Hb54 A
60100200
0SRE0NJ6 KNJliNlC*
PRIIV.w»ks>KI dnevnik
Lelo XXXIV. Št. 52 (9964)
TRST, petek, 3. marca 1978
Cena 200 lir
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
MORDA PREOKRET NA KEVS
ZMERNO POZITIVNA OCENA KPI IN PSI O SKLEPIH DEMOKRŠČANSKEGA VODSTVA
Na jutrišnjem «vrhu» bodo tajniki strank Na^iorju kompromis
ji - ii i»	ii »i •	i j o sklepnem dokumentu
dokončno sklepali o oblikovanju nove vlade
Nepričakovane zahteve republikancev - Odmevi notranjih polemik v KD
RIM — Bo sklep demokrščanskega vodstva, da dopusti Andreottiju "^tavo vlade «na določen rok» in oblikovanje «programsko - parlamen-"Utie* večine, obrodil pozitivne sadove? To je težko reči. Odgovor bo »letno znan ob zaključku novega in verjetno zaključnega «vrha» taj-'»ov strank šesternega sporazuma, ki se bo začel jutri dopoldne in
j ~ ’ ati uiin	m
*lal »do zaključka«, se pravi tudi n"č, če bo pač potrebno.
*edaj bodo stranke lahko odkrile 'oje karte in se pomerile ob vseh Pornih vprašanjih. Tedaj bo mogo-* tudi videti, kolikšna je »elastič-KD, o kateri je na zasedanju j®*lancev in senatorjev govoril Al-Moro.
, KPl in psi sta vsekakor mnenja, .»mora biti sobotno srečanje od-in priti do zaključka, naj bo mzitiven ali negativen. O tem sta 'ceraj razpravljali tajništvi obeh de-‘avskih strank.
Komunisti so sklicali tajništvo /'"»nke na sejo, ki je bila razšir-i.13 na vse člane vodstva, ki so bi-g v Rimu. Politično oceno je dal eninguer, vendar niso po seji.iz-nobenega tiskovnega sporočila. f c®snikarji je spregovoril sen. Ge-»t^o Chiaromonte, ki je pojasnil,
da se je «tridnevni demokrščanski maraton« vendar zaključil s «ko-rakom naprej«. Ta korak naprej pa je v dejstvu, da so bile znotraj stranke relativne večine poražene sile, ki s6 računale na čelni spopad in torej neuspeh pogajanj. Tako se «konč-no odpira možnost oblikovanja parlamentarne večine, v kateri bo sodelovala tudi KPI«. Toda komunisti np zatiskajo oči pred dejstvom, da bo skušala demokrščanska desnica še dalje pogojevati razvoj dogodkov in znotraj vladne večine zavirati pozitivne rešitve. Tako je Chiaromonte takoj pojasnil, da je za KPI soglasno odobreni demokrščanski dokument «dvoumen, protisloven in v nekaterih mestih povsem nesprejemljiv«. Tako je povsem nerazčiščeno vprašanje referendumov (posebno še onega o «zakonu Reale« in splavu).
'"HtiiiHiiiiHiiiiniinniniiiinniiitiiiiiiHuiuiiHiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiii
PIKATI pri ministru malfattiju
Šolsko politiko povezati i gospodarskim načrtovanjem
^°nes sestanek strank ustavnega loka o vprašanju šolo
RlM — Minister za šolstvo Fran-0 Maria Malfatti je včeraj opol-
4ne
te
sprejel predstavnike smdikal-federacije CGIL, CISL, UIL, ki " mu obrazložili stališče delavskih ?8anizacij do vprašanja šole in e zlasti do pojava nasilja. Obe-J'*m pa so sindikati hoteli na ta ''»čin najodločneje pobiti govorice ® različnih stališčih treh koofede-r»cij do kočljive problematike.
, V razgovoru s časnikarji je član »Jništva federacije in generalni ‘»mik CISL Luigi Macario pouda-da so sindikati v bistvu osvoji' stališče, ki ga je v ponedeljek r° dolgi razpravi oblikovalo pred .»dstvo vsedržavnega šolskega sve-r in ki bo izhodišče za razpravo » sestanku sveta, predvidenega za jmhodnji teden. Glavni predmet '»»Prave bo seveda vprašanje na-na šolah, ki je v zadnjih ča-'h postalo res žgoče, saj ogroža »m obstoj šob.
Macario je s tem v zvezi pouda-J ■ da je za sindikate edini izhod iz j1 »našnje hude krize, ki pretresa šo-Politika odpravljanja vzrokov kri-začenši s povezovanjem šolske jjnlitike z globalnim gospodarskim ^»črtovanjem. «Presenečeni smo — p. v tem okviru pripomnil tajnik 1SL — da minister za šolstvo ni ‘»n medministrskega odbora za gobarsko načrtovanje CIPE«. ..£«tem ko je dejal, da so predstav-«»> delavskih organizacij razčleni-, » ministrom dosedanjo parlamen-'bo pot vseh zakonskih osnutkov S reformi šole (od otroškega vrtca 2} Univerze), je poudaril, da je sin-'»alna federacija zahtevala čim-j ejšnje sklicanje vsedržavne kon-l»rence o pravici do učenja. Prvi Jpak na tej poti naj bi bilo ime-'°yanje pripravljalnega odbora, ki bi začel svoje delo z navezavo '»ov s temeljnimi šolskimi organi. ..^a pobudo predsednika vlade Andrejca se bodo danes dopoldne znova .»stalj izvedenci za šolska vprašanja v*bh strank ustavnega loka, da bi »Učili položaj na šolah in možnost resničitve reform. Predstavniki vr*nk so se srečali že prejšnji teden, ibar pa dolgotrajna razprava ni j!.'»' kot kaže, zelo plodna, saj niso ‘ dlje 0d zelo meglenega načelnega
"»razuma.
okviru priprav na današnje srečale se je vnela tudi ostra polemi-f» med socialdemokrati in demokri-bani. Vzrok za prepir je bil poziv “»'aldemokrata Di Giesija sindikatom, .»i neposredno sodelujejo pri obrambi p°e Pred nasilneži. V ta namen je J Giesi predlagal tudi spremembo Jblaščenih odlokov in uvedbo po-»hih jamstvenih odborov na višjih »dnjih šolah in na univerzah, (vt)
njo odobritev triletnega investicijskega načrta, od katerega sta odvisna radijska decentralizacija in oblikovanje «tretje mreže«.
Obenem pa upravni svet RAI priznava, da bo verjetno potrebno zvišati televizijsko naročnino, vendar tega ne povezuje s Tretjo mrežo«, pač pa z inflacijo in torej večjim deficitom podjetja. Konvencija med državo in RAI določa namreč, da se naročnina lahko spremeni vsaki dve leti. Toda o tem mora sklepati vlada, poudarja upravni svet RAI.
V ponedeljek bo vlada odobrila ustanovitev furlanskega vseučilišča
RIM — V ponedeljek se na izredni seji zbere ministrski svet, da odobri pooblaščeni zakonski odlok o ustanovitvi videmske univerze. Vlada je to dolžna storiti na osnovi določila zakona o obnovi po potresu porušene Furlanije, ki med drugim vsebuje tudi sklep o oblikovanju furlanskega vseučilišča. Kot znano so zadevni normativi sprejeli po dolgi in polemič ni razpravi v -»komisiji tridesetih«.
BONN — V nedeljo bo prispel na uradni obisk v Zvezno republiko Nemčijo predsednik Brazilije Eme-sto Geisel. Spremljala ga bo številna delegacija brazilskih izvedencev za gospodarstvo in industrijo.
Chiaromonteja so vprašaji, kakšni so izgledi za sobotni «vrh«. Povedal je, da je «stanje še negotovo in lahko privede do različnih rezultatov«. Kajti komunisti bodo šele na koncu pogajanj, v trenutku, ko bo izoblikovan vladni programski sporazum in določena struktura nove vlade, lahko ocenili rezultate in izrekli svoje mnenje.
So pa tudi pogoji, kj jih KPI postavlja demokristjanom. Predvsem dogovor, da bo s parlamentarnim delom preprečena možnost, da bi referendumi «razklali na dvoje javno mnenje in tako onemogočili s tako težavo doseženo vzdušje sodelovanja«. Glede gospodarske politike KPI zahteva, naj ne bo «samo v eno smer«, se pravi «na ramenih delavcev«. Družbeni del programa pa mora posvetiti posebno pažnjo «ozdrav-ljanju šolstva«, medtem ko morajo biti ukrepi za zaščito javnega reda »učinkoviti«.
Naj s tem v zvezi omenimo tudi i-zjave Gian Carla Pajette, katerega so časnikarji vprašali, kaj meni o nekaterih ostrih pogojih KD. «To so pač pogoji ene izmed strank morebitne vladne večine«, je dejal, «o katerih lahko razpravljamo, vendar je prav, da se je Moro v svojem razmišljanju zavedel, da sta na zad njih političnih volitvah zmagali dve stranki in da je druga KPI«. Skratka, »mnenje« KD je pomembno, vendar bo tudi KD morala upoštevati mnenja KPI.
Po seji socialističnega tajništva pa je Bettino Craxi kazal večje znake optimizma: -»Mislim, da smo tokrat lahko spet optimisti, čeprav bomo morali premostiti nekaj zaprek in rešiti nekatere težave«, ker so glede programa «različna mnenja«.
V Palači Chigi se medtem s pospešenim ritmom nadaljujejo pogajanja za sestavo programa. Andreotti je sprejel »gospodarske strokovnjake« KD — Gallonija, Ferrari Ag-gradija, Donat Cattina in Scottija. Danes pa se bodo sestali »strokovnjaki za šolska vprašanja«. Popoldne bo Andreotti spet sprejel de-mokrščansko delegacijo na splošnih pogajanjih (Moro, Zaccagnini, Gal-loni, Gaspari, Piccoli, Bartolomei), ki mu bo odslej stalno za petami, da bi ga nadzorovala na vsakem koraku.
Stanje so medtem zapletli republikanci, ki so poslali Andreottiju dokument (podpisala sta ga La Malfa in Biasini) z novimi programskimi zahtevami. Med temi je tudi predlog o «trikotnem vrhu« med strankami, sindikati in delodajalci, na katerem bi se dogovorili o gospodarskem programu. Toda znano je, da so sindikalisti že povedali Andreottiju, da se ne bodo udeležili takih srečanj, tudi zato ne. ker želijo ohraniti svojo avtonomijo.
Druga republikanska zahteva pa je še hujša: vlada naj bi za dve leti «zamrznila» stare delovne pogodbe in torej preprečila njihovo obnovo ob zapadlosti. Kot je znano pa so se sindikati že obvezali, da bodo samogibno omejili mezdne zahteve, vendar ne marajo pri tem nikakršnega nadzorstva, niti prisile.
Na koncu velja zabeležiti še »polemični rep« tridnevnih sestankov parlamentarnih skupin KD. Dorotej-
ci, ki jih vodita Piccoli in Bisaglia, so užaljeni, ker so nekateri pisali o njihovem porazu. Tako so se najprej začeli širokoustiti, da so v resnici «zavrli zbiranje podpisov« pod lastno resolucijo v trenutku, ko so spoznali, da bi njihova prodorna zmaga le zrušila Zaccagninijevo tajništvo. V zameno za to neverjetno izjavo pa je Andreotti iz Palače Chigi dal razdeliti izjavo, v kateri poudarja, da so komentarji o «zmagi ali porazu« te ali druge de-mokrščanske struje v tem trenutku «neumestni«. CANDIDA CURZI
Danes delavska konferenca KPI
NEAPELJ — S poročilom posl. Giorgia Napolitana se danes prične v športni palači vsedržavna delavska konferenca KPI. Zaključil jo bo 5. marca, se pravi v nedeljo, tajnik KPI Enrico Berlinguer.
Gerardo Chiaromonte (KPI)
Danski predlog, ki ga je pripravila skupina osmih delegacij, bi morai končno nuditi osnovo za zadovoljiv sporazum
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD — Na beograjskem sestanku KEVS se je včeraj uoja-vil nov nredlog sklepnega dokumenta. Na plenarni seji ga je ponudila danska delegacija, pripravila pa ga je neuradna pogajalska skupina osmih delegacij (poleg Danske še ZDA, SZ. Malta, Švica, Švedska, Romunija in Jugoslavija). Ta predlog so sestavili na podlagi besedil, ki sta jih ta teden objavili Danska in Romunija. Najnovejši predlog sklepnega dokumenta beograjskega sestanka je dolg le tri strani. V glavnem je to prejšnje dansko besedilo, dopolnjeno z nekaterimi novostmi.
Države udeleženke, kakor pravi najnovejše besedilo, so odločene nadaljevati multilateralni proces KE VS in' imeti nove sestanke svojih predstavnikov. Naslednji sestanek KEVS bo, kakor je predvideno v tem besedilu. Tl. novembra 1980 v Madridu. Pripravljalni sestanek za to madridsko zborovanje pa bo 9. septembra istega leta. V novem predlogu je rečeno, da bodo na
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniriiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiMHimiiMMiiiiiniMimiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
AMERIŠKI PREDSEDNIK SICER OZNAČIL SOMALIJO KOT NAPADALKO
CARTER: PODPORA SZ ETIOPIJI OGROŽA POTEK POGAJANJ SAL T
«Pravda» ostro reagirala na ameriške obtožbe - Etiopski zunanji minister v Rimu
AVASHINGTON - Predsednik Carter je včeraj opozoril Sovjetsko zvezo, da utegne njen vojaški poseg na afriškem rogu spraviti v nevarnost pogajanja za omejitev strateškega oboroževanja (SALT). Pripomnil je sicer, da ratifikacija ustreznega sporazuma ni neposredno odvisna od »spremenjene sovjetske politike do dogajanj na afriški celini«. V bistvu gre za dobesedno ponovitev prikrite grožnje Brežnjevu, ki jo je predvčerajšnjim uradno izrekel Carterjev svetovalec za državno varnost Brzezinski.
Šef Bele hiše je dejansko povedal sledeče: k j bo ameriški kongres po klican, da ratificira sporazum SALT, bo nujno moral upoštevati mnenje domače javnosti o sovjetskem ravnanju v Afriki, ki »postavlja v šah svetovni mir«. Z drugimi besedami je Carter očital Brežnjevu, da neprestano podpihuje spor med Etiop-ci in Somalci zaradi Ogadena s tem. da pošilja Mengistuju najsodobnejše orožje in vojaške izvedence (pred dnevi je ameriška obveščevalna služba sporočila, da poveljuje etiopskim četam kar pet sovjetskih generalov, med temi prestižni Petrov, a njim gre prišteti še najmanj 10 tisoč kubanskih vojakov).
Ameriški predsednik je med tiskovno konferenco v prostorih vsedržavnega časnikarskega združenja izrazil željo, da bi se Moskva in A-dis Abeba držali obljube, po kateri etiopski borci nikakor ne bodo vdrli na somalsko ozemlje. Carter seveda ni omenil okoliščine, da se
Kmalu povišana naročnina za TV
t ?IM _ Stavka osebja RAI-TV za (,»°jšnjo uresničitev reforme, odo-triletnega investicijskega na-in oblikovanje tretje meddežel-^ televizijske mreže je popolnoma .■T>ela. skoraj v sozvočju s stavka-„1"hi pa je upravni svet RAI so-rbo odobril resolucijo, v kateri (»Svlja njihove zahteve, ki so v k »tvu naslovljene vladi in še pose-) ministru Vittorinu Colombu. b* avni svet; RAI poudarja nam-da se bo zavzemal za čimprejš-
KAKO OB RENU GLEDAJO NA GOSPODARSKO POLITIKO PREDSEDNIKA CARTERJA
POLITIČNA OZADJA PADCA DOLARJA
(Od dopisnika Tanjuga
posebej za Primorski dnevnik)
BONN — Pred zgodovinskim trenutkom, ko je na frankfurtski devizni borzi ameriški dolar prvič po vojni veljal manj kot dve marki se je, tako meni,jo zahodnonemški finančni strokovnjaki, zgodilo tisto, kar so vsi že dalj časa pričakovali. Preveč je namreč že bilo «<>brambnih črt« na nekakšnih «okroglih» številkah, na katerih naj bi zaustavili prosti padec vodilne valute zahodnega sveta, pa se to ni zgodilo. Sedaj bo pač treba živeti v prepričanju in s spoznanjem, da je tečaj dolarja izraz določene politike in zavestnih odločitev ameriške administracije in ne zgolj posledica mednarodnih deviznih špekulacij, tako menijo ob Renu. Ameriški predsednik hoče spraviti zahodnonemškega kanclerja na kolena. Carter bi rad Schmidtu dokazal, da Evropa še ni dovolj močna, da bi se lahko upirala strateškim zamislim Washingtona, To naj bi bilo pravo ozadje strmoglavega padca vrednosti ameriške valute, ki se je začel z vsemi posledicami kazati v trenutku, ko je ZR Nemčija kot država z največjimi zunanjetrgovinskimi presežki (lani rekordnih 34 milijard mark) odklonila zahteve, naj bi z administrativnimi ukrepi pognala v tek svoje gospodarstvo, povečala kupno moč svojega notranjega tržišča in tako po predstavah ameriških ekonomistov, ki svetujejo Beli hiši, pomagala tudi drugim, zlasti pa
Američanom, da se izkopljejo iz re-1 valuto, je da vvashingtouska admi-cesije.	uistracija na čelu s Carterjem utr-
Padec dolarja pod magično znam- di svoj položaj doma. Zahodnonem ko dveh mark je pomagal odstraniti I ški gospodarski strokovnjaki namreč
bistveno zmoto bonskih politikov. Doslej so namreč ob' Renu še upali, da gre pri vsem skupaj predvsem za posledice nezadostne izkušenosti Carterjeve ekipe pri obvladovanju mednarodnih ekonomskih problemov. Takšna lažna upanja je spodbudil sam ameriški predsednik, kc je v začetku tega leta glasno objavil, da se nameravajo ZDA bolj kot doslej tudi same vključiti v borbo za ohranitev vrednosti dolarja. Dosedanja praksa kaže, da so v Washingtonu skrb za dolar raje prepuščali drugim. Od konca septembra prejšnjega leta, ko je dolar prvič padel v vrtinec ,iz katerega se do danes ni izvlekel, je zahodnonemška »Bundesbank« odkupila na tukajšnjih deviznih borzah kar za 13 milijard mark ameriške valute. Zaman.
Včeraj so se po «čmi sredi« na frankfurtski borzi pozicije dolarja simbolično okrepile. Uradni tečaj je znašal 2,2 marke. V zahodnonem-ških finančnih krogih si nihče ne dela utvar, da bi to lahko pomenilo začetek dolarjeve čudežne ozdravitve. Gospodarski minister Otto Lambsdorff je resignirano in nič kaj taktno napovedal, da se utegne tečaj dolarja zaustaviti šele pri znam ki 1,80 marke. Predpogoj za to, da mednarodni gospodarski krogi ponovno dobijo zaupanje v ameriško
prej ko slej pripisujejo nestabilnost dolarja predvsem neuspehu Jimmy-ja Carterja, da bi svoje rojake pridobil za program energetskega varčevanja. Samo z drastičnim zmanjšanjem uvoza nafte lahko Američani zmanjšajo svoj zunanjetrgovinski primanjkljaj. Kritiki Carterjeve gospodarske politike, ki postajajo v Bonnu čedalje glasnejši in čedalje bolj samozavestni, očitajo Američanom, da ne spoštujejo osnovnih pravil mednarodne ekonomije in poskušajo probleme, ki so si jih nakopali na vrat, natovoriti drugim, predvsem pa ZR Nemčiji in Japonski. Pospešeni padec dolarja, ki ga Wastungton očitno ne poskuša zaustaviti, ampak ga prej celo spod buja, utegne kmalu negativno vplivati na celotno mednarodno menjavo in izzvati vrsto trgovinskih vojn širšega in regionalnega značaja. Zahodni Nemci se predvsem bojijo a-meriškega protekcionizma in opozarjajo, da bodo tudi zahodnoevropske države na težje pogoje pri izvozu v ZDA odgovorile s »potrošniškim patriotizmom«. Skorajda logično je pričakovati, da tudi proizvajalci nafte ne bodo križem rok o-pazovali, kako se jim s padcem vrednosti dolarja izmika velik del dohodkov. Nafta bo dražja.
IVO VAJGL
nahaja na ogadenski, torej kljub vsemu etiopski, planoti približno 800 tisoč pripadnikov redne somalske vojske.
Carter je zatem navedel ameriške predloge za mirno poravnavo etiopsko - somalskega konflikta. V prvi vrsti bi se morale vse somalske vojaške sile umakniti z etiopskega o-zemlja, prav tako pa bi Etiopijo morali zapustiti Sovjeti in Kubanci, Sledi dokaj nejasno tretja točka: trenje med sosednima državama mora nujno popustiti, »pa naj se v ta namen tudi premaknejo mestoma samovoljno začrtane meje«. Takoj zatem je ameriški predsednik označil Somalijo kot napadalko, kolikor skuša zasesti Ogaden. Pri tem gre nedvomno za pomenljivo spremembo Carterjevega gledišča do konflikta, ki bi moralo po logiki (dejansko pa verjetno ne) odločilno vplivati na prizadevanja. za rešitev krize.
Izvajanja ameriškega predsed nika seveda ne morejo naleteti na ugoden odmev v tistih konservativnih krogih, ki so se že lani izrekli za kar najbolj drastičen nastop (vojaški, op. ur.) ZDA na afriškem rogu. Ti ljudje vidijo v zdajšnji vvashingtonski politiki do etiopsko-somalskega spora izredno nevarno taktično potezo, ki se utegne obrniti proti Američanom: leti naj bi, skratka, oustili Sovjete, «da se sami obesijo« po vzoru e-giptovske, sudanske in somalske izkušnje, toda kaj. če bi moskovska namera bila kronana z uspehom? Tedaj bi se sovjetski vsestranski vpliv razbohotil poleg po Keniji še po vsem južnem delu afriške celine . . .
Sovjeti so seveda nemudoma reagirali na uradno stališče \vashing-tonske vlade o položaju na afriškem rogu, tako še zlasti na povezavo med etiopsko-somalskim konfliktom ter pogajanji SALT.
«Pravda« trdi, da gre za povsem ločeni vprašanji in opozarja Američane. da bi njihovo vztrajanje pri njunem povezovanju utegnilo zares zavreti pogajanja za omejitev strateškega oboroževanja. A-meričani skušajo izkoristiti dogajanja na afriškem rogu. kot nadaljuje «Pravda». zgolj v namene žolčne protisovjetske kampanje, s tem pa spravljajo v resno ne varnost prizadevanja za zagotovitev resnične mednarodne varnosti ter obenem rahljajo temelje za nadaljnje popuščanje mednarodne napetosti. List zaključuje z ugotovitvijo, da takšno ravnanje \va-shingtonskih oblasti v prvi vrsti škoduje samim interesom ZDA in ameriškemu ljudstvu.
Kar zadeva diplomatsko dejavnost za preprečitev hujšega izbruha sovražnosti na afriškem rogu, velja omeniti nič kaj posrečeno posredovanje somalskega predsednika Siada Barreja pri libijskem državnem poglavarju Gedaliju (slednji pač podpira etiopski režim) ter vzporedna obiska etiopskega zunanjega ministra Geddeja-Georgisa in glavnega tajnika organizacije afriške enotnosti Etekija Mbumuaja v Rimu, kjer sta z italijanskim zunanjim ministrom Forlanijem obravnavala pekoče stanje v Ogadenu pa tudi' Eritreji.
Mg)

*<
-1*

pripravljalnem sestanku določili način dela madridskega srečanja na podlagi dokumentov KEVS (to je na temelju sklepne listine iz Helsinkov, odločitev pripravljalnega sestanka v Beogradu in sklepnega dokumenta iz Beograda).
V novem besedilu je poleg sestanka izvedencev za mimo reševanje sporov (31. oktobra 1978 v Montreuxu) in »znanstvenega foruma« (20. junija 1978 v Bonnu) predvideno tudi srečanje skupine strokovnjakov za vprašanja Siedozemlja. Ta sestanek bo na Malti, datum Pa še ni določen. Najnovejši predlog sklepnega dokumenta beograjskega sestanka predvideva, da bi srečanja izvedencev trajala največ štiri tedne. Poleg tega je v besedilu tudi novost v zvezi z ugotavljanjem splošnega soglasja na sestanku v Beogradu. V prvotnem danskem predlogu je bilo rečeno, da »pri raznih predlogih, izrečenih na sestanku, ni bilo mogoče doseči splošnega soglasja«, zdaj. v novem besedilu pa je sprememba, in sicer namesto »razni« je uporabljena beseda «številni« predlogi, kar je res bolj natančno, kajti Veliko je bilo predlogov posameznih delegacij .ki so naleteli na gluha u-šesa nekaterih drugih udeležencev«.
VLADO BARABAŠ
Španski zunanji minister v Beogradu
BEOGRAD — španski zunanji minister Marcelino Oreja je včeraj prispel na dvodnevni uradni obisk v Jugoslavijo. V izjavi po prihodu v Beograd je povedal, da bo pred sednik španske vlade Adolfo Suarez prispel v Jugoslavijo, kakor hitro mu bodo to dovoljevali di'žavniški posli. Za včeraj je bil namreč predviden Suai-ezov prihod v Beograd.
Po besedah šefa španske diplomacije obstaja veliko zanimanje obeh držav za poglabljanje odnosov, ki so bili uradno vzpostavljeni pred letom dni. Španija želi. kakor je de jal Oreja, da ti odnosi ne bi ostali izključno na diplomatski ravni, temveč da bi se poglobili in postali bolj vsebinski in vseobsežni, saj so obema državama skupna številna vprašanja. Velike možnosti so tudi :-.a sodelovanje na dvostranskem in mednarodnem področju.
Marcelino Oreja je povedal, da bodo med njegovim obiskom v Beogradu podpisali sporazum o ukinitvi vizumov ter pogodbe o sodelovanju na kulturnem in še na nekaterih področjih.
Včeraj popoldne so se v zveznem tajništvu za zunanje zadeve že začeli uradni jugoslovansko - španski pogovori. Miloš Minic in Marcelino Oreja sta skupaj s sodelavci načela vrsto obojestransko zanimivih vprašanj, kot so sodelovanje med državama na raznih področjih, med narodni odnosi na evropski celini (ob tem seveda beograjski sestanek KEVS), dogajanja v Sredozemlju in druga svetovna vprašanja.
Župan v Šentlenartu odrekel dvorano Zvezi beneških žensk za proslavo 8. marca
ČEDAD — šentlenartski župan dr. Renato Osgnag (KD) je. kljub zagotovilom danim še nekaj dni prej v občinskem svetu, v zadnjem trenutku odrekel »Zvezi !>eneskih žensk« občinsko dvorano v šentle-nartu, kjer so 8. marca nameravale prireditvi osrednjo proslavo mednarodnega dneva žena. V ta namen so že objavile program: nastop ljudskih pevcev Ane in Keka s spletom slovenskih ljudskih pesmi, recitacije pesmi o ženski emancipaciji ter predstavo Beneškega gledališča z delom Brune Doreolo Strazzolini.. v katerem o-pisuje boj beneških žena za enakopravnost in proti odrivanju, kateremu so podvržene tudi zaradi svoje jezikovne pripadnosti.
»Zveza beneških žensk« je nastala po srečanju z UDI v Čedadu, piše v »Novem Matajurju« Bruna Dorbolo Strazzolini z namenom, da organizirano usmerja boi žensk in deklet v Beneški Sloveniji, katere poleg tegob družbenega značaja (revščina. emigracija. osamljenost) tarejo tudi nerešeni narodnostni problemi. Skupaj s furlanskimi in slovenskimi ženskami, s kulturnimi društvi Benečije želijo ženske uveljaviti svojo željo po soodločanju in enakopravnosti.
Ženske se seveda niso ustrašile županovega protidemokratičnega sklepa. Napovedale so že. da bodo proslavo 8. marca spremenile v ljudsko protestno demonstracijo, ker hočejo tako dokazati, da se župan moti, če misli, da g« ljudstvo pri tem diskriminacijskem postopku podpira.
Sklep župana Osgnaga je tem bolj obsodbe vreden, ker je še pred kratkim zagotovil odposlanstvu društva «Ivan Trinko« (prof. Černo), Zveze beneških izsiljen-cev (Ado Kont), Beneškega gledališča (Aldo Clodig) in šentlenart-skemu občinskemu svetovalcu Bcp-pinu Crisetigu. da je uporaba javne dvorane svobodna za vse.
Tdda župan je že 18. februarja odrekel isto dvorano uredniku slovenskega lista «Novi Matajur«, ki je želel proslaviti stoto številko časopisa.
Dejansko je sklep v nasprotju 2 načeli svobode in demokracije, s katerima se rada postavlja krajevna KD, ki poleg vsega na ves glas zagotavlja, da ie za svoboden razvoj slovenske skupnosti v videmski pokrajini. To misel je [Kile mično poudaril v svojem posegu v pristojni komisiji že pokrajinski Svetovalec prof. Pavel Petricig, ki se je zavzel za preklic izzivalne prepovedi.
Ogorčeno protestira tudi videmska KPl! ki meni, da žuoanov sklep ne bo mogel prizadeti navdušenja in strnjenosti beneških žena in deklet.
Slednje so o nedopustni prepovedi seznanile tudi videmskega prefekta, katerega pozivajo, naj poseže za preklic sklepa.
MADRID — V Madridu so sporočili, da bo španski zunanji minister Oreja v kratkem uradno obiskal Kubo. To 'ki prvi obisk nekega španskega zunanjega ministra na Kubi po letu 1898, ko si je otok priboril neodvisnost od španske vladavine.
V Švici se sestaneta karamanlis in Eccvit
ATENE — V prihodnjih dneh s« bosta v Švici sestala predsednika grške in turške vlade. Glavna tema pogovorov med Karamanlisotn in Ecevitom bo ureditev spora • razmejitvi Egejskega morja. Iz Cipra poročajo, da se državnika ne bosta pogovarjala o ciprskem problemu,
VČERAJ S KOZMODROMA V BAJKONURJU
Sovjeti izstrelili «sojuz 28» s češkoslovaškim kozmonavtom
Vesoljska ladja se bo spojila s postajo «saljut 6»
MOSKVA - Prvič v kozmonavtike je poletel
kozmonavt, ki ni državljan ene izmed dveh velesil. Sovjetska zveza je namreč včeraj izstrelila vesoljsko ladjo »sojuz 28», ki ji poveljuje sovjetski polkovnik Aleksjej Gubar-jev, sepilot pa je kapetan češkoslovaškega letalstva Vladimir Remek.
V Bajkonuru je prisostvovala izstrelitvi številna češkoslovaška delegacija s predsednikom akademije znanosti Jaroslavom Kozesnikom. Prisotnost češknslovaškega državljana ne krovu sovjetske vesoljske ladje spada v okvir načrta «interkoz-mos«, ki predvideva sodelovanje med Sovjetsko zvezo in socialističnimi državami (Bolgarija, Madžarska, Demokratična ropublika Nemčija, Kuba, Mongolija, Poljska, Romunija in Češkoslovaška).
Sovjetska tiskovna agencija «Tass» je najavila, da bodo že v tem letu izstrelili druge vesoljske ladje s poljskimi in vzhodnonemškimi državljani. Sovjetski kozmonavt Aleksjej Leonov pa je na praški televiziji izjavil, da pričakujejo prve kubanske, madžarske, mongolske, vzhodnonemške in poljske astronavte v Bajkonuru že ta mesec.
zgodovini I »Sojuz 28» se bo po vsej verjetno-v vesolje sti danes ali jutri spojil z vesoljsko
postajo «saljut 8», na kateri bosta vesoljca Jurij Romanenko in Georgi j Grečko dosegla nov rekord bivanja v vesolju. V soboto bo torej četverica lahko priredila majhno slavje ob tej zmagi.
Misija postaje »saljut 6» je postala nedvomno najbolj zapletena in dovršena pobuda v zgodovini vesoljskih laboratorijev. Postajo so izstrelili 29. septembra lani, 9. oktobra Su izstrelili vesoljsko ladjo »sojuz 25», ki pa se ni spojila s postajo zaradi okvare na priključnem mehanizmu. Dne 10. decembra so izstrelili »sojuz 26», že naslednjega dne sta se namestila na postaji vesoljca Romanenko in Grečko. Dne 10. januarja sta na postajo prišla s «sojuzom 27» vesoljca Vladimir Ja-nibekov in Oleg Makarov, ki sta se 16. januarja vrnila na Zemljo z vesoljsko ladjo Romanenka in Grečka («sojuz 26»). Dne 20. januarja pa so postajo oskrbeli z. vsem potrebnim za nadaljnje bivanje. Izstrelili so namreč prvič avtomatični vesoljski »tovornjak« «progress 1».
Sovjetska zveza ob tej priložnosti poudarja važnost medsebojnega so-
delovanja med socialističnimi državami, izbiro češkoslovaškega častnika pa je pogojevala samo njegova sposobnost, saj je pri zaključnem testiranju prekosil «kolege» iz drugih socialističnih držav. Devetindvajsetletni kapetan češkoslovaškega letalstva Vladimir Remek iz Čeških Budjejovic je pred šestimi leti diplomiral na sovjetski letalski akademiji «Gagarin», v «klub» vesoljcev pa je stopil leta 1976. (voc)
Poziv mednarodni javnosti proti nevtronski bombi
ŽENEVA — Nad sedemsto osebnosti, med katerimi so znanstveniki in Nobelovi nagrajenec, se je izreklo proti novim vrstam jedrska- oborožitve in še posebej proti izgradnji nevtronske bombe, za katero se zavzemata ZDA in NATO. Slednjo so udeleženci mednarodne konference organizacij, ki niso izraz vladnih struktur (med njimi so socialistična mladina, luteranske cerkvene skupnosti, mednarodno gibanje za mir in drugi), obtožili, da .je odgovorna za tekmo v oboroževanju.
TISKOVNA KONFERENCA V ROJANSKI TOVARNI
Nadaljuje se stavka uslužbencev v obratih Stock v mestu in v industrijski coni
Delavci ostro obsodili vodstvo podjetja, ki je proglasilo sedanjo obliko stavke za nezakonito
7. aprila, ob 9.30 na sedežu Zveze industrijcev v Trstu.
Srečanje SKGZ-PSI o vprašanjih RAI-TV
Predstavništvo Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki sta ga sestavljala Filibert Benedetič in Bogo Samsa, se je včeraj sestalo z zastopstvom deželnega odbora PSI, ki so ga predstavljali član deželnega tajništva Lucio Tringale, tajnik tržaške socialistične federacije Gian-franco Carbone in podtajnik Branko Pahor. Predmet razgovorov so bila vprašanja slovenskih radijskih in televizijskih oddaj v deželi Furlaniji -Julijski krajini in okrepitve tržaškega sedeža RAI. Delegaciji sta izrazili široko soglasje glede obravnavanih vprašanj, tako v zvezi z iz-
Nadaljevanje stavkovnega gibanja v tovarni Stock in ostra obsodba vodstva podjetja, ki je proglasilo sedanjo obliko boja za ne zakonito in sklenilo zato spi ožiti sodni postopek, sta bili glavni vprašanji včerajšnje tiskovne konference, s katero so predstavniki to vamiškega sveta hoteli seznaniti javnost s sedanjim stanjem v o-bratu.
Delavci tovarne Stock stavkajo že od 22. februarja, vsak oddelek po eno uro dnevno, da bi dosegli izvajanje notranje dopolnilne pogodbe, ki je med drugim zapadla že pred osmimi meseci. Vsa prizadevanja, da bi prišlo do sestanka z vodstvom, pa so naletela na zavlačevanje in na gluha ušesa. Temu se je sedaj, kot so poudarili na • tiskovni konferenci, pridružilo odkrito protisindikalno in v bistvu ustrahovalno zadržanje vodstva, ki je tako zaprlo pot sporazumevanju z delavskimi predstavniki, namesto da bi jih pritegnilo k soodločanju o programskih usmeritvah, kar bi bilo edino pravilno v sedanjem trenutku, ko obstaja bojazen, da se bo treba kmalu spet poslužiti dopolnilne blagajne.
V tovarni	Stock	je	zaposlenih
približno 720 uslužbencev, polovica od teh je uradnikov. Podjetje se je pred časom obvezalo, da ne bo odpuščalo ljudi iz službe in tega se je tudi držalo, z druge strani pa ni nikogar na novo sprejelo na delo. V zadnjih štirih letih se .je tako izpraznilo okoli dvesto delovnih mest.	Odšli	so	predvsem
delavci, medtem ko je srednja starost uradnikov sorazmerno nizka, od 25 do 30 let. To pa je v nasprotju z obvezami, ki jih je podjetje sprejelo, ko se je odločilo za preosnovo.	Tedaj	je	tudi dežela
priskočila na	pomoč in	nakazala
več kot dvesto milijonov lir. ustanova za industrijsko cono pa je dala na razpolago teren za nov o-brat, da bi tudi sama prispevala k povečanju števila delovnih mest pri podjetju. Ta nreosnova pa se je v glavnem usmerila v nabavo novih modemih strojev, ki lahko še skrčijo obseg zaposlitve v obratu. Odprto vprašanje predstavljajo tudi razni prodajni centri drugod po državi, ki zaposlujejo predvsem žensko delovno silo: tu niso zagotovljeni isti delovni pogoji kot uslužbencev v Trstu. Delavci so izrazili tudi bojazen, da bi podjetje vso dejavnost preneslo v tujino. Tiskovno konferenco so zaključili s pozivom k enotnosti delavcev in uradnikov, ki je še zlasti potrebna v tem težavnem trenutku, in znova potrdili, da bodo nadaljevali boj vse dokler ne pride do sestanka z vodstvom in do ugodne rešitve odprtih vprašanj.
Vodstvo tovarne pa je sporočilo, da je dalo pobudo za sestanek s pristojnimi sindikalnimi predstavniki, s katerimi bo nadaljevalo začete pogovore. Sestanek bo v torek,
boljšanjem časnikarskih obvestil, kot tudi kar zadeva kulturne oddaje. Tako predstavniki PSI kot SK GZ so potrdili pomembnost, ki so jo osvetlili že dokumenti, ki sta jih izdelali obe organizaciji, da se v okviru reforme uresniči struktura, ki naj zagotovi slovenskim oddajam tržaškega sedeža RAI funkcionalno avtonomijo.
Comelli čestital dr. Marcellu Modianu
Predsednik deželnega odbora Comelli je odposlal telegram dr. Marcellu Modianu. v katerem mu čestita ob njegovem imenovanju za predsednika mednarodne zveze srednjih in malih industrij in ob prejemu priznanja viteza »di gran
KORAK DALJE K IZVAJANJU OSIMA
Parlamentarna komisija odobrila vladna odloka o infrastrukturah
Priporočilo vladi za okrepitev tržaške univerze in uresničitev znanstveno - raziskovalnega centra
Posebna parlamentarna komisija, sestavljena iz 15 poslancev in 15 senatorjev, ki ji je naloga izreči predhodno mnenje o zakonskih o-dlokih, ki jih je vlada pooblaščena izdajati za izvajanje osimskih sporazumov, je odobrila osnutka prvih dveh dekretov, ki zadevata izgrad njo glavnih prometnih in obmejnih infrastruktur v tržaški in goriški pokrajini ter izdelavo študij o me šani industrijski prosti coni in o drugih pobudah, ki jih predvidevajo dogovori o italijansko - jugoslovanskem gospodarskem sodelovanju. V ta namen so predvidene v odlokih naložbe okrog 185 milijard lir od skupnih 300, ki jih določa
Danes ob 12.45. bo na radiu »Trst A» v okviru oddaj pristopa govorila prof. Stanka Hrovatin o delovnem programu tržaške sekcije združenja Italija - ZSSR.
croce al merito della Repubblica*
■iiiiiiniiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiniMitiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
USPEŠNI REZULTATI PREISKAVE
V Trstu včeraj aretirali pet oseb v zvezi z mamili, ki oslepljajo
Pri aretirancih odkrili okrog 55 gramov hašiša in 28 stekleničk morfija Včeraj premestili v tržaške zapore razpečevalca Franca Pierettija iz Verone
Skrbna in potrpežljiva preiskava agentov letečega oddelka tržaške kvesture in finančnih stražnikov v zvezi z razpečevanjem in uživanjem mamil, ki povzročajo slepoto, je včeraj privedla do prvih rezultatov tudi v našem mestu. Aretirali so namreč pet oseb ter zaplenili manjšo količino mamil. Preiskava se je pričela v Padovi, kjer so 24. februarja aretirali 23-letnega Franca Pierettija iz Verone ter 34-letnega Vladimira Bergantija, ki sta obtožena, da sta razpečevala morfij, razredčen v tekočini, ki vsebuje znane glivice »candida albicans*. ki povzročajo slepoto in ki so povzročile svoje žrtve tudi v našem mestu. Ob tem -naj omenimo, da so prav včeraj premestili Pierettija iz padovskih v tržaške zapore, kjer ga bodo temeljito zaslišali in soočali tudi s tistimi, ki so jim, kot rečeno, včeraj prišli na sled.
Preiskovalci so očitno prestregli pot, po kateri se je odvijal ta smrtonosni promet. S precejšnjo točnostjo so določili «sorodstvo», kot se temu reče. med kurirji z mamili ter uživalci samimi pri nas in v Padovi. Na podlagi vseh teh izsledkov je namestnik državnega pravd-nika dr. Coassin včeraj odredil preiskavo v dveh tržaških stanovanjih in tako prišel do konkretnih imen, ki imajo tako ali drugače opravka s heroinom in infekcijami s »can-
P0 OSMIH DNEH ZASEDBE
Varnostni organi «izpraznili» «Dom mornarja» v Ul. Montfort
Operaterji službe za umsko zdravje napovedali, da bodo nadaljevali z bojem za reševanje stanovanjskega problema
»Dom mornarja* v Ul. Montfort je spet prazen. Včeraj so namreč agenti kvesture in karabinjerji po nalogu državnega pravdništva »izpraznili* prostore, ki jih je prejšnji četrtek, 23. februarja, zasedla skupina operaterjev pokrajinske službe za umsko zdravje, da bi s tem o-pozorila javnost in oblasti po eni strani na potrebe, ki se kažejo pri vključevanju gostov pokrajinskih centrov za umsko zdravje v normalen družbeni tok in pri njihovem vraščanju v živo mestno tkivo (pri tem bi jim bilo treba v prvi vrsti zagotoviti primerno bivališče), po drugi strani pa na neverjetno število praznih stanovanj, ki jih lastniki, tako zasebniki kot javne ustanove, nočejo dati v najem. Po eni strani torej nezaslišana stanovanjska špekulacija, po drugi pa še zmerom zakoreninjen strah občanov pred tako imenovanimi umskimi bolniki in iz njega izvirajoči odnos do zahteve po dodeljevanju stanovanj.
Akcija skupine operaterjev, katerim so se pridružili tudi nekateri koristniki centrov za umsko zdravje, je vzbudila precej prahu v našem mestu in izzvala razprave ter dregnila tudi v kako slabo vest, čeprav je večina tržaške javnosti odločno proti zasedbi kot načinu u-resničevanja določenih smotrov.
Včerajšnja »izpraznitev* prostorov »Doma mornarja* je potekala brez incidentov. Nekaj desetin a-gentov javne varnosti in karabinjerjev je ob 15. uri prišlo v poslopje ter identificiralo prisotne (v domu je bilo tedaj nekaj operaterjev in par gostov), ki so mimo zapustili prostore. Pozneje so v zvezi s tem dogodkom izdali tiskovno
poročilo, v katerem poudarjajo pomen zasedbe, ki je »izzvala tolikšno solidarnost med ‘ržaško javnostjo*. Posebej poudarjajo pomen dejstva, da so nri tej pobudi tesno sodelovali operaterji in koristniki službe za umsko zdravje. Nadalje pripominjajo, da prav gotovo ni mogoče reševati problemov, na katere so s svojo pobudo pokazali, s policijskimi posegi, ter zagotavljajo, da bodo odločno nadaljevali s svojim bojem za ustrezno rešitev stanovanjskega problema.
dido albicans*. Aretirani so 30-let-ni Mario Radolovic, 26-letni Pier Paolo Dorio, 25-letni Giuliano Slama, 23-letnd Marino Todeschini in 17-letn,i P. G. Pri njih so odkrili 55,970 grama hašiša in kar 28 stekleničk morfija.
Poročilo letečega oddelka je glede včerajšnjega uspeha precej skopo in megleno, to pa iz enostavnega razloga, ker se preiskava še zdaleč ni zaključila. V bistvu so preiskovalci prijeli šele za en rob mreže razpečevanja mamil in morajo sedaj globlje pogledati vanjo. Zaslišanje včerajšnjih aretirancev ter že omenjenega Pierettija bo prav gotovo pomemben korak na tej poti. Istočasno je policija včeraj o-značila še dve osebi, ki sta se predajali mamilom in upa, da bo nemara tudi iz tega vira prišlo na dan kaj, kar bi pripomoglo, da bi vso afero v zvezi z mamili, ki prinašalo slepoto, popolnoma osvetlili,..'
Nove cene testenin podjetja «Miraraar»
Pokrajinski odbor za cene je sprejel zahtevo po podražitvi navadnega tipa testenin, ki jih proizvaja tukajšnje podjetje »Miramar*. S 6. marcem bodo veljale na vsem državnem ozemlju sledeče najvišje cene: konfekcija po 5 kg franco prodajalec na drobno buez IVA 520 lir, pri prodaji potrošnikom IVA vključno 570 lir; konfekcijo po en kg franco prodajalec ha drobno brez IVA 525 lir, pri prodaji vključno IVA 580 lir; konfekcija po pol kg franco prodajalec na drobno brez IVA 535 lir, pri prodaji IVA vključno pa 600 lir. Za posebne vrste testenin pa je dovoljen povišek 60 lir pri kg, od tega gre prodajalcu na drobno 10 lir.
poklica časnikarja. Pojav je v zadnjih dveh letih zadobil zaskrbljujoč obseg, potem ko so ustanovili raznovrstne zasebne in televizijske postaje, ki jih je danes v naši deželi 54 (radijskih), oziroma 4 (televizijske). Komisija je ugotovila, da celo leto ni zavzela ob tem nobenega stališča, da ne bi vplivala na normalen razvoj svobode tiska, ker pa je danes pojav zaskrbljujoč, zahteva, da se izvajata do potankosti delovna pogodba in zakon, ki uravnava delovanje časnikarske zveze .
Zato bodo deželni časnikarski organizmi prijavili sodišču in inšpektoratom za delo vse tiste, ki ne spoštujejo delovne pogodbe, s tem pa bodo zaščitili mlade, ki se nameravajo posvetiti časnikarskemu poklicu.
Ženske danes pred sodiščem
Zveza italijanskih žena poziva vse ženske, da se zberejo danes ob 9, uri pred tržaškim sodiščem. Na sodišču bo namreč prizivna razprava glede posilstva, ki je prizadelo Lilian0 Go-micek ,ob tem pa obstaja nevarnost, da bo trem posiljevalcem zmanjšana kazen. S svojo prisotnostjo bodo ženske še enkrat zahtevale, da tudi nje zakon že enkrat ustrezno zaščiti.
zakon, s katerim so ratificirali o-simske sporazume.
Ob tem je komisija predlagala vladi, naj dopolni pobude, ki jih predvidevata omenjena odldka, s posebnimi ukrepi v korist tržaške univerze, da se okrepijo znanstvene dejavnosti in uresniči center za znanstvene in tehnološke raziskave, upoštevajoč tudi njegovo povezavo z industrijsko cono ob meji.
Zbor od Domja v Zagorju ob Savi
Pevski zbor «Fran Venturini* od Domja bo jutri gostoval v Zagorju ob Savi. Z društvom iz tega kraja je prosvetno društvo od Domja navezalo stike ie pred leti in to prijateljsko sodelovanje se sedaj nadaljuje in krepi. Kulturne izmenjave med tema dvema krajema so se pričele pred štirimi leti, ko je pevski zbor od Domja prvič nastopil v Zagorju. Jutri bodo pevci zbora «Fran Venturini», kot rečeno, spet nastopili v tamkajšnjem Ljudskem domu. Pevce bodo na tem njihovem pomembnem gostovanju spremljali tudi predstavniki dolinske občine in Slovenske prosvetne zveze.
Sprememba pri koprskem TV dnevniku
Z današnjim dnem bodo v oddajo TV dne-mika v Kopru vnesli spremembo: ob 20.15 bo na vrsti oddaja z naslovom «Spazio aperto* (Odprti prostor), ki bo namenjena predvsem prikazu vesti lokalnega značaja in raznih zanimivosti. Mednarodni dnevnik pa se bo začel ob 20.30.
GLASBENA MATICA - TRST s sodelovanjem STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
Gostovanje Opere Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane
BEDRICH SMETANA
PRODANA NEVESTA
Opera v treh dejanjih
Dirigent: RADO SIMONITI Solisti, balet, orkester in zbor ljubljanske Opere
Kulturni dom v Trstu: jutri, 4. marca 1978, ob 20.30 — predstava v abonmaju GM; v nedeljo, 5. marca 1978, ob 16. uri — vstopnice s popustom za abonente GM iz Gorice in SSG * * *
Prodaja vstopnic do jutri, 4. marca, pri blagajni Kulturnega doma od 11. do 13. ure in eno uro pred pričetkom predstav. Abonente GM prosimo, da javijo v tajništvo (tel. 418-605), če se ne morejo udeležiti sobotne predstave.
• Danes ob 19.30 se začne kongres openske sekcije KPI ki bo v prostorih kulturnega doma. Poročilu centralnega komiteja bodo sledili zaključki, ki jih bo podal senator Paolo Šema.
KMEČKA ŽVEZA TRST vabi na
OBČNI ZBOR
ki bo v nedeljo, 5. marca 1978, ob 9. uri v Kulturnem domu v
Ul. Petronio št. 4.
DNEVNI RED:
1.	Izvolitev predsednika občne-nega zbora
2.	Predsedniško:, poročilo
3.	Poročilo tajništva
4.	Poročilo nadzornega odbora
5.	Pozdravi in diskusija
6.	Volitve
7.	Razno
V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. Sledila bo zakuska.
IIIIIIIIIIHIItllllllllllllHIIIIIIIHIMIIIIMIIIIIIIIItllllllUMtlHIIIIIIIMUllllllltlllllMIIIIIIIIIIIIHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM
Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE V MLADINSKEM DOMU
Proti ilegalnemu opravljanju časnikarskega poklica
Na pobudo časnikarske zveze in združenja deželnih novinarjev se je včeraj v Trstu sestala mešana komisija, ki so jo sestavljali predstavniki obeh organov, da bi zavzela enotno stališče do ilegalnega opravljanja
Naše čitatelje in naročnike, ki so se prijavili za izleta na Kitajsko in v London, prosimo, da poravnajo zadnji obrok v ponedeljek, 6., ali v torek, 7. trn., med običajnimi uradnimi urami v potovalnem uradu Aurora v Ul. Cicerone 4.
PRIMORSKI DNEVNIK
OZRAČJE PRI SV. SOBOTI JE NAJBOLJ ONESNAŽENO
Petletno raziskavo so izpeljali na pobudo pokrajinskega odborništva za higieno in zdravstvo
Stekleničke heroina, ki jih Je policija včeraj zaplenila
Pred petimi teti je odborništvo za higieno in zdravstvo tržaške pokrajine namestilo v 28 različnih krajih našega mesta posebne naprave za merjenje osneznaženja zraka. To je bil in še vedno ostaja edini primer v Italiji, da je neka krajevna ustanova namestila tako gosto opazovalno mrežo za merjenje onesna ženja zraka. Rezultate, ki so jih strokovnjaki zbrali s pomočjo tehničnega osebja laboratorija kemijskega inštituta tržaške univerze, so včeraj podali na tiskovni konferenci, ki je bila na sedežu Mladinskega doma pri Sv. Soboti. Ni naključje, da je pokrajinska uprava zbrala prav ta sedež za tiskovno konferenco, saj so rezultati 5 letnega raziskovanja nazorno pokazali, da je ozračje najbolj onesnaženo prav v tem mestnem predelu. Opazovalne naprave, ki so zabeležile najvišjo stopnjo o-nesnaženja, so bile nameščene v Ul. Ponticello, v Ul. Giarizzole, v bivši tovarni Vetrobel in na Pantalejmu-nu. K temu sta seveda v največji meri »pripomogli* bližnja industrijska cona in upepeljevalnik.
Tiskovno konferenco je vodila pokrajinska odbornica za higieno in zdravstvo Ester Pacor Grande, poročilo o onesnaženju pa je prebral in komentiral univerzitetni profesor dr. Severi. Sledila je zanimiva in ostra diskusija, med katero so prišla na dan vsa pereča vprašanja o tem problemu, ki že vrsto let tare prebivalce tega mestnega predela.
Sestanek med odbornikom Stoppcrjcm in sindikati
Na zahtevo sindikalnih organizacij se je podpredsednik deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine in odbornik za industrijo in trgovino Stopper sestal s predstavniki treh organizacij: CGIL (Burlo, Gia-luz, Gerli), CISL (De Grassi), Delavske zbornice - UIL (Di Turo). Z namenom, da bi proučili položaj industrije v naši deželi in se domenili o možnih posegih na tem področju, so prisotni govorili predvsem o začetku produktivne dejav-
nosti Siri in Dreher, o tovarni Gaslini, obratu AFA (Acciaieria Ferriera Adriatica), predilnici S. Giusto, ladjedelnici Alto Adriatico, SNIA Viscosa, Don Baxler, Bloch, Manifattura Tabacchi in Italsider. Sindikalisti so predložili vrsto pobud, podpredsednik Stopper pa je naglasil svojo pripravljenost na posredovanje, da bi se te pobude v najkrajš:r- čas i uresničilf.
Stališče CGIL in CISL o Mu Garofolu in terapevtskem splavu
Tajništvo CGIL iz .Trsta in pokrajinska sindikalna zveza CISL sta izdali tiskovni sporočili, v katerih ostro obsojata zadržanje sodstva v zvezi z dogodki v otroški bolnici Burlo Garo-folo, ko sta dva ginekologa bila obtožena sodelovanja pri splavu neke ženske in nenamerne povzročitve telesnih poškodb. Sodelovanja sla bila obtožena tudi dva zdravnika psihiatrične bolnišnice, ki sta poseg svetovala. Vtem ko CGIL in CISL izražata solidarnost s prizadetimi, poudarjata popolno veljavnost terapevtskega splava tudi glede na obstoječo zakonodajo. CISL pri tem pripominja, da se pri tem vprašanju tukajšnje sodstvo poslužuje dvojne merč. saj ni pokazalo potrebne vneme, ko so nekateri anestezisti v Burlu odrekli sodelovanje pri terapevtskem splavu. Vendar celotno vprašanje, po mnenju obeh sindikalnih organizacij, sodi v širši okvir obravnavanja zdravstvenih problemov, ki terjajo skupne napore in sodelovanje vseh zainteresiranih sil.
Nesreča pri Domju
Na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice so včeraj okrog 10. ure sprejeli 74 letno Uršo Semenič vd. Hrvatič iz Loga 22, ki jo je pri Domju, na glavni cesti, podrl avtomobil, ki ga je upravljal 65-letni Giovanni Mocor. Pri nesreči se je ženska potolkla po glavi in udih. Na zdravljenje so jo sprejeli s prognozo okrevanja v desetih dneh.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
Jutri, 4. marca 1978, ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah.
V	nedeljo, 5. marca 1978, ob 17.30, v Slomškovem domu v Bazovici,
V	ponedeljek, 6. marca 1978, ob 20. uri v Mladinskem krožku v Dolini.
EN SREČEN, VESELI INU TROŠTOV POLN DAN VOŠČIM
večer govorov vipavskega redovnika JANEZA SVETOKRIŠKEGA.
Nastopa: JOŽE ZUPAN.
TEČAJ
ZA ZAROČENCE
Tečaj priprave na zakon bo v Marijanišču na Opčinah, Narodna ulica 89, od danes, 3. marca, in dva naslednja tedna ob ponedeljkih, sredah in petkih ob 20.15.
Predavali bodo: zdravnik, socialna delavka, zakonski pari, vzgojitelj in duhovnik.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 3. marca MILENA
Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 17.53. — Dolžina dneva 11.13. — Luna vzide ob 2.05 in zatone ob 11.49.
Jutri, SOBOTA, 4. marca KAZIMIR
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 12,2 stopinje, najnižja 9,2, ob 13. uri 12,2 stopinje, zračni tlak 1014,6 mb stanoviten, vlaga 85-odstotna, nebo 8/10 pooblačeno, veter 15 km na uro zahodnik, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI Dne 2. marca 1978 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 15 oseb.
RODILI SO SE: Maurizio Prandim, Francesca Di Tommaso, Aliče Cata-lan, Massimiliano Deitreppo, Michele Cossutta, Elisa Venanzio, Vassilli Su-gan, Giulian0 Braini.
UMRLI SO: 89-letna IJaria Valt vd. Fabris, 76-letna Maria Fusco por. Bo-:io, 42-letni Giorgio Lo Presti, 82-let-na Mercede Glinschčfe vd. Chellini, 83-letna Alma Devescovi vd. Strauss, 74-letni Amedeo Paganini, 68-letna Eufe-mia Zuliani vd. Paliaga, 49-letni Ni-cola Andronico, 69-letni Riccardo Samuel, 72-letni Carlo Hvastja, 58-letni Agostino Castro, 64-letni Angelo De-lorenzo, 83-letna Anna Del Tin, 82-let-na Italia Petruz vd. Giusti, 72-letni Antonio Doz.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Settefontane 39, Trg Unitš 4.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za z ovance iNAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet št. 732-627.
LEKARNE V OKOLIC)
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137. Milje: tel. 271-124.
DRUŠTVENA GOSTILNA NA PROSEKU
razpisuje natečaj za mesto gostilničarja.
Prijave sprejema STANKO PRAŠELJ — Prosek 188, telefon 225293.
Mali oglasi
BMVV 3.0. S.l. letnik 1974 odlično o-hranjen, bele barve, pogon na plin, servo • krmilo, klimatizacija, ugodno prodam. Ponudbe pod šifro «BMW» na oglasni oddelek Primor skega dnevnika.
STANOVANJE v okolici Trsta iščeta mlada igralca slovenskega gledali šča, telefon 754497
FOTOGRAFSKI LABORATORIJ išče 14 - 16-letnega vajenca. Zelo dobri pogoji in velika možnost poklicne uveljavitve. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro «Fotograf».
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom (Mala dvorana)
KOLE CAŠULE
VRTINEC
Izvirni naslov: VITEL EKSPERIMENTALNI ODER
JANKO MODER MARIJA VIDAU
Prevod:
Kostumi:
Režija in
scena:	UUBIŠA GEORGIEVSKI
Nastopajo:
zapornik - dvojnik ALEŠ VALIČ preiskovalec	ANTON PETJE
dežurni	IGOR SANCIN
prva tovarišica
BOGDANA BRATUŽ
Danes, 3. marca 1978, ob 20.30
V	ponedeljek, 6. marca 1978,
ob 20.30
V	torek, 7. marca 1978, ob 20.30
Zaradi eksperimentalnega značaja predstave je število sedežev strogo omejeno. Prosimo cenjene obiskovalce, r’.. pravočasno rezervirajo sedež.
POPUST ZA ABONENTE SSG.
Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 12. do 14. ure, tel. 734265.
PD FRANCE PREŠEREN
priredi Jutri, 4. marca, ob 20.15 v gledališču France Prešeren v Boljuncu
CANKARJEV VEČER
v izvedbi prosvetnega društva iz Sovodenj, Sodeluje sovodenjski nonet.
Vabljeni!
Razstave
SPD TABOR - OPČINE. V Prosvetnem domu na Opčinah razstavlja EDVARD ZAJEC dela iz cikla «Logični trenutki v barvah*, ki še niso bila razstavljena. Razstava bo odprta do 5. marca 1978 ob nedeljah od 10. do 12. ih od 17. do 20. ure; ob delavnikih od 18. do 20. ure.
V	Slovenskem kluba v Ul. sv. Fran čiška 20/11 razstavlja svoja najnovejša dela, ki so nastala ob uporabi ra čunalnika, Edvard Zajec. Ogled ob delavnikih od 16. do 20. ure.
V	Tržaški knjigarni razstavlja do 15. marca Elga Tušar dekorativna ln figurativna olja.
Jutri, 4. marca, bodo v umetnostni galeriji Tribbio odprli razstavo grafik slikarke Leonore Fini. Odprtje bo ob 18, uri, grafike pa bodo na ogled do 17. t.m.
V	sredo, 8. t.m., bodo v Palači Co-stanzi ob 18. uri odprli razstavo, ki se nanaša na tridesetletnico republiške ustave. Razstavo “*’pnre ja " tržaška občina v sodelovanju z združenjem za italijansko kulturo in šport iz Rima.
V	geleriji «11 Mandracchio* v Miljah lx>do drevi ob 18. uri odprli razstavo del slikarke Luciane Pugliese.
V	geleriji »Al Bastione* (Ul. Ve-nezian 20) razstavlja Ferruccio Bernini. Razstava bo odprta do 11. marca.
Izleti
Združenje staršev nižje srednje šole Ciril in Metod, osnovne šole Oton Župančič in otroškega vrtca pri Sv Ivanu sporočajo, da je odhod avtobu sov v Ravascletto v nedeljo, 5. mar ca, ob 6.30 izpred cerkve pri Sv Ivanu.
Ski klub Union javlja, da je še ne kaj mest na razpolago za enodnevni izlet v Ravascletto, ki bo v nedeljo, 5. marca t.l. Informacije in prijave na sedežu Ski kluba Union, Ul. Val dirivo 30, telefon 64459 vsak dan od 17.30 do 19.30, razen ob ponedeljkih, v sobotah pa od 10.30 do 12.00, vsako sredo na okrajnem sedežu na Lonjer-ski cesti 177. od 18. do 19.30.
SPDT obvešča, da je odhod dveh avtobusov za izlet v Ravascletto y. nedeljo, 5. marca, ob 6. uri izpred B ora Ulplano in odhod tretjega avtobusa ob 6.10 s Proseka.
SPDT javlja, da je za smučarski izlet 11. marca v Ravascletto vpisovanje do vključno srede, 8. marca, na ZSŠDI. Ul. sv. Frančiška 20 (telefon 767304).
Gledališča
KOSSETTI
Danes ob 20.30 «Concerto 'n*je’ me* z Omello Vanoni in New Trol* Abonenti 30 odstotkov popusta. »'*' zervacije v osrednji blagajni PaS3Z Protti 2.
Od 7. marca «L'uomo, la bestia aj3 virtu* Pirandelia.; v izvedbi A1®1! Tierija, Giuliane Lojodice, GianWJ3 Agusa in Carla Hintermanna. Ahonen ti 30 in 20 odst. popusta. RezervacO8 pri osrednji blagajni Pasaže Protti
VERDI
Drevi ob 20. uri četrta ponovi^ predstave «Sette canzoni* in »Paši’3 ■ ci». Orkester in zbor gledališča «’e di*. Orkester vodi G. Žani, zbor p Giorgi. Nastopajo C. Strudthoff, ' Viaro, G. Amato, G. Montanaro, j' Bevacqua, F. Giovine, R. France#«3' B. Di Bella, A. Corbelli. Pr«daJ? vstopnic pri gledališki blagajni (tel' 31948).
Kino
Ariston 16.00-22.00 «Allegro non trop-po*. Barvna risanka Bruna zetta.
Mignon 16.00 «Le avventure di Bari* papa*. Barvna risanka.
Nazionale 16.00 «La montagna sacra* Režija Alexandro Jodorovsky. povedan mladini pod 18. letona* Barvni film.
Grattaciello 16.00 «Occhi dalle steli/ Natalie Delon, Martin Balsam, ™ bert Hoffmann. Fantastični fil®' Excelsior 15.30 «Un altro uomo un'altra donna*. Barvni film Fenice 16.00 «11 triangolo delle mude*. Barvni film.
Eden 16.00—22.15 «Nero Venezia''®’' R. Castič, R. Niehaus. Prepove«3 mladini pod 18. letom. Barvni m Ritz 15.30-17.40-19.50-22.15 «L’uon' nel mirino*. Clint Eastwood. San«’ Locke. Prepovedano mladini po« letom. Barvni film.
Filodrammatico 16.00—22.00 «La P01^ palla*. Prepovedan mladini pod letom. Barvni film.	_
Crislallo 16.30 «L'ultima odissea*. b orge Peppard, Dominique San«*' Barvni film.
Aurora 16.30 «In nome del papa te ‘ Nino Manfredi. Barvni film. Capitol 16.30 «La ragazza dal pi8*anj, giallo*. Daliia Di Lazzaro. Prep°v , dan mladini pod 14. letom. Barv«1 film.
Moderno 16.00 «La grande avventur3 ' Impero 16.30-21.45 »Paolo il oa|d°’; Giancarlo Giannini. Prepovedan n1 dini pod 18. letom. Barvni fil®’. Ideale 16.00 «Quattro mosche di veli® grigio*. Bud Spencer. Barvni fH®' Vittorio Venelo 16.00 «Madame C’3 de*. Francoise Fabian. Prepove®3 mladini pod 18. letom. Barvni m ’ Radio 16.00 «11 Male*. Carol Ba^ Prepovedan mladini pod 18. 1*® Barvni film.
Astra 16.30-21.45 «1 magnifici sette • Yul Brynner, Steve McQuee“' Charles Bronson. Barvni film. Volta (Milje) .17.00 »Hindenburg Anne Bancroft. Barvni film.
V počastitev spomina Riharda netiča daruje družina Miran K« 10.000 lir za poimenovanje osnovne le v Ul. Donadoni po Karlu šiv®
Tržaška občina in rajonska kon*3'*11 za Zahodni Kras sc pridružujeta ^ vanju svojcev ob smrti someščan*
HALA FAGGINA
predsednika konzulle za Zahodni
Komunisti na Proseku in Kont®v izražajo družini tovariša Itala F®gŠ* najgloblje sožalje.
Ob težki izgubi priljubljenega variša
ITALA FAGGINA izreka sekcija KPI Križ globoko žalje prizadeti družini.
Ob izgubi podpredsednika Itala r gina izreka športno društvo Prin1®^ iskreno sožalje družini in sorodni*®
Naznanjamo žalostno vest, da nas je 2. marca za vedno zapustil naš dragi
HALO FAGGIN
predsednik rajonske konzulte za zahodni Kras Pogreb bo jutri, v soboto, 4. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glav' ne bolnišnice naravnost na pokopališče na Proseku.
Žalujoči: žena Luigia, hči Clara, sin Dario, zet Duilio, nevesta Nadia, vnU' Trst, 3. marca 1978 ki, bratje, sestre ter drugo sorodstvo.
žalovanju prijatelja Daria ob smrti očeta
ITALA
se pridružujejo voditelji in igralci športnega združenja «Alpina»’ Trst, 3. marca 1978 Občinsko pogrebno podjetje
Poslovil se je od nas
ZDRAVKO URDIH
Pogreb bo jutri, 4. t.m., 0b 14.00 iz farne cerkve v Mavhinjah na domače pokopališče.
Žalujoči: žena Malči, sin Iztok, hči Irena, nevesta Elza, zet Milan, sestra Zdenka, vnukinje Milojka, Maja 10 Tanja ter drugo sorodstvo.
Mavhinje, Tržič, 3. marca 1978
GORIŠKI DNEVNIK
^IMORSKI dnevnik
3. marca 1978
?!slovenskem oddelku strokovne šole galvani
Neustrezne in dvoumne rešitve ogrožajo pouk kemijskih analitikov
Novi kemijski laboratorij v Ul. Besenghi ne ustreza zahtevam pouka - Prihodnje leto še večje težave z uvedbo tretjega letnika
f‘oten
3* šoi<
lovski oddelek strokovne šole "ivanij, se še nenehno ubada z u °5*mi odprtimi vprašanji. ijnano .toliko .ežav je bilo glede usta-p.v*v® te slovenske poklicne šole, tla Poznejših zapletljajev ni Mto • al° 'n so razburili vso sloven-f Javnost. Danes, oziroma nekaj jj °d tega, se je vsem nerešenim Prečim vprašanjem pridružilo še ■ ki boleče zadeva oddelek za analitike, s tem pa tudi notranji ustroj slovenske sek le »Galvani*. Pred časom je sporočila, da je opremila t ""jake laboratorije v prostorili šo-Ul. Besenghi, kjer naj bi imeli w. tudi slovenski dijaki, ki so se jJ vadili v laboratorijih na trgov-tehničnem zavodu «žiga Zois*. ^ letnik kemijskih analitikov stro tov ^°'e se ie s*cer preselil v ^e. Prostore, problem pa zadeva jr®1 letnik, kajti po mnenju profe-^ poučujeta ta predmet, je
Sjv. °bčinske
smo se včeraj pogovarjali Int • a predavateljema, ki sta u-da danes laboratorij
. '	__ ____i *	_r __*
uprave nespre-
'isti
Besenghi ne nudi nič več kot
d,... na trgovski akademiji. To je h | a, forsirana selitev, saj bi Hov k° eouk redno nadaljeval v L ePski šoli in v slovenskem oko-jj' italijanska šola v Ul. Besenghi 1(0 ^°'eg drugega zelo majhna, tali da bi prišlo med samim poukom ii»u ania slovenskih in italijanskih jakov. Slovenski oddelek za kemij-aPalitike pa bi imel še nemo-U- * urnike, saj bi mašili luknje, ki it-lfajajo ob pavzah, ki bi jih imeli ■ Panski vrstniki, ali oa bi pouk
ob sobotah popoldne do 20, ij9 ^vsekakor pa je nespreiemljivo,
mse pouk odvijal v veliki zmeš-u.,. « ko bi bili v istih prostorih
jim'Janski in slovenski dijaki s svo-* Profesorji.
^ ePdar kljub vsemu letošnje Solin. 'eto ni še tako velik problem. L j Pa s priliodnjim letom, ko bo vjfetjj letnik kemijskih analitikov? obljube za izboljšavo stanja so
jPadle in ostale so samo lepe be j. e- Tudi starši so se izrekli proti
v,.-j omenjenim rešitvam, vse pa »lov Vo*ja 'n m'sel po osamosvojitvi .enake strokovne šole, ki ima da-f>0] Svoje prostore v Ul. Matteotti. ijJeS tega pa profesorja pesti še “Ko vprašanje, šolski skrbnik prof.
Angioletti je že pred časom obljubil, da bo natečaj za izvirne knjige v slovenščini, a o tem ni danes ne duha ne sluha.
Novo vodstvo društva «Kraški dom»
V torek, 28. februarja, se je sestal odbor repentabrskega prosvetnega društva «Kraški dom*, ki je bii izvoljen na zadnjem občnem zboru društva, to je prejšnji petek. Odborniki so proučili novi program dela, ki ga je občni zbor potrdil, ter sprejeli nekaj sklepov v zvezi z raznimi napovedanimi kulturnimi in rekreacijskimi ter športnimi pobudami. Obenem so iz svoje srede izvolili novo vodstvo.
Za predsednika je bil potrjen Milko Križman. Podpredsednica društva je Tatjana Guštin, tajnica pa Vivijana Purič. Na blagajniško mesto je bil imenovan Renzo Milič in za gospodarja Albin Škabar. Odgovoren za dramski odsek je Boris Bizjak, za glasbeno vzgojo Vesna Guštin, za namiznoteniško sekcijo pa Irenka Milič. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Emil in Milan Škabar ter Mirko Purič.
• Na sedežu Nemškega inštituta, Ul. Coroneo 15, bodo danes ob 20.30 predvajali film «Malatesta» režiserja Petra Lilienthala, v katerem nastopata tudi igralca Eddie Constantine in Christine Noonan. Film govori 0 življenju v revnih četrtih Londona in je podkrepljen s tipičnimi rekviziti sloga kriminalk.
MlfllltlfltlltlllllllllllHIIIIIMIIIIIHIIIIIIIIIIIIIlIlftlllllll 111111111111111111181111111111111111111111111111111111111111111(1111
V CAPPELLI UNDERGROUND
«Druga šansa», nova serija ameriških in francoskih filmov
Na sporedu tudi deli režiserjev Rohmerja in Frankenheimerja
Filmski center «Cappella Under-ground» začenja novi ciklus predvajanj, da bi nudil članom ogled nekaterih novih del, ki smo jih lahko videli le bežno na tržaških platnih. «Druga šansa», tako so imenovali novo serijo filmov, zajema dela z različno vsebino, od tistih, v katerih pride do izraza akcijsko dogajanje, do pustolovskih filmov.
Predvajanja bodo na sporedu vsak četrtek, petek in soboto s pričetkom ob 18. uri; druga predstava bo ob 20., zadnja pa ob 22. uri. Prvi večer je bil na sporedu včeraj.
Tržaška Cappella nadaljuje tudi s sodelovanjem z British Film Ciuhom in z Goethe Institutom. V aprilu bodo posvetili dva večera predvajanju filmov znane nemške režiserke Leni Riefenstahl; 12. in 13. marca p bo na sporedu «La signo-ra di Parigh Charlia Chaplina.
Cappella nam bo predstavila tudi neko avantgardno skupino z gledališkim delom «Putredo Paludis* in s performanso «831978».

Ieneski dnevnik
V DRUŠTVU TRINKO V ČEDADU
tfspel pripravljalni sestanek Sa konferenco o manjšinah
Uvodni ref or ni je imel dr. Ferruccio Clavora - Spreje-tri tudi resolucija o odnosih med Furlanijo in Slovenijo
W. Ced;K|u je bilo prejšn je dni tiic ■n'e' na katerem je dr. Fer-Clavora govoril o pripraviš a’h delih na deželno konferen-
,etničnih
»e;ki
In jezikovnih skupi-bo v Vidmu. Srečanja so
j. Udeležili predstavniki kulturnih torjj °v Beneške Slovenije in av-
-Jsi.ia na konferenci sami. Dr.
’’ seznam jih
ob tej priložnosti predstavili t^nstvu. Nekaj del bo pomenilo
djj1 referatov, o katerih bc tekla C| Usi.ia na konferenci sami. Dr. lkiVora je napovedal |J.r®zličnejših publikacij, ki
nL ^ Ob	nnilmilD?)'i 1
Kinstvu. .	,
viden uspeh založniške dejav-k ■ saj bodo posredovali povze-ii> Jz vodiča pto Julijskih Alpah kvarni ji, ki bo dopolnjen s spisi USr)riija in Trinka, rezijanski ka d,, ter »polemiko* Carla Po-®cce.
f^jjeleženci srečanja so bili s po-VM.°rn dr. Clavore nadvse zado-ob tem pa so poglobili še jj ®tere vidike, ki so v tesni z Ve Hj.s skorajšnjo konferenco o et-Ojh in jezikovnih manjšinah. Ob srečanja so sprejeli tudi sle-ŠS® resolucijo: delegacija sociali-republike Slovenije, ki jo je ™ predsednik komisije za zu-
nanje zadeve Brajnik, se je v Čedadu v društvu «Ivan Trinkos sestala s predstavniki kulturnih organizacij in predstavniki emigrantov iz Beneške Slovenije ter s predstavnikom pokrajinskega odbora Tofolettijem. Slovenska zdru ženja z zadovoljstvom in pozitivno ocenjujejo delovno srečanje, ki je še	enkrat	potrdilo	vezi prijatelj-
stva in plodnega sodelovanja med Slovenijo in deželo Furlanijo-Julij-Sko krajino ter dokazalo, da se tudi videmska pokrajina zavzema za	ugodno	rešitev	perečih	vpra-
šanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji v duhu osimskega sporazuma. Slovenci v videmski pokrajini dobivajo s tem novega elana in moči. kar bo brez dvoma vplivalo na ugoden potek konference	o etničnih in jezikovnih	manj-
šinah. Slovenci, ki živijo v Furla ni ji, se tudi nadejajo, da jim bc.lo čimprej priznane osnovne pravice, s tem pa se bo izboljšalo tudi njihovo gospodarsko stanje. Zato Slovenci še enkrat pozivajo videmsko pokrajinsko upravo, naj jih podpre v svojih stremljenjih in prispeva k	resnični	globalni	zašči-
ti vseh Slovencev v Italiji.
Cena abonmaja za 10 filmov je
4000 lir, posamezna vstopnica pa
stane 700 lir. Program «Druge
šanse» pr je naslednji:
1.	3. in 4. marca, ob 18., 20. in 22.:
D/E MARQV1SE VON O., Eriča Rohmerja, Nem.-Era., 1976. Igrajo:	Edilh Clever, Bruno
Ganz, Peter Luhr.
2.	9.. 10. in 11. marca: ATTENTO S1CAR10: CROWN E' IN CAC-CIA Johna Frankenheimerja, USA, 1974. Igrajo Richard Har ris, Edmond 0’Brien, Bradford Dillman, Chuck Connors.
3.	16., 17. in 18. marca: LES VAL-SEUSES Bertranda Bliera. Fr 1974. Igrajo: Gerard Depardieu, Miou-Miou, Patrick Deuiaere,
■ Brigitte Fosseg.
4.	23., 24. in 25. marca: THE KING Ov THE MARV1N GAR-DENS Boba Rafelsona, USA, 1972. Igrajo: Jack Nicholson, Bruce Dem, Ellen Burnstgn, Julia Anne Robinson.
5.	30. in 31. marca ter 1. aprila: PROVIDENCE Alaina Resnaisa, Fr., 1976. Igrajo: Dirk Bogarde Ellen Burnstgn, John Gielgud, David Warner.
6.	6., 7. in 8. aprila: THE ENTER-
TE1NER Donalda Wryea, USA. 1976. Igrajo:	Jack Lemmon
Ray Bolger, Sada Thompson, Tyne Dal;;
7.	13., 14. in 15. aprila: LES F1LS Pierra Granierja Deferreja, Fr. 1972. Igrajo Yves Montand, Lea Massari, Marcel Bozzuffi.
8.	20.. 21. in 22. aprila: NEXT
STOP: GREENW1CH VILLAGE Paula Mazurskga, USA, 1976. I-grajo:	Lenny Baker, Shelly
\Vinters. Ellen Green, Lois Smith.	,
9.	27., 28. in 29. aprila: 1789 A-riane Mnouchkinove, Fr., 1975. Nastopajo igralci in občinstvo Theatra du Soleil iz Pariza.
10.	4„ 5. in 6. maja: SAVE THE TIGER, USA, Johna Avildsena. Igrajo Jack Lemmon in Patri-cia Smith
Pismo uredništvu
Nov klub modelarstva
Smo skupina dijalcov pokrajinskega zavoda Palutan, ki je skupaj z drugimi vrstniki in vzgojitelji, ustanovila KLUB MODELARSTVA. Klub ima svoj sedež prt Socialnem centru v Ulici Cantu 43 in je namenjen vsej mladini na šega mesta.
Na razpolago bomo dali modele za konstrukcijo in pripomočke, poleg tega pa bomo tiskali tudi manjši časopis o modelarstvu.
Delo v klubu bodo spremljali izvedenci 1PMS (Mednarodnega združenja plastičnega modelarstva) s projiciranjem diapozitivov praktičnimi navodili.
Za informacije kličite telefonsko številko 41-34 96.
V njem sta tudi SKGZ m združenj - Po sprevodu po
Prihodnjo soboto, 11. marca, bo v Gorici protifašistična manifestacija pokrajinskega značaja, ki jo prirejajo demokratične stranke in organizacije, na kateri bodo ustanovili pokrajinski protifašistični odbor. Pobudo o ustanovitvi tega odbora so predstavniki strank sprejeli po znani protifašistični manifestaciji županov in občinskih svetovalcev, ki je bila v goriškem avditoriju lan skega 13. decembra. Takrat je izvoljene predstavnike v Gorico povabil goriški župan, da bi skupno protestirali proti takratnim atentatom in drugim zločinskim dogodkom in se izjavili za ohranitev demokratičnega reda v državi. Na takratni manifestaciji pa je prišlo do nevšeč-nega dogodka. Župan Gradišča je na manifestacijo povabil tudi misov-sko občinsko svetovalko iz tega kraja, ta je zaprosila za besedo in goriški župan, ki je predsedoval, jj je tudi besedo dal. Udeleženci na tem shodu so zato iz protesta zapustili dvorano avditorija. O tem se je govorilo tudi na naslednji seji občinskega sveta v Gorioi, politične stranke so se zato domenile, da priredijo ponovno manifestacijo in ustanovijo protifašistični odbor.
V njem bodo zastopniki strank KD, KPI, PSI, PSDI. PRI, SSk, sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL, partizanska združenja ANPI, API in ANPIAA, ACLI, slovenski manjšinski organizaciji SKGZ in SSO. Sestankov je bilo že nekaj, na zadnjem pa so se domenili o konkretni izvedbi manifestacije.
Ta bo, kot smo omenili, v Gorici, v soboto 11. marca. Udeleženci se bodo zbrali pred spominskim parkom v Gorici. Sodelovali bodo tudi župani občin Goriške s prapori. Ob 16.30 bo sprevod krenil po goriških korzih do dvorane UGG, kjer bodo govorilj goriški župan, zastooniki partizanskih združenj in sindikalist Rinaldo Scheda v imenu enotne sindikalne zveze. Ob tei priliki bodo praktično ustanovili odbor za obrambo demokratičnega reda v državi. Prireditelji že sedaj vabijo protifa-šiste na to manifestacijo.
0 TEM ODBORU SO SE DOMENILE STRANKE IN DRUGE ORGANIZACIJE
Prihodnjo soboto v Gorici manifestacija ob ustanovitvi protifašističnega odbora
SSO poleg političnih strank, sindikatov in partizanskih mestnih ulicah bodo priložnostni govori v dvorani UGG
slili ob povečanju povpraševanja, ki je po navadi proti koncu leta in ob večjih praznikih.
Povsem nasprotnega mnenja so bili predstavniki sindikatov, ki so i-zjavili, da ni mogoče govoriti o krizi v podjetju. Ukrep, ki ga nameravajo uresničiti, bi lahko bil v zvezi z zaskrbijenpstjo lastnikov podjetja, da se bo morda stanje zaostrilo v prihodnjih mesecih, pa se zato skušajo že zdaj zavarovati.
V tiskovnem poročilu, ki ga je pokrajinsko tajništvo sindikata FI LIA izstavilo po sestanku, je rečeno, da so se zmenili za nov sestanek, ki bo 8. marca, ko bo vodstvo podjetja tudi predstavilo nekakšen načrt, na podlagi katerega bi bilo mogoče preprečiti odpustitve.
v pomožnih službah v enotah ženske policije. Rok za predložitev prošenj za pripustitev k natečaju zapade 20. marca letos. Interesentke se za podrobnejša pojasnila lahko oglasijo v tajništvu prefekture.
Do 6. marca prošnje za premestitev učiteljev
Osnovnošolski učitelji s stalno namestitvijo, ki poučujejo na šolah s slovenskim učnim jezikom na Goriškem, lahko do ponedeljka zaprosijo za namestitev na enem izmed štirih prostih mest v prihodnjem šolskem letu. Prosta delovna mesta bodo v Rupd (2), Sovodnjah in Gorici (Ul. Croce).
LETNI OBRAČUN DELA
Drevi na Peči občni zbor prosvetnega društva «V ipava»
Lani so zabeležili velik uspeh z ureditvijo cementne ploščadi
Drevi ob 20. uri se bodo člani prosvetnega društva »Vipava* na Peči sestali na občnem zboru. Sestali se bodo na sedežu, ki so ga svojčas sami zgradili s prostovoljnim delom. Na letošnjem občnem zboru ne bodo govorili samo o tisti društveni dejavnosti, ki je tipična za prosvetno društvo in ki bi bila razumljiva tudi za društvo, ki se je ustanovilo šele pred nekaj leti.
S ponosom bodo lahko danes polagali obračun o lanskem delovanju, ko so s prostovoljnim delom, denarnimi prispevki vse vasi in tudi s podporo manjšinske krovne organizacije, uredili kotalkarsko ploščad in jo usposobili tako za ko-talkarske kot za druge rekreacijske prireditve. Vsem je živo v spominu, kako se je lani poleti udeležilo otvoritvene prireditve o-krog tri tisoč ljudi, ki so sledili izvajanjem nekaj sto kotalkarjev.
Čeprav je društveno delovanje usmerjeno v to rekreacijsko pano-
• Uradni list št 49 z dne 18, februarja objavlja natečaj za 11 delovnih mest
...Ml.HUM..H     HI?......M...   ■•■I"'"   »»'•*"»»""»•'            
POROČILO PROF. FIRRARIJA UPRAVNCMUSVITUPROMITNCCA KONZORCIJA
Na področju urejevanja prevozov bo treba v naši deželi napraviti še mnogo
Nujnost dograditve nekaterih ie načrtovanih del za nemoten gospodarski razvoj dežele - Soglasno odobren dokument z zahtevo po nujnih posegih
Novo ime na seznamu podjetij v krizi?
Sklicevanje na splošno gospodarsko krizo ter v zvezi s tem poskusi za zmanjševanje števila zaposlenih, se je menda razpaslo tudi v tistih podjetjih, ki so doslej in tudi še zmeraj dobro gospodarijo. Najnovejši primer zadeva znano goriško podjetje Rigonat, ki proizvaja alkoholne pijače in ki namerava, sklicujoč se na občuten padec popraše-vanja, odsloviti odvečno delovno silo. Trenutno je namreč v podjetju zaposlenih 24 delavcev. Delavci so na namero lastnikov podjetja hitro in energično odgovorili. Na skupščini, ki je bila pred dnevi, so izgovore lastnikov podjetja označili za neosnovane, kajti podjetje še zmeraj dobro posluje. Samo po sebi zgovorno pa je dejstvo, da nameravajo lastnik; zgraditi nov obrat na področju industrijske cone. Včeraj pa je bil na sedežu združenja industrij cev sestanek med pokrajinskim tajništvom sindikata FILIA, lastniki tovarne in predstavniki tovarniškega sveta.
Lastniki tovarne so se ponovno sklicevali na drastičen padec povpraševanja, ki da je posledica hude gospodarske krize oziroma zmanjšane kupne moči. Delavce, ki bi jih zdaj odslovili, bi ponovno zapo-
NA SEJI USTANOVE ZA TRŽIŠK0 PRISTANIŠČE
Kako odpraviti embargo nad lesom s Slonokoščene obale?
Gospodarska škoda zaenkrat omejena, utegne pa se povečati - Nastop na ministrstvu za trgovinsko mornarico in na pristojnem deželnem odborništvu
Na področju urejevanja in usklajevanja cestnega, letalskega, železniškega in pomorskega prometa na območju tržaške in goriške pokrajine, kakor tudi na območju celotne dežele Furlanije - Julijske krajine, bo treba napraviti še marsikaj. Tole poglavitno misel bi lahko izluščili iz obširnega poročila o o-pravljenem delu, ki ga je imel predsednik konzorcija za četrto prometno območje, Osvaldo Ferrari, na zadnji seji tega telesa. Poleg tega j«, članom upravnega sveta poroča! tudi o delu deželnega koordinacijskega odbora, ki se s podobnimi vprašanji ureditve prometnih povezav ukvarja na deželni ravni.
V diskusiji, ki je sledila poročilom, so diskutanti v glavnem potrdili pravilnost dosedanje usmeritve pri reševanju vprašanj prevoza o-seb in blaga. To je, da se vprašanje rešuje na širši teritorlalni‘ bs-hovi, ob upoštevanju obstoječih infrastruktur ter v čimtesnejši povezavi z bližnjimi pokrajinami, (tei roma državam;. Med diski sijo je prišla na dam tudi ugotovitev, da na pori, ki so v tem trenutku na deželni ravni v glavnem usmerjeni v čimprejšnjo obnovo porušenih krajev, ne bi smeli preprečiti ali zaustaviti izvajanja načrta prometne u-reditve, saj je zdaj pravi trenutek, da se vprašanja komunikacij rešujejo obenem z vprašanji urejevanja okolja.
Člani upravnega sveta konzorcija so nato soglasno odobrili dokument, ki poziva osrednjo vlado, naj čimprej izdela okvirni načrt za ureditev prometa za celotno državo, na podlagi katerega bo mogoče izdelati ali izpopolniti deželne načrte. Podoben poziv velja tudi deželni vladi Furlanije - Julijske krajine, ki bi za svoje območje morala izdelati podrobnejši načrt, ki bi se v glavnih točkah oslanjal na vsedržavnega. Upravni svet nadalje poudarja, kako so hitre prometne zveze bistvenega pomena za gospodarski razvoj vsake dežele. Toliko bolj
V okviru proslav mednarodnem praznika žena je bilo sinoči v dvorani «G. Di Vittorio« v Ul. Pondares srečanje o ‘"'oblcmih priletnih ljudi, zlasti žensk. Na srečanju, ki Ka je organiziral pokrajinski sindikat upokojencev CGIL, s priložnostnimi govori oziroma s poročili o omenjenih problemih nastopile Ondina De Rosa, predstavnica Zveze italijanskih žena (UDI) Ester Pahor in članica deželnega komiteja Maria Selil
Nedavna'- odločitev Slonokoščene obale, ki je postavila embargo za les. ki ga izvaža preko tržiškega pristanišča, zaskrbljuje številne gospodarske operaterje v storiški, videmski in tudi pordenonski pokrajini. Poleg višjih stroškov prevoza je treba računati tudi na težave organizacijskega značaja. Precejšnjo zaskrbljenost pa ustvar ja tudi bojazen, da utegnejo tudi druge države posnemati primer Slonokoščene obale. Če so posledice embarga te afriške države zaenkrat, predvsem zaradi sorazmerno majhne količine lesa (lani o-krog 20.000 ton), ki prihaja pre ko tržiškega pristanišča, zmerne, pa bi bile, v primeru, da se za embargo odločijo tudi druge države, naravnost katastrofalne. I.es je namreč med glavnimi postavkami na seznamu blaga v pristanišču Portorosega. Z vprašanjem empar-ga so se ukvarjali prejšnji torek na zadnji, razširjeni seji posebne ustanove za tržiško pristanišče.
Podrobno so osvetlili celotno za devo, predvsem pa so razpravljali o gospodarski škodi, ki bi jo utrpeli različni gospodarski dejavniki, ki so kakorkoli povezani z manipulacijo in predelavo lesa. Do govorili so se za vrsto ukrepov, ki jih bodo že v prihodnjih dneh sprejeli, da bi v čimkrajšem roku dosegli ukinitev embarga. Med ta kimi ukrepi velja omeniti intervencijo n® ministrstvu za trgovin-
sko mornarico ter na deželnem odborništvu.
pristojnem
velja ta ugotovitev za Furlanijo -Julijsko krajino, ki je bila na tem področju precej osamljena, oziroma odrezana od drugih dežel severne in srednje Italije, pa tudi od sosednih držav.
Poleg priprave deželnega načrta za ureditev prometa, pa so nekateri objekti, ki jim je treba dati prednost, ugotavlja nadalje upravni svet konzorcija ter navaja, kaj bi morali najprej urediti na področju cestnih povezav: dograditev avtomobilske ceste Videm - Trbiž, zgraditev predora pod Monte Croce Car-nico, dograditev avtocestnega od-cepka med Vilešom in obmejnim postajališčem pri štandrežu, ureditev cestne povezave med ronskim letališčem in vstopno postajo na avtocesti pri Sredipolju, ureditev cestnih povezav v tržaškem pristanišču, industrijski conii in z obmejnim postajališčem pri Fernetičih, dograditev novega odseka državne ceste št. 56 med Gorico in Villanovo.
Na področju železniških povezav naj bi dali prednost dograditvi sledečih objektov: namestitev drugega tira na pontabeljski železnici, dograditev ranžirne postaje v Červi-njanu, dokončanje železniškega odcepa 7-agraj - Krmin, dograditev obvozne železnice v Trstu za potrebe industrijske cone, namestitev drugega tira na odseku železnice Zagraj - Gorica - Krmin, povečanje zmogljivosti goriške postaje, speljava železniškega tira v tržiško industrijsko cono ter v pristanišče Portorosega. V bistvu torej nič novega, saj gre za objekte, o katerih je govor že vrsto let ali pa so celo že v gradnji.
Glede pristaniških zmogljivosti meni upravni svet konzorcija, da ni dovolj povečati javnih finančnih posegov na tem področju, ampak je treba iskiati možnosti za večjo storilnost z uvajanjem novih tehnologij, novih postopkov in drugačne organizacije dela. Vse to pa bo mogoče doseči seveda samo v okviru enotne deželne politike in pod pogojem, da se ustanovi ena sama pristaniška ustanova.
Glede letalskih povezav naše dežele z ostalimi pokrajinami v državi ter s tujino, dokument upravnega sveta konzorcija ugotavlja, da je treba v tej zvezi sprejeti nekak premostitveni načrt, ne da bi čakali na to, da bo vlada izdelala okvirni vsedržavni načrt.
Ker letališče v Ronkah služi potrebam cele dežele, ga je treba čimprej posodobiti, da ne bi izgubile na vrednosti tiste naložbe, ki so bile do zdaj vložene v ta objekt. Primarnega pomena je dograditev oziroma podaljšanje vzletne steze ter" razširitev parkirnega prostora za avtomobile.
Razpisan natečaj za poljska čuvaja
Goriško županstvo je razpisalo javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov, za dve mesti poljskega čuvaja. Rok za predložitev prošenj za pripustitev k natečaju poteče ob 12. uri K. aprila letos. Podrobnejša pojasnila dobijo interesenti na uradu za osebje na goriškem županstvu.
delavce z najmanj 30 let delovne dobe, od tega 15 pri istem delodajalcu, za odvisne delavce, ki' so pred kratkim stopili v pokoj in ki izpolnjujejo zgoraj omenjene pogoje, za vodilne uslužbence v trgovskih in industrijskih podjetjih, za trgovska, industrijska ali kmetijska pčxljetja, ki obstajajo vsaj 50 let, za obrtniška podjetja in zasebne kmetijske proiz vajalce z najmanj 40 leti delovanja.
Rok za dostavo predlogov poteče 31. marca letos.
go, ne zanemarjajo običajnih oblik prosvetnega dela. Želja bi seveda imeli veliko, vendarle obstajajo težave objektivnega značaja. V društvu se združujejo domačim s Peči in iz Rupe.
Vladimir Klanjšček razstavlja v Ronkah
Goriški slikar Vladimir Klanjšček v zadnjem času kar precej razstavlja. Po osebni razstavi v Gorici in skupni v istem kraju, ie razstavljal še v Novem mestu in Števerja-nu. Sedaj je na vrsti razstava v Ronkah, kjer bo v tamkajšnjem gostišču «La quercia» odprl jutri ob 20. uri razstavo svojih slik. Odprta bo dva tedna.
Gledališča
Ni mu uspelo zbežati: orožniki so ga našli skritega v grmu
Na mir navajene občane Gradišča je včeraj zjutraj zmotil nekoliko nenavaden dogodek. V eni izmed središčnih ulic je karabinjerska obhod-nica opazila 19-letnega Giorgia Mar-chesana, ki ga že dalj časa iščejo zaradi nekaterih kaznivih dejanj. Proti njemu pa je goriški pretor izdal tudi zaporni nalog. Marchesan je sicer doma v Tržiču, kjer stanuje v Ulici 24 Maggio 35.
Mladenič pa na čakal, da bi mu orožniki kar tako nataknili lisice, marveč jo je urno pobrisal, proti bregu Soče. Ker pa so medtem o-rožniki zaprli prehode, tako na mostu prj Zdravščinah, kakor tudi v Zagraju, fantu ni preostalo drugega, kakor da se skrije. Poskus pa mu ni uspel, kajti v nekem grmu ga je kmalu zatem staknil podčastnik orožnikov. Marchesana obtožujejo sodelovanja pri tatvinah.
Izleti
• V sredo 8 t.m. se bo sestala rajonska konzulta za mestno središče. Osrednja točka dnevnega reda je raz prava o sprejemanju sprememb splošnega regulacijskega načrta.
Spet prometna nesreča pri Rdeči hiši
Spet prometna nesreča pri Rdeči hiši. Tokrat sicer ]e z gmotno škodo in lažjimi telesnimi poškodbami. 0-krog pol dvanajstih včeraj sta v U-lici Blaserna trčila dva avtomobila znamke BMW. Prvega, goriške registracije 92370 je upravljala 25 letna Adela Carmen Szda, rojena v Timišvaru, s stalnim bivališčem v Torre del Greco, medtem ko je dru gega vozil 60 letni Ginu Ferro iz Gonarsa. V nesreči se je laže ra nil Ferro.
Jutri zvečer koncert Lucia Dalle
V	organizaciji združenja ARCI. bo jutri zvečer ob 20.30 nastopil v dvorani Ginnastica Goriziana Lucio Dal-la. Goriškemu občinstvu bo predsta vil vrsto družbeno angažiranih pesmi pod naslovom «Come e profon-do il mare». Vstopnice so na razpo lago pri p-tovalni agenciji Appiani, v knjižni zadrugi Srečanje ter v nekaterih goriških trgovinah.
V	nedeljo, 5. marca, ob 9. uri, bo v dvorani novega doma upokojencev v Novi Gorici, redni letni občni zbor filatelističnega društva Nova Gori ca. Vabljeni vsi člani društva. Na zboru bodo govorili o bodočih pobudah tega društva.
Tudi lelos priznanja za privrženost delu
Goriška trgovinska zbornica je tudi letos razpisala natečaj za pode litev posebnih priznanj za privrženost delu .u za gospodarski napredek. Predvidena so priznanja za pet različnih kategorij: za odvisne
Športno združenje Ul.vmpia, ki prireja v nedeljo, 5. marca. 7. posoško smučarsko trofejo v Ovčji vasi, obvešča vse zainteresirane, da bo odpeljal avtobus s Trga Cesare Battisti. točno ob 6. uri. Vpisnina 3.000 lir. Vpisovanje še danes do 19. ure pri čer-impext Ulica Vittorio Veneto 49, tel. 82159 in jutri do 12. ure v urami Vižintin v Gorici, Ul. Monache 5.
primorsko diamsko gieuuusce v mori Gorici, drevi ob 20.15: Femando Arrabal - Darko Tralič: Pismo generalu Francu. Abonmajska predstava za sindikalni abonma S-petek A in izven. Predstava bo v veliki dvorani PDG v Novi Gorici, Soška 1.
Razna obvestila
Ženski iniciativni odbor v Doberdobu vabi na skupno prireditev 8. marca, ki bo v soboto. 4. marca, ob 19.30, v Prosvetni dvorani v Doberdobu. Nastopajo otroci glasbene šole iz Doberdoba, recitatorji nižje in srednje šole, domači moški pevski' zbor »Jezero* in društvo »Hrast* z burko. Prireditev se zaključi z muziko in plesom. Vljudno vabljeni vsi!
Ženski iniciativni odbor v Gorici priredi v sredo, fi. marca, v Gorici družabni večer ob priliki mednarodnega ženskega dne. Srečanje bo v restavraciji Nanut na Tržaški cesti. Poskrbljeno bo za večerjo, za zabavo s harmonikarjem in za kulturni program. Vpisovanje vsak dan popoldne v Ulici Malta 2.
ženski aktiv, ki deluje v sklopu PD Oton Župančič v štandrežu, priredi v soboto, 11. t.m., ob 20. uri v domu Andreja Budala, proslavo mednarodnega dne žena. Po kulturni prireditvi bo družabnost s skupno večerjo. Igral bo orkester Marcossi. Prijave sprejemajo v domu Andreja Budala, v domači samopostrežnici ter v kavami Milan.
Prosvetno društvo »Briški grič* vabi v soboto, 11. t.m., zvečer na proslavo mednarodnega dneva žena. Na sporedu so govor, recitacije in družabnost.
Kino
Corica
VERDI 16.30-21.00 »Via col vento*. C. Gable.
CORSO 17.00—22.00 »Le ragazze poo-pon*. PrepovHan mladini pod 18. letom.
MODERNISSIMO 17.30-22.00 »Ma co-me si puo uccidere un bambino? ». Lewis Fiander in P. Ransome. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00—22.00 «Sahara cros*. F. Nero in P. Villoresi.
Tržič
PRINCIPE 17.30-22.00 «Rollercoaster».
EXCELSIOR 16.30—22.00 «11 gatto*.
JVora Corica in okolica
SOČA »Belmondo v poslanstvu pravice* — francoski film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA »Bitka za Anglijo* — ameriški film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Konjenica brez konj* — a-meriški film ob 19.30.
lllllllimiMVIfllllll|||||||||H||t||||||||||||,|||„|„„|U,|Um|m,||n|tu||||||||||||n||M|||||n||||||||||||||||||||||||f|M|
V ČETRTEK TUDI NA GORIŠKEM SPLOŠNA STAVKA
Enotna delavska manifestacija za obnovo in družbeni razvoj
Gospodarska obnova, odpravljanje posledic potresa, polna zaposlitev in upravna decentralizacija glavne zahteve sindikalnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini
Na sindikalnem področju se v prihodnjem tednu na deželni ravni obeta dokaj razgibana dejavnost. Deželna sindikalna federaci ja CGIL, CISL, UEL je namreč za četrtek, 9. t.m., oklicala splošno stavko z veliko skupno manifestacijo v Trstu. Stavka je bila oklicana v podporo upravičenim zahtevam, ki iih že dolgo postavlja jo sindikati, za splošen družbeni in gospodarski napredek, za čimprej šnjo in kvalitetno obnovo po potresu prizadetih krajev v naši de želi. Zahteve, ki jih zaradi takšnih ali drugačnih razlogov, odgovorni politični dejavniki le s težavo sprejemajo.
Cilje, za katerih uresničitev si prizadeva sindikalno gibanje v naši deželi, bi lahko strnili v štiri poglavitne točke. Na prvem mestu je zahteva po takojšnji izdelavi načrta za družbeni in demokratični razvoj ter za gospodarsko obnovo v deželi. Akcija za odpravljanje posledic potresa poteka še zmeraj prepočasi, zato je toliko bolj upravičena zahteva po čimprejšnji obnovi, 1 • pa naj vnese temeljite spremembe v življenjske pogoje posameznih skupnosti. Mogoče najbolj aktualna pa je zahteva po aktivni politiki na področju gospodarstva, da se doseže polna zaposlitev. Kot zadnjo, Dostavlja sindikalna federacija zahtevo po upravni decentralizaciji, ki naj
zagotovi ob sodelovanju čim širšega kroga občanov, kvalitetnejše socialne storitve.
Delavci z Goriškega, ki se bodo udeležili manifestacije v Trstu, s« bodo zbrali ob 9.30 na Trgu UniU.
Včeraj-danes
lz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Michele Cicuta. Giada Dose, Elisabetta Pettarin.
UMRLI SO: 86-letna Luigia Pipan vd. Morassut, 62-letni upokojenec Mario Toso, 81-letna upokojenka Emma Furlan vd. Ria.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan ui Ponoči je f Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 2972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel, 72341
BOSEM
Namesto cvetja na groO proi. Mihaela Rožiča, darujejo učitelji iz Stan-dreža 15.000 lir za Dijaški dom v Gorici.
Anica Prinčič je darovala v spomin pok. prof. Mihaela Rožiča 20 000 lir v sklad za organizacijo DOSP.
OBČINSKA KONFERENCA ZZB V KOPRU
Koprski bivši borci položili obračun svojega Kletnega dela
Plodno delo ob pomanjkljivih rešitvah številnih vprašanj posebno v zvezi z zaščito bivših borcev - Zavzetost pri sodelovanju z organizacijami bivših borcev v Italiji
NA POVABILO PROSVETNEGA DRUŠTVA «A. M. SLOMŠElb
«Galebi» in tercet «Mavrica» gostovala pri Slovencih v Rimu
Gostovanje sta pripravila Tone Bedenčič in Franc Pohajač Bedenčič je prikazal tudi lepote Triglavskega pogorja
Na povabilo slovenskega kul-turno-prosvetnega društva «A. M. Slomšek» iz Rima, so se v dneh od 25. do 27. febr. 1978 mudili v Rimu ansambel »Galebi*, vokalni tercet «Mavrica» in Tone Bede,nčič z barvnimi diapozitivi o lepotah našega Triglava. Roman Rus piše v svojem po ročiiu o tem gostovanju nasled nje: «Za rimske Slovence je bilo to izredno doživetje. Kljub mladim letom so vsi izvajalci poka, zali v vseh točkah programa, ki je bil dokaj zahteven, veliko spretnost in izurjenost, povezanost in skladnost. Predvsem pa so poslušalce zajeli njihov pogum. neposrednost, prisrčnost in iskrena domačnost. Posebei moram pohvaliti jasnost, čistost in pravilnost govorjene in pete slovenske besede. Posamezne točke bogatega programa so povezovale prisrčne misli, ki so bile posvečene vsebini pesmi in krajem. katerim so bile namenjene, ki so se zlasti ob petju koroških narodnih prelile v iskreno prošnjo, da bi naši koroški bratje kmalu dosegli .svoje pravice.
čemur so se vsi rimski Slovertci pridružili
Petje vokalnega terceto «Wav-rica» je bilo jasno, toplo in iz redno ubrano. Vse prehitro so druga za drugo v naših dojemanjih utihnile pesmi, ki so v nas zbujale mehko ganjenost naših mladih dni
Za zaključek so nam prikazali slovenske lepote še v slovenski besedi m v skioptičnih barvnih slikah. Marsikdo je v duhu z mlado skupino oh prikazanih slikah znova obšel Bohinjsko jezero in se vzpenjal preko Uskovnice in Velega polja do Vodnikove kdče in Kredarice na Triglav in nazaj preko Hribaric in doline sedmerih Triglavskih jezer k slapu Savice. Glasbena spremljava je bila odgovarjajoča. Misli, ki so spremljale posamezne slike pa globoke, vzgojne jn domače.
Našim mladim gostom. Tonetu Bedenčiču, Francu Pohajaču ter vsem. ki so pripravili to poslovanje. se iskreno zahvaljujemo z željo, da ga kmalu spel ponore !r>
Iz umetnostnih galerij
Dragutin Mikec v Rossortijevi
Prodor umetnosti jugoslovanskih naivcev v svetu priča o močnem umetniškem občutju naroda, ki se je sicer izražalo le v narodni ornamentiki. Če so pred desetletji od tam kmetje prinašali, v Trst le sadove svoje zemlje, prinašajo se daj sadove duha, z vedno pogostejšimi razstavami. Po ravnokar zaključeni razstavi v Rossonijevi galeriji naivke Velikonjeve, je tam razobesil svoje zabavne umotvore Dragutin Mikec iz hrvaških Okučanov. Po svoje odličen risar, vnaša v svoja dela svežo kmečko duhovitost, ki meji včasih na romantiko pesniškega občutja.
Vsebinsko je ia triintridesetletni naivec vsekakor zelo raznole-ren, ker orehaja v svojih delih tudi v pravljičnost na primer v sliki vodne vile m pravljičnem vodnem konju, ali pa v tisti z letečimi žabami. Mikec je že dovršen slikar, kajti tu ni okornosti drž in obrazov le v profilih. Nasprotno je Mikec mojster opazovanja mimike svojih ljudi riajsi-bodo to lovci, kmetje ali cigani. Dokaz, da je v njem obilica slikarske nadarjenosti, ki bo gotovo, ko bo umetnost naivcev zajela oseka, mogel preiti v realističnega slikarja slik pripovedne vsebine in morda celo v knjižnega ilustratorja.
M. B.
KOPER — Včeraj je bila v mali dvorani gledališča Verdi v Kopru občinska konferenca Zveze združenj borcev NOV občine Koper za razdobje med letom 1973 in 1977
Na sedanjem zasedanju so bivši borci koprske občine, začenši od občinskega vodstva pa tja do krajevnih organizacij podali obračun svoje dejavnosti v preteklem štiriletnem mandantnem obdobju.
Zasedanje se je začelo včeraj ob 9. uri. Navzočih je bilo 62 delegatov, a 12 upravičeno odsotnih. Po ugotovitvi sklepčnosti zasedanja je delovni predsednik Rado Pišot • Sokol vodil dela o sestavi raznih komisij ter končno podal besedo dosedanjemu predsedniku Karlu, Prijonu,
Na konferenci je bila navzoča tudi štiričlanska delegacija ANPI - VZPI iz Trsta ter drugi povabljenci.
Na konferenci niso Drečitali dolgega poročila občinskega vodstva Zveze združeni borcev NOV zaradi razsežnosti materiala, ker je bilo besedilo poročila že no-sredovano vsem delegatom. Zanimivo bi bilo seveda obširneje pisati o vsem tem. toda čas in pomanjkanje prostora onemogočata podrobnejšo analizo. Pripomnimo naj samo, da je dosedanji predsednik Karlo Prijon v svojem govoru poudaril, da je veljala aktivnost borčevske organizacije v zadnjih štirih letih predvsem v dveh smereh, to je v smeri vključevanja v družbeno politično delo pri izgradnji novih oblik družbe in pri problemu reševanja borčevskih zadev.
Glede zavzetosti na prvem področju je šla dejavnost borčevske organizacije v smeri izvajanja nalog, ki jih nalagata nova ustava in statut združenega ciela v okviru krepitve delegatskih odnosov. Govornik se je dotaknil tudi vprašanja pomoči bivšim borcem, posebno v zvezi s stanovanjskim vprašanjem.
Kar se tiče splošnega poročala, naj omenimo, da to med drugim zadeva družbenopolitično aktivnost, tradicije NOB. socialnozdravstve-ne zadeve, vojaške invalide, vpra-
šanja posebne dobe, bivše poli tične zapornike, internirance, izgnance, vojne ujetnike in stanovanjska vprašanja. Posebno pozornost poročilo posveča tudi sodelovanju z zamejstvom. V poročilu je rečeno, da je pretežni del nalog v tej zvezi odbor prenesel na obalno-kraški odbor, vendar pa je imel vsakdanje stike z bor ci NOB v tujini in z italijanskim odporniškim gibanjem. Največ stikov in poslovanja ima občinski odbor s pokrajinskim odborom ANPI - VZPI v Trstu in s krajevnima sekcijama v Miljah in Dolini. Med drugim je v poročilu rečeno, da organizacijo ne veže z borci in člani odporniškega gibanja sosednje Italije samo skupni boj med drugo svetovno vojno, temveč tudi današnji skupni boj proti ponovnemu oživljanju fašizma. Zato se poudarja, da je treba te stike še bolj širiti ia utrjevati tudi s konkretnimi akcijami. Med drugim se poudarja, da je koprski občinski odbor Zveze borcev sodeloval pri pomembnih po 1 itičnih dogodkih, kot so bili priprave v zvezi z ureditvijo in proglasitvijo Rižarne za zgodovinski spomenik, proces proti zločincem tega uničevalnega taborišča ter razne manifestacije ob 30-letnici zmage nad fašizmom. V ta namen je koprska organizacija sodelovala pri zborovanjih na Trgu Goldoni v Trstu, pri zborni in pohodu tržaške garibaldinske brigade, pri odkritju spomenikov pri Korošcih, v Dolini, Gonarsu, Vrhu in Dolu pri Gorici, pri partizanskem protestnem zborovanju v Bazovici zoper skrunitev spomenikov padlim borcem v Bazovici in na Opčinah. Udeležba koprskih bivših borcev je bila na teh prireditvah množična. Predstavniki ANPI - VZPI so sodelovali na številnih manifestacijah na koprskem območju.
Govoru dosedanjega predsednika Prijona je sledila izčrpna diskusija, katere so se udeležili številni predstavniki krajevnih organizacij, ki so razčlenili podrobno vsa vprašanja, ki tarejo organizacijo samo. Prisotne je pozdravil tudi predsednik koprske občinske skupnosti Mario Abram. Na konferenci so nato izvolili novi odbor
Mao Tse-tung je v prijateljski družbi pri kramljanju nekoč postavil vprašanje: «Ali živimo v nebesih ali na zemlji?*
»Vsi so zmajevali z glavo in zagotavljali, da živimo seveda na Zemlji*, se je spominjal Mao, «jaz pa sem jim odvrnil, da ni tako. Mi živimo v nebesih: če gledamo z naše Zemlje na zvezde, so one v nebesih; toda če živijo kakor domnevamo — tam zgoraj kje ljudje, ki gledajo v smeri proti nam, ali se vam ne zdi, da smo hkrati v nebesih in na Zemlji?*
Močno je razširjena domneva, da smo mi le kozmični naseljenci na enem izmed milijard planetov. Avtorji znanstvene fantastike vedno znova opisuje jo prve stike med človekom in zunajzemeljskimi bitji. Tuje vesoljske ladje pristajajo pred Belo hišo, ali pa naše nekje v vesolju. Znanost, ki je v bistvu konservativna, se je dolgo branila pred S|>eku!ativnim gledanjem na zunajzemeljsko življenje. Zdaj pa kaže. da se .je tudi na tem področju nekaj premaknilo.
»V zadnjih štirih desetletjih opažamo v svetu znanosti tiho revolucijo*, piše Bernard 01iwer, podpredsednik pni kompjutrskem podjetju Hawlet Packard in ena glavnih osebnosti, kadar gre za iskanje stikov z bitji na drugih planetih; »znanstveniki, ki so jim bile predstave o tem, da so v vesolju mor da inteligentna bitja absurdne, so svoje odklonilno mnenje spremeni li. Mnogi celo menijo, da je navezovanje stikov z morebitnimi obli-
kami 'ivl.jenja v vesolju prav naša naloga, tako rekoč prvi korak k zrelosti človeštva.
S tem v zvezi izjavlja astrofizik Sebastian v. Hoarner pri National Radio Observatory v ameriškem mestu Green Bank (Zah. Virginia): «Trdno sem prepričan, da bo naša prihodnja velika naloga poskušati vzpostaviti zvezo z drugimi bitji v vesolju. Če bi nam to uspelo, bi bil to največji korak v evoluciji človeštva*.
Po njegovem mnenju stik z zunajzemeljskimi bitji ni fizične vrste, ampak stvar elektronike. Radioteleskopi, s katerimi prestrezajo radijske valove iz vesolja, bi lahko prav tako prisluškovali naravnim signalom z drugih svetov.
Sicer sta to predlagala že pred osemnajstimi leti fizika Philip'' Morrison in Giuseppe Cocconi. Že takrat sta opozarjala na to, da bi radijski valovi lahko omogočili izmenjavo poročil prek ogromnih razdalj vesolja. Postavila sta domnevo, da bi — če kje v naši Galaksiji, v naši 'rimski cesti’ živijo inteligentna bitja — radioteleskopi na Zemlji lahko prestrezali njihova sporočila. Pod Morrisonovim predsedstvom so tedaj u-stanovilj komite odličnih znanstvenikov, ki je v svojem 275 strani obsegajočem poročilu zahteval, da se začne z iskanjem in prestrezanjem signalov inteligentnih zunajzemeljskih bitij najprej v manjši meri, v naslednjih letih pa bolj velikopotezno.
Ameriška oblast za vesoljska ra-
........................................... m............
GOSPODARSKI IN MONETARNI POTRESI V ZAHODNEM SVETU
Bonn se odreka vlogi reševalca dolarja
Amerikancem ne uspeva poskus zvrniti na druge svoje težave
BONN — Že konec prejšnjega tedna je na frankfurtski devizni borzi dolar padel na kritično mejo dveh mark. Uradno so ga sicer kotirali nekoliko višje, toda neuradno je bil že izpod te meje. Tudi v prvih dneh tega ledna se je padec nadaljeval. Kljub nekaterim trenutnim živčnim vzponom v zelo omejenih okvirih. se kriza ene od nekoč najbolj trdno valute na svetu, to je ameriškega dolarja, nevzdržno nadaljuje. To dejstvo pojasnjuje tudi zakaj prihaja do določenih premikov v odnosih drugih valut posebno v Evropi. Tiste valute, ki se trdneje povezujejo na dolar izgubljajo na vrednosti, druge pa. ki skušajo obdržati svojo vrednost, lahko to dosegajo samo z določenimi u-krepi, oziroma zato, ker se trdneje povezujejo z gospodarskimi in valutnimi tokovi okoli nemške marke.
časopis «Pick's VVorld Curren-cy RcporU, katerega urednik in založnik je Franz Peeck in ki izhaja v New Yorku ter uživa sloves zanesljivega informatorja v gospodarskih in bančnih krogih vsega sveta, ugotavlja, da so razlogi za tako velik padec dolarja v nesposobnosti ameriških finančnih ministrov. Začenši od Johna Conellvja. ki je leta 1971 razvrednotil dolar ter napravil konec konvertibilnosti z zlatom, pa do današnjega Biu-menlhala ki je znižal vrednost dolarja leta 1977 za skoraj četrtino, se vrednost dolarja nenehno znižuje. Peeck piše v januarski številki svojega časopisa. da od Franklina Roosewnlta ne obstaja več v ZDA monetarna politika.
Verjetno je malo ljudi, ki bi sprejeli to Pecckovo tezo, toda
verjetno verjejo vsi v njegovo računico, po kateri naj bi dolar veljal sedaj samo osem predvojnih centov. Dejstvo je. da a-meriški državljani vedno bolj izgubljajo zaupanje v svojo valuto ter se zato trudijo, da bi svoje prihranke spremenili v zlato, u-metniška dela. nepremičnine in podobno. Tako je na primer grški kip iz brona iz 4. stoletja pred našim štetjem dosegel ogromno vsoto 5 milijonov dolarjev, Gauguinova »Mrtva narava* pa 1,4 milijona dolarjev.
Pogostokrat se pozablja, da za tako slabokrvnim dolarjem stoji relativno dinamično gospodarstvo, prvo na svetu s svojimi kapacitetami in možnostmi, ki je lanskega leta zabeležilo porast v višini 6 odstotkov, a letos pričakuje porast za 4,5 odstotka. Mul-tinacionalne družbe te države imajo v svojih rokah po nekih ocenah tri četrtine svetovne oro-izvodnje. a stopnja nezaposlenosti je približno enaka kot v EGS. EGS ima sedaj, po zadnjih o cenah. 6.2 milijona brezposelnih.
Padec dolarja je predvsem inštrument ameriške politike, ki skuša obdržati svoje dominantne pozicije ter prevroči težo recesije in inflacije na druge. Naravno je, da tudi najmočnejši mod partnerji skušajo, da r>re-vrže.jo \se težave recesije in inflacije na druge
V tej zvezi je zelo zanimiv neki detajl iz nedavne nemške monetarne politike. Nemški komentatorji namreč danes odobravajo zadržanost nemške osrednje banke, ki ni hotela intervenirati s polno paro pri nakupu dolarjev. da bi preprečila padec njihove vrednosti. Strokovnjaki EGS pravijo namreč, da bi v nasprotnem primeru okoli 400 milijard
evrodolarjev preplavilo zahodnoevropski trg. Ta ogromna masa evrodolarjev išče in najde namestitev zunaj ZDA, in sicer največ v zahodni Evropi. Tudi laiku je jasno, da bi taka poplava pretresla v temelju najbolj stabilno valuto zahodne Evrope, to je nemško marko. S tem bi seveda pretresla tudi vse gospodarske tokove v EGS.
Ni odveč, če oripomnimo, da je De Gaulle svoj čas poudarjal, da bi dolar ne smel biti prva valuta na svetu. Taka valuta naj bi bilo zlato.
Še bolj dramatičen je bil položaj v Bonnu pred 10 leti. kjer so ministri kluba deseterice razpravljali o vprašanju rcvalvaci.je nemške marke ter o rešitvi monetarne krize, ki je pretresla zahodno Evropo. Tedaj so Francozi nosili svoje prihranke po najkrajši poti proti meji, da bi jih zamenjali v nemške marke in švicarske franke. Ko je francoski minister za finance obvestil po telefonu De Gaulla, da deseterica zahteva devalvacijo franka. je francoski predsednik odgovoril, da se to ne sme zgoditi. Samo nekaj mesecev po njegovi smrti je nrišlo do devalvacije franka. De Gaulle je tedaj zastopal mnenje, da morajo ZDA same reševati svojo valuto. Bil pa je sam. Tedaj je VVashingtonu nudil svojo pomoč predvsem Bonn. Sedaj bonska vlada sporoča Carterju, da ona ne more več reševati dolarja, temveč da je to zadeva ZDA.
Zelo dramatično ravsanje med velesilam: se odvija, v glavnem za kulisami že dvajset let Gre za poskuse, da bi se na kak način usklad'!: interesi in kolikor toliko zagotovil sedanji monetarni in gospodarski red, ki jim za-
gotavlja privilegirane položaje. Seveda predvsem dolarju. Ta. red. za katerega so se zmenili v Bretton Woodu pravzaprav ne obsta ja več. na delu pa je m no-, žica »plavanj* v zaprtih krogih, množica drugih sporazumov tja do monetarnih sistemov, ki jih prakticirajo mullinacionalne družbe v svojem industrijskem in finančnem cesarstvu. Kljub temu pa najbolj razviti niso pripravljeni, da bi napravili kak korak k novemu mednarodnemu monetarnemu (in gospodarskemu) redu, čeprav je očitno, da »krpanje* starega ne pripomore k izhodu iz krize.
V	novembru lanskega leta ie ministrski svet EGS objavil projekcijo gospodarskega razvoja deveterice za leto 1978. Po tej projekciji naj bi stopnja gospo darskega porasta znašala 4,5 odstotka, brezposelnost naj bi se zmanjšala, a inflacija naj bi šla od 3,5 odstotka v Nemčiji do 15 odstotkov v Italiji.
Novo projekcijo bodo pripravili strokovnjaki za sejo ministrskega sveta, ki bo 20. marca in za vrhunski sestanek poglavarjev držav in vlad deveterice 7. in 8. aprila v Kiibenhavnu.
V	zaključkih informacij Bruslja je rečeno, da se ne bodo izpolnile želje, predvsem v ZDA, da bi EGS s svojo politiko ko njunkture premostila sedanjo gospodarsko krizo v zahodni Evropi.
Dobiva sc vtis, da ta revizija predstavlja svojstven odgovor poskusov Washingtona, da bi EGS napravila kaj več za reševanje konjunkture. To naj bi bila seveda predvsem naloga ZR Nemčije. ki razpolaga z večjimi deviznimi rezervami kot vsa deveterica skupaj.
ziskovanja je upoštevala priporočila znanstvenikov in zaprosila kongres za ustrezno finančno pomoč v prihodnji pomladi.
Pod označbo SETI (okrajšava za 'Search for Extraterrestrial Inteligence’ — iskanje zunajzemeljske inteligence) naj bi dve raziskovalni skupini v razdobju 6 let najprej osluškovald iz vesolja:
1.	v Jet Propulsion Laboratory (JPL) v Pasadeni (Kalifornija) naj bi zajeli z uporabo anten opazovalne postaje JPL Gladstone v puščavi Mohavve od ondod vidno nebo;
2.	znanstveniki raziskovalnega
(Po Spieglu)
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Kulturni dogodki v slikah
Prejšnji petek je bilo v dvorani PD »Tabor* na Opčinah odprtje razstave del prof. Edvarda Zajca.
Isti večer je bil v društvenih prostorih v Ulici R. Manna redni občni zbor Glasbene matice. Na sliki: udeleženci med predsedniškim poročilom.
POMEMBEN PRISPEVEK PROF. FERR1SA S KNJIGO »RDEČA MEJA - IŠČEMO KONEČ VESOLJA*
Množijo se prizadevanja znanstvenikov za odkritje znakov življenja v vesolja
Maocetungov odgovor na vprašanje, če živimo na Zemlji, ali v nebesih - Sodobni razvoj znanosti in še posebej elektronika omogočata reševanje vprašanja povezave s skrivnostnim vesoljem
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti, vzgojna oddaja
13.00	Prigode Gustava, risanke
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu 14.10 Tečaj nemščine
17.00	Ob petih z . . .
ROSANNO SCHIAFFINO
17.05	Vabilo v gledališče:
M. Pagnol «TOPAZE*, TV priredba
17.55	Skupaj s fantazijo, glasbeni program
18.15	Argumenti, vzgojna oddaja
18.45	DNEVNIK 1 — KRONIKE Sever kliče Jug - Jug kliče Sever
19.20 DRUŽINA PARTRIDGE: Ali vaš o tem?, TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika 20.(K) DNEVNIK
20.40	TAM TAM, aktualnosti Dnevnika 1
21.35 ZGODBE STAREGA ZAHO DA: Matt Dillon mora u-mreti, film
22.25	Concertazione, glasbena odd. Ob koncu DNEVNIK Danes v parlamentu
in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim; knjižna oddaja
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.30	Biologija morja:
Živali iz globin morja, 9. odd.
15.30	Rimini: ODBOJKA
17.00	PROGRAM ZA OTROKE: Sezam, odpri se,
17.30	O znanosti in tehniki za mladino
18.00	Vzgojna skupnost:
Tor di Quinto: živahno me sto
18.25	h parlamenta DNEVNIK 2 — Športne vesli
18.45	Dober večer s . . . KVARTETOM CETRA
Braccio di ferro. risanka Družina Robinson:
Preživeli, TV film, 24. ep. Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 — Odprti studio
20.40	PORTOBELLO
petkov sejem
22.00	SINDIKALNA TRIBUNA
22.30	OČIVIDCI:
Mučeniki iz Ulice Tasso Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00, 10.«) in 15.00 TV ŠOLA: Makedonščina, Ruščina, petka do petka, 8. mare ■ Zgodovina ...
11.55	Kulm:	Smučarski P0'® '.
prenos (ob 16.15 posnetek)
17.20 PRAVLJICE IZ LUTKAH JEVEGA VOZIČKA:
O možu, ki ni znal n0* zgodbe
17.40	Deček Dominik
18.05	OBZORNIK
18.15	Slovenski rock:
TOMAŽ DOMICELJ
18.45	Prostorsko načrtovanje'■ Človek in prostor
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.«) KAR BO PA BO , v Zabavno-glasbena oddaja, kateri bodo poleg plesfidL orkestra RTV Ljubljana. * ga vodi Jože Privšek nas pali pevci zabavne glaS: ’ plesale pa bodo skup' Mladje iz Maribora, A rt1' in Revijska skupina »r ter balet SNG iz Ljubija'*; V program bodo uvršča tudi stalne rubrike kot s skrita kamera, risani M retrospekti va za bavno-fb8'. benih filmov itd., v vs8 oddaji bo tudi lestvica P? pevk, izmed katerih j500 gledalci izbrali tisto, ki J1 bo najbolj všeč.
21.05	Razgledi: Kmečki fantje
21.40	DNEVNIK
21.55	SERPICO, serijski film
22.40	DNEVNIK
Koper
19.00	Smučanje: Kulm
20.00	Otroški kotiček
20.30	DNEVNIK
20.45	KRATKA LJUBEZEN
Celovečerni film. v kaKj’c' igrajo Michele Morgan. "e Louis Trintignant in •*' Carment.	,j
22.15	Locandina — reklamna o® '
22.30	GLASBENI NOKTURNO: 200-letnica milanske ScaF
Zagreb
20.00	Kar bo. pa bo
21.05	JAZ, KLAVDIJ, serij, fil«1
22.15	Kako se je kalilo jeklo
22.45	Sedem dni
ŠVICA
18JO Program za otroke;
11 Tappabuchi
20.30	Dnevnik
20.45	SCOOPE
21.30	TO IN DRUGO:
Preiskave in razpravljam8
TRST A
7.00.	. 8.00, 9.00,	10.00. 11.30,
13.00,	14.00, 15.30. 17.00, 18.00 in
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45. Pravljica, za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Lahka glasba raznih narodov; 9.30 Block notes; 9.35 Glasbena medigra: 10.05 Koncert sredi jutra; 10.35 Rojstna hiša naših velmož: 11.00 Oddaja za srednjo šolo: 11.35 Plošča dneva: 12.00 Na sporedu je opera; 12.45 Pristopanje k deželnim oddajam; 13.15 S pevskih revij; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 XY odgovarja; 14.30 Veliki izvajalci; 15.35 Mladi in glasba; 16.30 O-troški vrtiljak; 17.05 Deželni skladatelji; 17.35 Glasbena panorama; 18.05 Kulturni dogodki v deželi in ob njenih mejah; 18.20 Klasični album.
KOPER
7.30, 8.30,	10.30, 12.30, 14.30,
15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila;
7.00	Glasba za dobro .jutro; 8.32 Baročna glasba; 9.20 Poje Hel-len Reddy; 9.32 Na našem gramofonu; 10.00 Z nami je.... 10.32 Mini juke-box; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn. svet mladih;
11.32	Poslušajmo jih skupaj: 12.05 Glasba po željah; 14 00 Kultura in družba; 14.15 Folk glasba;
14.33	Poje David Ruffin; 14.45 La Vera Romagna; 15.«) Pred-marksistični in. marksistični misleci; 15.10 Polke, valčki in mazurke; 15.40 Popevke: 15.45 Folk ansambel Tullio Freddolini; 16.00 Turistični napotki: 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.«) Tops-pops; 18.35 Naši zbori pojo: 19.33 Crash; 20.00 Glasovi in zboki;
20.32	Program z Gisello Pagano; 21.17 Saksofonist Gil Ventura;
21.32	Simfonični koncert.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00. 12.00, 13.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.00
in 7.30 Glasbeno prebujenje; 9.00 in 10.35 Glasbeno-govomi program; 11.25 Etna dežela r.a enkrat: Molise; 12.05 in 13.30 Vi in jaz; 14.05 Jazz '78:	14.30
Ženska in književnost; 15.05 Zri Nip; 17.10 Radijska priredb. 18.40 Filrp.in glasba: 19.35 R°c tal Claudia Ville; 20.30 Sod«1*" ve razsodbe; 21.05 Simfoo* koncert; '22.45 Dva zvoka, dv barvi; 23.15 Lahko noč.
RADIO 2
7.30, 8.30,	9.30, 10.«). 11?S
12.30,	13.30, 15.30.	17.30.
19.30.	22.30 Poročila; 6.00 hi Oni drugi dan: 8.45 Film Jočkrt 9.32 «Doktor Živaeo*. radij- 'j1, reriba; 10.12 Pogovori o žensk' 12.45 Petkovo pripovedovan) 13.00 Oddaja, ki jo vodi \cn Luttazzi; 13.40 Program z L** dom Buzzanco; 15.00 in 15.45 * Radio 2; 16.37 »četrta pravic8" 17.55 Big mušic; 20.00 Prije'” poslušanje: 21.15 Zbori z vsri?' sveta; 21.29 Večerni program-
SLOVENIJA
5.00 6.00, 7.00, 8.00. 9.00. M-jS
11.00,	12.00, 13.00, 14.«). I5,1;
18.00,	19.00, 22.00, 23.00 Poroc'18 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro L tro, otroci!; 8.08 Glasbena m8t' neja: 9.05 Radijska šola za "fj stopnjo; 9.30 Iz glasbene " dicije jugoslovanskih narod0 10.15 Kdaj, kam, kako in Z čem?; 10.45 Turistični nap°tK j
11.03	Znano in priljubljeno; L"
Z orkestri in solisti: 12.30 Krt tijski nasveti; 12.40 Pihalne
be; 13.20 Zabavna glasba; , Priporočajo vam...; 13.50 Čloiv\ in zdravje: 14.05 Glasbena l.iica; 14.19 Naši umetniki "rt dim poslušalcem; 15.30 NaP°' za turiste: 15.35 Glasbeni in% mezzo; 15.45 Naš gost; »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 18.05 Moment mušica!; 19.20 bavna glasba; 19.35 Lahko o® otroci!; 19.45 Minute z ansrt blom Lojzeta Slaka; 20.00 ‘,t.| pops 20: 21.15 Oddaja o m0«, in pomorščakih: 22.20 Besed0.. zvoki iz logov domačih:	'v'i:i
Literarni nokturno; 23.15 rt,', pred polnočjo; 0.05 Ples do elrt!
1.03	V svetu programske glart,.j 1.30 Nočni znanci; 2.03 MoJrtj jazza.,.; 2.30 Revija popevk;
V svetu baletne glasbe; 3.30 ‘ leta akordov; 4.00 Majhni 8 sambli.
Horoskop
V sobo!« zvečer Je bila v Prešernovem gledališču v Boljuncu skupna proslava našega največjega pesnika, ki jo je priredil koordinacijski odbor PD iz občine Doline. Na prvi od zadnjih dveh slik nastop recilatork iz Boršta, na drugi pa mešani pevski zbor iz Mačkolj
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vztrajno po poti, ki ste jo ubrali. Ne objokujte zamujenih priložnosti.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Na delu ne bo šlo vse najbolje. To naj vas ne moti. Mir v družini.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Spremembe v službi ali na delu. Nekdo spletkari proti vam.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Z zaupanjem glejte v bodočnost. Vaš prijateljski krog se širi.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Poslovne tajnosti držite zase. Pismo, vest ali obisk. Zbližanje z ljubljeno osebo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nekdo bo žel plodove vašega napora. Nekateri ljudje so zelo občutljivi.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Vaša ambicioznost tokrat ni na
mestu. Novo prijateljstvo celo ljubezen.
ŠKORPIJON (od 23.10. d Pričakujte večje uspehe, boste neki psihološki spo
STRELEC (od 23.11. d Predstojniki vam niso r ni, hudega pa ne bo. N bude čustvenega značaja
KOZOROG (od 21.12. c Uprite se idejam, ki v vsiljujejo. Nakazuje se m jateljstvo.
VODNAR (od 21.1. d< Vzdušje za začetek novec Razčistili boste neko n zadevščino.
RIBI (od 20.2. do 20. svojih sklepih bodite p Če je vaše srce še prt vam obeta velika ljubeze
Bučanje
VELESLALOM ZA SP
V ZDA prva H. Wenzel
Maria Epple (Zahodna Nemčija) je bila druga, tre :ja pa Lise Marie Morerod (Švica)
(5RATT°N MOUNTAIN - Smuki ? Liechtensteina Hanny Wen-I Je tudi v ZDA pokazala, da je j^tno v izredno dobri formi in osvojila prvo mesto v veleslalo-svetovni pokal.
titoi1Per°dovi in Prollovi torej ni u-,J .Podvig, da bi presenetili odlično Jj|csrko iz Liechtensteina, (^'"erodova je bila sicer dobra drJe- fr(i"ova pa se je morala za-v°ljiti le z 12. mestom. Pred njo uvrstila celo Italijanka Claudia
, prstni red veleslaloma:
, «anny Wenzel (Liecht.) 2’22”38 ' M. Epple (ZRN)	2’23”54
2’24”20 2'24”93 2’24”96 2'25”15 2’25”59 2’25”60 2 25'81 2'25”88 2'25”98 2'26”26
!' {'■M. Morerod (Švi.) t H. Konzett (Liecth.) ' {■ Epple (ZRN)
' £. Nelson (ZDA)
^ Pelen (Fr.)
«' F; Serrat (Fr.)
1' J?.T. Nadig (Švi.) i| “■ Dorsey (ZDA) i' C. Giordani (It.)
' Proll (Av.)
SLALOM ZA EP
Gruber pred Donnctom
S5>P°VA ŠAPKA (Makedonija) — al|jan Leonard Davi je osvojil pr-v 'Pesto v veleslalomu na tekmova-evropski pokal. Zmagoslavja “Plijanov je dopolnil Giorgi, ki ■»Je uvrstil drugi, sedmi je bil Se-n,er. osmi
.	. vami pa Tiziano Bieler. Ju
ta aVan Horis SiP6* se Je uvrstil deveto mesto. V veleslalomu je "JPovalo 80 smučarjev'iz 16 držav. j Peraj je bil v tem pokalu slalom.
..^at na &nr Planini T.orvnarH Da-
Vid
st na šar Planini. Leonard Data* ^ j® v^erai zmagal v velesla-jjPP- se je uvrstil na 3. mesto, bil Poenem tudi prvi od Italijanov, i krstni red slaloma: i' Gruber (Av.)
.■ Donnet (Švi.)
■ David (It.)
5 ?lss (Av.)
' fonchet (It.)
Lestvica za EP:
D L Meli (Švi.) 110, 2. Lutz (Švi.) jr'^ David (It.) 92, 4. Spoerri (švi.) o;.5- Bachleda (Polj.) 51, 8. Maffei 47, 13. Franco Bieler (It.) 31, I • Giorgi (It.) 31, 21. Tiziano Bie-r Ut.) 30, 22. Gattai (It.) 30.
^UCARSKI TEK
99’'01 99”29 99”40 99"51 99"54
mobilskega kluba Ferrari sta tokrat razočarala, saj je Reutemann dosegel le sedmi čas, Villeneuve pa deveti.
V drugem dnevu poskusnih voženj je Lauda obržal prvo mesto v poskusnih vožnjah, za njim sta se zopet uvrstila Andretti in Hunt, tudi Tombay in Scheckter sta obdržala četrto oz. peto mesto. Nazadoval pa je Patrese, ki je s sedmega mesta zdrknil na enajsto mesto. Oba tekmovalca Ferrarija se nista niti tokrat izkazala, saj je Villeneuve o-smi, Reutemann pa je celo nazadoval in je na devetem mestu.
Lestvica po drugem dnevu poskusnih voženj:
1.	Niki Lauda (Av.)
brabham - alfa romeo 1'14”90
2.	Mario Andretti (ZDA)
Lotus - JPS	1'14”90
3.	James Hunt (Vel. Brit.)
melaren	ri5”14
4.	Patrick Tambay (Fr.)
mc'aren	15’15”30
5.	Jody Scheckter (Juž. Af.)
wol'f	1’15”32
6.	Jean-Pierre Jabouille (Fr.)
renault	1'15”36
7.	Riccardo Patrese (It.)
arrows	1’15”48
8.	Gilles Villeneuve (Kan.)
ferrari	1'15”50
9.	Carlos Reutemann (Arg.)
ferrari	1’15”52
V torek sta se na «Prvem maju* spoprijela v prvenstveni tekmi mini-basketa za »Trofejo S. Sebastiano« Bor (zgornja slika) in Breg (spodaj)
										
nogomet
Četrtfinale pokala pokalnih prvakov
Dragocen remi Hajduka na Dunaju
Spličani so z Auslrio igrali neodločeno 1:1 in so bili boljši od domačinov

C°RTINA D'AMPEZZO - Itali-
sniučarskega teka na 15 km na godnem tekmovanju v Corti-!' ^'Ampezzo. Na cilj je dospel s 42'43"58, drugi in tretji sta
Giampaolo Rupil je zmagova-
Nr
5 «*£
^ Uvrstila dva Avstrijca, in sicer 9chter in Feichter.
tem tekmovanju je nastopilo Umovalcev iz desetih držav.
Avtomobilizem
na poskusnih vožnjah
lauda najhitrejši
Johannesburg — v prvem
yl?vu uradnih poskusnih voženj za UJ. Južne Afrike, ki bo jutri na dir-U«šču v Kyalamiju, je dosegel naj-jjlši gas Avstrijec Niki Lauda z L^bham - alfa romeo pred Andretti-(J1 lotus) in Huntom (melaren). zastopnika italijanskega avto-
Pismo uredništvu
Zjasnilo o ŠZ Jadran
JePrav se nerad spuščam v pole J*. čutim dolžnost, da odgovorim j® Pismo, ki ga je Stanko Pertot ^sktl Primorskemu dnevniku, v ka izraža presenečenje, ker je jslišal, da je bilo društvo JA-JAIV obnovljeno in bo nastopalo v 5 diviziji. Dvomim, da je to pre-oklanje pristno, saj smo o tem Sbi 0 razpravljali na neki seji Z S na kateri je bil prisoten...
(jJ Stanko Pertot. Če izključimo, m Pre Pri tem za kakšnega soime-se ra' zdi, da bi moral biti (g ° obveščen o vprašanjih, za ka-ur? zahteva pojasnila. Edina točka, j. 14 takrat nismo omenili, je vpra-la trenerja, katero pa smo obrav-I °9li na drugih sestankih, na ka-so bila povabljena vsa društva, ob.Dojijo košarko v zamejstvu. Iz javljenega pisma se zdi, da je tre-uT Vidmar dobro plačan eprofesio-s?ec». kar je za našega trenerja Dn°rai žaljivo, saj je prišel k nam Srn Prijateljski liniji, potem ko ni-f 0 dobili domačega trenerja. Hono-j|L ki ga dobiva za povračilo stro-d “V Pa ni večji, kot ga povprečno Ani?j°	trenerji, mora pa pri-
tjjoti na treninge in tekme iz Aj-miine■ s takimi neutemeljenimi javami si res ne moremo pričako-rj.’• da bi tudi kvalificirani trene-5, ki prihajajo iz Jugoslavije, o-pri nas.
Ravenska javnost je bila o na-in delovanju Jadrana v prej-j ,em letu dovolj dobro obveščena d priča tudi dejstvo, da je Ja-j Q?|U sledila tolikšna publika, kot j zdaj ni imela nobena naša ko-jurska ekipa (1500 gledalcev na ganHh tekmah lanskega prvenstva). J se je v letošnji sezoni o Jadra-J Pralo govorilo (vsekakor je Pri Jr*kj. dnevnik o tem poročal v Iya,,nih obrisih), je bilo zato, da ne J napihovali nepotrebne polemike nsebnpga obračunavanja, prepričani smo namreč, da je „ e,)a probleme slovenskega športa ^ Zamejstvu reševati v sklopu ZSš J takrat, ko se ti problemi pojavi-.m ne s polemičnimi dopisi ob Dcelku prvenstev.
EMIL BOLE predsednik ŠZ Jadran Tfst. 2, marca 1978
Austria — Hajduk 1:1 (0:0)
AUSTRIA DUNAJ: Baumgartner, Robert Sara, Obermayer, Joseph Sara, Baumeister, Prohaska, Daxba-cher, Martinez (v 55. min. Gaselich), Parits, Pirkner, Morales.
HAJDUK SPLIT: Katalinič, Džo-ni, Boljat, Mužinič, Peruzovič, Rožič, Čop, Jerkovič, Djorgevič, Ruk-ljač, Šurjak (v 68. min. Vujovič).
STRELCA: v 62. min. Parits, v 66. min. šurjak.
SODNIK: Gonella (Italija). GLEDALCEV: 20.000.
DUNAJ — Splitski Hajduk je na dunajskem Praterju dosegel dragocen remi, ki bi se lahko spremenil v zmago, saj so Spličani prikazali za razred boljšo igro od domačinov in so imeli skozi vso tekmo premoč predvsem na sredini igrišča, kjer so Čop, Jerkovič in Rukljač nadigrali nasprotnike, medtem ko je Šurjak s posameznimi prodori spravljal v težave obrambo Austrie, ki je z njim zelo kruto ravnala, tako da ga je bil trener Markovič proti koncu tekme primoran zamenjati zaradi številnih prejetih udarcev.
Tekma je bila v prvem polčasu dokaj nezanimiva, saj vratarja nista niti enkrat posegla v živo. V začetku drugega dela igre pa so Spličani popustili, moštvo Austrie je to izkoristilo in povedlo po napaki obrambe. Po golu ni kazalo najbolje, saj so Avstrijci še bolj pritisnili na Kataliničeva vrata in ustvarili še nakaj ugodnih priložnosti. In prav takrat, ko je bilo najmanj pričakovati, je Šurjak s strelom od daleč ukanil vratarja domačinov, ki nosi vso odgovornost za prejeti za-det ek.
Na koncu so Spličani popolnoma nadigrali domačine, vendar do pričakovanega zadetka ni prišlo. Naj omenimo, da je bilo prisotnih 20 ti-toč gledalcev, med katerimi je bila velika večina Jugoslovanov.
POKAL PRVAKOV
Juventus je odnesel iz Amsterdama izredno pomemben remi, s katerim Turinčani računajo na uvrstitev v polfinale. V povratni tekmi, ki bo na sporedu 15. marca, bi Ju-ventusu zadostoval že neodločen i-zid brez gola, kar pa ne bo lahka naloga, saj je nizozemsko moštvo pokazalo dober nogomet, s čimer bi lahko tudi zmagalo. Vendar nogomet je šport, pri katerem pride v po štev tudi obilna mera sreče, samo s tem si lahko razložimo zadetek Causia v devetdeseti minuti igre, to je bil obenem tudi edini strel pro ti vratom Ajaxa v vsej tekmi, kar je vsekakor premalo za moštvo, ki juriša na osvojitev pokala.
Do velikega presenečenja je prišlo v Innsbrucku, kjer je lanski finalist Borussia katastrofalno, izgu bil z domačim moštvom, ki pa si je s tem porazom pokvaril le dokajšnjo mero ugleda, ki ga ima v e-vropskem nogometu, ne pa vstopa v polfinale, kajti avstrijsko moštvo ne bi smelo predstavljati problema, razen presenečenj seveda. /-V tretjem četrtfinalnem srečanju je belgijska ekipa Brugesa s klasičnim izidom 2:0 premagala Atletico Madrid in z optimizmom lahko pričakuje povratno srečanje, v katerem bodo Španci dali vse od sebe, da bi nadoknadili zamujeno, vendar jim ostaja le malo upanja, saj je belgijsko moštvo sestavljeno iz izkušenih igralcev, ki imajo za seboj že veliko mednarodnih nastopov.
Liverpool pa si je z zmago v Lizboni že zagotovil mesto med polfi nalisti in je obenem tudi glavni favorit za končno zmago, saj bo v primeru uvrstitve v finale igral 10. maja v Londonu, pred domačimi na-viiači.
Če ne bo prišlo do presenečenj, se bodo uvrstili v polfinale: Borussia. Juventus, Bruges in Liverpool.
la kar sedem zadetkov gostom iz Jene in jim povratna tekma ne predstavlja nobenih težav.
Frankfurtski Eintracht pa je doma premagal švicarsko moštvo Grassiioppersa s pičlim golom razlike, kar s- jim bo lahko hudo maščevalo v Ziirichu, kjer domačini lahko upajo na zmago, kar bi bil vsekakor velik podvig za švicarsko moštvo.
Barcelona je z angleško ekipo A-ston Villa remizirala v gosteh, tako da povratno srečanje ne bi smelo predstavljati ovire za Cruiffa in tovariše.
Vzhodnonemška ekipa Magdeburga pa je z minimalno razliko premagala nizozemski PSV Eindhoven, ki ima v povratnem srečanju možnost, da nadoknadi zamujeno.
Eintracht, Barcetloha, PSV Eindhoven in Bastia se bodo verjetno borili za vstop v finale.
KOŠARKA
Zmaga Mobllglrgija
V nadaljevanju evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal prvakov je sinoči v Stockholmu Mobil-girgi iz Vareseja premagal domači Alvik s 95:79 (49:36).
Najboljši mož na igrišču je bil Bob Morse, ki je dosegel kar 40
Splitska Jugoplastika pa je v Lyo-nu doživela pravo katastrofo. Ville-urbanne je namreč odpravil Jugo-plastiko kar s 112:82 (53:44).
Najboljši strelec v splitskih vrstah je bil Vilfan, ki je dosegel 20 točk.
Karpov — Korčnoj
AMSTERDAM — Finale za sve tovni naslov v šahu med prvakom, Sovjetom Karpovom, in izzivalcem Korčnojem se bo začel 15. julija v Baguiu na Filipinih.
TENIS
Connors v četrtfinalu
MEMPHIS — Ameriški tenist Connors se je včeraj uvrstil v četrtfinale na mednarodnem teniškem turnirju v Memphisu. Premagal je namreč Poljaka Fibaka s 6:3, 7:5.
Presenečenje v tem kolu je izločitev Američana Gottfrieda, ki je izgubil z Angležem Lloydom z izi dom 6:2, 6:4. Tudi mehiški tenist Ramirez je nepričakovano podlegel Američan ' Guilliksonu s 7:5, 7:6. Ostali izidi:
Cox (Angl.) - Phil Dent
(Austr.)	6:1 6:1
Lutz (ZDA) - Riessen
(ZDA)	6:7 6:1 7:6
ODBOJKA
NAŠE ŠESTERKE V MINULEM KOLU
Borovke in Nabrežinke na vrhu razpredelnice
Borovi člani že izpadli iz druge italijanske lige - V 1. M D zmagi Krasa in Olympie
V preteklem kolu je bil izkupiček naših šesterk še kar ugoden. Obenem pa je tudi položaj slovenskih ekip vse bolj jasen tudi na razpredelnici.
MOŠKA B LIGA
Tudi v četrtem letošnjem mestnem derbiju je bil Volley Altura boljši od Bora. Po tem spodrsljaju je tržaška ekipa matematično v nižji ligi, ser imajo sedaj tri šesterke po 10 točk. Nadaljevanje prvenstva bo zanimivo samo še v tem, kdo se bo pridružil Boru in Portualiju pri selitvi v nižjo ligo. Na varnem ni zaenkrat noben zastopnik, ker se v preostalih treh srečanjih lahko še marsikaj dogodi. Pri vsem tem pa je potrebno upoštevati, da sta CUS iz Benetk in Volley Altura igrala tekmo manj.
IZIDI 7. KOLA
Volley Altura - Bor	3:1
CUS Benetke - Portuali 3:1
Volley Legnago -Nava Pandoro	3:1
LESTVICA
CUS Benetke, Volley 'Altura in Volley Legnago 10, Nava Pandoro Verona 8. Bor 2, Portuali Ravena 0.
PRIHODNJE KOLO
Nava Pandoro - Volley Altura, Bor - Portuali, Volley Legnago -CUS Benetke.
ŽENSKA B LIGA
Odbojkarsko prvenstvo skupine, kjer igrata Sokol in Bor, se dokaj ugodno razpleta v korist naših dveh zastopnikov. Že sedaj lahko rečemo, da bomo imeli tudi prihodnje leto dva drugoligaša. Izredno dragoceno zmago je izbojeval Sokol v Mogliano Venetu, ker je težko spraviti na kolena domače odbojkarice ob neverjetno temperamentnem navijanju številnih domačih gledalcev. Ob vsem tem uspeh Nebrežink samo pridobi na vrednosti.
Sama tekma je bila dokaj razburljiva in je trajala kar pet setov, preden je bil znan končni zmagovalec. Prepričljivo zmago so slavile tudi zastopnice Bora, ki so gostile Tepo iz Brescie. Gostje so bile pred nastopom v Dolini kar dvakrat zaporedoma uspešne. Bojazen pred neposrednim obračunom je bi la odveč, saj so bile nasprotnice najmanj za razred slabše in je bila za njih samo osvojitev niza prevelika nagrada za prikazano odbojko.
Pred jutrišnjim neposrednim spopadom >— ki bo verjetno eden lepših v zadnjih letih — imata naši ekipi štiri točke prednosti. Ta prednost pa bi morala biti več kot dovolj za obstanek med drugoligaši. Za matematično gotovost bo dovolj, da v preostalih tekmah Bor in Sokol osvojita samo še par točk. Ena od naših šesterk bo pred tem važnim ciljem v soboto po končanem doma
čem derbiju.	---
IZIDA 6. KOLA
Mogliano Venelo - Sokol 2:3
Bor - Tepa Brescia	3:1
LESTVICA
Bor in Sokol 8, Mogliano Veneto, Marzotto Valdagno in Tepa Brescia 4. (Bor in Marzotto Valdagno sta igrala tekmo manj.)
PRIHODNJE KOLO
Sokor - Bor, Marzotto Valdagno - Mogliano Veneto.
ŽENSKA C LIGA
V tej ligi je bilo odigrano zadnje. 7. kolo prvega dela prvenstva. Sa-
mo prvenstvo našima ekipama ni prineslo posebnega uspeha.
Mlada vrsta Brega je na zadnjem mestu lestvice brez točk in v sedmih tekmah je osvojila skromna dva seta. Od izdatno pomlajene ekipe Brega ni bilo mogoče pričakovati večjega uspeha.
Zastopnice Sloge so izbojevale štiri točke. Najprej so odpravile Don Bosco iz Padove in potem v neposrednem obračunu še Breg. Vsekakor pa je potrebno omeniti, da je Sloga novinec v tej ligi in zato mora plačevati davek ognjenega krsta.
V derbiju za prvo mesto je v Tre-visu istoimenska domača vrsta premagala Libertas iz Schia s tesnim 3:2. Ne glede na ta izid sta si ti dve ekipi najmanj za razred zase in prav gotovo bosta napredovali v višjo ligo. Solidno se drži tudi go-riški Agi, ki letos igra s povsem spremenjeno in pomlaieno postavo.
IZIDI 7. KOLA
Breg - Tomana	0:3
Agi Gorica - Sloga	3:1
Corridoni - Don Bosco	3:1
Treviso - Libertas Schio	3:2
LESTVICA
Treviso 14, Libertas Schio 12, A-gi Gorica 10, Torriana in Corridoni 6. Don Bosco Padova in Sloga 4, Breg 0.
PRIHODNJE KOLO Don Bosco - Agi, Torriana - Treviso, Corridoni - Sloga, Breg - Libertas Schio.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Prvenstvo v tej ligi postaja vse bolj zanimivo. Za nas pa še toliko bolj, ker sta se sedaj pridružila vodečemu Cus tudi Kras in goriška 01ympia. Tako Cus kot tudi Kras pa sta odigrala tekmo manj. DeveLi prvenstveni nastop je bil usoden za univerzitetni športni krožek, ki je moral poražen iz domače športne arene. Za podvig je tokrat poskrbel Libertas i Turjaka. Oba naša zastopnika v tem zavrtljaju nista i-mela težkega dela. Zgoničani so odslovili Ginnastico iz Spilimberga, Goričani pa Rozzol. Med tednom so krasovci povečali izkupiček še za dve točki z zmago v zaostali tekmi nad ACFJR iz Čedada.
Tako ni več neporažene ekipe, kar pomeni, da bč nadaljevanje prvenstva še veliko bolj zanimivo. Kakovost zastopnikov pa je precej različna.
IZIDI 9. KOLA
Pav Despar - Pav Natisoma 3:1 Cus Trst - Libertas Turjak 2:3 01ympia - Rozzol	3:0
Libertas Sacile - Redarji UD 3:1 Kras - Ginnastica Spilim. 3:1 ZAOSTALA TEKMA 6. KOLA Kras - ASFJR Čedad 3:1 LESTVICA
Cus Trst, Kras in 01ympia Gorica 14, Rozzol Trst, Pav Natisonia in Libertas Turjak 10, ASFJR Čedad 8, Libertas Sacile 6, Pav Despar Vi-
iiiiiiiiiiiimiiiitimiiiiiniiiiiiniiiiumiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiii
KOLESARSTVO
TROFEJA HTP RIVIERA
V Poreču tudi Adria
Dirka v Istri z večjo mednarodno udeležbo
Danes bo v Poreču prva izmed vrste krožnih kolesarskih dirk za trofejo HTP Riviera. Te dirke prirejajo slovenski kolesarski delavci, ki imajo priprave v tem istrskem mestecu, udeležili pa se jih bodo poleg jugoslovanskih tekmovalcev, ki so tu na pripravah, tudi zahod nonemški, švicarski, češkoslovaški in avstrijski tekmovalci, poleg teh pa bodo nastopili na teh pripravnih dirkah tudi amaterji Ionjerskega kolesarskega kluba Adria. Praktično bodo na krožnih dirkah v Istri nastopili vsi tisti tekmovalci, ki se bodo čez slabih deset dni udeležili tudi mednarodne amaterske kole-sarhke dirke za «2. trofejo ZSŠDI», ki jo prireja KK Adria iz Lonjerja pri Trstu.
Prva krožna dirka v Poreču se bo odvijala na 12 km dolgi progi, ki jo bodo morali tekmovalci prevoziti sedemkrat. Start tekmovanja bo ob 10. uri, zborno mesto pa je ob 9. uri pred hotelom Poreč. Prvih deset uvrščenih se točkuje, na koncu tekmovanj pa bo sestavljena skupna lestvica, v katero bodo vključeni rezultati dirk na krožni stezi, dirka Poreč - Pulj - Poreč, ki bo odprla sezono v Jugoslaviji, ter dirka v Lonjerju.
Za amatersko mednarodno dirko, ki bo 12. marca, pa je doslej prireditelj že prejel prijave nekaterih ekip. Tako se je doslej prijavilo o-krog 60 jugoslovanskih kolesarjev,
točk.
........m.................................................................>»»•»»»■.
NAŠE PETERKE V MINULEM KOLU NA TRŽAŠKEM
Prva, a zelo pomembna zmaga Kontovelovih mladincev
V nedeljo bo start drugega dela promocijskega prvenstva - Neroden poraz Poleta v 1. MD
POKAL UEFA
Francoska ekipa Bastie, ki je presenetljivo izločila Torino, je nasu-
Minulo nedeljo je igralo le malo slovenskih ekip. Že to soboto in nedeljo pa bo na vseh naših košarkarskih igriščih zopet zelo živahno.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
V nedeljo so v tem prvenstvu odigrali še eno zaostalo tekmo, v kateri je Scoglietto premagal milj-sko peterko Jeans Corner z dokaj nenavadnim izidom 51:38. Po tem izidu je torej lestvica te lige, po prvem delu prvenstva popolna. LESTVICA
De Bortoli Vileše 18; Inter 1904 16; Bor, CUS Trst in Ferroviario 12; Jeans Corner Milje, ARA Tržič, Barcolana, Arte Gorica in Scoglietto 10; Edera Gorica in Itala Gradišče 6.
PRIHODNJE KOLO (5.3.)
Bor - Arte Gorica (11.00 v Dolini); Barcolana - Scoglietto; CUS Trst - Itala; De Bortoli - ARA Tržič; Edera - Ferroviario; Jeans Corner Milje - Inter 1904.
1. MOŠKA DIVIZIJA
B SKUPINA
Prvenstvo v tej skupini se je začelo z dokaj čudnim razpletom. SABA namreč ni igrala, ker je tak sa za vsako srečanje odločno previsoka (12.000 lir).
Jadran pa je v prvem kolu po čival.
IZIDA 1, KOLA
Italsider - Servolana	90:81
SABA Edera	2:0 b.b.
Počitek: Jadran
LESTVICA
Italsider in Edera Milje 2; Ja dran, Servolana in SABA 0.
PRIHODNJE KOLO (4.3.)
Servolana Jadran (18.00 v šked nju); Edera - Italsider.
Počitek: SABA.
C SKUPINA
Tudi v tej skunini so v 1. kolu odigrali le eno tekmo. Poletovci so v gosteh nerodno izgubili ž Juven-tusom, a že v nedp'in ho prv' slo venski derbi med Openci in Kon tovelci.
61:52 n.o.
Don
IZIDA 1. KOLA
Juventus - Polet
Don Bosco - GMT
Počitek: Kontovel.
LESTVICA
Juventus 2; Kontovel, Polet Bosco in Grandi Motori 0.
PRIHODNJE KOLO (5.3.)
Polet - Kontovel (11.00 na Opčinah); GMT - Juventus. Počitek: Don Bosco.
FINALE MLADINCEV
V zadnjem kolu prvega dela prvenstva je Kontovel poskrbel za izredno prijetno presenečenje. Naši košarkarji so namreč po razburljivi in na koncu dramatični tekmi premagali Inter 1904 in so tako na lestvici dohiteli Micolove varovance.
IZIDI 5. KOLA
Kontovel - Inter 1904	71:66
Hurlingham - Pagnossin 65:66
Italsider - Italmonfalcone 86:84 LESTVICA
Pagnossin Gorica in Hurlingham 8; Italsider 6; Italmonfalcone 4; Kontovel in Inter 1904 2.
PRIHODNJE KOLO (4.3.)
Italmonfalcone - Kontovel (18.00 v Tržiču); Italsider - Hurlingham; Inter 1904 - Pagnossin.
KADETI
Jutri in v nedeljo bo start drugega dela te lige.
Oba naša zastopnika, ki se v prvem delu nista najbolje izkazala, bosta igrala v gosteh.
PRIHODNJE KOLO (5.3.)
Inter 1904 - Breg (19.30 v Trstu, Ul. della Valle); Don Bosco - Ferroviario A; Italsider - Servolana, Jutri, 4.3., ob 18.30. v Trstu, Mi-ramarski drevored: Ferroviario B -Bor.
NARAŠČAJNIKI
Drugi del prvenstva se bo pričel s slovenskim derbijem.' Na Kontove-lu bo domača peterka, ki je doslej od naših treh zastopnikov poka zala največ, igrala proti Poletu, ki je zadnji na lestvici brez točke.
Bor pa bo zaposlen že jutri.
PRIHODNJE KOLO (5.3.) Kontovel - Polet (9.00 na Kontove-lu); Ferroviario - Inter 1904; Italsider - Ricreatori, SGT - Servolana. Jutri, 4.3., ob 15.30, na Greti: SABA - Bor.
DEČKI
V četrtem kolu povratnega dela tega prvenstva so bili Kontovelci doslej najbližje zmagi. Doma so namreč za bore štiri točke izgubili z ekipo SABA.
Že v prihodnjem kolu pa bodo naši zastopniki pred izredno težko nalogo. Doma bodo namreč igrali proti vodečemu Ricreatoriju.
IZIDI 11. KOLA Kontovel - SABA	53:57
Libertas - Servolana	47:52
Ricreatori - Ferroviario	81:51
Inter 1904 - Don Bosco	79:46
LESTVICA
Ricreatori 18; Servolana	16; In-
ter 1904 12; Don Bosco, Libertas in SABA 8; Ferroviario 6; Kontovel 0.
PRIHODNJE KOLO (4.3.) Kontovel - Ricreatori (15.30 na Kontovelu); Ferroviario - Don Bosco; SABA - Servolana; Inter 1904 -Libertas.
edko
MINIBASKET
Ardlta — Dom 74:37 (32:16)
DOM: Koršič 11, Orzan 10, Za-nier, Gruzovin 5, Cej 6, Makuc, Del Medico 2, Pahor, VValtritsch, Bric 3, Battello (k).
Domova ekipa je bila ponovno poražena. Čeprav so se domovci požrtvovalno borili, je bila premoč nasprotnikov očitna.
Kljub porazu se je opazil velik napredek Semoličevih varovancev. Gre omeniti, da so vsi igralci za leto mlajši od nasprotnikov.
David Klanjšček
4, Piras 2, Ota, Maver, Zobec, Švara 4, Lah, Lovriha, Innocenti.
BOR: B. Pertot, F. Ferfolja, M. Pertot, F. Ferfolja 6, Paulina, Turk, Brus 2.
SODNIK: Henrik Maver.
Včeraj sta se v Dolini v prijateljski tekmi v minibasketu (igralci letnika 1970 in mlajši) spoprijeli peterki Brega in Bora. Po dokaj razburljivi in napeti tekmi so slavili Brežani.
Mladi košarkarji obeh ekip so pokazali zvrhano mero požrtvovalnosti. Naj omenimo, da je bila ta tekma za večino igralcev krstni nastop v tej sezoni.
zastopnikov skoraj vseh kolesarskih klubov SFRJ, svojo prijavo so že poslali čehoslovakj, ki bodo poslali na dirko tekmovalce klubov Milevsk in Inter Bratislava. Skoraj gotovo bodo na dirki prisotni Švicarji, in to z olimpijsko selekcijo, ki je na zadniih OI zasedla tretje mesto, nastopili bodo zahodni Nemci ter avstrijska reprezentanca.
Medtem pa bo danes, v petek, prireditelj predstavil dirko, ki se odvija pod pokroviteljstvom Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, specializiranemu tisku. Predstavitev bo ob 18. uri, na sedežu ZSŠDI v Trstu, v Ul. sv. Frančiška 20.	R. Pečar
dem 4, Redarji Videm in Ginnastica Spilimbergo 0.
(Kras. Redarji Videm, Rozzol, Ginnastica Spilimbergo, Libertas Turjak, Pav Natisonia, Pav Despar, Cus Trst in ASFJR Čedad so igrali tekmo manj).
PRIHODNJE KOLO Redarji Videm - Kras, Rozzol - Libertas Sacile, Libertas Turjak -ASFJR, Pav Natisonia - Cus Trst, Ginnastica Spilimbergo - Pav be-spar.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Tudj Pri ženskah je vrh lestvice dokaj izenačen. Niti v tej konkurenci ni bilo 9. kolo brez presenečenj. Vodeči in še neporaženi Libertas iz Krmina je moral pred domačimi gledalci prepustiti točki ekipi Pav Despar iz Vidma. Dobro se drži tudi Volley S. Vito. Le škoda, da CŠI Donatello iz Vidma in goriška Az-zurra nista igrala, ker ni bilo sodnika. Edini slovenski tekmec v tej ligi, Kontovel je dokaj prepričljivo pospravil tretji prvenstveni par točk. Tržaški Cus je bil dobesedno brez moči. Po tem uspehu je Kontovel na varnejšem mestu lestvice. • , IZIDI 9. KOLA Maianese - Julia S. Luigi r Intrepida CSI Donatello - Azzurra Volley S. Vito - Virtus Libertas Krmin - Pav Despar 2:3 Kontovel - Cus Trst	3:0
LESTVICA
Azzurra Gorica, Libertas Krmin in Volley S. Vito 16, Pav Despar 12, CSI Donatello, Julia in Virtus Vi-gonovo 8, Kontovel S. Luigi Trst in Intrepida Mariano 6, Cus Trst 2. Maianese 0. (Azzurra, Pav Despar, CSI Donatello in Maianese so odigrali tekmo manj).
PRIHODNJE KOLO Pav Despvar - Kontovel, Virtus -Libertas Krmin, Azzurra - Volley S. Vito, Intreoida - CSI Donatello, Julia - S. Luigi, Cus Trst - Maianese.
G. F.
0:3
3:1
prelož.
3:0
Ob izgubi svojega podpredsednika Itala Faggina izreka ŠD Primorje družini in svojcem iskreno sožalje.
DIRKA CAGLIARI - SASSARI
V končnem sprintu zmajal De Vlacminck
CAGLIARI — Belgijec Roger De Vlaeminck je osvojil 29. dirko Sas-sari - Cagliari (225 km). De Vlae-mimek je v končnem sprintu premagal Martinellija, tretji se je u-vrstil Bitossi.
Malo pred ciljem je prišlo do padca, pri katerem se je huje poškodoval Basso.
VRSTNI RED:
1.	De Vlaeminck (Bel.) 5.25’, s poprečno hitrostjo 39,876 km na uro
2.	Martinelli
3.	Bitossi
4.	Barone
5.	Chinetti - vsi s časom zmagovalca.
Delovanje ZSŠDI
Drevi, ob 18. uri bo na sedežu ZSŠDI tiskovna konferenca, na kateri bo uradna predstavitev predstavnikom sredstev javnega obveščanja mednarodne amaterske kolesarske dirke za 2. trofejo ZSŠDI, ki jo športno društvo Adria organizira v nedeljo, 12. t.m.
OBVESTILA
SPDT
javlja, da je start prvega tekmovalca 12. Zšl, tako pri odraslih kot pri otrocih ob 9.30. Do te ure bodo na razpolago pri mizi razdeljevanja startnih številk dnevne karte z velikim popustom ob priložnosti Zšl.
« » •
SPK ČUPA iz Sesljana
obvešča, da bo 6. redni občni zbor v petek, 10. marca, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani. v Ul. sv. Frahčiška 20. Vabljeni člani in prijatelji društva.
PRVENSTVO NARAŠČAJNIC
Danes na «1. maju* pokrajinski finale Bor - Breg
Danes bo na stadionu «1. maj» s pričetkom ob 20. uri prva finalna tekma za pokrajinski naslov v kategoriji naraščajnic med Borom in Bregom. Obe ekipi sta brez večjih težav zmagali v svojih izločilnih skupinah in že dejstvo, da sta se v finale uvrstili dve slovenski še-sterki, predstavlja za našo odbojko lepo zadoščenje.
V nocojšnji tekmi, ki bi morala biti dokaj izenačena, je po našem mnenju rahla prednost na strani Brežank, ki so nekoliko bolj izkušene od domačink. Vsekakor pa je pri tako mladih dekletih večkrat odločilno trenutno razpoloženje.
Mig
2. MOŠKA DIVIZIJA
Dom na 5. mestu
Edina slovenska ekipa, ki nastopa v tem prvenstvu, goriški Dom, je po štirih odigranih kolih na petem mestu in je torej v spodnjem delu lestvice.
V tretjem kolu so domovci odigrali tekmo s prvouvrščeno ekipo na skupni lestvici Solaris iz Trsta, proti kateri so gladko izgubili s 3:1. V četrtem kolu pa je goriška «belo-rdeča* šesterka počivala.
Po štirih kolih vodi na skupni lestvici tržaški Solaris, pred ekipo Wolley Bali iz Turjaka.
Precej presenečenj je bilo v zadnjih dveh zavrtljajih, saj sta si bistveno opomogli goriški šesterki Libertas in AGI.
IZIDI 3. KOLA
Dom - Solaris	1:3
Wolley Bali - Intrepida	3:1
AGI - Libertas Gorica	3:1
Počival: San Luigi Trst IZIDI 4. KOLA
AGI - San Luigi Trst	3:1
Libertas - Intrepida	3:2
Solaris - Wolley Bali	3:0
Počival: Dom
LESTVICA
Solaris Trst in Wolley Bali Turjak 6, Libertas Gorica in AGI (Gorica) 4, Dom Gorica, Intrepida Mariano 2, San Luigi Trst brez točk. (Solaris, Libertas, Dom in San Luigi imajo tekmo manj).
PRIHODNJE KOLO (4. 3.) Intrepida - AGI, Solaris San Luigi, Libertas - Dom (v telovadnici Stella matutina v Gorici, Ul. Nizza 38, ob 18. uri). Počiva: Wol!ev Bali Turjak.	I. K.
TEKMA NAJMLAJŠIH
Breg — Bor 10:8 (4:6)
BREG: Vodopivec, Polh, Kozlovič
Občnega zbora SPK Sirena se je udeležilo lepo število članov in ljubiteljev pomorskega športa
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6. PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70
Podružnico	Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnapre| plačana celotna 29.000 lir. Letno naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
^ SFR,J™?!«Vilka 3,00 dln' ot> nede|iah 3.50 din. za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55,00. letno 550,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
3. marca 1978
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADI1» • DZS - 61000 Liubljand-Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (sir. 1 st., viš. 43 hrij
13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 25U, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir besed0' Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-JulijS" krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dez v Italiji pri SPI.
Član italijanske|Swl3 zveze časopisnih jf llljj 7alr»>nikr>\/ FIEG
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja| in tiska f
pr
I Trst
Danes mineva natanko sto let. odkar je bil podpisan znani jan-stefanski mir, s katerim se je končala dveletna rusko-turška vojna m Balkanu. Po vsei Bolgariji so potekale minule mesece obširne priprave na proslavo 3. marca. visoke obletnice sanstefanske-ga miru. Venaar, sodeč po vseh številnih razpravah in napisih, ta proslava nikakor nima namena o-značiti stoletr ice osvoboditve Bolgarov izpod turške vladavine, pač pa je v celoti usmerjena k prikazovanju pomena, ki naj bi ga imel za sedanjo Bolgarijo sanstefanski mir.
Prav v tem pa se kaše prava podoba velikobolgarskih pretenzij na ozemlja, kjer ni in tudi prej ni bilo Bolgarov. Treba je namreč vedeti, da je carska Rusija s sanstefanskim mirom začrtala meje novoustanovljene bolgarske kneževine, ki so segle daleč čez bol garsko narodnostno ozemlje. Velika Bolgarija, ki je nastala kot sad sanstejanskega miru. ie ob-segla kar celotno ozemlje Makedonije. pod njeno oblast so prišli dokajšnji deli srbskega in tudi grškega ozemlja.
Carska Rusija je pri tem imela povsem lastne načrte. Njen namen je bil z ustanovitvijo velike Bolgarije pripraviti sebi poglavitno oporišče za svoje prodiranje na Balkan in še dalje proti Sredozemlju. Pod plaščem osvobajanja balkanskih slovanskih narodov ie carska Rusija, kot je svoj čas ugo tavljal tudi Engels, skrivala svoje dejanske namene, da se dokoplje do Carigrada. Bila je to v resnici ostra bitka med tremi tedanjimi velesilami, carsko Rusijo, Anglijo in Avstro - Ogrsko za prigrabitev čimvečjih delov takrat že razpadajočega turškega carstva na Balkanu. Ves potek dogodkov po san-stejanskem miru je zgovorna priča o tem Obe zahodni veliki sili sta v napredovanju Rusije na Balkanu videle ogrožanje svojih lastnih interesov. Zato sta izkoristili ruski poraz pri Carigradu za sklic mirovnega kongresa v Berlinu. Na njem so se velike sile dogovorile, da Bolgarijo vrnejo v okvire njenih narodnih meja. S tem so bile dokončno pokopane utvare o veliki Bolgariji kot osrednji trdnjavi ruskega carskega imperializma na Balkanu.
Vendar pa je bila ta umetna tvorba velike Bolgarije, ki je trajala vsega 132 dni. v vsem poznejšem času poglavitno gibalo vseh nacionalističnih velikobolgarskih pohlepov po tuiem ozemlju. Prav ti pohleoi so Bolgarko nekajkra< v preteklosti pripeljali v zavezništva — to se je zgodilo tudi med zadnjo vojno — ki so bila v očitnem nasprotju s koristmi in tudi težnjami samega bolgarskega naroda.
Zal se tudi povojna Bolgarih ni odpovedala zgodovinskim utvaram in sanstefan.ska Bolgarija še vedno spodbuja nacionalistične in iredentistične duhove v Bolgariji. O tem zgovorno pričajo tudi vse priprave na stoletnico sanstejanskega mini. Mnogi bolgarski pisci, Profesorji. člani znanstvenih ustanov, prikazujejo v številnih razpravah in člankih rusko-turško vojno 1877-1878 kot osvobodilno dejanje carske Rusije, ustanovitev sanstefan ske velike Bolgarije pa kot dokončno rešitev nacionalnega vprašanja na Balkanu in kot izraz do-slednega spoštovanja načela o samoodločbi narodov. Pri tem seveda skušajo iskati vzore in potrditve tudi v daljni zgodovini, izza časov carja Simeona in podobno.
Kajpada tako prikazovanje zgo dovinskih dejstev nikakor ni zgolj ■ izraz različnega tolmačenja zgodovine. pač pa ima povsem druge namene in cilje. Ti cilji se kažejo v dejstvu, da v Bolgariji zanikajo celo tako nesporno zgodovinsko in stvarno dejstvo, kol je obstoj makedonskega naroda. Seveda s tem povsem zanikajo tudi oustoj makedonske manjšine v Bolgariji. Na temelju zadnje bolgarske ustave so vsi državljani v Bolgariji pripadniki nove bolgarske socialistične nacije. Zanikanje neke manjšine in zanikanje obstoja nekega naroda, ki ima za seboj dolgo zgodovino boja za neodvisnost, naroda, ki je' svojo odločitev o pripadnosti k skupnosti jugoslovanskih narodov izpričal v teku narodnoosvobodilnega boja v zadnji vojni tudi proti bolgarskemu in ne samo nemškemu okupatorju, in po verovanje proslav stoletnice san-stefanskega miru z veličaniem u-slanovitve velike Bolgarije, ne more pomeniti drugega kot naibolj očiten izraz iredentizma, pohlepa po tujem ozemlju. To pa v času, ko je v svetu prevladalo demokratično načelo o samoodločbi in enakopravnosti narodov v času ko naj bi v življenju evropskih narodov prevladal duh helsinške konference o enaknnravnosti narodov, o ne dotakljivosti njihovih meja in podobno. Zato take proslave sanste-fanskega miru ne morejo pomeniti drugega kot kršitev vseh demokratičnih in miroljubnih načel • odnosih med narodi in državami.
DRAGO KOŠMRLJ
CHARLOTOV GROB JC Bil OSKRUNJCN
RAKEV S CHAPLINOVIMI POSMRTNIMI OSTANKI SKRIVNOSTNO IZGINILA
Skrunilci nej bi skušali izsiliti družini mastno odkupnino
CORSzER SUR VEVEY — švicarska policija je sporočila, da je iz pokopališča mesteca Corsier Sur Vevey skrivnostno izginila rakev s posmrtnimi ostanki Charlieja Chaplina, nepozabnega Charlota, ki je umrl na božič v svoji vili v Švici.
Vesti o tatvini, kj je izzvala val ogorčenja v vsem svetu, so še zelo skope. Kratko in suhoparno poročilo policije potrjuje le ugrabitev in dodaja, da so tatovi najbrž prekopali grob že prejšnji teden v r.o-či med sredo in četrtkom, pa če prav je čuvaj pokopališča opazil tatvino šele včeraj zjutraj. Preiskovalci so nadalje ugotovili, da so se skrunilci lotili dela s krampi in lopatami in da so nato odpeljali ra kev z dostavnim vozilom.
Do tu ugotovljena dejstva. Glavno vprašanje, doslej brez odgovora, pa je, kdo so tatovi in zakaj so ukradli umetnikove posmrtne o-slanke. Domnev, več ali manj os novanih, je veliko, med preiskovalci pa prevladuje vsekakor mnenje, da gre za poskus izsiljevanja družine Chaplin, čeprav se tatovi doslej še niso oglasili, da bi zahtevali odkupnino.
Charlie Chaplin je umrl 25. de-
cembra lani v 88. letu storosti. Njegove posmrtne ostanke so pokopali nekaj dni pozneje na pokopališču švicarskega mesteca Corsier Sur Vevey, kjer je umetnik preživel zadnja leta svojega življenja. Žalni svečanosti so prisostvovali le svojci in maloštevilni ožji pokojnikovi prijatelji, (vt)
Fašistično izzivanje
BOLOGNA — Nacifašisti so sinoči pomazali zunanji zid in grobove pokopališča v Casagli s kljukastimi križj in simboli teroristične organizacije «ordine nero». Tam je pokopanih 28 družin, ki so jih zverinsko pomorili nemški vojaki na ukaz zloglasnega Rederja. Pokol je bil izpeljan v Marzahottu, kjer bo danes zaradi onečaščenja spomina nedolžnih žrtev izredna seja občinskega sveta.
TURIN — čez teden dni se bo pred torinskim porotnim sodiščem znova začel že dvakrat odloženi proces proti pripadnikom ultraleve teroristične organizacije rdeče brigade. čeprav manjka do sodne obravnave še teden dni, je v mestu občutiti znatno pričakovanje za proces, obenem pa tudi strah pred morebitnimi represalijami teroristov, ki skušajo za vsako ceno preprečiti razpravo, češ «ne bomo vam dovolili, da sodite proletarski revoluciji*. Brigadistom je z umorom genovskega sodnika Coca in z ubojem predsednika torinske odvetniške zbornice odv. Fulvia Croceja uspelo že dvakrat preprečiti obravnavo. Jim bo tudi v tretje?
Vprašanje, ki si ga zastavlja vsa Italija, ni retorično, pač pa odraža zaskrbljenost javnega mnenja in družbenopolitičnih sil za izid važne bitke s teroristi v trenutku, ko država preživlja gospodarsko, politično in moralno krizo. Če bi pravica že spet klonila izsiljevanju in ustrahovanju, bi bilo to hud udarec že tako majhnemu ugledu državnih ustanov in organov, vprašanje javnega reda in boja proti političnemu
OČITNO IZZIVANJE RIMSKEGA SODSTVA IN POLICIJE
V Grottaferrati so ugrabili hčerko premožnega gradbenika
Micheli Marconi je šestnajst let - Gre za drugo letošnjo ugrabitev v rimski pokrajini - Prizadeti svojci tožijo, da imajo finančne težave
PIZA — Neznanci so s strelom iz revolverja ranili v nogo 21-letnega simpatizerja skrajne levice Giovan-nija Baracchettija. Policija je u-vedla preiskavo.
OBRAVNAVA SE BO ZAČELA PRIHODNJI ČETRTEK
V Turinu vzdušje napetega pričakovanja pred začetkom procesa proti brigadistom
Velike težave pri določanju porotnikov - Izjemni varnosti ukrepi
kriminalu pa bi postalo še bolj žgoče.
Važnosti bitke, ki se je začela že pred časom, se dobro zavedajo vse napredne sile, še zlasti pa sindikati in komunistična partija, ki so se z veliko vnemo angažirali v mobilizaciji javnega mnenja. Na pobudo antifašističnega odbora in sindikalne federacije že nekaj dni v tovarnah zbirajo podpise pod peticijo, ki po-
GOST
Južnotirolski nschiitzen» so hoteli kar se da svečana proslaviti 20. obletnico obnovitve lastne športno-rekreacijske (in še marsikaj drugega) organizacije. Zato so na svečanost, ki bo v nedeljo v bocenskem hramu kulture *Haus der Kul-tur», povabili kot slavnostnega govornika nič mam kot Franca Joseja Straussa, kr-ščanskodemokratskega desničarskega prvaka, ki je bolje znan z vzdevkom bavarski volk. tako zaradi renčečega glasu kot tudi zaradi žolčnega odpora proti vsemu, ki le količkaj diši po naprednosti.
Očitno je, da je vest o Straussovem prihodu razburila levičarske in napredne, juž-notirolske kroge, ki se bojijo, da bo bavarski voditelj podžgal desničarsko krilo SVP v njegovi kampanji za odcep od Italije in priključitev matični domovini. Še posebej pa je razburjeno vodstvo majhne krajevne neodvisne in liberalno usmerjene stranke PD L), ki je moralo odložiti svoj prvi pokrajinski kongres, ki bi moral biti prav tako v nedeljo, v bocenskem hramu kulture. Iz varnostnih razlogov (bojijo se namreč, da ne bi kdo od oporečnikov s pretvezo, da gre na kongres PDU, vdrl v o-srednjo dvorano in oporekal uglednemu, predvsem pa obilnemu gostu) je namreč omenjeno odborništvo nagnalo liberalce iz doma kot cerkovnik psa iz cerkve. In vse to seveda v imenu demokracije in krščanske strpnosti, s katerima si Strauss in njegov en-tourage rada polnita usta.
(vt)
da se mu pravzaprav ni bati dose danjih uradnih ukrepov za zatrtje tovrstnega kriminala. Za to se ima kajpak zahvaliti raznolikim trenjem med samimi sodniki na eni ter nji-
i.£2..bsiia vila Marconijevili
RIM — Vrog organiziranih zločin-1 lišče, to je razkošno vilo v Grotta-cev, ki so specializirani v osebnih ferrati na območju albanskega je-ugrabitvah, je včeraj znova dokazal,; zera ozdoma Frascatija kakih 20 km
od Rima. Ondod stanuje kopica političnih osebnosti in velikih podjetnikov, tako na primer parlamentarci Gonella, Foschi in Tambrcni, farmacevtski industrijec Angelini, gradbenik Castelli in predsednik družbe «Voxson* Ortolani, ki je bil ravno tako ugrabljen pred dvema letoma.
Približno dve uri po Michelini u-grabitvi je neznanec telefonsko sporočil njenim svojcem, da dekletu ni hudega, naj se zato (»mirijo in pripravijo lepo odkupninsko vsoto. Ser-gio Marconi, žrtvin oče, je časnikarjem povedal, da se zadnje čase ne bavi več z gradbeno dejavnostjo in da se je znašel v določenih finančnih težavah, zato tudi ugrabite-] lji ne bi smeli zahtevati od njega pretiranega zneska. Ljudje, ki ga dobro poznajo, pa menijo, da je gradbenik zeio bogat. Na isti ton je bil uglašen Corinnin apel ugrabiteljem, češ naj dekle takoj izpustijo, ker družina zanjo ne bo mogla dosti plačati; hčerki pa je mati preko tiska priporočila, naj se nikar ne boji, češ da je šlo pri njeni ugrabitvi zgolj za pomoto. Dekletin oče je še nekako v opravičilnem slogu dejal novinarjem, da je po zaprtju zadnjega gradbišča poskrbel, da bi odpuščena delovna sila ne ostala na cesti, temveč bila zaposlena kje dru-
' HI
-
hovim stanom
binjerji oziroma še med agenti javne varnosti in orožniki na drugi stra- gje. Morda misli, da so mu hčerko ni. Zaskrbljivi podobi o neučinkovi- odpeljali nekakšni «delavski avto-tosti dejavnikov, ki bi morali skr- nomisti*.
beti za varnost slehernega držav- < Michelo, ki obiskuje prvi razred ljana, velja dodati še spore v zvezi klasičnega liceja «Marco Tullio Ci-s preustrojem splošnega aparata ob- cerone*. naj bi ugrabilo troje teme-veščevalnih služb, ki sloni pač na 1 jito oboroženih in zakrinkanih mo-dokaj krhkih temeljih.	| škili, šlo naj bi za člane tolpe, ki
Nič čudnega torej, če je zločinska je juniia lani ugrabila tudi 14-let-tolps sredi širokopotezne akcije za ne "a Alberta Fioreja. polovitev ugrabiteljev, ki je predvče-1 Pri napadu na Marcomjevo gre rajšnjim privedla do pod isa 30 za-1 za drugo letošmo ugrabitev v rim-pornih nalogov in 15 aretacij, kljub ski '»krajini. Pred njo so zločinci vsemu napadla 16-letno Michelo Mar- odvedli neznano kam 18-letno hčer-coni ter zanjo sedaj zahteva dokaj- ko lastnika kinodvoran Giovanno A-šnjo denarno odkupnino. Ustrezni mati (12. februarja letos), obenem znesek še ni znan. gotovo pa je.' pa im*> ;o v krempljih še 35-letnega da računajo izsiljevalci na visoko solastnika industrijskega podjetja vsoto. Dekle je namreč hči premož- j »Saf .-rrot» Sergia Sonnlna (ugrab-nega gradbenika Sergia Marconija, ličnega 4. januarja) in vojvodo Maski je oskrbel ženi Corinni, hčerki f ■■imiliana Graziolija Lanteja della Micheli ter njenim trem mlajšim Rovere, ki mu je 66 let ter je bil sestram kar najbolj luksusno biva-1 napaden novembra lani; Grazioli po-
trjuje veljavnost vrednot odporništva in obvezuje vse napredne sile k brezkompromisnemu boju proti političnemu nasilju in kriminalu. Računajo, da bodo do prihodnjega tedna zbrali vsaj 150.000 podpisov, ki naj bi dokazovali podporo vseh meščanov tistim, ki bodo sodili brigadistom.
Istočasno z bojevitostjo pa prihaja do izraza tudi druga, negativna plat piemontskega glavnega mesto; strah. Prvi otipljiv dokaz tega strahu so izredne težave, ki jih ima predsednik Guido Barbaro s sestavljanjem porote. Na 110 izžrebanih kandidatov jih je le 5 sprejelo nevarno nalogo porotnika, eden od teli pa se ji je včeraj odpovedal, ker so brigadisti zvedeli za njegovo ime
iiiiinMiiiiiKiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiieiiiiiiinmiiiiiiiiiifiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii
PO NEURADNIH VESTEH S SARDINIJE
(Telefoto ANSA)
seduje obsežno kmetijsko posestvo v rimski okolici pa tudi istoimensko zgodovinsko palačo v neposredni bližini Trga Venezia. (dg)
Založnik Rizzoli kupil dva sardinska dnevnika?
Oster protest KPI in odločen demanti založnika
in naslov in so mu zagrozili z maščevanjem. Predsednik bo sicer nadaljeval z žrebanjem možnih kandidatov (med temi je tudi tajnica PR Adelaide Aglietto, ki bo odločila v prihodnjih dneh, ali sprejme nalogo, šele nekaj ur pred začetkom procesa pa se bo zvedelo, ali se bo obravnava sploh lahko začela.
V dneh procesa bo v Turinu dejansko obsedno stanje, že sedaj pa so vidni prvi izredni varnostni ukrepi. Predsednik Barbaro ima dvojno oboroženo spremstvo, javni tožilec dr. Luigi Mochella je odpotoval neznano kam in se bo vrnil šele nekaj ur pred začetkom obravnave, odvetniki, ki bodo branili brigadiste (pa čeprav proti njihovi volji) so zastraženi, porotnikom pa jamčijo o-boroženo spremstvo še za eno leto po zaključku procesa.
Bo orožje policije in karabinjerjev zadosten lek proti strahu? (vt)
RIM — Skupina parlamentarnih časnikarjev, ki redno spremljajo delovanje senate in poslanske zbornice, je zbrala 300.000 lir kot simbolični prispevek vdovi anarhista Pi-nellija.
Množijo se prizadevanja
(Nadaljevanje s 4. strani)
cent a NASA v severni Kaliforniji naj bj se osredotočili na kozmične sosede našega Sonca in o-sluškovali z velikimi radioteleskopi zvezde, ki so oddaljene od nas do sto svetlobnih let (1 svetlobno leto ustreza razdalji 9,463 bilijonov kilometrov).
Po mnenju astronomov bi mogla ena ali druga od obeh raziskovalnih skupin ujeti signale, ki jih morda pošiljajo morebitna inteligentna bitja v smeri proti našemu sončnemu sistemu. (Z »inteligentnimi bitji* mislijo pač bitja, k; znajo sama konstruirati radijske oddajnike in lahko z njimi izžarevajo signale v vesolje.)
Vendar pa morejo pionirji pri SETI pričakovati za obe raziskovalni ekipi le bornih 20 milijonov dolarjev za dobo 6 let, zakaj NA SA se boji, da bi ji očitali potratnost za tvegana podjetja.
Kakor koli skromen bo projekt SETI, pomeni pa vendarle zmago znanstvenikov, ki se že leta zavzemajo za predstavo, da obstajajo nekakšne galaktične skupnosti; morali bi resno razmišljati o tem kako bi dobili zvezo z njimi ali pa da zvemo vsaj o njihovi eksistenci.
Prizadevanja teh znanstvenikov so se začela s poročilom Morrisona in Cocconija; razni raziskovalci, med njimi eksobiolog Carl Sa-gan in astrofizik Frank Drake z univerze Cornell, prav tako pa tudi ugledni sovjetski astronom Jo-
luiiiiiiiiriiiiliiiliiiiiilllilliilliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiliiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiliMiimiiiiiiiintiiiiiiiiiiiii
NEUSPEH AMERIŠKE POSREDOVALNE MISIJE
Stališča Egipta in Izraela še vedno povsem nezdružljiva
Pričakovanje za Reginov obisk v Wa-shingtonu ■ Arafat potuje v Moskvo
CAGLIARI - Sardinske časnikarske in politične kroge je razburila vest, da je založniK Rizzoli pokupil dva največja sardinska dnevnika «L.a nuova Sardegna* in «L’u-nione sarda*, ki sto bila doslej last petrolejske družbe SIR Nina Rovel-lija. Vest, ki je krožila že nekaj časa, je včeraj med drugim objavila neka zasebna radijska postaja v Sassariju, kar je sprožilo plaz reakcij in političnih posegov na deželni in vsedržavni ravni. Pozno zvečer pa je ravnateljstvo Rizzolija objavilo sporočilo, v katerem odločno demantira, da bi založniška družba kupila ali nameravala kupiti oba sardinska časopisa.
Rizzolijev demanti ne odpravlja vseh dvomov, saj bi ne bilo prvič — še posebno v zadevah italijanskega tiska — da bi demantirali resnične vesti. V utemeljenost vesti o nakupu verjame na primer KPI, katere predstavnik posl. Macciotta je objavil zelo ostro izjavo proti operaciji. Omenjeni nakup bi namreč dovedel obseg Rizzolijevega lastništva časopisov preko meja koncentracij, ki jih predvideva osnutek zakona o založništvu, kakršnega so izdelale stranke ustavnega loka sporazumno z vlado. Prav tako je predstavnik KPI obžaloval, da bi se sicer zelo umesten umik petrolejske družbe SIR iz založniške dejavnosti uresničil prav v trenutku, ko je upravljanje SIR čedalje bolj odvisno od javnih kreditnih zavodov. Posl. Mac-'cftAta je Lončno zahteval poseg vla-
de, ki naj prepreči nevarno operacijo koncentriranja ter naj zajamči spoštovanje duha zakona, ki ga je Andreotti' po lastnih izjavah postavil v središče svojega vladnega programa. (trn)
Osemnajst žrtev trčenja dveh letal
LAGOS — Pri letalski nesreči nad letališčem Kano v severni Nigeriji, kjer sta trčili nigeiijsko letalo tipa «mig 21» in letalo za notranji promet, je umrlo vseh 18 o-seb. Do trčenja je prišlo v trenutku, ko sta letali pričeli pristajalni manever.
NEW YORK - Vojna mornarica ZDA je po večmesečnem bojkotu pristala na poglobljeno študijo o zdravstvenem stanju delavcev, ki gradijo vojne ladje na jedrski pogon. Do tega sklepa je prišlo na pritisk javnega mnenja, ko je neki bostonski zdravnik ugotovil številne primere levkemije in rakastih obolenj med delavci, ladjedelnice v Portsmouthu. Ematolog je o obolenjih obvestil časopisje, ko so mu vojaške oblasti prepovedale nadaljevati raziskavo.
HOUSTON (Texas) — Včeraj je umri 21-letni delavec, ki so mu pred 15 dnevi presadili srce in ledvico.
TEL AVTV — Egiptovski predsednik Sadat .je pisal izraelskemu premiero osebno pismo, ki ga je Beginu izročil ameriški posredovalec Alfred Atherton, ko se je včeraj vrnil iz Kaira v Tel Aviv. Begin je po pogovoru z ameriškim diplomatom šel na srečanje s časnikarji nasmejan in dobre volje ter optimistično napovedal, da se bodo pogajanja nadaljevala, medtem ko ni hotel ničesar povedati o vsebini Sadatovega pisma, ki da je »zaupnega značaja*. Na vztrajanje časnikarjev je izraelski premier dejal samo, da ne gre za novo povabilo na arabsko-izrael-ski vrh, kakršen je bil v lzmai-liji. dodal pa je. da bo tako povabilo — če bo prišlo — z zadovoljstvom sprejel.
Dejansko se je pozornost opazovalcev osredotočila včeraj okrog Sadatovega pisma v zavesti, da Athertonova misija sama na sebi ne more več prinesti nič nove ga. Desetdnevno romanje med Kairom in Tel Avivom ni rodilo niti tistih pičlih rezultatov, ki bi jih bilo mogoče pričakovati na začetku misije. Atherton se je znašel z dvema dokumentoma — izraelskim in egiptovskim — rped katerima je vsakršno posredovanje nemogpče, saj sta enostavno nezdružljiva, nobena od obeh strani pa ne kaže pripravljenosti na popuščanje. Ameriški »potujoči veleposlanik* bo danes odšel v Aman na pogovore s kraljem Huseinom, ki pa je že dovolj jasno povedal, da vsaj za sedaj ne namerava biti tretji partner za po-gajalno mizo; nato pa se bo ameriški diplomat vrnil v Washington poročat predsedniku Carterju in zunanjemu ministru Vanceu.
Čez deset dni bo potoval v ZDA tudi sam Begin v spremstvu zunanjega in obrambnega ministra Dajana in Weizmana. Do takrat ni pričakovati, da bi položaj lahko zabeležil kakršnikoli premik. Po arhiviranju neuspešne Atherto-nove misije bo treba počakati, ali bo znal predsednik Carter sprožiti tako novo pobudo, ki bi premaknila pogajanja z mrtve točke. Resnici na ljubo pa .je pesimizem skorajda obvezen, saj ni videti, kako bi Carter lahko pripravil izraelske predstavnike k temu, da korenito spremenijo svoja stališča.
Če se Begin pripravlja na potovanje v ZDA, pa se na nasprotni fronti palestinski voditelj Arafat odpravlja v Sovjetsko zvezo. Včeraj je bil v Damasku, kjer je proučil položaj skupaj s sirskim predsednikom Asadom, 6. marca pa bo odšel v Moskvo. V središču pogovorov s kremeljskimi voditelji bodo, poleg splošnih vprašanj hliž-njevzhodne krize, tudi problemi v zvezi z dejansko prekinitvijo odnosov med egiptovskim predsednikom Sadatom in palestinskimi odporniškimi gibanji. Včeraj na so medtem napovedali, da bo Arafat po Sovjetski zvezi obiskal še Nemško demokratično republiko (tm)
V Bariju medsebojno obračunavanje skrajnežev
BARI — Obračun predvčerajšnjih nemirov v Bariju med pripadniki »Delavskega gibanja za socializem* in »avtonomisti* je bil težak: šest ranjenih, od katerih je eden policist in trije priprti mladinci. Napetost
med obema skupinama je že dlje časa tlela, do prvih spopadov pa je prišlo že v ponedeljek na študentovski skupščini leposlovne fakultete.
V sredo pa je prišlo do pravih spopadov, ki so popolnoma ohromili življenje mestnega središča do poznih večernih ur. Po vsej verjetnosti bo težko ugotoviti, kdo je prvi začel, saj se skupini obojestransko obtožujeta. Nesporno pa je, da so se nemiri pričeli pred sedežem delavskega gibanja za socializem v Ul. Cairoli, ki so se sprevrgli v splošen pretep. Le takojšnji poseg policijskih oddelkov je preprečil, da bi bil obračun še hujši. V začetku so se mladinci razpršili in nadaljevali z medsebojnim obračunavanjem v manjših skupinah, ko je policija še odločneje posegla in priprla številne mladince, so se v poznih večernih urah neredi polegli.
Včeraj zjutraj pa so neznanci zažgali vrata sedeža delavskega gibanja za socializem, obenem pa so avtonomisti oklofutali dva pripadnika te «delavske* organizacije.
MILAN — Draguljar Verino Bernardi, ki mu je 60 let, je včeraj huje ranil s strelom v prsi 23-letnega Maria Pataneja. Gre za mladeniča, ki je poskušal izropati Bernardije-vo trgovino. Po težkem kirurškem posegu so si zdravniki pridržali prognozo.
sip šklotvski, so pobudo navda-šem sprejeli. Bolj zadržan je bl odziv njihovih kolegov.
Deset let je bil svet gluh za »*' devne zunajzemeljske civilizacij®’ z izjemo enajstume osluškovaln® akcije skupine sovjetskili znanstvenikov, ki pa ni uspela zarau relativno manj občutljivih P11' prav. Po letu 1970 so razni severnoameriški in sovjetski znanstveniki izvedli krajše take poskuse-Le dva radioastronoma z Oh) State University Robert Dixon 1 John Kraus sta opravila daljši P^ skus; vse od 1973 neprestano osj0 Skujeta vesolje po signalih. ligentnih zunajzemeljskih bitij- z svoje poskuse imata na voljo ajj. teno upoštevanja vredne velikos. 2200 kvadratnih metrov; toda nj1" hovi sprejemniki in aparati za predelavo podatkov so zastareli; kar je nekako tako, kakor če 01 imeli zaboj steklenic vina, a n°' benega izdirača zamaškov . ■ ■ .
Vsa dozdajšnja prizadevanja znanstvenikov SETI pa še niso brodila . zaželenih uspehov, .c°' prav, razpolagajo z dovolj občutljivimi a .tenami in elektronski; mi napravami. So pa le dognal upoštevanja vredne teorije in °' pazovan.ja, iz katerih lahko sklepamo. da imajo vsaj nekatere iz' med bližnjih zvezd svoje planete-In če je značilno za zvezde. <** jih obkrožajo planeti, potem Je mogoče, da je na milijarde nebesnih teles, na katerih se je razrilo življenje.
S svoje strani so biologi Pr*f’ do spoznanja, da se je tudi življe; nje na naši Zemlji začelo na manj čudežen način, kakor se je spr^8 mislilo; spoznali so, da se je žri; ljenje moralo neizbežno razvit* zaradi kemijskega razvoja na pjf' netili kakor na našem (in more* tudi na drugačnih).
V tehničnem pogledu so silno hi' tre računalniške naprave za lZ' računavanje in predelovanje P?' datkov zelo olajšale delo pri oslu*; kovanju vesplja. Če bi primerja0 projekt SETI z iskanjem igle v kopici sena, tedaj bi lahko rek*1, da je sprejemnik milijonov kan®' lov pri SETI kakor milijoni rok. ki iščejo iglo v senu.
Za fizika Morrisona je nal°oa dolgoročna; začeti bi jo bilo ti'c) ba s sistematičnim iskanjem tel delo raztegniti na preko sto lct' Razglabljanja in teoriziranja ® morebitnem življenju v vesolju )| o možnih koristih oz. nevarnosti'1 zunajzemeljskih signalov so f011 popolnoma odveč. »Preprič*11 sem*, pravi Morrison, »da se n10, ramo lotiti vprašanja, če smo vesolju sami, empirično; ne &e' de na izdatke projekt nitna ne£a' tivnih strani. Menim, da ga,ne smemo opustiti. Razvoj človeške' ga mišljenja nam to skoraj uka zuje*.
Med preusmeritvijo zračnemu gusarju eksplodirala granata
ISLAMABAD — Ročna bomba £ včeraj eksplodirala v rokah zr8e, nega gusarja, ki je skušal Preua”p. riti letalo pakistanske letalske ure be s 357 potniki. Do eksplozij®. j,: prišlo, ko so trije potniki poskus razorožiti zračnega gusarja. Leta. se je s hudimi poškodbami vrn’ v Islamabad. Zdravstveno gusarja je kritično, trije potniki. PJ so laže ranjeni in bodo okrevali nekaj dneh.
LETALSKA NESREČA V LOS ANGELESU
Letalo «DC 10» im progi Los Angeles - Havaji je iz nepojasnjenih vzf zaneslo z vzletne steze. Na krovu je bilo 184 potnikov in 13 članov P°sa° ke. Umrla sta le neki mož in žena, ki sta se poskusila rešiti po P,a(nJ! nem zasilnem izhodu, ki pa se je vrel. Pilot je bil na svoji zadnji ** nji pred upokojitvijo	(Telefcto ANSA •