izhaja vsak četrtek. Cena mu Je 3 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in druge tujo države C K). — Posamezne številko so prodala!o 1,1	po 10 vinarjev. <
S prilogama:
,Haš kmečki dom" in „Ha$a gospodinja".
Spisi in dopisi se poSiljajo: Uredništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacijo in in-serati pa: Upravništvu »Domoljuba", —— Ljubljana, Kopitarjeva ulica.—
Štev. 27.	V Ljubljani, dne 3. julija 1913.	Leto XXVI.
]avno mnenje.
Prihodnji mesec imamo katoliški shod. Slovenci in Hrvatje bomo v vzajemni slogi in v bratovski edinosti pokazali javno pred svetom, da se hočemo držati slejkoprej trdno katoliške Cerkve, in da v njenih načelih upamo sreče našega naroda, izpolnitve njegovih nad in njegovega umskega in gospodarskega, dušnega in telesnega napredka.
Treba je takih shodov. Ko bi drugega vzroka ne bilo, nego da sovražniki katoliške Cerkve, krščanstva in vsake vere sploh ne mirujejo, marveč se shajajo, snujejo društva in skupno delajo načrte za boj, bi moral žc zavoljo tega vsak zaveden katoličan vse storiti, kar more, da se upre hudobnim nakanam.
Kdo pa zmaguje v javnosti? Ali tisti, ki zastopa resnico in pravico? Ali tisti, katerih jc po številu več? Vsak ve, da velikrat laž in sleparstvo sedeta na prvi sedež, da majhno število združenih ljudi dene celo četo razkropljenih, nezedinjenih ob veljavo. Ob času francoske revolucije se je zdelo, da je vsa Francoska v ogromni večini v taboru revolucionarjev z njihovim sovraštvom proti vsaki verski misli, njihovo nesramnostjo in krvoločnostjo. In vendar je ogromna večina ljudstva, ko so sc vrnili mirnejši časi, naenkrat pokazala, da to ni bilo res. Dejansko so pa revolucionarji zmagovali vsepovsod. Kako je bilo to mogoče? Po posamnih občinah se je skrivaj zbiralo po nekaj parov revolucionarjev; ti so kovali naklepe, kako bi razširili svoje misli, in ker ni bilo nobenega združenega od-ora proti njim, so imeli javnost v ro-ah. Znali so nastopati tako, da se je fcdelo, da je vse za njimi. Posamezniki
niso imeli poguma, da bi se jim ustavljali in tako zagospodovali.
Javno mnenje jc čudna reč! »Ljudje tako pravijo«; »vse tako trdi«; »vsak to misli« — taki so dokazi za javno mnenje. In čc greš globlje za tisto rečjo in jo preiskuješ, najdeš prav velikrat, da je lc par oseb tisti »vsak«, ali tisti »vsi ljudje«. Par mogočnežev, bogatinov, oderuliov je strahovalo včasih cele občine in šc več. Bralci liberalnih listov imajo navadno kuhinje za javno mnenje, kjer ni nobenega odpora. V kaki liberalni krčmi sc zbirajo osebe nasprotnega mišljenja, prežvekujejo, kar je namazal liberalni list in se pomenkujejo, kako bi se to dalo razširiti med ljudi. Ta prevzame to; oni drugo, pa se zaseje plevel, seveda če ni nikogar, ki bi na to pazil in poskrbel, da se taki voditelji opečejo.
Mi hočemo, da bo javno mnenje res mnenje večine dobrega, poštenega, veri in domu vdanega ljudstva. Zato pa moramo dati ljudstvu priložnosti, da se pokaže, da pove, kaj misli, da razkrije svojo dušo in svoje srce, da sc pa tudi pogovori, kako naj se ustavi sovražnim napadom. Naše ljudstvo je katoliško in hoče ostati zvesto katoliški Cerkvi; zato mora pa tudi javno mnenje po vseli naših vaseh in mestih biti temu primerno. Naj vpraša kdorkoli, naj poizveduje kdorsibodi, vedno naj zve, da je naša domovina katoliška, da pri nas brez kazni ne bo nihče razdiral verske zavesti, in da se bo zastonj trudil vsak, kdor bi trosil zaničevanje proti cerkvi, njenim napravam in njenim služabnikom. Naše ljudstvo se zaveda svojih pravic. In zato mora naše javno mnenje obsojati vsako oderuštvo, mora kazati očitno spoštovanje do žu-ljave roke, do delavskega in kmečkega stanu. Ravnotako pa mora naše javno j mnenje tudi jasno kazati, kaj hočemo i
v političnem oziru, kako premišljeno iiT zavedno hočemo edinosti s Hrvati, in kako ž njimi vred gradimo skupno, svobodno domovino v prenovljenem, habsburškem cesarstvu.
Veliko je potov, po katerih sc dela javno mnenje; časopisi, društva, sestanki, posveti — — —; ni ga pa za našo reč boljšega pola nego je veličasten shod, ki se na njem snidejo zastopniki vsega naroda, od vseh krajev, in ki pozabijo na vse razločke starosti, doma in stanu ter vsi edini in složni zatrjujejo eno in tisto prepričanje, se ogrevajo za popolnoma enake vzore in si zagotavljajo nepremagljivo zvestobo.
Kakor kapljico vode deroči val požene s seboj, da se niti ne vidi, marveč da so vse mnogoštevilne kapljice v reki kakor ena sama velika vodena kaplja, tako jc tudi pri takem shodu. Ob taki priložnosti se šele zaveš, kako lepo je katoliško prepričanje, kako blažilno in osrečevalno, pa tudi koliko moči in poguma jo v njcm. Prepričanje, ki ti je morda že dremalo v srcu, prikipi ob taki priliki na dan in se pokaže slo-? vesno in veličastno.
Sam v svojem kotiču se čutiš slabega in strah te je nasprotne silo. Ob takem lepem shodu se zaveš naenkrat, da nisi sam, da imaš na tisoče in tisoče bratov in sestra, ki mislijo kakor ti misliš, čutijo kakor ti čutiš in ki so pripravljeni s teboj vred za delo, za boj. To vzdigne človeka!
Lep bo naš katoliški shod. Da bo pa še lepši, naj se zanj sklicujejo pri-pravljavni shodi po vseh farali naše domovine, ki naj se pri njih ljudstvu opiše pomen in namen našega katoliškega shoda. Ognja nam je vsem treba. Za-žgimo ga!
i-------1
pOTB1gp^BSSBBBgg8F8B388B883E883888B83BBBSSSBBB88(°^8BBBp'°)
pfl Političen pregled po
OBggg^BBBg8BBBBESggS5SBgSSSBSSgg8ES3SSSS3SSBS3i28gBB^s]
i	______I
NOVA VOJSKA NA BALKANU ?
Na balkanskem polotoku se pripravljajo zopet krvavi dogodki. Kakor vse kaže, se bo vnela kruta in krvava vojna med Bulgari na eni strani in med Srbi, Črnogorci in Grki na drugi strani. Pravzaprav se jc vojska že začela. Zadnje vesti, ki prihajajo z Balkana, pripovedujejo, da so se Bulgari, Srbi in Grki že spoprijeli zaradi plena, ki so ga ugrabili Turkom.
Bulgari in Srbi so si v laseh zaradi zasedenega ozemlja.
Bulgari in Srbi so si precl vojsko natanko razdelili zemljo, katero bodo Turkom vzeli. Za tisto, za katero se niso mogli zediniti, so pa postavili sodnika ruskega cara, ki naj bi sam razsodil po svoji vesti in jo prisodil onemu, ki mu gre po njegovi misli. Gre se za kakih 10.000 knr zemlje, za deželo, ki je primeroma tako velika kakor jc Kranjska. Te pogodbe nočejo sedaj Srbi priznati za veljavno in pravijo, da se mora v nekaterih točkah predruga-čiti, to se pravi, Srbi morajo dobiti več zemlje, kakor jim jc prisojene v tej pogodbi. Ali pa imajo pravico do nje? Srbi pravijo, da jo imajo, in sicer zato, ker so oni veliko več storili v vojski kakor so bili dolžni storiti. Namesto 200 tisoč vojakov so spravili na noge ;300 tisoč. Namesto da bi Bulgari njim pomagali, so Srbi Bulgarom poslali 50 tisoč vojakov in veliko kanonov pred Odrin. Bolgari pa no*ccjo o tem ničesar slišati in pravijo, da nimajo tc stvari s pogodbo, ki s' mora držati od obeh strani, ničesar opraviti.
Rusija milila zastonj.
Ko je videla Rusija, da ne bo še miru na Balkanu, je posegla vmes. Ruski car je poslal v Sofijo in v Belgrad sporočilo, naj obe stranki, Bulgari in Srbi odnehajo, naj odpuste svoji vojski domov; on bo ves spor tako razsodil, da bo vsak nekaj dobil. Srbi so nato nekoliko odnehali, Bulgari ničesar. Tudi druge velesile so se potrudile, da bi Bulgare in Srbe od vojske pripravile. Naglašale so, da bodo velike denarne in krvne žrtve zastonj. Da ne bodo pripustile nobene izpremembe zemlje niti Bulgarom, niti Srbom. Da sc ne smejo zanašati na kako zunanjo pomoč. Da ne bo ne Srbija, nc Bulga-rija dobila nikjer nobenega posojila, ako se vojska med njima vname. Srbi in Bulgari so ostali glulii.
Srbi se zanašajo na Ruse, Bulgari na Avstrijce.
Da so Srbi in Bulgari tako nesprav-Ijivi, je krivo to, ker mislijo oboji, da bodo dobili pomočnike v zunanjih državah, posebno v Rusih in v Avstrijcih. Rusi bi radi videli, da bi Bulgarija ne bila premočna na Balkanu in sčasoma 2i
druge narode pod se spravila, Srbiji pa želi, da bi nc bila preslaba. Avstrijci tu hočejo ravno narobe. Bulgarija naj bi bila velika, Srbija joa kolikor mogoče majhna. Avstrija sc namreč boji, da bi ji znala Srbija kdaj sitnosti delati in ji odtrgati one kose dežel, v katerih Srbi prebivajo. Pred Bulgari se nima ničesar bati, ker Bulgarov v Avstriji sploh ni. Sploh je Avstriji balkanska zveza zelo neljuba in zoprna, ker jc kolikor toliko proti temu, da bi imela Avstrija kako važno besedo na Balkanu.
Rumum straše Bulgare z vojsko.
Ko so Rumuni uvideli, da se gre Bulgariji zares in da misli na vojsko s Srbijo, so začeli Bulgarom pretiti, da bodo imeli tudi ž njimi opraviti. Ruski car jc namreč povabil bulgarskega, srbskega in grškega ministrskega predsednika v Peterburg, da bi sc tam ko-nečno sporazumeli in sklenili mir in spravo. Bulgari so bili sicer pripravljeni v Peterburg, a so stavili že naprej pogoje, katerih ruski car ni mogel sprejeti, ne da bi Srbov in Grkov od sebe odbil. Ko so to Rumuni zvedeli, so sporočili v Sofijo bulgarski vladi, da prično vojsko, ako sc Bulgari ne spravijo mirnim potom s Srbi. Tudi Rumunom je veliko ležeče na tem, da Bulgari preveč ne zrastejo in ne dobe oblasti čez druge Balkance. Poleg tega ima Bulgarija v rokah pokrajino Dobrudžo, kjer prebivajo sami Rumuni. Kakor hitro Bulgari Srbe napadejo, bodo Rumuni v to pokrajino udrli. Rumunija je žc poklicala svoje vojake k orožju. Železnice ne vozijo ničesar drugega kakor vojake. Najbolj jc Rumunc zjezilo, ko so zvedeli, da je bulgarski poslanik ruski vladi naznanil, da bo še ta četrtek Bulgarija Srbiji vojsko napovedala. Tudi o Turkih se še nič gotovega ne vč, če ne bodo poizkusili vnovič svoje sreče v vojski.
Vojska se je že začela?
Kakor vedo nekateri listi poročati, se je vojska med nekdanjimi zavezniki že začela. Bulgarsko čete so prekoračile pretekli torek opolnoči blizu mesta Stipa zemljo zasedeno od Srbov in jih vrgle nazaj črez reko Zlotovo, ki se izliva v reko Vardar. Srbi so dobili črez dan novih čet in zapodili s kanoni Bulgare nazaj črez mejo. Boj je trajal do dveh popoldne. Na bulgarski strani jc bilo okoli 12.000 mož. Bolgari so imeli 377 ranjenih in mrtvih, Srbi pa 198. Drugi hočejo vedeti, da so bili ti Bulgari samo domačini, takozvani komi-taši, ki ne spadajo k redni vojski, ampak se bojujejo na svojo pest.
Resni spopadi med Srbi, Bulgari in Grki.
Belgrajska vlada je izdala uradno sporočilo, da so Bulgari dne 29. junija popoldne ob 2. uri napadli pri Štipu srbske čete. Ob 3. uri popoldne je prišlo do prave bitke s kaiiohi. Bitka se jc bila okoli vasi Retki, Bukri, Zletovu in Rogači. Bulgari so se hoteli polastiti železniške proge. Izid boja ni znan. Kdo jc pravzaprav bitko začel, nr jasno.
Srbi pravijo, 'da so jo Bulgari, ti pa pravijo, da so jo Srbi.
Do večjih bojev je prišlo tudi med Grki in Bulgari severno od kraja Eleu-tera. Spopadli so se dne 29. junija zvečer. Napad so napravili Grki. Bulgari so Grke z bajoneti nazaj zagnali in jih iz Eleutere pregnali. Ali Grki so kraj zažgali.
Listek P!«!
1Š1IIL__PSIi
V deveti deželi.
Iz angleščine po Rider Ilaggardu prevel I. \[, (Dalje.)
Veslali smo dobro uro, kar Tomič, ki je z daljnogledom motril obzorje, veselo oznani, da vidi suho zemljo; pokazal jc na izpremembo v vodni barvi in menil, da se gotovo bližamo ustju neke reko. Malo pozneje srno ugledali nekaj kakor veliko zlato kupolo, ki se je dvigala iznad jutranjih meglic. Ko smo začudeni ugibali, kaj bi utegnilo to hiti, je Tomič sporočil novo, še važnejšo vest, da se nam namreč približuje majhen čoln na. jadra.
Ti dve kratki vesti, ki smo jih mogli kmalu na lastno oči potrdili, sta nas nemalo osupnili. Da so domači prebivalci te neznane dežele znali umetnost jadranja, je pričalo, da so morali biti na precejšnji stopinji omike. Čez nekaj minut smo spoznali, da so nas ljudje v čolnu opazili. Izpočot-ka je bilo videti, kakor bi se obotavljali, nato pa so se spustili zelo hitro proti nam. Čez kakih deset minul se nam jo čoln toliko približal, da srno videli, da je bil jako ličen, da ni bil izdolben po načinu divjakov, ampak zgrajen več ali manj po evropskih načelih iz desk ter je nosil za svojo velikost nenavadno veliko jadro. A naša pozornost se je kmalu odvrnila od čolna ter se obrnila do ljudi; v čolnu sta bila namreč- en moški in ena ženska, ki sta bila skoraj prav tako bela kakor mi.
Začudeni smo se spogledali, misleč, da se našo oči varajo; toda prepričali smo se, da se nismo motili, človeka nista bila sicer čisto belo pol 1 i. ampak podobna po barvi bolj Špancem ali Lahom. To je bilo gotovo. Navsezadnje je bilo torej res, da so bivali v teh krajih beli ljudje, in mi smo po čudovitem naključju našli to čudovito ljudstvo. Od veselja bi bil najraje za-ukal, ko sem se domislil slave, ki nas čaka radi tega. Ni se čuditi, da smo segli drug drugemu v roke ter si ča-stitali na nepričakovanem uspehu našega divjega pohoda. Vse svoje žive dni sem že čul govorice o belem plemenu, ki baje živi onstran gora v osrčju Afrike ter si želel, da bi jih mogel dokazati. In sedaj sc mi je želja izpolnila, sedaj sem jih videl na svoje lastne oči, in bil sem kakor okamenel.
Moški jc bil čudne, a ne posebno imenitne postave. Imel je gladke, črne lase, pravilne poteze obraza, iz katerega mu jo odsevala neka razumnost. Oblečen jc bil v rjavo, platneno oblačilo, podobno srajci brez rokavov. Okrog desno roke in leve noge je nosil debele obroče iz rumeno kovine, morda iz zlata. Ženska jo bila čudnega obraza, divja in boječa; imela je velike oči in kodraste rujave lase. Obleka je bila iz iste tvarine kakor moškega in jo obstojala, kakor smo seveda pozneje dognali, iz dolgega kosa platna, ki jo bil kake štiri čevlje širok in petnajst dolg in sc v lepili gubati ovijal okrog telesa in bil končno vržen preko levo rame, da je konec, ki je bil modro obrobljen, spredaj visel navzdol.
Ta moški in ženska pa sta sc šc boli čudila nam kakor mi njima. Moški je bil videti ves prevzet od strahu in začudenja in jc nekaj časa veslal okoli našega čolna, ne da bi prišel bliže. Naposled pa se nam jo približal na daljavo, da smo mogli slišati drug drugega, ter klical proti nam v jeziku, ki jc zvenel mehko in prijetno, ki ga pa nismo mogli prav nič razumeti. Odgovarjali smo mu; angleško, francosko, v več slovanskih jezikih, latinsko, grško, nemško, zuluško, kukuansko in še v drugih afriških narečjih, ki smo se jib mogli spomniti, a naša obiskovalca nista razumela niti enega teh jezikov.
Ker se toroj možak nikakor ni mo-g<d HporazAttneti z nami, se j« navsezadnje nenadoma obrnil ter začel veslati proti bregu. Čoln je drčal po vodni gladini kakor laslavica.
Ne bo trajalo dolgo,« sem dejal, »in ta človek sc povrne z množico tovarišev; žato je prav, čc sc dogovorimo, kako jih sprejeti.«
»Vprašanje jc, kako bodo oni nas sprejeli,« jc odvrnil Vojnovič.
Tomič pa ni zinil ničesar, ampak šel je in poiskal med prtljago majhno pločevinasto skrinjico, ki nas jc spremljala na vseli naših potili. Pogostokrat smo se žc pričkali z njim zaradi te skrinjice, posebno, kej' jo jc bilo precej nerodno vlačiti s seboj. Vrh tega pa nam tudi nikdar ni povedal, kaj je v njej, dasi je vedno zahteval, da jo moramo imeti seboj, češ, da nam utegne še prav zelo koristiti.
»Kaj pa hočeš vendar narediti, Tomič?« jc vprašal Vojnovič.
»Narediti — no, opraviti sc! Saj vendar nc pričakuješ od mene, da sc prikazom v novi deželi v tej-lc obleki?« In pokazal je na svojo res umazano in obnošeno obleko, ki jc bila pa vendar šc dovolj čedna in dostojna, vsaj za Afriko.
Pustili smo ga pri miru in z napeto pozornostjo opazovali, kaj bo iz tega. Najprej mu jc moral Alfonz, ki je bil cel strokovnjak v takih zadevah, urediti lase in brado po najnovejši modi. Nato je nasvetoval, da se vsi okop-ljemo v jezerski vodi, kar se je tudi zgodilo. Okrepčani po mrzli vodi smo
se vrnili, v rčoln ter' še sušili na toplem solncu, Tomič pa jc odprl svojo skrinjico ter.,vzel iz nje lepo zlikano belo srajco, ki je šc ni nosil, in nekaj obleke, ki jo je imel zavito najprej v rujavem, potem belem in končno v srebrnem papirju. Pozorno smo ga gledali, ko jc razvijal papir za papirjem in skrbno vsakega posebej zravnal in zvil; nazadnje pa sc je prikazala pred našimi očmi sijajna uniforma pomorskega kapitana z zlatimi naramnicami, vrvicami in gumbi, sablja, kapa in svitli čevlji itd. Mi smo kar zijali.
»Kaj!« smo vzkliknili skoraj vsi obenem. »Kaj? Tc stvari nameravaš sedaj obleči?«
»Seveda,« jc odvrnil mirno, »saj veste, koliko jc včasih odvisno od prvega vtisa, ki ga naredi človek, zlasti ko imamo opraviti tudi z ženskami. Vsaj eden izmed nas mora hiti dostojno opravljen.«
Nismo mu mogli ugovarjati; molčali smo, zlasti pa smo se čudili zvitemu načinu, kako je znal cele mesece prikrivati vsebino tc skrinjice. Samo eno stvar smo mu nasvetovali, da naj namreč nosi pod svojo uniformo jekleno srajco. Odvrnil jc, da se boji, da mu potem ne bi primerno pristo-jala, a naposled se je vendar vdal. Najzanimivejše pa jc bilo ob tej Tomičevi izpremembi gledati neznansko začudenje starega Umslopogasa in Alfonzovo radost. In ko je naposled vstal v vsej svoji slavi, z blestečimi kolajnami na prsih ter se opazoval v mirni jezerski vodi, tedaj ni mogel stari Zulu več brzdati svojih čustev.
»O Bugvan!« je vzkliknil. »O Bugvan! Vedno sem mislil, da si majhen, grd človek, pa debel, debel kakor pujsek, toda sedaj vidim, da si kakor modra šoja, kadar razvije svoj rep. Res, Bugvan, kar oči me bole, ko te gledam v takem blišču.«
Tomiču ni bilo to namigavanje na njegovo debelost kar nič všeč, ki — da povemo resnico — ni bilo posebno opravičeno in zasluženo, kajti napori našega potovanja so mu zelo dobro deli; splošno pa mu je bilo Umslopo-gasovo občudovanje všeč. Alfonz pa je bil od radosti kar iz sebe.
»Oj, gospod je krasen — krasen vojak! Kako te bodo občudovale dekleta, ko stopimo na suho. Imeniten junak, skoraj mc spominja mojega junaškega pradeda, ki . . .«
Pri teh besedah smo Alfonza ustavili'.
(Dalje prih.)
Leto 1812.
(Doživljaji francoskega vojaka,) (Dalje.)
Sam ne vem, koliko časa sem tako blodil okrog, morda kake pol ure, kar mi naenkrat zmanjka pod nogami tal,
da sem se v istem hipu zakotalil v glo-bočino. Seveda sem takoj mislil, da je žc po meni; zaprl sem oči in se vdal v božjo voljo. Vendar stvar še ni bila tako daleč, kakor sem menil. Nenadoma sem zadel ob nek trd predmet, ki je dal od sebe zamolkel glas, in obležal na njem.
Trebalo je nekaj trenutkov, da sem se zopet nekoliko zbral in zavedel; ker me je pa po vsem tem, kar sem bil že doživel, redko še kaka stvar mogla vznemiriti, zato sem si hitro opomogel. Moja prva misel je bila puška, ki mi je bila pri padcu padla iz rok; njo sem moral vsekakor najprej poiskati. Že sem se zganil, da bi šel iskat, a hitro sem se premislil in sklenil počakati, dokler se ne zdani.
Ker nisem mogel v temi ničesar spoznati, sem tipal najprej z rokami okrog sebe in potem potegnil še sabljo, da sem mogel z njo dalje doseči. Kmalu sem dognal, kje sem: sedel sem na pokrovu prevrnjenega pratežnega voza.
Da bi moral na njem čakati dneva, to se mi jc zdelo precej kočljivo. Zdrsnil sem torej z njega in stopil na trdna tla. Previdno sem stopil nekaj korakov naprej in naenkrat začutil toplo pod svojimi nogami. Sklonil sem se k tlom in dognal, da stojim v pepelu napol ugaslega pogorišča.
V	trenutku sem klečal na tleh, brskal po pepelu in na svoje neizrekljivo vesolje našel pod njem še nekaj tlečih ogljcv in ogorkov, ki sem jih z največjo skrbjo zbral. Pihal sem vanje, in iskre so skočile od njih. Kako pa dobiti sedaj drv, da zakurim ogenj. Svojih tlečih ogorkov si liisem upal pustiti, kajti od njih je bilo odvisno moje življenje; kako lahko bi ugasnili, če bi sc odstranil iskat drv.
V	tej sili mi šine v glavo nova misel. Srajca, ki mi je lc šc v capah visela na telesu, ta bo dobro netivo, tako sem dejal. Hitro tedaj odtrgam ocl nje nekaj kosov, iščem z rokami po tleh in k sreči najdem nekaj trščic. Netivo se je izvrstno obneslo, in kmalu so trske gorele. pri svitu ognja sem dobil še več drugega goriva. Kmalu jc gorel ogenj, ki jc pet ali šest korakov naokrog razsvetljeval mojo okolico.
Moj prvi pogled je veljal vozu, na katerem sc jc pod cesarskim orlom či-tal napis: »Cesarska garda. Generalni štab.« Okrog voza, raztreseni po snegu, so ležali kape, čake, šlemi, sablje, razbiti zaboji, prazne torbe, raztrgana obleka, scclla in cela vrsta drugih reči. Pri tem pogledu mi jc prišlo na misel, da bi navsezadnje utegnili biti v bližini ko-zaki; zato sem se zbal in nisem hotel nadalje kuriti svojega ognja, da bi se ne izdal.
Ko je bil ogenj žc skoraj pogorel, je hrepenenje po toploti in pokoju premagalo moj strah. Nabral sem tedaj, drv, kolikor sem mogel, jih tako naložil poleg sebe na tla, da sem jih mogel nalagati na ogenj, ne da bi mi bilo treba vstati. Nato sem razgrnil po tleh neka] okrog ležečih konjskih odej, se zavil v
svoj kožuh in sedel s hrbtom proti vozu, da se odpočijem.
Pri nalaganju drv sem našel pod njimi konjsko rebro. Dasi že oglodano, je vendar še imelo na sebi nekaj mesa, da sem mogel vsaj nekoliko potolažiti svoj neznosni glad, in kljub pepelu, ki jc visel na kosti, sem se čutil srečnega, da sem jo našel. Od včeraj ni šlo ničesar čez mojo zobe, razen polovico vrane, ki sem jo našel mrtvo na polju.
Komaj sc je bilo rebro nekoliko sta-jalo, sem ugriznil, in med večerjo sem neprestano gledal naokrog, če mi morda ne preti kaka nevarnost. Vendar vsa moja previdnost ni mogla preprečiti, da bi ne bil že med jedjo zaspal. Kljub svoji neizrekljivi onemoglosti pa sem našel le malo pokoja, kajti strah, razburjenje in razne bolečine so mi neprestano preklinjale moje spanje. Ko sem se pri prvem jutranjem svitu prebudil, sem bil tak, kakor bi me bili potegnil z natezalnice.
Noge, ki sem jih bil položil v pepel, so bile lepo gorke, drugače sem pa po vsem telesu trepetal groznega mraza. Skušnja me je učila, da dobro plapolajoč ogenj vzame utrujenost in zmanjša bolečine. Sklenil sem torej enostavno zažgati voz. in v ta namen sem nakopičil nazrazličnejšega goriva, ki sem ga dobil v obližju. Sedaj je bilo treba le primakniti moj mali ogenj, in stvar bi bila gotova. Že sem bil na tem, da izvršim svoj naklep, ko sem se še o pravem času domislil, da stvar ni tako brez nevarnosti, kajti če bi se ko-zaki v resnici nahajali v bližini, bi gotovo zagledali moj veliki ogenj, čeprav jim je mali ostal skrit. Opustii sem tedaj svojo namero in se ravnokar zopet hotel vsesti na svoje prejšnje mesto, kar zagledam, kako se nekaj plazi proti meni; iz kretenj neznanega bitja sem sklepal, da mora biti medved. Ko pa je prišlo v bližino nekaterih korakov, sem jasno razločil, da je bil človek, ki se je po vseh štirih plazil proti meni. Bil je lahko kak ranjenec, ki ga je ogenj privabil v bližino, lahko pa tudi kak zvit lopov, ki me je hotel zavratno napasti. Moje moči so bile take, da bi skoraj otroku ne mogel biti kos, a vendar sem zbral ves svoj pogum, skočil naglo z golo sabljo proti neznancu, še predno se jc mogel ta zavedati svojega položaja, mu nastavil konico svojega orožja na hrbet in zaklical: »Kaj hočeš tukaj?« Kakor sem sedaj spoznal, jc bil to Rus, pravi kozak z dolgo brado.
Dvignil je glavo, poskusil mi poljubiti noge in mrmral: »Dobri Francoz!« in še druge besede, kakor jih narekuje bojazen in katere sem tudi jaz deloma razumel, če bi bil revež vedel da sem se ga ravno tako bal, kakor on mene! Vzravnal so je nekoliko pokon-' ci in kleče pred menoj pokazal veliko brazgotino, ki mu jo je bila prizadela sablja in ki mu jc segala od čela preko obraza do brade. Ko je tako klečal pred menoj, se mi jo zdelo, da mi sega njegova glava skoro do ramen, biti je moral tedaj mož visok več kakor šest
čevljev. Namignil sem mu, naj pride k ognju. Tam mi je pokazal, da ga je zadela tudi kroglja, in sicer v spodnji del telesa, in pri tem sem tudi videl, da je bil siromak brez vsega orožja. Nato se je tiho vlegel na stran in jaz njemu nasproti, da bi ga nikdar no izgubil izpred oči.
Iz previdnosti nisem hotel nič več zaspati in sem začel skoraj nehote brskati po ognju. Nekaj tlečih ogljev je prišlo vsled tega v bližino okrog voza nakopičenega goriva, in skoraj z neko otročjo zadovoljnostjo sem gledal, kako jc začel tleti eden starih zabojev. V zabavo mi jo bilo, ko sem opazoval, kako se je goreče mesto vedno večalo in širilo in mislil sem si: »Sedaj nekoliko sapice, pa se vname cela grmada.« Komaj pa sem to izrekel, kar me popade neznanska bojazen, da sem skoraj odrevenel. Sam Bog ve, kako sem prišel na to, a kakor blisk mi je šinila v glavo misel, kaj, če sc nahaja v vozu smodnik. V hipu sem bil na nogah in z enim samim skokom preko ognja in preko ranjenega ruskega ko zaka. Nekaj sekund pozneje sem se že spotaknil in v vsej svoji dolgosti padel na nos. Takoj sem zopet skočil kvišku in ritenski stopal nazaj, svoj pogled neprestano vprt v voz. Toda k sreči me je med tem zopet srečala pamet, kajti tako zasmeliljivo se mi je režal nasproti napis na vozu in okrog razmetana oprava, da sem moral priti do prepričanja, da v takih vozovih ne vozijo Smodnika.
Jezen sam nase, da sem bil tako nespameten, naenkrat zopet obstanem in pozorno poslušam, kajti čisto jasno so doneli na moja ušesa signali ruske konjenice. Tudi Rus je dvignil svojo glavo. Svit ognja je obseval njegov obraz, in jaz sem skušal iz njega razbrati, kakšne misli ga obhajajo sedaj. Isto je poskusil, kakor se mi je zdelo, tudi on pri meni, in šele sedaj sem natanko videl njegov divji obraz, ki je s svojo sršasto brado, skuštranimi in razmršenimi lasmi in zvitimi očmi napravil name tak vtis, da som se ga zbal.	fc
D o čim sva midva drug drugega motrila in pazno prisluškovala, me zopet vznemiri nov šum. Pokrov voza zaškriplje, se počasi odpre, in kakor iz krste se dvigne iz njega od vrha do tal bela postava. Skočim nekaj korakov nazaj, potegnem sabljo in ves razburjen opazujem kretnje neznane postave, ki je z eno roko držala pokrov voza, z drugo pa sabljo in skušala priti iz voza. Vse to se. je godilo tiho. Nazadnje se vendar opogumim in vprašam s tresočim glasom:
»Ali ste Francoz?«
»Seveda!« se je zadri, »kaj pa drugega? Tako neumno vprašanje! Ne stojte tukaj, mož, kakor posvečena sveča! Ali ne vidite, da ne morem iz te preklicane krste, ker se mi jo obleka nekam zataknila, pa jo ne morem oprostiti. Pomagajte mi. Ila, ha! Ka-
kor so vidi, ste se me ustrašili, kaj ne?«
»No, čudež bi to ravno ne bil. Hudobec me je danes že dovolj imel za norca. Ali bi no bilo mogoče, da bi bili vi ravno tako Rus, kakor ta-le pri ognju? — Tako, sedaj splezajte na prosto,« sem pristavil in prijel za pokrov.
Komaj je stal zunaj, jc vrgel raz sebe dolgi plašč, in jaz ves presenečen in obenem vzradoščen zakličem: »Vsi dobri duhovi! Pikart, stari Pilcart! Kako vendar pridete semkaj?« Eden najboljših korenjakov od grenadirjev stare garde je stal pred menoj; star bojni tovariš, s katerim sva se borila skupaj na bojiščih v Nemčiji in na Španskem in katerega sem pogrešal že od cesarske parade v Kremlu.
Z največjim začudenjem sva ogle-dovala drug drugega; jaz njega, ker je bil v primeri z menoj kakor paradni vojak, dobro rejen in svež; 011 mene, ker me je bednega, shujšanega in raztrganega komaj še spoznal.
»Preklicano, rojak ali sergeanf, kakor hočete,« je nazadnje prekinil molčanje, »saj bi vas bil v vašem starem kožuhu prej smatral za slavnega Robinzona kakor pa za poštenega cesarskega lovca. No, pa povejte mi vendar, kakšnemu slučaju ali kateri nesreči se imam zahvaliti, da vas vidim tukaj v družbi tega grdega kozaka, ki se že od včeraj popoldne vlači tu okrog.«
Začel sem mu praviti od mojega strahu, ko se je plazil ta proti mojemu ognju, in zopet od nove bojazni, ko se je 011 prikazal iz voza. Sedaj me je prekinil:
»Toda kako ste sc vendar izgubili v ta jarek?«
»Ljubi moj Pikart,« sem odvrnil, »prodno vam povem celo zgodbo, bi rad vedel, čc imate morda pri sebi kak grižljaj ?«
»No, mnogo ravno ne, nekaj pa sc bo dobilo.« Pri teh besedah mi je pomolil kakor krožnik velik kos trdega kruha, ki ga je potegnil iz svoje malhe in katerega sem na mostu hlastno pogoltnil. Razen malega kosa kruha, ki mi ga jo bil dal svoj čas Žeranžc, je bil od Smolenska sem to prvi kruh, ki. sem ga zopet dobil pred oči. Ko sem imel še zadnji grižljaj v ustih, sem zvito pogledal Pikarta in rekel: »Ali nimate morda tudi požirek žganja?« Cmoknil je z jezikom.
»Da, srečen, kdor bi ga imel!« Jaz sem nekoliko povohal. »Ali meni se zdi, da voham žganje prijatelj.«
»No, morda imate prav,« jc priznal nazadnje. »Druhal, ki je prišla včeraj semkaj in oropala voz, si je nazadnje skočila v lase, ko je našla med drugimi rečmi tudi eno steklenico; pri tem prepiru se je steklenica ubila in vsa dragocena vsebina se jc razlila na tla.«
Takoj sem prosil, naj mi pokaže omenjeno mesto. Ko sva ga našla, sem sedaj ravno tako zbral sneg, kakor prejšnji dan zmrznjeno konjsko kri.
»I, to je pa zvito; če bi bil jaz prej prišel na to misel,« se je smejal Pikart. »Res, sedaj imava toliko, da bova oba lahko pijana.«
Kos kruha in z žganjem prepojeni sneg sta mi storila izredno dobro. Sedla sva tedaj na tla, naložila na ogenj novih drv, in jaz sem začel pripovedovati, kaj sem vse doživel od včeraj zvečer. Pikart me je začuden poslušal in mi skoraj ni hotel verjeti, ko sem mu pravil, v kaki bedi se nahaja naša armada. Na moje začudenje ni o vsem tem imel niti najmanjše slutnje.
(Dalje.)
Dom in svet.
Za katoliški shod so došle zadnje rešitve železnic. Zglasilnice so se pričele razpošiljati. Najprej dobe zglasilnice najbolj oddaljeni, v par dneh jih pa dobe že vsi župni uradi. Prosimo, da se razvije povsod naj-živahnejša agitacija tako, da bo agi-tačno delo za udeležbo v glavnem že opravljeno, ko pridejo zglasilnice. Nujne so skupne agitačne in organiza-Jorične seje vseh naših društvenih odborov v posameznih župnijah. Opozarjamo tudi, da bodo župani in občinski svetovalci naših slovenskih občin tvorili v slavnostnem sprevodu skupno s poslanci posebno skupino. Na katoliškem shodu v Ljubljani naj se s kato-Uškjm slovenskim ljudstvom zbero tudi vsi šlovpnski župani in občinski svetovalci!
Duhovne vaje za gg. duhovnike bodo pri oo. jezuitih v Ljubljani, Eliza-betna cesta št. 9, meseca julija dvakrat in mcseca avgusta enkrat. Začetek bo v ponedeljek, 14. in 21. julija in 4. avgusta zvečer ob 6. uri. — VIČ. gospodje se prosijo, da svojo udeležbo pravočasno naznanijo.
Iz seje deželnega odbora kranjskega 28. junija 1913. Za napravo obč. ceste iz Malega Lipoglava cez Veliki Lipoglav h Kočevemu mlinu v občini Dobrunje se dovoli 3300 K deželnega prispevka. — Za povzdigo ribarstva v deželi se vrši v torek, dne 8. julija konferenca pri deželnem odboru, h kateri se povabijo razni zastopniki. — Samostojnemu perutninarskemu odseku c. kr. kmetijske družbe se dovoli 500 K podpore in imenuje zastopnikom deželnega odbora poročevalec grof Bar-bo. — Izvrši se trasiranje ceste od Kleč do Grintovca in od Neubacher do Tiefenbach v Kočevskem okraju. — Odobrijo se pogoji za oddajo dobave cevi in drugih potrebščin za dež. elektrarno ob Završnici. — Zgradba mostov pri Bezenčanu in Presničevem mlinu ob okr. cesti Litija—Kresnice se odda ponudniku Jakob Konjar in Fr. Gorenc y Litiji za 4200 K 28 vin. — Za regulacijo Glinšice se dovoli 30% deželni prispevek in naprosi deželno vlado, da izposluje vsaj 50% državne pod-
pore. — V vodno zadrugo za vzdrževanje uravnalnih del Sore sc imenujeta zastopnikom deželnega odbora Franc Finžgar, župnik v Sori in župan Franc Lušina. — Deželni zvezi za tujski promet se izplača 300 K deželne podpore.
Iz deželnega šolskega sveta na Kranjskem. Imenujejo se: učitelji Smo-lik Izidor, Borovnica; Amalija Staro, Razdrto; Anton Vižin, Dolenji Semen; Franc Zupan, Pavla Lampe, Karolina Gomilšek, Marija Košak, Pavla Marinko, Vič. Razpišeta se nanovo naduči-teljsko mesto v Mošnjah in učno mesto v Želimljah. Začasno se vpokojita Marija Garbeis v Zagorju in Marija Dre-nik v Kalu. — Realna gimnazija v Idriji. Deželni šolski svet kranjski se je izrekel za izpremenitev realke v Idriji v realno gimnazijo.
Ustanove za slepe otroke. C. kr. deželna vlada v Ljubljani je meseca aprila t. 1. razglasila, cla je začetkom prihodnjega šolskega leta 1913/14 oddati dve do tri mesta za slepe otroke, ki bi se vzgojevali v zavodu za slepe v Lincu. Do določenega roka pa ni bilo vložene nobene prošnje za podelitev razpisanih ustanovnih mest, kar utegne imeti svoj vzrok v tem, da starši, ki imajo slepe otroke, niso zvedeli za razpis. Zato se opozarjajo vsi, ki jim je skrbeti za slepe otroke, cla še lahko prosijo za podelitev napominanili ustanovnih mest do 20. julija 1913. Prošnje pa naj se vlože pri deželnem odboru kranjskem, ki jih bo potem poslal c. kr. deželni vladi. Pravico do ustanov imajo na Kranjskem rojeni, ubogi, zapuščeni, slepi otroci obojega spola, posebno sirote, ki so zdravi in izobrazili ter' so najmanj 7, toda ne več kot 14 let stari. Prošnjam je priložiti krstni in domovinski list, spričevalo o stavljenih kozah, ubožni list in zdravnikovo spričevalo o zdravju in izobraznosti dotič-nega slepega prosilca.
Otvoritev omnibusa Bohinjska Bistrica—Bohinjsko jezero. Dne 29. junija t. 1. se jc otvorila na progi Bohinjska Bistrica —Bohinjsko jezero vožnja z omnibusom. Omnibus bo vozil vsak dan trikrat na Bohinjsko jezero s sledečimi postajami: Bistrica—hotel »Sv. Janez«—hotel »Sv. Duh« in končna postaja hotel »Zlatorog«. Ravno mimo teh postaj in po isti progi se bo vračal omnibus trikrat nazaj v Bistrico. Vozne cene so: vožnja iz Bistrice do Sv. Duha 70 vin. in Bistrice do Zlatoroga 1 K.
Deželnozborske in mestne volitve za Trst in okolico. Za občinski svet v Trstu, ki je obenem tudi deželni zbor, je dosedaj izvoljenih 57 laških nacio-nalcev (preje 54), 12 Slovencev (preje 12), 7 socialistov (preje 10); izvoliti je še 4 zastopnike trgovske zbornice, ki bodo vsi laške stranke, torej bo vseh laških mandatov 61. Slovenci so ostali pri starem.
Avtomobilska poštna zveza Gorica—Vipava—Postojna se je otvorila s 1. julijem, kar je v vsakem oziru velike važnosti za razvoj obrti in trgovine in za pomnožitev tujskega prometa. Avtomobil odhaja iz Postojne iu Gorice
zjutraj ob 6. uri in popoldne ob 4. uri. Prihaja pa v Postojno in Gorico dopoldne ob 10. uri in zvečer ob 8. uri. Križišče avtomobilov bode Vipava, kamor bodo prihajali avtomobili dopoldne ob 10. uri in popoldne ob 6. uri. Avtomobil bo imel prostora za 28 oseb.
Rahljanje zemlje potom razstrelje-vanja. Ena najhujših neprilik v kmetijskem obratu je dandanes pomanj-: kanje delovnih sil, zato je vsako sredstvo dobrodošlo, ki kmetovalcu na cen način pomaga hraniti z delom. Tako sredstvo je tudi rigolanje, oziroma rahljanje zemlje z razstreljevanjem z novim razstreljivom »dinamon I«, ki je zato posebno pripravno in izvrstno, ker je njegova raba lahka, brez nevarnosti in cena. Dinamon se rabi za rigolanje zemlje v sadovnjakih in vinogradih, za napravo jam za sadno drevje, za napravo jarkov, za hitro in ceno iztrebljenje štorov in korenin posekanega drevja fz zemlje itd. — Podpisani glavni odbor namerava prirediti še to loto poučne tečaje za rahljanje zemlje potom razstreljevanja in poziva vse družbene podružnice, ki se zanimajo za ta vele važni način obdelovanja zemlje, da takoj sporoče podpisanemu odboru, če želijo za svoje ude imeti tak tečaj in če imajo za praktične poizkuse pripravne objekte na razpolaganje. Vse stroške teh tečajev poravna c. kr. kmetijska družba kranjska. Na podlagi došlih prijav bo podpisani glavni odbor določil kraje, kjer se morejo žc letos vršiti ti tečaji. Izbrali se bodo kraji, kamor lahko pridejo kmetovalci iz obširnejšega okoliša, torej tudi iz okoliša dveh ali več podružnic. --G1 a v n i odbor c. k r. k m e t i j s k o družbe kranjske v L j u b 1 j a n i.
Izgubil se je v ponedeljek, 16. junija, Martin Pikalo, po domače Radarjev v Spodnjih Libučali na Koroškem; odšel je od doma ob treh popoldne, češ, da pojde na Brezje; ob šestih so ga videli v Črni, od koder se je obrnil proti Štajerskemu. Trpel je na hudi božjasti; star jc bil 21 let, srednje velik, malo črno obraščen; r.a sebi je imel cajgastc hlače, hodnično srajco, telovnik iz lodna in črn klobuk; odšel je bos. Ker se do zdaj še ni našel, se prosi, naj bi vsak, kdor bi vedel za kako sled za njim, to sporočil ali občinskemu uradu v Libučali ali pa žup.i nernu uradu v Pliberku.
Strela v cerkvi. V Ilrušici pri Pod-gradu v Istri je v soboto, dne 21. t. m. med šolsko sv. mašo treščilo v cerkev, ko je bilo nad 200 ljudi pri maši. Strela je priletela po lestencu, treščila ob tla, odkoder je zletela pod kor obiskat obe spovednici, ter potem pri stranskih vratih ven. Otroke, ki so bili v klopeh, oziroma ob klopeh in druge je vrglo ob tla. Poškodovan, hvala Bogu, ni bil nihče.
Samoumor učiteljice Valenčič v Ložu na Notranjskem. Preteklo nedeljo popoldne so pokopali v Ložu blizu 30 let staro učiteljico Frančiško Valenčič, ki si je sama sebi vzela življenje. Pokojnica je poučevala na ljudski šoli
svoj kožuh in sedel s hrbtom proti vozu, da se odpočijem.
Pri nalaganju drv sem našel pod njimi konjsko rebro. Dasi že oglodano, jc vendar še imelo na sebi nekaj mesa, da sem mogel vsaj nekoliko potolažiti svoj neznosni glad, in kljub pepelu, ki jc visel na kosti, sem se čutil srečnega, da sem jo našel. Od včeraj ni šlo ničesar čez moje zobe, razen polovico vrane, ki sem jo na žel mrtvo na polju.
Komaj se je bilo rebro nekoliko sta-jalo, sem ugriznil, in med večerjo sem neprestano gledal naokrog, če mi morda ne preti kaka nevarnost. Vendar vsa moja previdnost ni mogla preprečiti, da bi ne bil že med jedjo zaspal. Kljub svoji neizrekljivi onemoglosti pa sem našel le malo pokoja, kajti strah, razburjenje in razne bolečine so mi neprestano preklinjale moje spanje. Ko sem se pri prvem jutranjem svitu prebudil, sem bil tak, kakor bi me bili potegnil z natezalnice.
Noge, ki sem jih bil položil v pepel, so bile lepo gorke, drugače sem pa po vsem telesu trepetal groznega mraza. Skušnja me je učila, da dobro plapolajoč ogenj vzame utrujenost in zmanjša bolečine. Sklenil sem torej enostavno zažgati voz, in v ta namen sem nakopičil nazrazličnejšega goriva, ki sem ga dobil v obližju. Sedaj jc bilo treba le primakniti moj mali ogenj, in stvar bi bila gotova. Že sem bil na tem, da izvršim svoj naklep, ko sem se še o pravem času domislil, da stvar ni tako brez nevarnosti, kajti če bi se kozaki v resnici nahajali v bližini, bi gotovo zagledali moj veliki ogenj, čeprav jim je mali ostal skrit. Opustii sem tedaj svojo namero in sc ravnokar zopet hotel vsesti na svoje prejšnje mesto, kar zagledam, kako so nekaj plazi proti meni; iz kretenj neznanega bitja sem sklepal, da mora biti medved. Ko pa jc prišlo v bližino nekaterih korakov, sem jasno razločil, da je bil človek, ki se je po vseh štirih plazil proti meni. Bil je lahko kak ranjenec, ki ga je ogenj privabil v bližino, lahko pa tudi kak zvit lopov, ki me je hotel zavratno napasti. Moje moči so bile take, da bi skoraj olroku ne mogel biti kos, a vendar sem zbral ves svoj pogum, skočil naglo z golo sabljo proti neznancu, še predno se je mogel ta zavedati svojega položaja, mu nastavil konico svojega orožja na hrbet in zaklical: »Kaj hočeš tukaj?« Kakor sem sedaj spoznal, jc bil to Ilus, pravi kozak z dolgo brado.
Dvignil jo glavo, poskusil mi poljubiti noge in mrmral: »Dobri Francoz!« in še druge besede, kakor jih narekuje bojazen in katere sem tudi jaz deloma razumel. Ce bi bil revež vedel, da sem se ga ravno tako bal, kakor on mene! Vzravnal sc je nekoliko pokon-' ci in kleče pred menoj pokazal veliko brazgotino, ki mu jo je bila prizadela sablja in ki mu je segala od čela preko obraza do brade. Ko je tako klečal pred menoj, se mi je zdelo, da mi sega njegova glava skoro do ramen, biti je moral tedaj mož visok več kakor šest
čevljev. Namignil sem mu, naj pride k ognju. Tam mi je pokazal, da ga je zadela tudi kroglja, in sicer v spodnji del telesa, in pri tem sem tudi videl, da je bil siromak brez vsega orožja. Nato se je tiho vlegel na stran in jaz njemu nasproti, da bi ga nikdar ne izgubil izpred oči.
Iz previdnosti nisem hotel nič več zaspati in sem začel skoraj nehote brskati po ognju. Nekaj tlečih ogljev je prišlo vsled tega v bližino okrog voza nakopičenega goriva, in skoraj z neko otročjo zadovoljnostjo sem gledal, kako je začel tleti eden starih zabojev. V zabavo mi je bilo, ko sem opazoval, kako se je goreče mesto vedno večalo in širilo in mislil sem si: »Sedaj nekoliko sapice, pa se vname cela grmada.« Komaj pa sem to izrekel, kar me popade neznanska bojazen, da sem skoraj odrevenel. Sam Bog ve, kako sem prišel na to, a kakor blisk mi je šinila v glavo misel, kaj, če so nahaja v vozu smodnik. V hipu sem bil na nogah in z enim samim skokom preko ognja in preko ranjenega ruskega ko-zaka. Nekaj sekund pozneje sem se že spotaknil in v vsej svoji dolgosti padel na nos. Takoj sem zopet skočil kvišku in ritenski stopal nazaj, svoj pogled neprestano vprt v voz. Toda k sreči me je med tem zopet srečala pamet, kajti tako zasmeliljivo se mi jc režal nasproti napis na vozu in okrog razmetana oprava, da sem moral priti do prepričanja, da v takih vozovih ne vozijo Smodnika.
Jezen sam nase, da sem bil tako nespameten, naenkrat zopet obstanem in pozorno poslušam, kajti čisto jasno so doneli na moja ušesa signali ruske konjenice. Tudi Rus je dvignil svojo glavo. Svit ognja je obseval njegov obraz, in jaz sem skušal iz njega razbrati, kakšne misli ga obhajajo sedaj. Isto je poskusil, kakor sc mi je zdelo, tudi on pri meni, in šele sedaj sem natanko videl njegov divji obraz, ki je s svojo sršasto brado, skuštranimi in razmršenimi lasmi in zvitimi očmi napravil name tak vtis, da sem se ga zbal.
Dočim sva midva drug drugega motrila in pazno prisluškovala, me zopet vznemiri nov šum. Pokrov voza zaškriplje, se počasi odpre, in kakor iz krste se dvigne iz njega od vrha do tal bela postava. Skočim nekaj korakov nazaj, potegnem sabljo in ves razburjen opazujem kretnje neznane postave, ki je z eno roko držala pokrov Voza, z drugo pa sabljo in skušala priti iz voza. Vse to se, je godilo tiho. Nazadnje se vendar opogumim in vprašam s tresočim glasom:
»Ali ste Francoz?«
»Seveda!« se je zadri, »kaj pa drugega? Tako neumno vprašanje! Ne stojte tukaj, mož, kakor posvečena sveča! Ali ne vidite, da ne morem iz te preklicane krste, ker se mi je obleka nekam zataknila, pa jo ne morem oprostiti. Pomagajte mi. Ha, ha! Ka-
kor se vidi, sle se me ustrašili, kaj ne?«
»No, čudež bi to ravno ne bil. Hudobec me jo danes že dovolj imel za norca. Ali bi ne bilo mogoče, da bi bili vi ravno tako Rus, kakor ta-lo pri og-nju? — Tako, sedaj splezajte na prosto,« sem pristavil in prijel za pokrov.
Komaj je stal zunaj, jc vrgel raz sebe dolgi plašč, in jaz ves presenečen in obenem vzradoščen zakličem: »Vsi dobri duhovi! Pikart, stari Pikart! Kako vendar pridete semkaj?« Eden najboljših korenjakov od grenadirjev stare garde je stal pred menoj; star bojni tovariš, s katerim sva sc borila skupaj na bojiščih v Nemčiji in na Španskem in katerega sem pogrešal že od cesarske parade v Kremlu.
Z največjim začudenjem sva ogledovala drug drugega; jaz njega, ker je bil v primeri z menoj kakor paradni vojak, dobro rojen in svež; on mene, ker me je bednega, shujšanega in raztrganega komaj še spoznal.
»Preklicano, rojak ali sergcant, kakor hočete,« je nazadnje prekinil molčanje, »saj bi vas bil v vašem starem kožuhu prej smatral za slavnega Robinzona kakor pa za poštenega cesarskega lovca. No, pa povejte mi vendar, kakšnemu slučaju ali kateri nesreči se imam zahvaliti, da vas vidim tukaj v družbi tega grdega kozaka, ki se že od včeraj popoldne vlači tu okrog.«
Začel sem mu praviti od mojega strahu, ko se je plazil ta proti mojemu ognju, in zopet od nove bojazni, ko se je 011 prikazal iz voza. Sedaj me je prekinil:
»Toda kako ste sc vendar izgubili v ta jarek?«
»Ljubi moj Pikart,« sem odvrnil, »predno vam povem celo zgodbo, bi rad vedel, čc imate morda pri sebi kak grižljaj?«
»No, mnogo ravno ne, nekaj pa sc bo dobilo.« Pri teh besedah mi je pomolil kakor krožnik velik kos trdega kruha, ki ga je potegnil iz svoje malhe in katerega sem na mestu hlastno pogoltnil. Razen malega kosa kruha, ki mi ga jc bil dal svoj čas žeranže, je bil od Smolenska sem to prvi kruh, ki. sem ga zopet dobil pred oči. Ko sem imel še zadnji grižljaj v ustih, sem zvito pogledal Pikarta in rekel: »Ali nimate morda tudi požirek žganja?« Cmoknil jc z jezikom.
»Da, srečen, kdor bi ga imel!«
Jaz sem nekoliko povohal.
»Ali meni se zdi, da voham žganje prijatelj.«
»No, morda imate prav,« je priznal nazadnje. »Druhal, ki je prišla včeraj semkaj in oropala voz, si je nazadnje skočila v lase, ko je našla med drugimi rečmi tudi eno steklenico; pri tem prepiru se je steklenica ubila in vsa dragocena vsebina se je razlila na tla.«
Takoj sem prosil, naj mi pokaže omenjeno mesto. Ko sva ga našla, sem sedaj ravno tako zbral sneg, kakor prejšnji dan zmrznjeno konjsko kri.
»I, to je pa zvito; če bi bil jaz prej prišel na to misel,« se je smejal Pikart. »Res, sedaj imava toliko, da bova oba lahko pijana.«	. .
Kos kruha in z žganjem prepojeni sneg sta mi storila izredno dobro. Sedla sva tedaj na tla, naložila na ogenj novih drv, in jaz sem začel pripovedovati, kaj sem vse doživel od včeraj zvečer. Pikart me je začuden poslušal in mi skoraj ni hotel verjeti, ko sem mu pravil, v kaki bedi se nahaja naša armada. Na moje začudenje ni o vsem tem imel niti najmanjše slutnje.
(Dalje.)
Dom in svet.
Za katoliški shod so došle zadnje rešitve železnic. Zglasilnice so se pričele razpošiljati. Najprej dobe zglasilnice najbolj oddaljeni, v par dneh jih pa dobe že vsi župni uradi. Prosimo, da se razvije povsod naj-živahnejša agitacija tako, da bo agi-tačno delo za udeležbo v glavnem že opravljeno, ko pridejo zglasilnice. Nujne so skupne agitačne in organiza-lorične seje vseh naših društvenih odborov v posameznih župnijah. Opozarjamo tudi, da bodo župani in občinski svetovalci naših slovenskih občin tvorili v slavnostnem sprevodu skupno s poslanci posebno skupino. Na katoliškem shodu v Ljubljani naj se s katoliškim slovenskim ljudstvom zbero tudi. vsi slovpnski župani in občinski svetovalci!
Duhovne vaje za gg. duhovnike bodo pri oo. jezuitih v Ljubljani, Eliza-betna cesta št. 9, meseca julija dvakrat in meseca avgusta enkrat. Začetek bo v ponedeljek, 14. in 21. julija in 4. avgusta zvečer ob 6. uri. — Vič. gospodje se prosijo, da svojo udeležbo pravočasno naznanijo.
Iz seje deželnega odbora kranjskega 28. junija 1913. Za napravo obč. ceste iz Malega Lipoglava čez Veliki Lipoglav h Kočevemu mlinu v občini Dobrunje se dovoli 3300 K deželnega prispevka. — Za povzdigo ribarstva v deželi se vrši v torek, clne 8. julija konferenca pri deželnem odboru, h kateri se povabijo razni zastopniki. — Samostojnemu perutninarskemu odseku c. kr. kmetijske družbe se dovoli 500 K podpore in imenuje zastopnikom deželnega odbora poročevalec grof Bar-bo. — Izvrši se trasiranje ceste od Kleč do Grintovca in od Neubacher do Tiefenbach v Kočevskem okraju. — Odobrijo se pogoji za oddajo dobave cevi in drugih potrebščin za dež. elektrarno ob Završnici. — Zgradba mostov pri Bezenčanu in Presničevem mlinu ob okr. cesti Litija—Kresnice se odda ponudniku Jakob Konjar in Fr. Gorenc v, Litiji za 4200 K 28 vin. — Za regulacijo Glinšice se dovoli 30% deželni prispevek in naprosi deželno vlado, da izposluje vsaj 50% državne pod-
pore. — V vodno zadrugo za vzdrževanje uravnalnih del Sore se imenujeta zastopnikom deželnega odbora Franc Finžgar, župnik v Sori in župan Franc Lušina. — Deželni zvezi za tujski promet se izplača 300 K deželne podpore.
Iz deželnega šolskega sveta na Kranjskem. Imenujejo se: učitelji Smo-lik Izidor, Borovnica; Amalija Stare, Razdrto; Anton Vižin, Dolenji Semen; Franc Zupan, Pavla Lampe, Karolina Gomilšek, Marija Košak, Pavla Marinko, Vič. Razpišeta se nanovo naduči-teljsko mesto v Mošnjah in učno mesto v Želimljah. Začasno se vpokojita Marija Garbeis v Zagorju in Marija Dre-nik v Kalu. — Realna gimnazija v Idriji. Deželni šolski svet kranjski se je izrekel za izpremenitev realke v Idriji v realno gimnazijo.
Ustanove za slepe otroke. C. kr. deželna vlada v Ljubljani je meseca aprila t. 1. razglasila, da jc začetkom prihodnjega šolskega leta 1913/14 oddati dve do tri mesta za slepe otroke, ki bi se vzgojevali v zavodu za slepe v Lincu. Do določenega roka pa ni bilo vložene nobene prošnje za podelitev razpisanih ustanovnih mest, kar utegne imeti svoj vzrok v tem, da starši, ki imajo slepe otroke, niso zvedeli za razpis. Zato se opozarjajo vsi, ki jim je skrbeti za slepe otroke, da še lahko prosijo za podelitev napominanih ustanovnih mest do 20. julija 1913. Prošnje pa naj se vlože pri deželnem odboru kranjskem, ki jih bo potem poslal c. kr. deželni vladi. Pravico do ustanov imajo na Kranjskem rojeni, ubogi, zapuščeni, slepi otroci obojega spola, posebno sirote, ki so zdravi in izobrazili ter'so najmanj 7, toda ne več kot 14 let stari. Prošnjam je priložiti krstni in domovinski list, spričevalo o stavljenih kozah, ubožni list in zdravnikovo spričevalo o zdravju in izobraznosti dotič-nega slepega prosilca.
Otvoritev omnibusa Bohinjska Bistrica—Bohinjsko jezero. Dne 29. junija t. 1. se jc otvorila na progi Bohinjska Bistrica— Bohinjsko jezero vožnja z omnibusom. Omnibus bo vozil vsak dan trikrat na Bohinjsko jezero s sledečimi postajami: Bistrica—hotel »Sv. Janez«—hotel »Sv. Duh« in končna postaja hotel »Zlatorog«. Ravno mimo teh postaj in po isti progi se bo vračal omnibus trikrat nazaj v Bistrico. Vozne cene so: vožnja iz Bistrice do Sv. Duha 70 vin. in Bistrice do Zlatoroga 1 K.
Deželnozborske in mestne volitve za Trst in okolico. Za občinski svet v Trstu, ki je obenem tudi deželni zbor, je dosedaj izvoljenih 57 laških nacio-nalcev (preje 54), 12 Slovencev (preje 12), 7 socialistov (preje 10); izvoliti je še 4 zastopnike trgovske zbornice, ki bodo vsi laške stranke, torej bo vseh laških mandatov 61. Slovenci so ostali pri starem.
Avtomobilska poštna zveza Gorica—Vipava—Postojna se je otvorila s 1. julijem, kar je v vsakem oziru velike važnosti za razvoj obrti in trgovine in za pomnožitev tujskega prometa. Avtomobil odhaja iz Postojne in, Gorice
zjutraj ob 6. uri in popoldne ob i. uri. Prihaja pa v Postojno in Gorico dopoldne ob 10. uri in zvečer ob 8. uri. Križišče avtomobilov bode Vipava, kamor bodo prihajali avtomobili dopoldne ob 10. uri in popoldne ob 6. uri. Avtomobil bo imel prostora za 28 oseb.
Rahljanje zemlje potom razstrelje-vanja. Ena najhujših neprilik v kmetijskem obratu je dandanes pomanj-: kanje delovnih sil, zato jc vsako sredstvo dobrodošlo, ki kmetovalcu na cen način pomaga hraniti z delom. Tako sredstvo je tudi rigolanjc, oziroma rahljanje zemlje z razstreljevanjem z novim razstreljivom »dinamon I«, ki je zato posebno pripravno in izvrstno, ker je njegova raba lahka, brez uevar-nosti in cena. Dinamon se rabi za rigo-lanje zemlje v sadovnjakih in vinogradih, za napravo jam za sadno drevje, za napravo jarkov, za hitro in ceno iztrebljenje štorov in korenin posekanega drevja fz zemlje itd. — Podpisani glavni odbor namerava prirediti še to teto poučne tečaje za rahljanje zemlje potom razstreljevanja in poziva vso družbene podružnice, ki sc zanimajo za ta velevažni način obdelovanja zemlje, da takoj sporoče podpisanemu odboru, če želijo za svoje ude imeti tak tečaj in če imajo za praktične poizkuse pripravne objekte na razpolaganje. Vse stroške teh tečajev poravna c. kr. kmetijska družba kranjska. Na podlagi došlih prijav bo podpisani glavni odbor določil kraje, kjer se morejo žc letos vršiti ti tečaji. Izbrali se bodo kraji, kamor lahko pridejo kmetovalci iz obširnejšega okoliša, torej tudi iz okoliša dveh ali več podružnic. Glavni odbor c. kr. kmetijsko družbe kranjske v L j u b 1 j a n i.
Izgubil se je v ponedeljek, 16. junija, Martin Pikalo, po domače Radarjev v Spodnjih Libučah na Koroškem; odšel je od doma ob treh popoldne, češ, da pojde na Brezje; ob šestih so ga videli v Črni, od koder se je obrnil proti Štajerskemu. Trpel je na hudi božjasti; star je bil 21 let, srednje velik, malo črno obraščen; na sebi je imel cajgaste hlače, hodnično srajco, telovnik iz lodna in črn klobuk; odšel je bos. Ker se do zdaj še ni našel, se prosi, naj bi vsak, kdor bi vedel za kako sled za njim, to sporočil ali občinskemu uradu v Libučah ali pa žup-. nemu uradu v Pliberku.
Strela v cerkvi. V Hrušici pri Pod-gradu v Istri je v soboto, dne 21. t. m. med šolsko sv. mašo treščilo v cerkev, ko je bilo nad 200 ljudi pri maši. Strela je priletela po lestencu, treščila ob tla, odkoder je zletela pod kor obiskat obe spovednici, ter potem pri stranskih vratih ven. Otroke, ki so bili v klopeh, ozi-. roma ob klopeh in druge je vrglo ob tla. Poškodovan, hvala Bogu, ni bil nihče.
Samoumor učiteljice Valenčič v Ložu na Notranjskem. Preteklo nedeljo popoldne so pokopali v Ložu blizu 30 let staro učiteljico Frančiško Valenčič, ki si je sama sebi vzela življenje. Pokojnica je poučevala na ljudski soli
5l
brat od Mihaela odvisen, je baje starej-61
v Starem trgu, stanovala je pa v Ložu. Imela bi se omožiti, pa se je baje vsled hudobnih jezikov stvar razdrla. Od tega časa je bila na nji opaziti zelo čudna izprememba. Postala jo zamišljena in se skoro vsakega človeka izogibala. V soboto zjutraj ob 3. uri jo je slišala njena gospodinja klicati na pomoč s slabotnim glasom. Mislila je, da ji je postalo slabo. Stekla je po ključavničarja, s katerim sta razbila okno in prišla v sobo. Učiteljica je ležala v mlakuži krvi na postelji z globoko prerezanim vratom že mrtva, v desnici je pa držala vos krvav oster kuhinjski nož. Nesreč-nici se je omračil um. Drugače je bila dobrega obnašanja in je tudi rada hodila v cerkev. R. I. P.!
Tele z dvema glavama. Pri posestniku Frasu v Ženjaku v Slovenskih goricah na Štajerskem je krava dne 22. t. m. povrgla zdravo tele, ki ima dve glavi, tri gobce in štiri oči. Vidi pa samo na dveli očesih.
Samoumor ali zločin? Poročali smo, da je pred nekaj časom izginila 17 letna hčerka gostilničarja iz Zagorja. Njeno truplo so potegnili te dni iz Save v bližini Hrastnika. Utopljenko so prepeljali na trboveljsko pokopališče.
Mrtvega so našli minoli petek 24-Ietnega delavca Franca Doba iz Preddvora na občinski poti blizu Begunj. Najbrže ga je zadel mrtvoud.
Otrok zgorel. Preteklo sredo popoldne, 25. junija, je zgorel dveletni sinček posestnika Alojzija Furlan v Podragi pri Vipavi. Mati je pustila otroka samega doma spečega v postelji ter šla na polje; med tem časom se je pa fantek prebudil ter prijel za žveplenkc, katere so bile zraven njega, in zažgal posteljo, v kateri jc revček tudi sam zgorel.
K meč lii stan na Koroš?:cm. Kakor v drugih alpskih deželah, tako hira tudi na Koroškem kmečki stan. Leta 1880. jo bilo na Koroškem še 240.000 oseb, ki so se bavile s kmetijstvom, ki so obdelovale zemljo. Samostojnih posestnikov je bilo 28.000. Leta 1890. je "bilo samo šc 230.000 ljudi, ki so opravljali kmečko delo — torej za 10.000 manj. Posestnikov pa je bilo 27.000 za 1000 manj. Leta 1900 pa je samo še 214.000 oseb, ki opravljajo kmečko delo. Samostojnih posestnikov pa je samo šc 26-000. Kmetijskemu delu se jc odpovedalo v 20 letih (1880—1900) 26.000 oseb, samostojnih posestnikov pa je izginilo 2000. Iz leta 1910. še nimamo številk pri rokah. Toda žc te številke kažejo, da na Koroškem v.sakili štiri ali pet dni izgine 1 samostojen posestnik. Koroški Nemci bi imeli tukaj dovolj gospodarskega dela, a glavno delo opravljajo s tem, da preganjajo koroško Slovence.
Morilec svojega brata. V Trstu se je zgodil žalosten umor. V svobodni luki sta se pretekli ponedeljek sprla brata Mihael in Anton Erlis, ki jima je bilo prišlo pri delu nekaj navzkriž. Anton, ki je bil s svojimi 23 leti kot mlajši
hrat nrl A/Tilmnlo	,• ____•
1882. lastnostih
sme vilo.
Po
šemu zagrozil s krivcem, katerega mu je pa Mihael vzel. Nato sta se v jezi razšla in Anton je zavil v neko krčmo blizu pristanišča, kjer je pravil tovarišem o svojem nastopu z bratom. Med tem pogovorom pa je naenkrat pridrvel v krčmo Mihael, ki jo stopil k bratu, proti kateremu je kakor bi trenil trikrat ustrelil iz revolverja. Pogodil je izborno, kajti predno so se gostje zavedli dogodka, je Anton že ležal v krvi. Zločinec je rekel, da je eden obeh itak moral »storiti konec« in zato je raje on umoril brata, da ne bi ta njega. Anton jc umrl na potu v bolnišnico.
Policija, ki krade, V pravdi zoper tatinsko družbo, ki je po skladiščih newyorškili kolodvorov nakradla blaga za okoli pet milijonov dolarjev, se je dognalo, da se je teh tatvin v obilni meri udeleževala policija. Načelnik tatinske bande, Radert, je izpovedal, da so bili člani bande tudi policisti in da bi banda ne bila mogla tako uspešno krasti, ako bi je ne bila podpirala policija. Tatje so imeli šolo, v kateri so učili mladino umetnosti kraje. Tatje in policisti so sodelovali v bratski vzajemnosti.
Pred poroko zavratno ustreljen. Iz Gorico poročajo: V nedeljo zvečer je bil v Oseku zavratno ustreljen 261etni Jožef Rijavcc. Prihodnjo soboto hi imel biti poročen. Neznani morilec je vrgel truplo v jarek, revolver pa nanj.
V Ameriko je odšel nenadoma mozeljski župan Ilans Jonke. Zapustil je velike dolgove; govori se celo o 200.000 K. Pri zadnjih volitvah je bil celo izvoljen od kočevskih občin v okrajni šolski svet v Kočevju.
Velikansk požar v Osjeku na Hrvaškem. V nedeljo 22. junija je izbruhnil požar v paromlinu Josip Kraus in sinovi v Osjeku. Zgradba jc bila hipoma vsa v plamenu in je zgorela do tal. Požarni hrambi in vojakom se*je po velikem naporu posrečilo požar omejiti in rešiti sosedna poslopja. Pri gašenju so bili trije gasilci ranjeni. Škoda znaša poldrug milijon kron. Dasi je pa zgorelo ogromno moke, bo tvrdka vendar lahko zadostila vsem obvezam ker ima v skladiščih izven mlina še velike zaloge moke. Tvrdka bo zgradila nov paromlin, v katerem se ho na dan lahko zmlelo 10 vagonov žita.
Na prirodnih izdelkih tako bogata Ogrska poseduje v svojih naravnih »Hunyadi Janps«-vrelcib, katerih trgovski promet jc pred 50 leti uredil Andrej Saxlehner, naraven zaklad če-gar dober sloves gre po celem širnem svetu. Izmed mnogih tisočev priznal-mh pisem naj navedemo samo enesa v katerem neki profesor medicinskega oddelka vseučilišča v St. Paulu (Brazilija) dobesedno sledeče izvaja: »Od leta nadalje predpisujem na odličnih istih tako bogato grenčico »Hu-nj-adi Janos« v vseli onih.slučajih, kjer potrebuje zdravnik lagodno odvajalno sredstvo in to tudi takrat, kadar se vsled kataraličnega stanja prebavil ne uporabljati nobeno drugo zdra-mojih izkušnjah je grenčica
ea j
»llunyadi Janos« eno najboljših srci stev za ozdravljenje želodčnih in jete^ nih boleznij in je tudi tako, da žene in otroci lahko zauživajo.«
Uradništvo v Avstriji. Finančni m' nister Zaleski je podal v gosposki zbor' niči pregled o številu državnih usln-T bencev. Državnih uradnikov je -(Kom ki stanejo 214,697.090 kron, državnih učiteljev jc 12.332, ki stanejo okrogli! 57 milijonov kron, poduratlnikov jn slug jc 49.337, ki stanejo .90,208.000 K pogodbeno nastavljenih nastavijencev je 63.344 s prejemki 80,623.000 K. stalnih državnih delavcev je 54.370, ki jim j?, plača država 48,749.639 kron. V državni službi jc torej 237.586 oseb, ki jjm jz. plača država na leto 491,323.670 kron Državne železnico zaposlujejo 165,765 oseh, ki stanejo na leto 286,486.090 kron Vseh državnih nastavljencev in uslug! bencev državnih železnic je 403.351 kj vsako leto stanejo 77,791.460 kron. Vsi civilni državni uslužbenci stanejo tedaj državo blizu 900.000.000 kron.
Lep zgled kmečke vzajemnosti, Popotniki, ki so prehodili srbsko kraljevino na vse strani, so povsod opazili neko samoto, praznoto; toda polja skrbno obdelana! Po njivah sile žene, starčke in otroke, ker za boj sposobni možje do 45. Id rosti pod vojnimi prapori! In l temu, kakor rečeno, so polja v dobrem stanju. Kakor navadno, stoje hišice obdano z ličnimi vrtovi in sa drevjem. Delo na polju je v gla končano. Kako to, ko ni bilo moških doma? V srbskem vedno živi močan čut jemnosti, ki ske oblike
so vidi > vsi sta--'.ljub
druzinal in živi družina,
m veči 101
111 im n eni in ni narodu še skupnost;, vza-izvira iz pi .-j. *-_-;.- «tvuž°>ii-zadluge, ki je sicer po hišah sedaj že i ,■•.>:.< M a noma skupaj le p > ena la zadružni obič.ij zato
ni izumrl, marveč se prenesel !<• na širša tla kmečkih gospodarski h zadrug. Te zadruge prepleta* jo vso Srbijo in v njih veje najčistejši in najpopolnejši zadružni duh. T - zadruge in ta duh so v prvi vrsti pripomogle, da dežela ni postala žrtc. strašne gospodarske nesreče, ki bi bila sicer morala nastopiti kot posledica vojne. Srbija, ki ima 80% kmečkega prebivalstva, se jc mogla ubraniti propada le s tem, da so se polja obdelala. Po prizadevanju zadružne zveze in krepki, vsestranski pomoči vlade, so -c iz Belgrada organizirale prostovoljne leteče delavsko zveze, h katerim so sc pritegnili vsi moški, ki niso pod orožjem, in ženske; te zveze so po natančno sestavljenem načrtu hitele od njive
do njive in pod vodstvom preddclav-ccv b r e z p 1 a č n o obdelale vsa polja. Danes je 70 odstotkov vsega rodovitnega polja lepo obdelanega. Razlika jc le v tem, da se je letos sadilo mnogo več turšicc nego navadno, to pa zato, ker jc marsikje manjkalo drugega semenskega žita. Pomanjkanja žita se pa zato vendar ni bati, ker so v skladiščih nagromadenc še velike zaloge. Najbolj pereče je govedorejsko vprašanje, ker jc vojna uprava vzela za
vojno nad 80.000 vprežnih volov in je od teh 20.000 izgubljenih. Ta izguba pomenja za kmetijstvo hud udarec, ker je ne bo lahko nadomestiti, temmanj, ker bi se kako drugo inozemsko pleme najbrže težko udomačilo. Pomanjkanja mesa se pa ni bati, ker je v deželi poldrug milijon prašičev.
44.000 nezakonskih otrok na Koroškem. Otrok do 14. leta ima Koroška 110.000. 40% od teh je nezakonskih, torej 44.000 nezakonskih otrok. 27.000 od teh je bilo na deželi rojenih. Javne oblasti imajo tukaj obilo dela izvršiti!
Turška armada umira od lakote. Neki dopisnik na Balkanu je opozoril na ostanke turške armade pri .Va-loni, ki dobesedno lakote umira. V neki majhni grški cerkvici je dopisnik naletel na zdravnike, ki so opisovali grozen položaj armade in obtoževali Evropo, da dopušča, da cela armada počasi lakote umira. Vojakov je sama kost in koža; pokriti so samo še s kako cunjo. Ubogi ljudje leže po kočah nepremično in se niti muham in drugemu mrčesu ne branijo več, tako da jih je strah pogledati. Vzrok vsega zla jc lakota. Ker moštvo že mesece ne dobi zadostne hrane in si pomaga z nezrelim sadjem in zelišči, divjajo med njim hude bolezni, ki zahtevajo na tisoče žrtev.
Očetomorilec v sodni dvorani ubil ludi mater. Pred okrajnim sodiščem v Ivozelskem na Ruskem je stal te dni radi očetomora 20 letni Akulinin. Glavna priča proti njemu je bila njegova mati. Ker ga je ta obteževala, je morilec skočil k mizi, na kateri so ležali dokazi njegovega hudodelstva, zgrabil vago, s katero je ubil očeta, in zamahnil mater po glavi trikrat s tako silo, da sc je nezavestna zgrudila in kmalu umrla. Poslušalci so v strahu pobegnili iz dvorane. Vojaki so besneža komaj ukrotili in ga kasneje, ko je hotel uiti, z bajoneti ranili.
Vročina na Angleškem in v Ameriki. Po pisarnah in trgovinah v Londonu vlada kljub prezračevalnim napravam in zalogam ledu taka soparica, da ljudje komaj zdrže. Cene ledu so v Londonu vsak dan višje. V Ameriki postaja vročina vsak dan bolj neznosna in mučna. V New-Yorku so se odigrali pretresljivi izgredi: mestna uprava je dala zvečer zapreti vse parke in ni, kakor navadno ob vroči dobi, pustila odprtih, da bi revno ljudstvo, ki bi se sicer v svojih tesnih, zadulilih stanovanjih moralo takorekoč zadušiti, v njih prenočevalo. Ko je tedaj ljudstvo našlo mestne vrtove zaprte, je začelo glasno klicati in preklinjati mestno upravo, ki ne privošči revežem niti zraka. V revnejše dele mesta so poslali vojake, ki so pod vodstvom častnikov delili med ljudstvo led in hladne sadne sokove. LV zadnjih dneh je več ljudi umrlo na solnčarici.
Priprost ln zgleden predsednik. Novi predsednik severoameriških •Združenih držav, VVilson, se je celo v izbiri najljubše cerkve pokazal pravega
ljudskega moža. Ognil se je namreč blestečih kalvinskih cerkvd, kamor zahajajo milijonarji in njim enaki, in si izbral skromno majhno cerkev v delavskem predmestju, o kateri velika gospoda doslej niti vedela ni, da je na svetu. Wilson je tu zase in za svojo družino najel priprosto klop in prvič v zadnjih 50 letih hodi sedaj predsednik Združenih držav v cerkev zopet zato, da moli, ne pa zato, da bi imel pogovore z gospodo in sprejemal elegantne gospe. Prvo nedeljo potem, ko je VVilson zasedel predsedniško mesto, se je pred najlepšo cerkvijo na Newyorški cesti, kamor sta hodila bivša predsednika Roosevelt in Taft, zbrala velika množica občinstva in čakala na novega predsednika. Ta je pa tedaj molil v 10 milj oddaljeni revni cerkvici in gospoda se je več ur zaman pekla na solncu. Ko je Wilson nato dospel v vladno palačo, je prihitel k njemu ves upehan in spoten eden tajnikov in mu povedal, da ga pred cerkvijo na Newyorški cesti čaka občinstvo in silno godrnja, ker ga ni na izpregled. Wilson je pa tajnika zavrnil, rekoč: »Povejte ljudem, da želi biti predsednik Združenih držav tudi takrat, kadar moli, enak najnižjemu državljanu . . .«
Koliko ljudi se živi s poljedelstvom. Na to vprašanje odgovarja rusko trgovinsko ministrstvo tako-le: V Rusiji se živi 70'3 °/o prebivalstva s po-ledelstvom, v Italiji 60%, v Avstro-Ogrski 55'9%, na Japonskem 50 2v Kanadi 46"7 %, v Združenih državah 47'3%, na Francoskem 46'3%, na Danskem 38%, v Nemčiji 35'5%, v Belgiji 21'?%, a na zadnjem mestu je treba navesti Anglijo, kjer se živi le 17% prebivalstva s kmetijstvom.
Abstinenca v starem veku. Lani so izkopali del knjižnice nekega slavnega asirskega vladarja iz VII. stoletja pred Kristusom. Med 20.000 tablicami je več sto takih, ki se bavijo z zdravilstvom. Zanimivo je posebno, da so pijance iz navade že takrat prištevali med bolnike in kot edino sredstvo priporočali popolno abstinenco. Boj proti alkoholu je potemtakem star že 2500 let.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 48/4°/o brez kakega odbitka.
Uradno ure oii 8. zjutraj do i. popoldne.
Glej inserat!
® Gorenjske novice jf|
g Boh. Srednja vas. Pri premova-nju konj na Boh. Bistrici dne 24. junija so bili odlikovani sledeči konjerejci iz naše in koprivniške župnije: Za žre-betne kobile: Jožef Sodja iz Češnjice 50 K in častno diplomo; Janež Žagar od Fužine 40 K; po 20 K: Martin Dobra-vec iz Češnjice, Janez Pekove od Fužine, Jožef Preželj s Polja in Jakob Mlakar iz Češnjice; Lovro Jeklar iz Češnjice srebrno svetinjo. Za triletne kobile: Janez Cvetek iz Srednje vasi 50 K, srebrno svetinjo in častno diplomo; Andrej Jeklar s Koprivnika 30 K; Jož. Gašperin od Fužine 20 K, Jož. Stare iz Sred. vasi 10 K; Gregor Jeklar s Koprivnika in A. Dobravec iz Črešnjice srebrno svetinjo. Za mlade kobile (eno in dveletnice): Janez Podlipnik z Laškega rovta 50 K in srebrno svetinjo; Janez Sodja iz Jereke 40 K; Franc Korošec s Koprivnika 30 K; Valentin Cesar iz Jereke 20 K; Matevž Smukavec iz Češnjice 20 K; Janez Žagar od Fužine 10 K. Razen tega je dobil Janez Korošec s Koprivnika za triletno vzgojo kobile letno 200 K podpore. Zadnje premovanje priča, da se je konjereja v zadnjem času v Bohinju zopet zelo povzdignila. Saj v resnici ravno ta panoga živinoreje donaša posestnikom posebno lep dobiček in ni noben trud prevelik za res umno konjerejo. Poudar-jalo pa se je pri komisiji to, da naj se premovanja bolj udeležujejo, ker bo tudi ministrstvo tembolj podpiralo ko-njerejce, čim več zanimanja bodo kazali za to in čim več bodo pripeljali k premovanju. Lepa konjska živina je bila že od nekdaj ponos vsakega pravega Bohinjca in tako naj bo tudi v bodoče! — Pri tej priliki opozarjamo vse župljane na letošnji vseslovenski katoliški shod v Ljubljani, ki bo, kakor kaže, prekašal po svoji veličastnosti vse dosedanje. Ker je v naši župniji še mnogo pristne narodne noše in bodo tisti, ki bodo v narodnih nošah, šli v slavnostnem izprevoclu, je močno želeti, da bi se jih kar mogoče veliko udeležilo slavnosti v nedeljo 24. avgusta. V kratkem se bodo začeli nabirati udeleženci, zato naj se vsak kmalu odloči. Ako se jih oglasi zadostno število, bo mogoče doseči na železnici prav znatno znižane cene. Glejmo, da bo Bohinj, ki je vedno stal v prvih vrstah v boju za katoliška načela, tudi na letošnjem katoliškem shodu častno zastopan!
g Iz Godešiča pri škof ji Loki. Prodal je lepega konja, starega štiri leta, posestnik in trgovec gosp. Janez Novinc za 1080 kron. V naši vasi ne pomnijo, da bi kdo prodal tako dragega konjal Res redek slučaj.
g Moravče. Liberalni pek je zopet šel v zasluženi pokoj brez penzjo-na; v kratkem pride nov, ki pa gotovo odide tudi za drugimi svojega stanu. Niti tisti bi ne mogel shajati, ki bi libe-
ralce pekel, ker jih je premalo. Radovedni smo, ali imajo od vsakega tak dobiček ali zgubo, da sc tako hitro vsak poslovi z zabavljanjem čez vse, kar po liberalcih diši.— Pekovsko obrt je pred nedavnim časom menda prevzel Ivo Toman, pckarija v Moravčah, ker tujci povprašujejo, kje je ta firma. — Strašno škodo je povzročil črv v soseski Vrhpolje, sv. Andrej in Češnji ce. Vsi travniki in vse žito je uničeno Županstvo je poskrbelo, da se je vršil ogled, ki je moral priznati, da je tri če trtine poljskih pridelkov uničenih. Go tovo bodo vsaj na davkih precej odpustili. Županstvo je pa vložilo tudi prošnjo za podporo prizadetim posestni kom, ki bodo po dveh slabih letinah res mnogo trpeli. Bog daj, da bi prošnja imela uspeh. — Občni zbor naše hranilnice se vrši v nedeljo 6. julija ob pol 7. uri zjutraj v kaplaniji. Povabljeni so vsi, ki jih zanima stanje hranilnice.
g V Lešali je bil za župana izvoljen starosta izmed odbornikov in tu kajšnjih naročnikov »Domoljubovih« g. Fr. Valjavec. — Hlev na planini Dobrči je dograjen. — Češenj je veliko. Prvi je že padel raz njo, pa še dosti srečno.
g Bova. V premislek našim 1 j u d c m. »Slovenski Narod« je prinesel pretekli teden tole novico: »Dr. Janez Ev. Krek na delu. Poslanec dr. Jan. Evangelist Krek je navdušen zagovornik intenzivnega dela na gospodarskem polju in kaj rad naglaša, da jc gospodarska osamosvojitev edina rešitev za našega kmeta. Gospodarski osamosvojitvi pa služijo predvsem kmetske zadružne organizacije. Tako zadružno organizacijo so si ustanovili tudi kmelje v Prevojah v svoji mlekarni, ki se prav lepo razvija. Človek bo torej mislil, da bo dr. Krek kot poslanec tega okraja vesel tega lepega razvoja in da bo storil vse, da napredek le organizacije še pospeši. Toda dr. Kreku, temu fanioznemu »narodnogospodarskemu strokovnjaku« je pre-vojska mlekarna trn v peti, a to samo ?aio, ker je v napredni h r o k a h. čato je le dni hodil od kmeta do kmeta Ler jih je rotil in pestil, naj mleka ne nosijo v prevojsko mlekarno, ki je baje vbrezverska«, marveč naj ga raje dajejo rovski mlekarni, ki je seveda —-Ur.ščansko-katoliška. Posrečilo se mu jc nekaj kmetov premotiti, da so mleko odtegnili prevojski mlekarni in ga pobijali v rovsko. Prevojski mlekarni je spn a odpadlo kakih 300 litrov na dan. Toda kmetje so kmalu spregledali in so se jeli polagoma vračati na Prevoje. — Krek je hotel prevojsko mlekarno uničiti, a se mu to ni posrečilo, ker je ljudstvo vendarle pametnejše od njega Tako deluje ljudski zastopnik za •— ljudski blagor.« — Tako »Slov. Narod«, oziroma prevojski dopisnik. To besede
naj premislijo sosedje Vrholjci; bodo že spoznali, koliko je resnice na njih — in kam silijo in koga podpirajo. Naprednim rokam prevojskih kmetov se lc čudimo, da so tako strupeni na rovsko mlekarno; rovsko posojilnico pa
dobro poznajo, četudi imajo napredno pred nosom. — Za Mlekarsko zadrugo na Rovih: Anton Urbani ja, načelnik; Alojzij Jerman, tajnik; Janez Rode, blagajnik.
g Trstenik. Poprava žabeljske ceste čvrsto napreduje. V šestih tednih se je odpeljalo okoli 7000 voz zemlje, dopeljalo čez 1000 voz gramoza in kamenja za tlakovanje. Delajo kmetje v lastni režiji hitro in poceni. Do dne 23. junija je bil dodelan tretji betoniran most; ostane še eden. Dela si je dne 23. junija v spremstvu g. poslanca Za-breta ogledal dež. odbornik gosp. dr. Lampe, ki je bil posebno zadovoljen s tem, da sc bo vse popravilo izvršilo z domačimi močmi. Ker se prične delo na polju, se bodo najbrže dela na cesti nekoliko prekinila, a gotovo bodo do jeseni vsa dokončana.
g Tržiške novice. Gospodinjski tečaj se konča prihodnji četrtek 10. t. m. z malo razstavo, katero naj si blagovolijo ogledati tržani, da se bodo prepričali, koliko so se v kratkem času naučile obiskovalke tečaja. — Istega dne bo tudi sklep knjigovodskega tečaja, katerega se obrtniki, z veliko vnemo udeležujejo.
g Št. Vid nad Ljubljano. Kolodvor se bo vendarle povečal. Vedne naše prošnje in prizadevanja naših poslancev Povšeta in dr. Suf-Ueršiča niso bile zastonj. 13. junija t. 1. je ravnateljstvo v Trstu načrte odobrilo, pretekli teden jih je že tukajšnje županstvo dobilo v vpogled. V novem kolodvoru bosta dve prostorni čakalnici s precejšnjo predvežo, dve pisarni in stanovanje načelnikovo. Zelo pa se bo pogrešala streha zunaj na peronu, katere ni na načrtu in je najbrže tudi pri novem kolodvoru ne bo. Od delavnikih I zjutraj zlasti pozimi in ob nedeljah popoldne in zvečer je občinstva na kolodvoru toliko, da tudi dve čakalnici z vežo vred ne bosta zadostovali. Ali bi ne bilo torej najumestneje sedaj, ko se bo kolodvor prezidaval, napraviti tudi streho zunaj na peronu, kakor je na vseh kolodvorih, kjer je večji promet. No, mi imamo upanje na električen deželni tramvaj in tedaj bo železniška uprava tudi proti nižjim slojem ljudstva bolj postrežljiva. — Deželni glavar dr. Š u s t e r š i č nam je ob priliki inšpekcije obljubil, da bo posebni deželni inženir prišel ogledat studence po naših vaseh. To se je tudi zgodilo. Naše vasi nujno potrebujejo večjega vodovoda. Zato treba dobrih studencev. Deželni inženir Sbrizaj se jc pred nekaj dnevi mudil tukaj ter ogledal studence nad Glinico in nad Guncljami. Prišel bo zopet v avgustu. — Efektno loterijo je deželna vlada dovolila šentviškemu gasilnemu društvu. Dobitki se lahko ogledajo v šolski telovadnici, številke so po 20 vinarjev. — V hranilnici in posojilnici so sedaj težke ure. Vložniki žele, da se obresti zvišajo na 4%, kakor je v Ljubljani, dolžniki pa prosijo in prosijo, naj se obresti nikar ne zvišajo, marveč naj ostane pri starem. V Ljub-
ljani morajo dolžniki sedaj plačevali obresti po 6 ali 7% in še višje; tudi šentviška liberalna, katero imata viž-marski Porent in Zognov Johan »čez«, je že davno dolžnikom obresti vzdignila na 6%. Tako je lahko vložnikom plačevati 4%%! Naši možje se sedaj resno posvetujejo, kaj je storiti. Tekom dveh mesecev se bomo odločili, če bo količkaj kazalo, bomo ukrenili tako, da bomo zvišali obresti samo vložnikom na 4%, dolžnike bomo pa pri miru pustili. Naša hranilnica ima po sklepu računov letošnjega I. polletja že nad 20.000 kron rezerve (čisti dobiček vseh let), je rajfajznovka, torej ne sme delati samo za dobiček, ampak je zato tukaj, da imajo ljudje od nje dobiček. Zato bo pač lahko prebolela, ako se obresti zvišajo samo vložnikom, dolžnikom pa ne, toda običajnih darov ob novem letu pa tudi ne bo več delila v toliki meri kot dosedaj. Koliko pa bodo naši vložniki in dolžniki imeli od tega, če to namero izpeljemo? Evo račun: Hranilne vloge znašajo 700.000 kron. Za y±°/c zvišane obresti dajo na leto 1750 kron. Posojila znašajo 500.000 kron. Za. %% zvišane obresti bi dale na leto 1250 kron. V Ljubljani in v šentviški liberalni imajo dolžniki obresti zvišane kar za y^G/o in šc več, vložniki pa le za 1/i%! Čc mi torej to namero izpeljemo, da zvišamo obresti samo vložnikom, dolžnikom pa ne, imajo naši ljudje prihranjenih na leto najmanj 3000 kron. V tem se vidi korist krajevnih rajfajznovk. Zalo se pa vsi vrli Šentvidci držimo načela : Svoji k svojim! — Tatvine na pokopališču. Menda je prišlo že kar v navado, da gotovi ljudje kradejo najlepše cvetlice po grobovih, katere smo mi nasadili v spomin na svoje ranj-ke. Prizadeti pozivamo, da take nelepe navade enkrat za vselej ljudje opuste, ker to ni samo navadna tatvina, pač pa tudi oskrumba naših pokojnih.
g Zalilog. Misijon je lepo uspel od 15 do 22. junija. Ljudje so se vnelo udeleževali pridig in prejemali sv. zakramente. Obhajanili je bilo te dni nad 1600 ljudi. Prav vsi domačini brez izjeme so se udeležili milosti sv. misijo-na. Tako je postala (a župnija — edina na verski podlagi. — V Suši je skoraj vsaki dan ena ali več svetih maš. Romarji pridite!
d Ajdovec pri Žužemberku. Deželni odbor je naši občini naklonil 3.00 IC kot podporo za preložitev klanca pri Podlipi. Zelo strm je ta klanec in ima padca nad 25° v daljavi kakih 400 m in je posebno nevaren pozimi, ko je ledeno. Načelnik okrajnega cestnega odbora, gospod poslanec Vehovec, je začel prelagati že meseca maja ta klanec in. porabil tako srečno smer, da se bo lahko prišlo s polagoma padajočim padcem do vasi. Porabil jc v to 500 kron,
katere je država naklonila vsled suše leta 1911. in je izposloval pri deželnem odboru še 500 K. Do polovice so delavci srečno izpeljali preložitev, zmanjkalo je pa denarja in morali so z delom prenehati. Obrnili smo se zopet z zaupanjem na deželni odbor in dobili smo po posredovanju gosp. poslanca gori-imenovani znesek ter nam je obljubljena še nadaljna pomoč, ko delo izvršimo. Velike koristi bo ta preložitev za našo občino, pa tudi za sosedno občino Dobrnič. S hvaležnostjo se bodo spominjali še pozni rodovi te dobrote. Naj bi vsaj sedaj uvideli oni zaslepljen-ci, ki ob volitvah škilijo v nasprotni tabor, da je edino-le Slovenska Ljudska Stranka, ki se poteguje in dela za kmeta.
d Litija. K d o b o p 1 a č a 1 ? Na
dan občinskih volitev v Litiji pred dvema letoma je tedanji župan Slane naročil agitatorju Krhlikarju, naj poskrbi za volivce dva sodčka piva pri Trškanu, katera bo on plačal. To pa najbrže ne v agitatorične namene, kar bi nasprotovalo zakonu o volivni svobodi, pač pa že naprej v proslavo »gotove« zmago! Vsakdo se še spominja, koliko pijače je bilo takrat tu in tam omahljivim volivcem na razpolago in kako so jih vabili v gostilne, tam črtali naše kandidate in pisali nasprotne. Pri oddaji glasov so to glasovnico že od daleč smrdele po pivu. Vkljub temu je padla liberalna stranka, kakor je zaslužila. No, in potem se je zopet pilo — na jezo. Kdo bo plačal, to ni nikogar skrbelo. Po taki »zmagi« šc račune plačevati po gostilnah, to je res pre-neumno'. Drugi gostilničarji so naredili križ čez račun; Trškan pa nc po-zna križa, ampak zahteva pivo plačano od Krlilikarja; ta se pa izgovarja na Slanca. Slane pa, odkar je izgubil vse javne zastope, se ne briga za nič, na naročeno pivo pa je celo pozabil. Nas nič nc briga, kako sc bodo »prijatelji« pobotali med seboj; beležimo to radi tega, da se večkrat spomnimo na pretekle dogodke in sklepamo na bodoče.
d Loški potok. Občni zbor je imela živinorejska zadruga preteklo nedeljo. Poročilo se je glasilo: Članov do 50, prometa 1678 K, sej 6, predavanja 3, kmetijski tečaj s tremi predavanji. Po posredovanju zadruge se je priredilo premovanje živine, ki je dolini prineslo 900 kron. V preteklem letu jc zadruga vzdrževala dva plemenjaka in enega mrjasca; članom je bil na razpolago trocker, požiralnikove cevi, travniška brana ter osipalni plug. Od države se je izposlovala podpora 600 K. Po ponovnih revizijah in poizvedovanjih jo država dovolila omenjeno svoto »na podlagi dosedanjega uspešnega delovanja zadruge«. S tem je tudi odgovorjeno našim nasprotnikom, ki so pa v zadnjem času utihnili. Sklenilo se je prirediti premovanje živine le zadru-garjev. V, kratkem se dobi poleg mrjasca še plemenska svinja, da se od-pomore pomanjkanju domačih mladičev. Pri volitvi je biLpotrjen dosedanji odbor. Izreklo se ie priznanje in za-
hvala za uspešno vodstvo zadruge g. K. Škulju. Po zborovanju je predaval g. Hladnik, deželni živinorejski inštruktor, o zboljšanju hlevov in svinjakov ter o živinoreji.
d Šmartno. Izlet litijskih liberalcev v Št. Vid. Kakor slišimo, bodo napravila 13. julija razna gasilna društva, na čelu jim pevsko društvo »Zvon« iz Šmartnega pri Litiji izlet v Št. Vid pri Zatičini. Ničesar ne bi imeli proti temu izletu, ako ne bi poznali teh društev, ki hočejo pokazati svojo zavednost — namreč liberalnost. Vsa ta društva so steber kmečkih liberalcev. Posebno pevsko društvo »Zvon«. Kadar napravijo naša društva kako zborovanje ali veselico, se poskrijejo vsi ti liberalci po svojih kotih ter pošljejo par kriča-čev, da naj bi motili naša zborovanja ali veselice. Seveda se jim ne posreči, ker imamo veliko armado dobrih, za napredek vnetih ljudi. Da niso ta društva na pravem potu, je spoznal tudi deželni odbor. UstanoviLje deželno gasilno zvezo, v katero so že pristopila skoraj vsa gasilna društva. Prav malo društev je še, ki se drže svojega liberalizma. Mod temi liberalnimi društvi so tudi ta, ki bodo prišla med vas, ki hočejo pokazati, da še žive, boljše rečeno životarijo. Kaj pomeni liberalec za kmeta, ve vsakdo, ki je imel kdaj kaj z njim opraviti. Vi, Šentvidčani, pa bodite pametni in pustite te goste, da se zabavajo sami in potem lahko tudi po liberalno! Ko bodo ta društva res krščanskih načel, se bomo tudi mi in vi pridružili k njim, oziroma se bodo gotovo pridružili oni nam. Slišimo, da bo pevsko društvo »Zvon« tako pobožno v Št. Vidu, da bo celo pri maši pelo.
d Št. Peter pri Novem mestu. Strela je užgala 25. junija posestniku Ucmanu na Dobovem vezani kozolec. Na kozolcu je bilo do 12 voz sena, pod kozolcem vozovi in drugo orodje. Vse jc zgorelo. — Dne 17. junija smo imeli v fari sv. birmo. Župljanom v pohvalo bocli omenjeno, da so z veliko vnemo delali priprave za sprejem g. knezoškofa. Če povemo, da je bilo visokemu gostu v čast postavljenih 170 smrečic in smrek, je s tem povedanega precej. — Občinski odbor jc v svoji seji dne 29. junija obsodil napade na deželnega glavarja gospoda dr. Ivana Šusteršiča, zagotavljajoč ga zaupanja in globokega spoštovanja. - Hranilnica in posojilnica, ki ima svoj sedež v župnišču, ima odslej uradne ure samo ob nedeljah popoldne po končani popoldanski službi božji. To naj blagovolijo stranke vzeti na znanje. Ob drugih urah se stranke ne bodo sprejemale.
d Vače. Šola zaprta. Ker je hčerka našega nadučitelja zbolela za škrlatinko, zato že ni šole od 18. junija in je ne bo do novega šolskega leta. — N a š i »O r 1 i« so v nedelje, dne 29. m. m., napravili pešizlet na Mlinše, ki. se ga je kljub utrujenosti po medteden-skein delu in vročini udeležilo dve tretjini telovadcev, ki so se med potjo vadili v redovnih vajah. — Občni zbor naše hranilnice in posojilnice sc
vrši v nedeljo, dne 6. julija, po litani-jah. Vse člane in vlagatelje naše hranilnice, kakor tudi zlasti člane in članice našega izobraževalnega društva vabimo k važnemu predavanju, ki bo pri tej priliki. Govoril bo gospod dr. Mohorič iz Ljubljane. Pridite torej v obilnem številu!
d Vače. Včasih me vpraša kak somišljenik, zakaj molčim, ko me že nekaj let vaški, litijski in zagorski liberalci prostaško osebno napadajo. Svojim somišljenikom povem, da nimam niti časa, a še manj čutim veselje in potrebo junakom »Slov. Doma« odgovarjati. Naprednjakom se pa še zahvalim, ker so s svojimi čenčami pokazali, da znajo za kmeta samo lagati in drugega nič. Vsakdo pri nas dobro ve, da sem že dolgo popoten abstinent. Liberalci že par let pišejo, da sem vedno v »rožah«. Što se babi htilo, to se babi snilo. Pa če bi se liberalne sanje tudi uresničile, še s tem ni ovrženo, da niso res naši naprednjaki pri zadnjih občinskih volitvah »zmagali« s pomočjo mrliča in da se kesa vsakdo prej ali slej, če se ž njimi peča in od njih kaj prida pričakuje. -.Štejem si pa v čast, če med prijatelji nimam nobenega nič-vredneža in če me naprednjaki, hinavci in lažnjivci ne marajo. Čestitam pa uredništvu »Slov. Doma«, ker ima tako brihtne dopisnike. Ta listič je moral v svoji let. 22. in 24. št. priobčiti za poskušnjo tri popravke. Učinkovalo je, kakor bi toča pobila večletni liberalni trud. Silno sem jih razvnel. Zato je listič v 25. številki dosegel rekord osebne častikraje, ker je gotovo računal na to, da takega »glasila« ne bom maral spraviti pred porotnike. Čestitam uredništvu, ker se mu je posrečilo svoje čitatclje nafarbati tako, kakor zaslužijo in potrebujejo! Upam, da noben član rodbine P. tu ni prizadet, zato molčim, ker bi zadeva lahko postala gosp. učitelju P. neprijetna. Če bi tudi ne bilo nič pretiranega, vendar vsak ve, da se nisem z nikako pogodbo kcf-mu zavezal, da bom pripadal liberalni stranki. Če bi to storil, potem bi postal v njih očeh čez noč kremenit značaj, magari, če bi samo doma sedel, denarje štel, jedel in pil ter se ogibal ljudi. Kdor je videl »Slov. Dom« od 21. junija, naj pomisli, če pot z Vač na Sv. Planino ne drži skozi Čemšenik ali Gam-berg. Kdo je še z Vač na Sv. Planino šel mimo moje rojstne hiše v Brezju? In če še misli, da liberalcu sme le eno besedico verjeti, naj vpraša mojega očeta in mater, kadar prihajata k meni na Vače, če je le ona pičica res, kar o naših družinskih razmerah pišejo liberalci. G. Ivan Taufar, posestnik ap-nenic v Zagorju ob Savi, je v »Slov. Narodu« z dne 25. junija, št. 143 zapisal: »Na vse drugo pa ne odgovarjam, ker takim ljudem, ki vedoma lažejo, ni vredno in tudi ne častno odgovarjati.« Te besede naj si zapomnijo tudi naši liberalci. — Fran Majdič, beneficijat.
d žužemberk. Naša požarna bramr: ba, ki je bila zadnji čas, kakor je pisal
82
Ribnikar v »Narodu«, liberalna, je iz dihnila za — šnopsom. Na zadnjem občnem zboru, na katerem je imel glavno besedo negasilec Ribnikar, sta odstopila načelnik in tajnik ter ni hotel noben drugi prevzeti teh mest, na kar se je društvo na veliko veselje Ribnikarjevo razšlo. »Narod« je pisal neresnico, da so društvo uničili klerikalci, češ, da so ga tožili pri deželnem odboru in vsled tega ni dobilo zapro šenc podpore. Nam se je precej zdelo da je to lc grda hujskarija, ker smo imeli društvo vedno za nestrankarsko ki so ga vsled tega podpirali tudi naši pristaši in zavodi in se je naš gospod župan v resnici toplo zavzemal za podporo pri deželnem odboru. A naravnost osupnila nas je liberalna farba-rija, ko smo izvedeli pravi vzrok na-čelnikovega in tajnikovega odstopa. Pri zadnji občinski seji se je namreč pojasnilo, da je bivši načelnik požarne hrambe odstopil zato, ker mu župan ni mogel in ni hotel izposlovati žganjetoča, a deželne podpore društvo ni dobilo zato, ker bivši liberalni tajnik ni znal pravilno n a-rediti prošnje z a p o d p o r o. In potem naši liberalci, a še bolj njihove ljubeznive ženice liujskajo, da je kaplan kriv. Seveda, še pisati vas bo učil, pa šnopsarije vam bo odpiral! Smo pa že radovedni, kako se kaj pohvali naša trška posojilnica s takim tajnikom, ki še enostavne prošnje na deželni odbor ni znal sestaviti! Na vsak način pa bi bilo več kot sramotno, ako bi Žužemberk zavoljo par takih junakov ostal trajno brez tako potrebnega in koristnega gasilnega društva. Zato smo prav hvaležni našemu g. županu, ki se jc odločno zavzel, da požarno hrambo obnovi in je v ta namen izpo-sloval pri deželnem odboru tako visoko podporo, kakršne menda še ni dobilo nobeno drugo gasilno društvo. S tem je najlepše pokazal, kako klerikalci gasilstvu »nasprotujejo«. — Zajčkov ne bodo jedli naši liberalci. Taka reč je bila že skoraj pol leta naprej, kako bodo dobili vse love v našem okraju, a dobili so samo — dolge nosove. žužemberški, dvorski in smukar-ski lovi so se za mnogo višje cene podaljšali sedanjim zakupnikom, ajdovskega, ambruškega in zagraškega so po zdražili drugi, ki imajo korajžo tudi pri žepu, ne samo na jeziku, kot naši liberalci. Po »Narodu« so pisarili, da je dvorski lov vreden 400 do 500 K; pričakovali smo, da bodo vsaj tako visoko gnali ajdovškega, ki je še boljši od dvorskega. Toda že pri 200 kroncah so zadrgnili svoje suhe mošnjičke in kislih obrazov odšli. — Bobutovega Lojzeta sta lov in požarna bramba zanesla odločno na liberalno plat. No, pa srečno! Srce je imel itak že dolgo tam, sicer ga liberalci ne bi bili izvolili v odbor trške posojilnice. Saj je znano, da tam nobenega ne sprejmejo medse, če ni cementiran liberalec. V zameno zanj se nam obeta nov pristaš v osebi g. Jeršeta. Gotovo mora biti že zelo 72
»klerikalen«, če že v »Domoljuba« piše. Sicer je zaenkrat hvalil samo liberalno posojilnico, pa počasi pride že še drugo na vrsto, toliko bolj, ker bi mu takih »izjav« nikakor več ne svetovali, ker ž njimi le še bolj vzbuja našo radovednost, Za gotovo namreč vemo, da marsikje sodelujejo državni uradniki pri takih zavodih, zakaj bi torej ravno on ne smel? Tudi njegova izpoved, da je bil razven dveh let vedno v odboru trške posojilnice, bo težko spričala to, kar namerava. Ali ni bilo ta čas pone-verjenih v tem zavodu okolu 30.000 K? On seveda tega ni zakrivil, a tudi preprečiti ni mogel! Torej njegova navzočnost v odboru prav ničesar ne dokazuje. Zato naj pa take izjave opusti, pa nam raje pove, kdo je vendar našel milost v očeh njegovih bivših tovarišev v posojilnici, da so ga izbrali za njegovega naslednika. Tudi pričakujemo, da odslej ne bo le v »Domoljuba« pisal, ampak ga tudi naročil, da ga bo njegova dražestna hčerka brala v njegovi gostilni gostom namesto »Naroda« in »Slovenskega Doma«. To bo šele resničen dokaz o njegovi »izpreobrnitvi«.
Bosne in jc tam na mokrih prenočiščih izkupil prvo kal bolezni. Njegovega pogreba sc je udeležilo veteransko društvo v Idriji v izvanredni udeležbi z zastavo in načelnikom g. majorjem Fr. Kosom. Bil je ranjki poročnik veteranskega društva. Kot vojaku, ki je bil v vojski, so mu bile oddane ob pogrebu tri salve. Tudi domače gasilno društvo ga je skupno spremljalo kot člana k zadnjemu počitku. Načelnik veteranskega društva g. Franc Kos je postavil ranjkega v svojem nagovoru za zgled veteranom. Časten mu spomin!
Notranjske novice
n Bloke. Vas Studeno dobi svoje prepotrebno napajališče. Delo je razpisano do 5. julija t. 1. Vsa zgradba jo proračunana na 4627 K 90 vin. — Občinski lov, za katerega bi se imela vršiti 19. junija javna dražba, se je z dovoljenjem okrajnega glavarstva že poprej oddal dosedanjemu imejitelju g. Šauti, oskrbniku turjaške grajščine, za dobo deset let za letnih 600 K. Tudi za pretekli dve leti je dohila občina 550 kron za lov.
n Idrija. Poročil se je g. Ferdinand Rupnik z gospodično Antonijo Trolia, oba iz Marijine družbe. Posebno se še mora omeniti, da je ženin večletni abstinent ter je s tem dokazal tudi na svatbi, da se da tudi brez alkohola biti vesel in zadovoljen.
Idrija. »Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb« za naš sodni okraj je napravilo zadnjo nedeljo javno tombolo v Idriji. Razprodanih je bilo menda vseh 8000 listkov, posebno v Zireh so jih veliko pokupili. Ker ne bode treba plačati nič davka in so bili dobitki večinoma darovani, bode gotovo nad 1000 kron čistega preostanka. Mladina je imela posebno veselje pri klicanju številk in delitvi dobitkov, in res so večinoma šolarji zadeli. S kakim ponosom je nesel živega prašička domu, drugi pozdravil domače z dobljenim kozličkom! Ker je bilo vreme zelo ugodno, je bila tudi udeležba zelo živahna in obilna.
n Iz Spodnje Idrije. Umrl je 25. junija Anton Sever, hišni posestnik in rudar, poznan kot blaga duša, mož krščanskega značaja. V svoji mladosti se je udeležil kot čvrst fant zasedanja
Telovadni odsek »Orel« v črnem vrhu nad Idrijo vabi na veselico, ki jo priredi v nedeljo dne 6. julija ob 4. uri popoldne pod kozolcem gospe Ivane Rudolf. Poleg drugih točk jc na sporedu prelepa Anton Medvedova narodna igra »Četrta božja zapoved«.
Predstava v Boštanju. Igri »V tem znamenju boš zmagal« in »Oh, ta Polona« sta se 22. junija prav dobro obnesli. Zlasti druga je gledalcem vzbudila splošno vcsclost in smeh. — Ker se jih pa ta dan vsled slabega vremena mnogo ni moglo udeležiti, se bosta igri ponovili, in siccr v nedeljo, dne 13. julija ob pol 4. uri_popoldne. To pot bo cena znižana: prvi sedeži po 60 vin., drugi po 40 vin., stojišča po 20 vin. —< Dobiček se uporabi za nabavo ljudsko knjižnice.
n Orli v Knežaku. Nekaj izvanred-nega je bilo pri nas 22. junija. Prvič so nas obiskali bratje Orli. Škoda, da je bilo vreme tako neugodno, da niso mogla naša dekleta, ki so bila za sprejem pripravljena, Orlom napraviti takega sprejema kot bi bile rade. Pa Orel ne ljube parade, ampak delo. V veliko veselje je bil vsem domačim nastop Orlov. Čudili so sc, kako se morejo domači kmečki fantje tako izuriti. Glavno zaslugo pri telovadbi ima brat Slavko Zaje iz Trnovega. Čast mu, ker se toliko trudi za našo mladino! Sedaj bodo, menim da, tudi navadni ljudje spoznali, da je še kako drugo veselje kot balin in kričanje. Navdušeno besede je govoril g. zagorski J. Baloh. Posebne zasluge pa si je pridobila go-spica učiteljica Cigoj, ki je z velikim veseljem in tudi žrtvijo sodelovala. Za Knežak je veliko, da se v naše vrste sploh upa stopiti kaka učiteljica. Dekleta so igrale svojo igro lepo, le žal, da ni bilo tistega miru, kot bi bilo želeti. Ko je ljudstvo videlo to lepo edinost med duhovščino, uradništvom, nadučiteljem, ki je prišel iz Košane, in ljudstvom, tedaj je vzdihnilo: zakaj ni v Knežaku tako? Potrpiirio. Prihodnjič bo javna telovadba v Zagorju. Na zdar!
Orli v Naklem. Tombola. Naklo. Tombolo priredi prostovoljno gasilno društvo v nedeljo, 6. julija, popoldne; pričetek ob pol 4. uri v gostilniških
prostorih g. Marijo Korončan. Tombola so vrši, ako lo nc bo prehudo deževno vreme. V slučaju malega dežja se prireditev vseeno vrši, ker so gostilniški prostori dosti veliki. Mnogi nastopi našega prostovoljnega gasilnega društva se priporočajo domačinom in okoličanom v podporo in obilno udeležbo tombolske prireditve. Dobiček je namenjen za »Gasilni dom«, ki ga je društvo sklenilo prihodnje leto graditi. — ,V nedeljo, 13. julija pa priredi okrožje »Orla« k nam okrožni izlet. Popoldne je skupna služba božja, potem okrožna seja, nato na prostem pred cerkvijo govor: »Orlova organizacija in letošnji katoliški tabor v Ljubljani«. Po govoru telovadske vaje.
Politične strufe 19. stoletja.
(Konec.)
Leta 1859. je postala žc Rumunija samostojna država, samo Bolgarska je zdihovala pod turškim jarmom ilasi si je poskušala v neštetih bojih pridobiti narodno neodvisnost. Šele po rusko-turški vojski leta 1877. je tudi ona dobila svobodno državo.
Vso okrog sc jc torej narodna misel kazala kol državnotvorna moč, samo Slovenci nismo ničesar dosegli, niti tega, da bi sc vsi združili v eno deželo avstrijske monarhije.
Misel združene Slovenije, ki se jc bila leta 1848. pojavila s tako silo, sc jc zopel umaknila deželni avtonomiji. Vzrok jc bil, ker so se Slovenci preveč ozirali na Čehe, pri katerih so bile razmere popolnoma drugačne kot pri Slovencih. V čeških deželah so Nemci v manjšini, tako da jih Cehi lahko preglasujejo. Na Štajerskem in Koroškem pa so Slovenci v manjšini, da so izročeni Nemcem na milost in nemilost. Dobro je samo za Kranjce, ki imajo čisto slovensko deželo razen par tisoč Nemcev-
Drugi vzrok pa je bil, ker Slovenci niso upali, da bi prodrli s svojimi zahtevami pri vladi, ki se jc bala prevelike slovenske moči.
Velikih misli tedaj ni bilo, pač pa sc jc dosti storilo s podrobnim delom. Ustanavljali so čitalnice po letu 1860, ko jc prinesla italijanska vojska tudi avstrijskim narodom več svobode. Ker so videli, da čitalnice po mestih dobro uspevajo, so jeli ustanavljati za nižje ljudstvo bralna društva, ki so zanesla težnje po narodnih potrebah tudi med priproste sloje. Take čitalnico so se ustanovile po vseh večjih mestih, v Ljubljani, v Celju, v Celovcu, v Gorici in Trstu, ter tako zanesle željo po izobrazbi in ljubezen do domačega jezika po celi domovini. Sploh imamo v teh časih najlepše pojave narodne zavesti in navdušenosti. Niso vedeli., kaj naj store, ker je manjkalo prave, globoke izobrazbe, a vse je govorilo in delalo navdušeno za domovino. Žali-bog so se ozirali samo na meščanski
stan, kajti priprosti narod ni vedel dosti od tega.
Najlepši pojavi to dobe so bili narodni tabori v letih 1868—70. Bili so to shodi pod milim nebom (po češkem vzoru), na katerih so navdušeni govorniki razlagali ljudstvu pomen nove dobe in ga navduševali za narodno idejo. Tukaj je zopet nastopila želja po združeni Sloveniji, ki se jc bila v začetku šestdesetih let umaknila iz površja. Toda zadnjikrat jc bila tu navdušenost za skupno delo, pa samo navdušenost, kajti na tihem sc je že pripravljal razdor. Ni bilo več skupnosti načel. Po letu 1870. se je ta razlika tudi javno pokazala v vseh slovenskih deželah, izvzemši Koroško, kjer je bilo tudi nadaljnje delovanje skupno.
Ta pojav sc kaže tudi v časopisju tc dobe. Na Kranjskem je urejeval Bleiweis »Novice«, ki so se držale načela: »Vse za vero, dom, cesarja«, torej narodnost na podlagi katoliških načel. Na Koroškem je deloval v tem zmislu Einspieler, ki je pozneje ustanovil tudi politični list »M i r« leta 1882., ki izhaja še sedaj kot katoliško glasilo koroških Slovencev.
Najvažnejše pa jc gibanje štajerskih Slovencev. Bleivveisove ideje je zastopal časopis »Slovenski Gospodar«, ustanovljen leta 1867., ki je še danes glasilo katol. slov. stranke. A že leta 1868. se ustanovi »Slo venski Narod«, ki je jel zabavljati proti ponižnemu Blcivveisu in poudarjati samo narodno stališče. Tu so bili prvi začetki liberalizma, ki ni hotel ničesar vedeti o katoliških načelih v politiki. To nasprotstvo se polagamo razširi po vseh slovenskih pokrajinah, zlasti po Kranjskem in Goriškem, kjer je zastopal Andrej Marušič Bleivveisova načela.
Tako so žc v tej dobi kali needi-nosti, žc tukaj je izvor poznejših političnih stravk. V dobi taborov vzplamti šc enkrat misel skupnega narodnega delovanja; a ko so jeli to uresničevati, so videli, da to ni mogoče, čc načela niso skupna. Tako nastopi poslej ločitev duhov tudi v javnem življenju, ki se je dosedaj kazala samo natihoma.
IV. Najjmovejša doba (1870—1S10).
Po porazu Francozov jo bila Nemčija najmočnejša država v srednji Evropi in kot taka je tudi najbolj vplivala na ostali evropski razvoj.
Strahovite množine denarja, ki so ga morali Francozi Nemcem plačati kot vojno odškodnino, niso prinesle večini tistega blagostanja, kot so ga pričakovali. Treba je bilo v prvi vrsti vzdrževati velikansito vojno silo, da so bili varni pred svojimi nasprotniki. Denar je koristil v prvi vrsti veleindu-slriji, samo bogatim slojem prebivalstva, nižje ljudstvo pa je prišlo v popolno odvisnost kapitala.
To je izzvalo odpor in je bilo ravno podlaga, da se je jel delavski stan organizirati. Dasi so bili predhodniki v tem oziru Francozi, kakor smo že omenili, vendar se začenja pravo življenje
socialne demokracijo šele sedaj. Ni bilo omejeno to gibanje samo na Nemčijo, ker v bistvu tega razvoja, kateremu je dal filozofično podlago Marks, leži, da ni samo za en narod, ampak za vse. Vso nižje ljudstvo celega sveta naj gre v boj proti kapitalistom. Zasebna last, kolikor jo ima kdo, se mora odpraviti. Nihče nima pravice, da bi kaj podedoval, ampak vse premoženje je državna last; država razdeljuje delo vs.akcmu posamezniku in ga tudi plačuje.
Ako primerjamo socialnodemokra-tično idejo z narodno, vidimo, da sta si v marsičem podobni, kakor se tudi razlikujeta. Demokracija hoče samo delavstvo privesti do moči, narodna ideja pa zahteva vse pravice samo za en narod, čeprav drugim škodi. To pa zato, ker nobena od njih ni hotela dosedaj kaj vedeti o katoliških načelih, ki so namenjena vsem narodom in vsem stanovom.
Kmalu se je razlila reka demokracijo preko Nemčije tudi v Avstrijo, zlasti po velikih mestih, kjer jc mnogo delavstva zbranega. Velik pomen pa je dobila šele, ko se jo vpeljala splošna, enaka volilna pravica.
Druga važna pridobitev je bila razvoj katoliške ideje.
Zapadne nemške države so bile po 1. 1870. zvezane s protestantovsko Pru-sijo, ki je kmalu napela vse sile, da bi si podjarmila tudi cerkvene oblasti. Hotela je nadzirati škofe in ves verski pouk. Posledica tega pritiska je bila, da so sc vsi katoličani združili v katoliški centrum, ki je še sedaj najmočnejša politična stranka. Bismark, ki je premagal Francoze, ni opravil v tem verskem boju ničesar.
Zgled mogočne nemške katoliške organizacije jc tudi v Avstriji vplival.
Liberalizem, ki je 1848. leta dobil duška, se je zlasti po 1. 1860. razširil mecl vsemi avstrijskimi narodi, zlasti ker se je od kraja zavijal v plašč svobode in bratske naklonjenosti. Zato krščanski možje sami niso bili na jasnem, kaj liberalci hočejo. Pa prehitro so morali spoznati, komu je svobodf namenjena.
Lela 1855. sc je sklenil konkordat, to je pogodba mecl vlado in cerkvijo, v katerem se je cerkev oprostila vladnega vpliva na svojo notranjo upravo. Ta mala svoboda pa je bila liberalcem trn v peti. Že 1868. leta so prisilili vlado, da je še to vzela; še hujši boj se je začel, jco je Vatikanski cerkveni zbor proglasil leta 1870. papeževo nezmotljivost za versko resnico. To in pa istočasni dogodek, da so papežu Italijani vzeli njegovo posvetno državo, je katoličanom odprl oči, da so izprevideli, kam pelje pot. Žalibog so bili najugodnejšo priliko že zamudili, kajti liberalizem je bil žc na vrhuncu. A katoliška ideja si je pridobivala vedno več tal in v začetku 20. stoletja je imela v parlament tu večino.
Najvažnejšo za nas je, kako smo Slovenci stali v tem boju.
Liberalizem je med nami najprej zatrosilo nemško časopisje v Ljubljani Zalo se je ustanovila leta 1869. Katoliška družba za Kranjsko, ki je imela namen javno širiti katoliško misel med Slovenci in zavračati nesramne napade nasprotnikov. Polagoma so se dvignili tudi slovenski libc ralci proti katoliški Blciweisovi stranki. Posledica toga razdora je bila, da so odslej zmagovali nemškutarji nad slovensko neslogo. Tedaj so v obrambo katoliških političnih načel ustanovili »Slovenca«, ker »Novice« niso bile kos »Slovenskemu Narodu«, ki se je 1872. lela iz Maribora preselil v Ljubljano.
Nemško-liberalna vlada v Ljubljani od 1870 -1882 je bila najžalostnejša doba v našem političnem razvoju. Kdor se je drznil le malo kritizirati nemške mogočnjake, je prišel takoj v zapor kot najhujši zločinec. Koliko je moral pretrpeti urednik »Brenclja« Alešovec, ki je neusmiljeno šibal ncmškutar.ško neznačajnost! Pač je padel lela 1883. nemški liberalizem na Kranjskem, ko sta se obe stranki združili, a poslej dvigne glavo slovenski, ki sc jc bil pod plaščem narodnosti razširil že po vseh trgih in mestih.
A tu nastopi v boju za katoliška načela dr. A n (o n M a h n i č , čegar šestdesetletnico ravno letos obhajamo, ki je prinesel pravega duha v katoliško gibanje. Brezobzirno jc razkrival skrivne nakane nasprotnikov, ki se hočejo polastiti cerkve in šole, in poživljal slovensko duhovščino, naj trdno organizira nepokvarjeno katoliško ljudstvo, kamor liberalizem še ni raztegnil svojih mrež. V načelnem boju se liberalni prvaki niso mogli ž njim meriti, pač pa so joli poslej še hujše zasramovati duhovščino, ki se je zvesto oklenila njegovih misli. Nič ni bilo čudnega, da jc zmagal Malinič s svojim dalekosež-nitn pogledom, medtem ko liberalci niso znali drugega kot blatiti posamezne osebe. Najlepši uspeh njegovega truda za krščansko-demokratično idejo je bil prvi slovenski katoliški shod leta 1892.
Pač so imeli liberalci še vlado v svojih rokah, a to je bil žc začetek konca njihove slave. V kratkem času so bile vse slovenske pokrajine organizirane v smislu katoliških načel. Tudi liberalci so poskušali dati svojemu programu boljšo podlago, toda kljub temu ni storilo njihovo časopisje drugega kakor da je blatilo duhovščino, ki je največ storila pri narodnem delu.
Katoliška stranka dobi v šuster-čišu načelnika, ki dvigne politično organizacijo na vrhunec, kakor je že prej dr. Krek razširil gospodarsko organizacijo med Slovenci.
Zadnja važna stopnja v tem delu je bila ustanovitev Vseslovenske Ljudske Stranke leta 1909. Tako se sedaj šele uresničuje program .Zedinjene Slovenije, ki je mamil Slovence že leta 18-18., pa ga je vladna sila pokopala.	~ •
52
Razen liberalne in katoliške ideje se je šc marsikako gibanje pojavilo, toda omeniti jc treba le pojav socialne ideje, ker drugo jc še popolnoma nejasno.
Socialni demokrati so se jeli gibati žc v osemdesetih letih, a kmalu je vse zaspalo. Delavsko vprašanje je zopet oživelo po I. katoliškem shodu, ko je jel dr. Krek organizirati delavstvo na lcatoliško-socialnih načelih. Tako so se zganili tudi socialni demokrati in 1896. leta sc je osnovala zveza jugoslovanske demokracije. Na Slovenskem je njeno glasilo »Zarja«; katoliški socialisti so prej izdajali »Slovenski list«, v. novejšem času pa »N a -š o M o č«.
To je kratek pregled političnega gibanja: da smo bolje razumeli naš razvoj, je bilo treba poudariti izvor ideje, ki je tudi pri nas prodrla. Videli smo, da smo Slovenci vedno bili daleč odzad za drugimi, vedno za deset, dvajset let, a baš v najzadnjem času smo storili take korake, da gremo pogumno, ramo ob rami drugih narodov, ki so imeli kralje, države, česar ni bilo pri nas nikoli. Vedno so bili Slovenci razkosani, kot so naredile ž njimi tuje oblasti, da bi jih lagljc obvladale; sedaj izginjajo meje; Slovenec na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem bo slal v boju za ista načela v skupnih vrstah, kajti le v slogi jc moč.
Dosli jc še dela, o žc zdaj moremo reči, da ga ni naroda v Avstriji, ki bi imel tako dobro politično in gospodarsko organizacijo kot Slovenci.
Avstrijski špioni v Puliu.
Preteklo soboto popoldne je prišel v Pulj nenadoma poštni ravnatelj Pa-taj iz Trsta in več policijskih agentov. Šli so naravnost v poštni urad poleg »Narodnega doma« in poštni urad takoj zaprli. Uradnikom in uslužbencem so ukazali, naj takoj zapuste uradne prostore in se odstranijo. V poštnih prostorih so napravili preiskavo in aretirali nadpoštarja Nikoliča. Poleg tega so zaprli tudi lastnika hotela »Austria«, Ivaniševiča. Policijska komisija, kateri je bilo podeljenih tudi nekaj častnikov, je oba aretiranca zasliševala celo noč do nedelje zjutraj. Pri nadpoštarju Nikoliču so našli polno obtežilnih in sumljivih stvari. Oblast je prišla na sled neki vohunski in veleizdajalski družbi, ki je izroče-vala načrte avstrijske armade. V zadevo je zapletenih še več drugih oseb, med njimi baje tudi več vojakov. V nedeljo je policija aretirala še več drugih oseb, vondar noče policija niti imen izdati. Zaprli so med drugimi tudi vojaškega narednika Šmuca in njegovega brata, ki služi istotako v Pulju pri vojakih. Pravijo, da leti sum tudi na tretjega brata, ki je v službi puljske občine. Narednik Šmuc je živel silno
potratno in lahkomišljeno. Marsikak večer se je bahal s slotakom, od kate-roga mu ni ostalo ničesar. Začeli so ga kmalu sumiti, a on se je izgovarjal, da ga podpira njegova bogata znanka. To je bila seveda laž. Šmuca so neki aretirali ravno ko se je pripeljal z avto-mobilom pred vojašnico. Vso zadevo preiskuje vojaški sodnik, ki jc prišel iz Gradca.
Odgovorni urednik F. Kerhne.
Skrben delavec
katerega pridobnina se mora obdržati vedno v enaki višini, mora paziti, da njegova sposobnost v pridobivanju vsled bolezni nc preneha. Ker je pa vsak izpostavljen prepihu, mrazu, mokroti in drugim škodljivim uplivom, mora skrben človek imeti v hiši vedno lepo dišeči rastlinski esenc-fluid z znamko „Elzafluid", da si v slučaju ncvralgičnega obolenja na obrazu, glavo- in zobobola, ali trganja v ušesih takoj odpomore. ltavnotako olajša bolečino pri revmi in skrni-nastih boleznih. To ni samo reklama, ampak od mnogih zdravnikov pripoznano.
12 steklenic tega neobhodno potrebnega vzdrževalca zdravja pošlje poštnine prosto za 5 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzutrg št. 10 (Hrvatsko).	Ka —--
M Dobre knjige tM
a x[ocacx □ naGcacncococooaoooocaocinDnoconnnnnnrnocn,., 'opook J —/^DRLK.tvs—iooacutuoocaauounDoacaaaaacaLoanaoaacoaDai-_-<.'r)CDct^
Pavel Novak: Nemščina brez uči
iclja. I. del: Nemška slovnica za samouke. II. del: Slovensko-nemški razgo^ vori v vsakdanjem življenju. V Ljubljani, 1913. Založila »Katoliška Bukvama«. Cena vsakemu zvezku
1	K 20 vin. Oba dela skupaj vezana
2	K 80 vin. — Dijaški list »Mentor« piše: »Knjižici sta namenjeni v pr\i vrsti samoukom, seveda takim, ki so si v ljudski šoli pridobili osnovne slovnične pojme. Brez teh se tudi samouk ne more nobenega jezika vsaj približno pravilno naučiti. Dclcc bo torej zelo dobra pomoč pri pouku nemščine v izobraževalnih društvih, v telovadnih odsekih itd. Posebno veliko praktično vrednost ima drugi del: Razgovori. Tu so zelo spretno sestavljeni pogovori v navadnih položajih vsakdanjega življenja: Pozdravi, o vremenu, o času, o jedi in pijači, v gostilni, na železnici... Za naše mladeniče, ki gredo v tujino, dobrodošel pripomoček. A tudi učencem višjih ijudskošolskih in meščanskih nižjih srednješolskih razredov in dijakom nižjih srednješolskih razredov praktično knjižico zelo priporočamo, —> recimo kot počitniško zabavo.«
Molite bratje. Molitvenik arskega župnika bi. Janeza Vianeja. Z velikim tiskom. Cena z rdečo obrezo 1 K 20 vin., z zlato 1 K 80 vin., v šagrinu 2 K 40 vin* — Ta molitvenik obsega zelo lepe mo^ litve ter je radi velikega, razločnega: tiska priporočljiv posebno za slabovidne. Odlikuje se tudi po zelo priročni žepni obliki.
Smešnice.
/Ročno. Dva kmeta se kregata in pri tem drug drugega pretepata. Eden gre tožit. Sodnik naroči županu, naj to stvar ročno uredi. — Župan gre poprašat učitelja, kaj pomeni beseda: ročno. Učitelj pravi: »To že beseda sama povž: z rok 6!« — Župan torej ne poraišlja dolgo; dd vsakemu kmetu gorko zaušnico — in stvar je ročno izvršena.
Človekoljubnost. Korporal: »Kakor veste, mora biti vojak v vojski ves drugačen; ne sme pa pozabiti človekoljubnosti. Kaj bi vi storili Smole ce bi pregledovali čete in bi pri tem zapazili za zidom dva sovražna vojaka, ki pijeta?« — bmolč: »£ njima bi pili«	.
Pred poroto. Predsednik: »Zatoženec, ali imate 5e kaj opomniti, ali prepuščate vso stvar gospodu zagovorniku?« — Zatoženec: »Prepuščam vse svojemu branitelju, kajti med obravnavo sem se prepričal, da je on še bolj premetžn kot jaz!«
Velika usta. (V pisarni.) Kmet: »Dober dan, gospod tajnik!« — Nič odgovora. Ponavlja še dvakrat. Zdaj se oglasi tajnik: »Zlomka, ali ne vidite, da kadim!« — Kmet: »Ja, gospod tajnik, jaz sem mislil, kdor ma tako široka usta kakor vi, da lahko kadi in govori!«
SKRIVALNICA.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 25. junija: 70, 66, 3, 19, 71. Gradec, 25. junija: 36. 45, 19, 49, 77. Line, 28. junija: 31, 87, 57, 64, 58.
■ ;
Kje je vendar vodnik ostal?
Mnenje gosp. dr. O. Linder-ja
v Gradcu.
' Gosp. J. Serravallo
Trst.
vaš izdelek železnato vino kina Serravallo je svetovnoznan in gotovo ne rabi priporočil. Izkušnje, katere sem jaz imel z njim, potrjujejo v polni meri njega zasluge, radi katerih je pohvaljen po- pravici od največjih zdravniških kapacitet.
Gradec, 6. junija 1911., - -
Dr. Linder.
Gospodinjite najceneje
ako se poslužujete k pripravi Vašega zajutreka, malice ter večerje zrnati kavi podobnega „pravega :Francka: z kavi-nim mlinčkom".
In zakaj?
Ker »pravi :Franck"
poseduje blagovonjav okus, ki povzdiga vonjavo zrnate kave ter je pritem vendar najcenejši, ker je najizdatnejši kavin pridatek.
»mp 67/25.645
K
Vam plaeBm, akoVaaihkur-Jlli oies, bra-davic in trde kože tekom 3 dni bolečin no odpravi moj uničovalee korenin Rla-mazllo. — Cona lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 337
Kemeny (Kaschau) I.
Poštni predal 12/161 Ogrsko.
Na stotine ostankov platna in modnega blaga za moške in ženske obleke se bode razprodajalo zdaj po sezoni
Zahtevajte torej v lastnem interesu. vzorce . in .seenamke ostankov od I. šlezijske raz-pošiljalnice platna
..SUDETIH"
jagerniiorl it. 42, avstr. Slez
DOLGI OSTANKI
perila zajamčeno pristno barvanega, in sicer: kanafasa, cefirja, platna rumburške tkanine, modrotiska, flanele, barhenta, nankinga, dilena, satina, griseta in drugih za vsako rabo primernih ostankov razpošilja 49—45 m proti povzetju za K 12*— tkanilnica za platno ANA MARSIK, Češka Čerma 80, Nachod. Dolgost ostankov naj so pri naročilu naznani. 1 ducat belih plat. šakat brisač 50-110 za K 7--.
Pri lišaiih
vseh vrst, posebno pri mokrih in suhih ItSajlh, kakor tudi pri prhljajih nedosežen nadalje pri vseh Izpuščajih, hae-morrhoidah,cclo pri naj bolj zastaranih slučajih, kjer so odpovedala vsn doslej vporabljana sredstvo, lekarnarja 3411 Staudcr
gotovo pomaga Zdravi sc z Euzemo brez motenja poklica. Zavarov. s patent. 111.365. Cena
5 kron. Pušica za poskušnjo
3 krone. Pristen le iz Hoth-ove lekarne Kaufbeuren
D 35. bav. Allgfiu. Številna zahvalna pl-smaozdravljenih, posebno takih, ki so vpo-rabljali leta vsa mogoča mazila brezuspešno.
Avtomatična pasi! -si
Za podgano K 4—, za miši K 2-40, ujamo boz nadzorstva do 60 kom dov v eni noči. Ne zapusto nobenoga smradu in so zopet samo nastavijo. Past za ščurke edina to vrsto, na katero so ujamo na tisočo ščurkov v oni noči, & K 2-40. Povsod najb. uspob. Pošilja po povzotju Fran o Humann, Dunaj, 2. Bezirk, Aloisg-asae 3/23. Mnogopo-hvalnfh pisom. Prod man,] vrednimi ponarejanji so svari. V o. in kr. vojaških skladiščih v vporabi. Telofon 23446.	3702
PREKLIC.
Podpisani preldicujem besede, katere sem dno 29. maja ob priliki občnega lokal, ogleda radi neke meje v razburjenosti izgovoril proti Alojziju Stražar iz Podgorja št. 15.	2010
, V Podgorju, dne 24. junija 1913.
_Jože Špruk.
- Kovaško orodjeS =====
dobro ohranjeno, Skoraj novo, se proda po ugodni ceni v KršKem Šf. 7. — Pojasnila daje lastnik Franc Lopič. Kranl čt. 83. 1890
in Kanado
zložna, cena in varna
vožnfa s
CUNARD LINE ¥
Bližnji odhod Iz domače Iuke: Trsta: Saxonia 6./7., Panonia 20./7. 1913. Iz LIverpola: Campanija 20./7., 16./8.: Čaroma 19./;., 2G./8.; Mauretania 12./7., 9./8., 30./8.; Carmania 5./7., 12./8., 0./9., 18./10.: Lusitanija 2./8., 23,/8., 13./9., 4./10., 1913. Pojasnila in vožno karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškova ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega. Cena vožnji: Trst— New-York III. razred za one, ki potujejo v Kanado K 120— in za one v Združene državo K 140—, otroci pod 12 let K 70; povsod še 20 K za osebni davek.
3988/, 7
najprilinblfenejše odvajalno sredstvo
ra ureditev odvajanja in prepreSenJe zaprtja za odraslo in	™ "priporoS
moro, lagoden, siguren učinek, od zdravnikov najboljše preizkušeno m j i
1 puščica (20 sadnih konfitir) TX 1-30.
Varuite se prod manjvrednimi ponarodbami in zalitovajto Izroono 1. nth di pri glavnem založniku: C. BBADY, Duna I., heiscbmarkt vsesplošno znan pod imenom IjAX.LN.
LAXIGF,N. Dobi se v I»kar-2. V Nemčiji jo LAXIUEN
iz'tujega kraja sprejme takoj Jožef Vidmar čevljar, Slape št. 33, p. D- M. v Polm- -MM
PRODAJE MELISCU HIŠA'
ob deželni cesti, pripravna za gostilno, oddaljena četrt ure od kolodvora in 10 minut od župne cerkve, z gospodarskim poslopjem vred. Obe poslopji v najboljšem stanju. K posestvu spada njiva za 7 mernikov posetve, gozd m travnik. Posestvo so nahaja v Jarki vasi. Kupna cena 7000 K. Pojasnila daje g. Andrej Skulca, Potok 12, p. Straža, Dolenjsko.	1J|U
se da v najem na pet let; je edina v Jan tik cerkve in šole v Podgorjah v Rožu. Pekarna ie novo zidana z moderno opravo. V eč pove lastnik pekarne Matej Antonič, št. Jakoo v Rozu, Koroško.	19,4
v«w CERKOVNIK
prost vojaščine, želi dobiti službe pri fari ali pa v samostanu. Naslov pove uprava ..Domoljuba pod štev. 2005. (Znamka).
2005
Prada se o
jjlBBgSKBIlSSfll
v popolnoma dobrem stanju z velikim vrtom na prav prijaznem kraju blizu Kapiteljske cerkve in pošte, prav primerna za kakega g. duhovnika, pa tudi za malo gospodarstvo. Natančnejše poštno ležeče črka »A«, Novoraesto.	1
i silim
\\-kd .balkanske vojske jc ostala velika množina lepo /branega Arainier.o p istuobarvncga in ptalncga blaga v zalogi, ki sc razprodaja nt % pod tvorniško ccno: kanafasi, oltsfordi, ccfirji v A ^rajče, tudi za blnzc, nlodro-tikki 7 it oblnkc in predpasnike, viToni, ' platno, dilcui, br.sače. I • Razpošilja ■ 1H32
Lepoalovnl tsesetnik
H
Glesliiibol pri Novem Mostu ob Met., Češko.
Ostanki so dolgi i)—IS nt. Pri nrroCiiu i zav. se poSlje franko.
»5
slane za celo leto K 10 — Naroča se v Ljubljani.
Ruueite s firmo, -
izvršuje natančno po : naročilu :
: Katoliška: : tiskarna : v Ljubljani.
I Najboljše kose sedanjosti so in ostanejo
KOSE
z varstveno znamko „Tnrka"
katere sc pred vsemi drugimi odlikujejo s fino izpeljavo, posebno lahkoto m ne-dosežno rezjo. Dobivajo se v dolgostih:
cm 56, 61,_67, J2,_J^_
po K 2—	po K2-30.
pri F. S. škrabar v Kranjski gori.
Naročila Čez 10 komadov poštnine prosto.
Zanesljiva francoska (japonska)
se letos zopet dobi pri	1677
Viljemu Sleinherz-u v LjjuMjjani,
Dunajska cesta, Mathianovo dvorišče.
Kovčegi WINMLER.
1171
Najboljša svetovna znamka! Lični! Trpežni
Cene trez konkurence: Tovarna in špo-cijalna trgovina kovčegov, torbic in usnjene robe
Sli Josip IVinkler -m-m £ sinovi.
Ustanovljeno 1876.
Btraail., Ilimirol-liiorlnassc f/A.
tHinklerjevi nizki kovcetji od K 32 n. Točna otlpošiljalev. Ceniki- zastonj in l.iStnine proste.
Najcenejša in najhitrejša vožnja 50
je s cesarskimi brzoparniki ■ ; -Kronprinzessin Caciličt, Kaiser Wii!ieini ti., KronprinzWi!he!m.Kaise?Wi!he!ir derCrosse, Ceorfi Waschin<SSon, Prinz Sriedricli Wilhetm.
Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur
EDVARD TAVCA&, Ljubljana
Kolodvorska ulica št. 35, nasproti stari Tišlerjevi gostilni.
Najboljša češka tvrdka.
Geiio posteljno perje!
1 lt(| sivega,' rtohroga, skubljc-neja 2 K; DotiSega 2 R •Iti; prlma polbalaja 2 K Ko; belega 1 K; boleua puhati K 10; t ltq iirodnb finega, snožno-bolega, okutiljanoga O K '10, 8 K ; I lt'l puha b lr. 7 K; belega pilita i" It; najfinejši Inroni pult ta K. - Pri 5 kij so pošljo franko.
Dovršene
iz zelo (tostegn faeCen^ modreno,'belega "alt rumenega tankinn-bloqa I pernica IM cm dolgo, riti cm široka z 2 blazinama! vsX 80'™m dolga, 60 cni Sirokn uapo nicnn z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16 K; s polpnhom 20 K; s puhom 2'1K ,posamcznepernloe ltll, 12 K 11 n; lb K: blazine 3 K, 3 15 50, '1 K; pernico 200 cm dolge, '0 cm široke, K 13, l'i K 70, 17 K 8", 21 K: blazine Sočni dolge, 70 cm šlrilte, 1 K 50, 6 K 20, S K 7o; spodnjo pernice iz moCiteiia, pošasten' flradla, ieo cm loIge, 116 cm široke 12 K Ki, 11 K to. Pošilja proti povZe |it od K li višje tranko. Zameno dovoljeno, za nepovoljno denar nozo|.
Conik zastonj ln Tranko.	2201
S. BENISCH, v Dešenici štev. 71, Češko.
Samo enkrat v življenju!
50.000 spalisih odej »80 po K 1"95
za izvoz lin Balkan doloOeiic, ii j.ii a; radi vojno ltovnrnosti pridržnn«, «I.|J.|1I-<B|-.|, jy pristno hruško Himalaja-volne, it; okoli 200 cm dolg«, 130 cm Stroko, | i v krasmTn orlaStom melo-dcslim i i: » kriiMiimi barvanimi bordurami iraVirati! ' ( s« bodo samo šo krntek čas pro-ElSikiSiii; t dajali' za polovično tovarniško ^»ot«—T ceno po K 1 85 komad, 'lo ili-inaltiift spalno .»I«;« so vr. 'i. i	avnUrat tega acaar.io. m s«'!";"
-----------; pri nas po t ob KoiiAiicijotiolno ,,tz-
F-'!ijj kili oonab samo iloklor jo litij zaloBe-
1 koma,riliii.alajirsi.nliio odoio stane lo . . . . K 106
3 komadi Hinialaia spalnih odej stano lo . . • . K 6 /0 O komadov Himalaja spalnih oite, slano 1« ... K 11-ftninoprodujn pO i ovzrtjii
Ifl.Sv&lied?. lunal HI/2. Hiessgasso13-40*
II saaarBMalna dražba za aisjSiesiJe
| Ravnateljstvo: Dunaj I., Aspemplatz 1.
se priporoča za sklepanje zavarovanj na življenje, rente, doto in vojaško službo pod najugodnejš. pogoji in najnižjimi premijami
Stanje zavarovanj koncem leta 19)2: 400 .milijonov. Rezerve ;	.. 1912:
Glavno zastopstvo za štajersko in Kranjsko v Gradcu Jt, Schmiedgasse 40, kjer se sprej-mo vsak čas strogo reelni, delavni sotrud-
niki proti dobri plači. Nadzorstvo za Kranjsko: Ljubljana, Hrvatski trg 4.	36<
Naročajte ,.Domoljuba"!
Trajno delo
več sto delavcev in delavk
v starosti od 16. do 42. leta pri podjetniku
H. klimi premofloksp ? Trlio¥l!aSi, Stal.
Plača za moške na dan 3 K do K 3-30, v akordu tudi 5 K in več. Plača za ženske na dan 2 K do K 2-30, v akordu tudi 3 K in več.
Delo je zunaj in traja 10 ur na dan.
1093
vseh sestav, priznano delo prve vrste z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva torovsha orMovarnKlia družba
Ma z ome-
11, IHHU CdVttfU » HJ«it»»Bjtaii,
Ceniki zastonj in poštnine prosto