najboljših tovarn • PIRELLI, MICHELIN, za kolesa in motocikle
Velika izbira delov za dirkalna in turistična kolesa
Predstavnik koles znamk BENOTTO - MELILLO - BIANCH1 - LEGNANO in motociklov PAKILLA (Milan) - motorjev NSU
CENE ZMERNE
Proizvodi za masažo »UNTO DEL MAGOn - Macerata
ss-Jsasaggg
Vladimir Bartol. MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga)
TEŽKA JE POT DO UČENOSTI
23.
Drugo poglavje« V CIBII-MET000V1 jj - UČITELJ ADAMIČ • NOVA KATASTROFA
Imenitna njegova pogruntacija Je bila tako imenovana »miskulanea*: to Je bilo istočasno in istorocno cukanje za uho in za lase okrog njega. Tudi jaz sem imel priložnost okusiti raznovrstne intonacij* teh njegovih skal. Moram priznati, da je bila to prav svojevrstno učinkovita čustveno-muzikalna vzgoja. Od nekdaj sem bil namreč posebno občutljiv za bolečine kjer koli n? glavi ali na obrazu m mama, ki me ni menda nikoli zaresno udarila, se Je marsikdaj poslužila te moje občutljivosti, ki Je imela svoj najtanje diferencirani organ prav v laseh.
Zaradi te izredne tenkoslusnosti za bolečine drugih, ki jih je Adamič sam marljivo gojil in vestno preizkušal, so pravili o njem. da je bil sadist. Morda je ta beseda prehuda, nekaj sorodnega temu Je pa le moralo biti v njem. da je s takim pridom raziskoval te bolečinske skale pri svojih učencih.
2.
Tak se mi je prikazal Emil Adamič kot učitelj skozi otroške oči Po prvi svetovni vojni sem se z njim večkrat srečal v Ljubljani, ko se je bil vrnil iz ruskega ujetništva. Nekoč sem mu tudi omenil svoje spomine nanj iz let. ko je bil moj učitelj, na njegove fine diferenciacije lasisca tol na «miškulanco». Najprej me Je ostro In vprašujoče pogledal. Ko ie videl da mu njegovih eksperimentov na naših dlaneh laseh In ušesih nisem prav nič zameril, ampak sem s« ob
njih le še zabaval, se je tudi on vzveseljeno nasmejal.
V Rusiji je bil organiziral več pevskih zborov, s katerimi je žel kot dirigent velike uspehe. Od tam Je prinesel s seboj tudi več novih kompozicij. Vrnil se je «rdeč» (pevske zbore Je vodil že po zmagi Sovjetov) in prevzet od oktobrske revolucije.
V Ljubljani je bil kot kritik strah in trepet glasbenikov, zlasti opernih pevcev. Bil je trd in raven mož, krepko nabasan z Jedko ironijo.
Mnogim našim ljudem v Trstu se je zdel prav kot pred njim Franc Cegnar preveč »Kranjec*, to se pravi, preveč oglat in preveč neposreden, kadar je govoril iz obraza v obraz. Vendar je bil visoko cenjen kot neutruden glasbeni organizator in pevovodja. Bil je silovit delavec in Je prijel za kar koli, kjer je bilo treba.
Bratranec Boris se spominja, kako je nekoč na njihovem domu kar sproti komponiral kuplet, za katerega je pni eo-sednJi mizi pisal besedilo učitelj Trobec. Pri tretji mizi pa se je daleč naokrog znani svetoivanskl kronik Kemperle prav tako sproti učil besedilo in preizkušal napev.
Adamič je bil izredno demokratičen mož. Kot pravi «Kra-njec» je ljubil vroče debate okrog pivskega omizja in ni vprašal, kaj je kdo. samo da je bil «nas človek*. Sam je pripovedoval pri Grmekovih, kako Je neko jutro, ko je šel po večji krokariji v šolo, naletel n,a deilavee, ki so tolkli kamenje na cesti.
»Adijo, Emil!» ga pozdravi eden izmed njih. Adamič ga pogleda, krepko odzdravi, potem se pa popraska za ušesom in se vpraša: «Sam Vrag vedi, kje neki sem sinoči spet s tem možakom bratovščino pil*
Nič	ni	teže prenašati, kakor strogost in	okrutnost,	ki
prihajata iz mračne duše in z mrtvega obraza. Nekdo, ki ima humor, bo vsak še tako strogi svoj ukrep nekako zasolil in ga napravil, če ze ne tečnega, pa vsaj užitnejsega, če mu pridoda šcepec humorja. Tega je imel naš učitelj pri’ pravljenega za vsako priložnost.
Kot	sem dejal, je bil Adamič dober otroški	psiholog,	čemur se	ne	bo nihče čudil, kdor pozna njegovo	uspavanko	in
druge mladinske kompozicije. Prav to se mi zdi najbolj značilno za umetnika v njem, da je tako do drobovja poznal otroško psihlko, ne samo pri cbčubljivosti lasišča in ušes, marveč	v	vsej njeni nedolžni zvitorepostl in	težnji, poteg-
niti odraslega, predstojnika, za nos, ko se je bilo treba prikriti zaradi kakih pregreškov.
Mislim, da bi bil Adamič lahko tudi izvrsten psiholog za mladostniško kriminaliteto in celo sposoben detektiv. Vsak krivi izgovor Je takoj spregledal. Kdor je imel kako igračo, kak nedopusten predmet skrit pod klopjo, ga Je takoj iztaknil-On sam in ves razred z njim se je zakrohotai, če se je kdo, ki je zamudil pouk. izgovoril, češ: naša ura je šla nazaj.
»Kako? Nazaj? Na levo? Potem bomo kmalu spet pri Kristusovem rojstvu in Adamu in Evi.»
Grešnik je sam hitro uvidel, da tako nedolžen izgovor pri kakem Adamiču ne bo užgal. Povedal Je	potem po pravici, da
je	zaspal ali da Je	moral po kako reč	za	dom ali da se je
kratko in malo potepal.
Kot večina umetnikov, ki so v tem pogledu podobni mnogim ženskam, je bil tudi Adamič v svojih reakcijah na take izgovore nepreračunljiV.
Nekdo se Je na	primer izgovoril, da	je	zamudil zato. ker
je	šel gledat, kako	so v njegovi soseščini	kopali temelje za
novo hišo.
»Naj ti bo. Pojdi v klop, ker si povedal po pravici.*
Naslednji dan je nekdo drugi prišel z enakim ali podob-
nim izgovorom. Moral je k tabli in držati dlan, včasih tudi za Pet mastnih udarcev.
Predmete, ki jih je našel pod klopjo in ki niso spadali k pouku, je ucencem odvzel in jih zaklenil v miznico., Nekatere je ob koncu semestra ali leta vrnil, druge pa Je verjetno razdal revnim otrokom.
Otroci prinašajo v šolo radi kar koli, da se z dotično stvarjo Igrajo ali še rajši z njo postavijo pred sošolci. Nekoč je neki učenec — ime mu je bilo Peter Leban — prinesel s“ seboj zložljiv meter, ki je bil last, če se prav spominjam, njegovega očeta, ki Je bil bržkone geometer ali nekaj Podobnega.
Adamič mu je seveda ta meter Iztaknil in odvzel Peter Pa v jok, češ, kaj bo rekel oce, ko ne bo našel merila na mestu in podobno.
Učitelj se je namuznil, šel	je	k	pultu in	od tam šegavo
dražil Petra z	metrom, ki ga	je	držal nad	odprto miznico.
Nato pa je pozval učenca k čitanju z improviziranimi, stih:, ki sem si jih do danes zapomnil:
*Leban Peter,
beri hitro kakor veter;
če ne bereš, bo	moj	meter.*
Ves razred	je prasnil v smeh	in	tudi nesrečni grešnik se
Je posmejal skozi solze. Poskušal Je hitro brati, pa se mu je. razumljivo, zatikalo in zraven še kolcalo od komaj preslanega Joka. Adamič mu je odpustil, zaprl sicer meter v predal, toda dal Je razumeti, da mu ga bo ob koncu pouka vrnil; kar Je tudi storil.
Sošolci, ki se jih iz teh dveh let obiska šole na Akvedotu spominjam, so povečini taki, s katerimi sem se pozneje v življenju ponovno srečal. Eden je postal pozneje, v Ljubljani, moj svak: Pavel Marc, ki je zdaj visokošolski profesor in ugleden pravnik. Med drugimi so bili moji sošolci Jože Božič, ki je postal doktor komercialnih ved, glasbenik Flego. odličnjak razreda Gulin, poznejši zdravnik dr. Verč in kajpada moj stari Josip Fišer, čigar igralsko udejstvovanj« v našem gledališču a stalnim veseljem spremljam.
(Nadaljevanje sledi)