M A DM DO LJUČKA AKMNM.lj Mili K IM HA \J Ii ELÜVENiHÜ , 5TA1NO ¿LEDALliCE ZAKLJUČKA POHITITE, PRIČAKUJEMO VAS!!! Občina Trst in združenje Conai skupaj za ločeno zbiranje embalaže Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski dnevnik TOREK, 25. OKTOBRA 2011_ Št. 252 (20.267) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Zaskrbljujoči signali pred volitvami na Hrvaškem Rado Gruden Hrvaški predsednik Ivo Josi-povic bo v petek določil datum rednih parlamentarnih volitev v državi. Po vsej verjetnosti se bo odločil za 4. december, ki ga je predlagala vladna koalicija, nasprotna stran pa se s tem datumom v glavnem strinja. Volilna kampanja se uradno še ni začela, toda spopad za oblast poteka že dolgo. Vladajoča HDZ premier-ke Jadranke Kosor skuša storiti vse, da bi stranki povrnila izgubljeno zaupanje državljanov. Sedanja opozicija, ki bi morala po vseh napovedih, prevzeti oblast v državi, pa seveda na vsako potezo političnih nasprotnikov odgovarja z obrestmi. Toda ob tem, recimo normalnem dvoboju med desnosredinsko pozicijo in levosredinsko opozicijo, se pojavljajo tudi izredno zaskrbljujoči signali, ki lahko podobo Hrvaške pred skorajšnjim podpisom pristopne pogodbe z Evropsko unijo, do katerega naj bi prišlo nekaj dni po volitvah, močno umažejo. Nedvomno je najbolj zaskrbljujoča napoved, da bo nosilec vseh kandidatnih list Hrvaške demokratske zveze Slavonije in Baranje vojni zločinec Branimir Glavaš, ki prestaja osemletno zaporno kazen zaradi vojnih zločinov nad Srbi. Časniki in tudi Kosorjeva so dvignili glas, da je kaj takega nedopustno in nezakonito. Toda vprašanje je, kako iskreno je to razburjanje, če se HDZ Jadranke Kosor sklicuje na dediščino Franje Tudjmana in na svoje volilne shode vabi upokojene generale. Lovljenje nacionalističnih glasov tako z morebitno Glavaše-vo kandidaturo kot s koketiranjem z upokojenimi branitelji domovine je zaskrbljujoč znak, ki ga verjetno tudi v Evropi ne bodo mirno spregledali. italija - Novi varčevalni in razvojni ukrepi v slepi ulici Vlada zasedala, vendar ni nič sklenila Berlusconi: Nihče v EU drugim partnerjem ne more ničesar predpisati gorica - Na pobudo Sindikata slovenske šole O svetlih in temnih straneh vertikalizacije slovenskih šol GORICA - Kakšna prihodnost se piše slovenskim šolam v luči zakonskih odredb v okviru novih vladnih varčevalnih ukrepov? Ali je vertikalizacija šolskega sistema oz. ustanovitev večstopenjskih zavo- dov po zgledu italijanskega šolskega sistema koristna za našo skupnost, ali gre spet za novo izsiljevanje v kriznem trenutku? Na taka in podobna vprašanja so skušali najti odgovore udeleženci - ravnatelji, krajevni upravitelji in politični predstavniki - včerajšnjega srečanja, ki ga je v prostorih slovenskega šolskega središča v Gorici priredil Sindikat slovenske šole. Na 3. strani RIM - Premier Berlusconi je sinoči sklical izredno vladno sejo za odobritev novih varčevalnih in razvojnih ukrepov, ki jih EU zahteva od Italije za reševanje dolžniške krize. Toda vlada ni bila v stanju, da bi karkoli sklenila. Berlusconi je med drugim predlagal pokojninsko reformo, s katero naj bi upokojitveno starost zvišali na 67 let, toda Severna liga se je postavila ostro po robu. Nekateri že govorijo o možnosti krize. Berlusconi pa je v izjavi za tisk poudaril, da nihče v Evropi drugim partnerjem ne more ničesar predpisati, kot naj bi delali zlasti Francija in Nemčija v odnosu do Italije. Na 5. strani Tondo: Boj s krizo kot popotresna obnova Na 4. strani Pokrajina Trst za center v Bazovici Na 6. strani Nabrežina: 60 let doma Igo Gruden Na 7. strani V Burlu uspešno »zadržali« dvojčka Na 8. strani Področne analize pod drobnogledom Na 23. strani Požar uničil stanovanje v Štarancanu Na 23. strani nabrežina - Razširjena seja treh pokrajinskih svetov MARINI GH SKGZ: Namesto iskanja skupnih poti v manjšini razhajanja in polemike Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! TELEFON 040 412399 NABREŽINA - Slovenska kulturno-gospodarska zveza je na sinočnji razširjeni seji svojih treh pokrajinskih svetov v kulturnem domu Iga Grudna v Nabrežini ocenila politično situacijo v slovenski manjšini v luči splošne finančne in tudi politične krize. Predsednik Rudi Pavšič je priznal, da določene korenite spremembe v manjšini zaradi različnih gledanj v tem trenutku očitno niso možne, zato bo SKGZ skušala pre-potrebne spremembe izvesti skupaj s tistimi, ki se z njimi strinjajo. V času, ki bi zahteval čim bolj skupno pot, smo priča nepotrebnim polemikam, kot je tista o Primorskem dnevniku. Po mnenju SKGZ ne vodi nikamor niti polemika o imovini, o kateri je sinoči poročal Boris Peric. GANT CANADIEW^*^ WOOLñlCH Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču CEI1TRO REVISIOni Rpiano TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t, motorna kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. 2 Torek, 25. oktobra 2011 ALPE-JADRAN / new york - Volitve nestalnih čalnic Varnostnega sveta Maratonski dvoboj med Slovenijo in Azerbajdžanom Odločitev ni padla niti po enajstem krogu - Volitve so se nadaljevale pozno v noč NEW YORK - Slovenija in Azerbajdžan sta boj za sedež v Varnostnem svetu ZN v letih 2012 in 2013 nadaljevali še pozno v noč, tako da morebitne odločitve do zaključka redakcije nismo prejeli. V enajstem krogu je Slovenija prejela 82 glasov, enega manj kot v 10. krogu. Azerbajdžan pa je ponovno prejel 110 glasov, še vedno premalo od zahtevane dvotretjinske večine. Tudi v enajstem krogu je glasovalo vseh 193 članic Generalne skupščine ZN, a se je ena članica vzdržala. Za izvolitev je bilo v tem krogu potrebnih 128 glasov. Glasovanje se včeraj nadaljevalo po petkovih maratonskih devetih krogih volitev, ki niso dale odločilnega rezultata. Slovenija je v desetem krogu prejela 83 glasov oz. šest več kot v petkovem devetem krogu. Slovenski zunanji minister Samuel Zbogar je iz New Yorka preko Twitterja menil, da se trend obrača. "Ni še čas za predajo," je poudaril. Iz diplomatskih virov se je neuradno izvedelo, da nekaj zahodnih držav ne želi, da Slovenija odstopi od tekme. Na strani Slovenije je zanesljivo Francija, bile pa naj bi tudi ZDA. Za Azerbajdžan pa je močno lobirala Rusija. Glasovanje poteka toliko časa, dokler katera izmed obeh kandidatk ne zbere potrebne dvotretjinske večine glasov. To teoretično lahko pomeni tudi v nedogled, saj se ne Slovenija ne Azerbajdžan, tudi po enajstih glasovanjih ne mislita vdati. Med možnostmi, kako presekati gordijski vozel, je vdaja ene od kandidatk, pojav kompromisne kandidatke ali pa morda celo delitev mandata med državama, kar se je že zgodilo. Generalna skupščina ZN tudi po dvanajstih glasovanjih ni odločila zmagovalca ansa koroška - Kmetijstvo SJK hoče na volitvah vsaj 2 sedeža CELOVEC - Skupnost južnoko-roških kmetic in kmetov (SJK), kakor se na novo imenuje po deželnem zborovanju septembra v Bilčovsu, gre v kmečkozborske volitve 6. novembra letos s konkretnimi temami in jasnim cilji: krepitev narodnostno mešanega južnokoroškega prostora in osvojitev vsaj dveh mandatov v zbornici. To so na tiskovni konferenci v Celovcu poudarili glavni kandidati, zbornična svetnika Štefan Domej in Franc-Jožef Smrtnik ter Marinka Mader-Tscher-tou iz Slovenjega Plajberka kot tretja kandidatka na listi, ki se bo še posebej zavzela za interese kmetic. Kot je poudaril glavni kandidat SJK Štefan Domej, si je lista za volitve izbrala geslo »Mi za vas - skupno za naše podeželje«, glavne teme oz. zahteve SJK pa so manj birokracije za kmete in poenostavitev postopka za prejemanje podpor EU, krepitev Kmetijske zbornice - še posebno okrajnih zbornic -kot sodobne servisne ustanove v službi kmetic in kmetov, izdelava smernic o možnostih in perspektivah za prihodnost koroškega kmetijstva, krepitev pripravljenosti kmečkih podjetij za medsebojno sodelovanje ter skrb za okvirne pogoje, ki bi dali družinam in otrokom na podeželju občutek, da velja prav njim prihodnost. Drugi zbornični svetnik SJK in Železne Kaple Franc-Jožef Smrtnik pa se je zavzel za pravično rešitev problematike gozdnih pašnikov v Karavankah za male kmete in tudi za višje investicijske podpore za kmetijska in gozdarska podjetja, ki hočejo povečati proizvodnjo. Tudi izboljšanje pogojev za energetsko proizvodnjo za kmete je sestavni deli programa, s katerim hoče SJK pridobiti čim več volivcev in volivk iz dvojezičnega območja oz. južne Koroške na volitvah 6. novembra letos. Čim več kmetic vključiti v agrarno politiko pa je glavna zahteva Marinke Mader-Tschertou iz Slovenjega Plajberka kot tretje kandidatke na listi. Poudarila je, da se bo posebej zavzela za interese kmetic, saj razširjeno ime Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov odseva dosledno zavzemanje za enakopravnost kmetic. To je poudarila tudi Olga Voglauer, kandidatka SJK na petem mestu, ki se je na tiskovni konferenci tudi predstavila javnosti. Navzoč je bil tudi četrtou-vrščeni kandidat na listi SJK Franc Baumgartner iz Bistrice pri Šentjakobu v Rožu. (I.L.) promotur - Prenova uradov v Žabnicah Cilj je izboljšanje ponudbe Vsi»smučarski« uradi odslej v prostorih pod višarsko žičnico - V starih prostorih na Trbižu hotel? Vsi »smučarski« uradi Promotura bodo od letošnje sezone v poslopju ob spodnji postaji kabinske žičnice na Višarje Med nagrajenci tudi goriški novinar Andrej Černic PORDENONE - Včeraj so podelili nagrade Simona Cigana, ki nosijo ime mlade športne novinarke iz Porde-nona. V kategoriji raziskovalnega novinarstva sta slavila Valentina Bearzi (Telequattro) in Dario Furlan (Il Gaz-zettino), drugo nagrado pa si delita Beniamino Pagliaro (Ansa) in Sabina Capone (Messaggero Veneto online). Posebnega priznanja je bil deležen Andrej Černic, goriški sodelavec Novega glasa. Med športnimi novinarji je slavil Tommaso Botto (spletna stran Dovatu), posebno priznanje pa je prejel Roberto Vicenzotto. Datum volitev na Hrvaškem morda znan v petek ZAGREB - Hrvaški predsednik Ivo Josipovic je včeraj napovedal, da bo datum parlamentarnih volitev objavil verjetno v petek, takoj ko bodo na zadnji seji sabora razpustili parlament. Ponovil je, da se mu zdi 4. december, ki ga je kot datum volitev napovedala vladna koalicija, sprejemljiv. Josi-povic je dodal, da bo odločitev o datumu volitev sprejel v skladu s svojimi pooblastili po posvetovanjih s predstavniki parlamentarnih strank. Ljubelj zaprt zaradi skal na parkirišču ob cesti CELOVEC - Ljubeljska cesta (B 91) na avstrijski strani je od nedelje zvečer delno zaprta. V višini parkirišča soteske Čepe je namreč začel drseti zemeljski plaz, na parkirišču pred sotesko pa sta obležali dve mogočni skali, ki sta padli z bližnje kamnite stene. Cesta proti Sloveniji je zaprta in promet so preusmerili na predor Karavanke. Deželni geolog, ki je včeraj prispel kraj dogodka, je ocenil visoko stopnjo nevarnosti in odločil, da ostaja cesta zaradi nevarnosti nadaljnjega padanja kamenja zaprta. (I.L.) Italijanska lovca nad Slovenijo prestregla turistično letalo GROSSETO - Italijanska prestrezna lovca tipa eurofighter sta v nedeljo ob 13.15 poletela iz oporišča v Grosse-tu, da bi prestregla turistično letalo, ki je brez načrta poleta poletelo z letališča v Eisenachu v Nemčiji in brez radijske zveze s kontrolno službo vstopilo v slovenski zračni prostor. Kot je znano, za njegovo zaščito v okviru zavezništva NATO skrbi Italija. Kmalu pa se je izkazalo, da ni šlo za nobeno nevarnost, ko je nemško letalo vrste SR-22 pristalo v Splitu in je posadka pojasnila, da je pred tem prišlo do okvare radijskih naprav. TRBIŽ - Smučarji, ki se bodo to zimo podali na Trbiško, bodo deležni boljše logistične organiziranosti in imeli več prostora. V ta namen bodo prenovili stavbo kabinske žičnice, ki se od Žabnic vzpenja na Višarje. Za izvedbo del je na voljo dotacija v višini 200 tisoč evrov, ki je zagotovljena po poslovnem načrtu 2006-2010, zdaj podaljšanem še na leto 2011. »Povečali bomo število blagajn,« je pojasnil predsednik agencije Promotur Stefano Mazzolini, »tako da bodo smučarji v primeru vrste za nakup smučarske karte čakali na toplem.« Prenova sicer zadeva tudi zaposlene pri agenciji: »Ukinili bomo drugo pisarno na Trbiškem in zbrali vse naše zaposlene v Žabnicah, tako da bomo optimizirali prostore in logistiko, vsa naša ekipa pa bo na istem mestu,« je dodal Mazzolini. Dosedanjemu sedežu Promotura pri smučarski šoli Duca dAosta, ki ne bo več imel dosedanje vloge, pa bi po Mazzolini-jevih besedah lahko vdahnili novo življenje. »Stavba propada, stroški za ogrevanje so bili vedno višji, tako da ni imelo več smisla, da bi v njej še imeli svoje urade. Stavbo bi lahko prodali in neposredna bližina smučarskih prog bi lahko zamikala kakega investitorja, da jo spremeni v hotel,« je dejal Mazzolini. O tej ideji se je že pogovarjal s trbiškim županom Renatom Car-lantonijem in odbornikom za urbanistiko Iginom Cimentijem, ki sta pokazala precejšnje zanimanje, da pri tem pomagata. deželni svet - Šolska ekskurzija iz Slovenije Na obisku dijaki iz Brežic O delovanju in pristojnostih sveta, o vlogi avtonomne dežele in o Slovencih v Italiji jim je govoril Igor Gabrovec Brežiškim dijakom je o delovanju deželnega sveta spregovoril Igor Gabrovec TRST - Včeraj popoldne je bila na obisku deželnega sveta Furlanije Julij -ske krajine večja skupina bodočih maturantov Gimnazije Brežice (na posnetku), ki so spoznavali delovanje zakono-dajalne institucije. Dijake je sprejel deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki jim je orisal delovanje in pristojnosti Deželnega sveta ter vlogo dežele s posebnim statutom v okviru italijanskega političnega sistema. Gabrovec je brežiškim dijakom spregovoril tudi o aktualnih problematikah Slovencev v Italiji. / ALPE-JADRAN Torek, 25. oktobra 2011 3 gorica - Srečanje o vplivu varčevalnih ukrepov na ustroj šolske mreže Vertikalizacija šol? Cilj naj bo vsekakor kakovost Okrogla miza na pobudo Sindikata slovenske šole - Neenotna mnenja glede večstopenjskih šol GORICA - Želja, da bi na včerajšnji seji v slovenskem šolskem središču v Gorici prišlo do skupnega stališča glede kratkoročne prihodnosti slovenskega šolstva, je bila nekoliko utopična, soočanje pa je bilo po mnenju udeležencev kljub vsemu zelo koristno. Pobudo zanj je dal Sindikat slovenske šole v luči zakonskih odredb v skladu z novimi vladnimi varčevalnimi ukrepi oziroma njihovem vplivu na ustroj šolske mreže s t.i. vertikalizacijo slovenskih osnovnih in nižjih srednjih šol; na srečanje so bili vabljeni ravnatelji, krajevni upravitelji in politični predstavniki. Uvodoma je vodja Urada za slovenske šole Tomaž Simčič orisal julijski zakonski odlok, pravzaprav njegov 19. člen, ki zadeva šolstvo, in sicer ustanovitev večstopenjskih zavodov po zgledu italijanskega šolskega sistema (pri nas je tako že v Doberdobu, v Špetru, na Tržaškem pa pri Sv. Jakobu in Sv. Ivanu). V 4. odstavku zasledimo, da bodo od šolskega leta 2012/13 večstopenjske šole obvezne, v 5. odstavku pa beremo o dodeljevanju ravnateljev in tajnikov glede na število učencev. »Glede teh številk pa je tudi deželni odbornik za šolstvo Molinaro mnenja, da bo nad splošno normo prevladala tista specifična za slovensko narodno skupnost v Italiji, in sicer dekret 233/98, ki predvideva, da so slovenske šole izvzete iz splošnih parametrov, in torej da so lahko odprte tudi z manj kot 300 dijaki.« Tajnik Sindikata slovenske šole Jožko Prinčič je opozoril, da je treba čim prej ukrepati, čeprav se mnenja znotraj manjšine preveč krešejo, kot smo lahko brali tudi na straneh Primorskega dnevnika. »Bolj bomo složni, bolje bo,« je nagovoril prisotne. Edino pozitivno dejstvo je to, da se ne bo zaenkrat vertikalizacija dotaknila višjih srednjih šol, za vrtce, osnovne in nižje srednje šole pa naj bi bila slednja po zakonu edini možni šolski ustroj. Ravnatelji so se prvi oglasili in se spraševali, o kakšni samostojnosti lahko govorimo, ko z združevanjem šol grozi ukinitev ravnateljev oz. tajnikov. Osnovno vprašanje pa seveda ostaja, kaj lahko največ dosežejo, da bo pouk kakovosten, da lahko delajo, načrtujejo nadaljnje delo ter računajo na primerno število osebja. Predlog o večstopenjski šoli po zgledu italijanskega šolskega sistema prepričano zagovarja senatorka Tamara Blažina, saj gre za pozitivno nadaljevanje šolanja -od vrtca do nižje srednje šole, ki zagotavlja večjo povezavo med različnimi šolskimi stopnjami in nenazadnje učnim osebjem. Vseeno pa velja določene zahteve ponovno ponuditi deželnemu odboru, in sicer, da ohranijo večstopenjske šole av- tonomijo in svojega ravnatelja, ter da ostane število neučnega osebja nespremenjeno. »V tej fazi je pomembno, da deželni odbor podpira naše zahteve, ki jamčijo kakovosten sistem z vseh vidikov. Prilagajanje sistemu pa ne pomeni zapiranje šol, ampak le administrativno in učno združevanje.« Odnos z odbornikom Molinarom je pozitivno ocenil tudi deželni svetnik Igor Kocijančič, ki je napovedal, da si bo deželna posvetovalna komisija za slovenske šole prizadevala za sklicanje sestanka, morda tudi za srečanje z ravnateljico deželnega šolskega urada Danielo Beltrame, ali pa za poseg v Rimu, kjer je treba vedno znova opozarjati na pravice Slovencev. Da gre manjšino obravnavati s specifičnimi kriteriji, je bil jasen tajnik SSk Peter Močnik, ki je predstavljal deželnega svetnika Igorja Gabrovca in ki vertikalizacije šol ne podpira. Jasno je zahteval, da se o šolskem preustroju za mnenje vpraša tudi starše, učno in neučno osebje in ne le krajevne uprave. »Varčevanje namreč ne sme rezati avtonomije manjšine, ki je sredi državnega poloma žrtev izsiljevanja: treba ga je politično prekiniti, brez prilagajanj.« V imenu SKGZ je nastopil Livio Se-molič, ki je prav tako potrdil potrebo po upoštevanju specifike slovenskih šol, mimo torej veljavnih predpisov, ki številčno ne bi omogočali avtonomije nekaterim šolam. Zaustavil se je tudi pri vprašanju višjih šol in ugotavljal, da je treba najti skupni jezik, drugače smo šibki. Tudi Jelka Cvel-bar je v imenu SSO opozorila na potrebo po drugačnih, trajnih kriterijih pri upoštevanju slovenske šole (»nobeno prilagajanje trenutnim finančnim problemom«), ki bi omogočili zadostna sredstva za obstoj in razvoj. Nadja Debenjak pa je v imenu tržaške pokrajinske uprave ocenila, da okrog mize pogreša predstavnike občin, ki sodijo med protagoniste foruma, saj so tisti, ki nudijo storitve za šole. Številne prednosti vertikalizacije šolskega sistema je nanizala ravnateljica goriške večstopenjske šole Elizabeta Kovic. Da gre za dodano vrednost, za kvalitetnejše didaktično delo, za delo na kontinuiteti, ki vodi v rast šole in rast ljudi v njej, ter v povezanost, je ravnateljica potrdila tudi s primeri uspešnega nastopanja šole na širši ravni. Stoodstotne enotnosti stališč včeraj ni bilo, vsi pa so si bili le edini, da gre problematiko analizirati sistemsko, ta stališča pa naj potem zavzame deželna komisija za slovenske šole, naj izoblikuje razčlenjeno mnenje, ki bo vsebovalo vrsto zahtev ... Saj težave, ki nas žulijo, vsi predobro poznamo. (sas) Udeleženci včerajšnjega srečanja bumbaca MLADA LIPA HV- H4.T 1 Mlada lipa je antologija pripovedi iz Mlade lipe, priloge letošnjega Trinkovega koledarja, ki jih je dolga leta zbirala in zapisovala Bruna Balloch iz Subida v Terski dolini maribor - Fotografska razstava Andreja Furlana, Robija Jakomina in Viljama Lavrenčiča Trgi treh tržaških Slovencev Jutri odprtje v fotogaleriji Stolp na pobudo mariborskega fotokluba - Spremna beseda profesorja Claudia Dominija MARIBOR - V fotogaleriji Stolp v Mariboru (Židovska ulica 6) bodo jutri ob 19. uri odprli razstavo z naslovom Trgi tržaških fotografov Andreja Furlana, Robija Jakomina in Viljema Lavrenčiča. Razstavo, ki je bila med drugim že v Ljubljani, prireja mariborski Fotoklub. Spremno besedo v katalogu je napisal profesor na videm-ski univerzi Claudio Domini. Ideja, ki združuje dela Andreja Fur-lana, Robija Jakomina in Viljama Lavrenčiča, ni le konceptualno definiran prostor - trg - ki že zaradi svoje narave nosi v sebi močan simboličen in pripovedni element, temveč predvsem svobodno in namerno opuščanje fotografskih specifičnosti iz sredine prejšnjega stoletja (pomen kompozicije in oblik, chiaroscuro in obsesiven nadzor nad formo) v prid bolj ontoloških fotografskih specifičnosti, kjer je v osrčju izbranega komunikacijskega jezika sama referenčna narava fotografije, piše Domini. V treh avtorjih prevladuje hotenje po neposrednem zajetju svetlobnih zapisov ob neobremenjenem »kršenju« konven-cionalnih kompozicijskih pravil in ne pretirani skrbi za pravilno osvetlitev, nastanek morebitnih »napak«, za pronicanje svetlobe v sam fotoaparat in neusklajena barvna ravnovesja, beremo še v katalogu razstave. Edini poseg na grafičnih zapisih, zabeleženih na filmskem traku, je pri Furlanovih in Jakominovih fotografijah prenos v digitalni zapis in skromna, tisku podrejena, pospro-dukcijska manipulacija. Čeprav so avtorji uporabili različne tehnike fotografiranja in tiskanja svojih posnetkov, se vsi trije idejno umeščajo v zgoraj omenjeni koncept, meni Domini. ljubljana - Ustvarjalnost Slovencev iz videmske pokrajine Danes predstavitev zbornika Mlada lipa in katalog Besede na traku iz Rezije LJUBLJANA - Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Kulturno društvo Ivan Trinko prirejata danes v Prešernovi dvorani SAZU, v pritličju Novega trga 4, v Ljubljani ob 11. uri predstavitev dveh knjižnih izdaj Slovencev iz videmske pokrajine. Gre za delo Mlada lipa, antalogijo pripovedi, ki jih dolga leta zbirala in zapisovala Bruna Balloch iz Subida v Ter-ski dolini, in za knjigo Biside ta-na traku - Le parole su nastro - Besede na traku, ki jo je pripravilo Kulturno društvo Muzej rezijanskih ljudi, uredila pa sta jo Luigia Negro in Sandro Quaglia. Prisotni bodo avtorji in drugi sooblikovalci obeh del, prisotne pa bodo pozdravili tudi minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Boštjan Žekš, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Marko Snoj, predsednik Kulturnega društva Ivan Trinko Miha Obit in predsednica kulturnega društva Muzej rezijanskih ljudi Luigia Negro. Knjigi bodo predstavili Roberto Dapit z Univerze v Vidmu, Danila Zuljan Kumar z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SA-ZU in Matej Šekli s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Mlada lipa je antologija pripovedi iz Mlade lipe, priloge letošnjega Trinkovega koledarja. Dolga leta jih je zbirala in zapisovala Bruna Balloch iz Subida v Terski dolini. Knjiga vsebuje petindevetdeset zgodb iz življenja vasi Subid, med njimi jih je nekaj tudi v italijanski različici. Pripovedi govorijo o ljudeh, njihovih običajih in verovanjih. Z njimi je Bruna Balloch želela predstaviti del bogatega kulturnega in jezikovnega izročila te terske vasice. Antologija je izšla pri Kulturnem društvu Ivan Trinko v Čedadu, uredili pa so jo Roberto Dapit, Lucia Trus-gnach in Danila Zuljan Kumar. Knjigo Biside ta-na traku - Le parole su nastro - Besede na traku je pripravilo Kulturno društvo Muzej rezijanskih ljudi. Uredila sta jo Luigia Negro in Sandro Quaglia. Gre za katalog etnografske zbirke, za katero od leta 1998 skrbi omenjeno kulturno društvo v Poje v zaselku Bila. Knjiga vsebuje okrog 200 fotografij in 16 besedil, ki so nastala na podlagi intervjujev s starejšimi prebivalci vseh zaselkov doline Rezije. Zapisana so v krajevnem narečju, sledijo pa jim prevodi v italijanščino in knjižno slovenščino. Fotografije treh tržaških fotografov, ki bodo na ogledu v Mariboru 4 Torek, 25. oktobra 2011 GOSPODARSTVO kriza - Predsednik deželnega odbora Renzo Tondo na posvetu v Špetru »Tako kot po potresu, se moramo spet lotiti obnove« Odbornica Segantijeva podpisala konvencijo za kreditna jamstva majhnim podjetjem okusi krasa - Dobrote in fotografije pri Guštinu v Zgoniku Slike in okusi Nizozemske Večer Okusov Krasa s fotografsko razstavo Luke Vuga in Samuele Bandi iz krožka Trst 80 VIDEM - Predsednik Dežele FJK Renzo Tondo se očitno zaveda resnosti gospodarske krize, pred katero ni imuna niti Furlanija-Julijska krajina, saj je prepričan, da nas »čaka druga rekonstrukcija«. Za preseganje težkega trenutka, ki ga preživljamo zaradi močne gospodarske krize, se moramo zateči k nauku iz preteklosti, ga upoštevati in ga prenesti mladim rodovom, je dejal Tondo na nekem posvetu v Špetru. »Kot smo se izvlekli iz tragedije druge svetovne vojne in nato še potresa, bomo presegli tudi sedanje razmere, kajti v naši deželni skupnosti je povsod veliko energij in sposobnosti, da lahko vzpostavimo pogoje za zaupljivo gledanje v prihodnost,« je dejal Tondo. Druga svetovna vojna, partizanski boj in obnova po potresu so bili vezna nit Tondovega razmišljanja, ko je postavil vzporednico med sicer zelo različnimi situacijami, ki pa jim je bila skupna dramatičnost. Ljudje so vedno znali reagirati in preseči krize, tako kot bodo pustili za seboj tudi sedanjo. »Ravno v trenutkih težav se pokaže najboljša plat naše skupnosti. Zdaj potrebujemo kohezijo, pripravljenost na odpovedovanje, preseganje egoizmov in partikularizmov; znati moramo odpraviti z lokalizmi, ki niso nič drugega kot moderni egoizmi in korporativizmi,« je še poudaril predsednik Dežele FJK. Eden od načinov, s katerimi se deželna uprava odziva na krizo, je tudi skrb za konkurenčnost gospodarstva. Deželna odbornica za proizvodne dejavnosti Federica Seganti je medijem predstavila vsebino konvencije, ki jo je Dežela včeraj podpisala s konzorciji za kreditna jamstva. Sporazum zadeva upravljanje posebnega jamstvenega sklada, namenjenega majhnim in srednjim podjetjem. Sklad je delno financiran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (EFRD), upravljalo pa ga bo začasno združenje osmih deželnih jamstvenih konzorcijev Confidimprese FVG. Sklad razpolaga z dotacijo 22 milijonov evrov, od tega nekaj več kot pet milijonov iz EFRD, pet milijonov iz deželnega proračuna in 11,5 milijona državnih sredstev. Odbornica je ocenila, da bo sklad »aktiviral financiranja za približno 110 milijonov evrov«. »Po zaslugi tega instrumenta bodo lahko majhna in srednja podjetja računala na jamstva do 80 odstotkov bančnega posojila, s čemer bodo lahko financirala razvojne načrte, inoviranje proizvodov, podjetniško reorganizacijo, start up in rast proizvodnje. Ta način dostopa do kredita bo postal še posebno aktualen in dragocen s 1. januarjem 2012, ko bodo začela veljati pravila Basel3,« je opozorila Segantijeva. Z leve Marko Civardi, Mirko Sardoč, Paola Zivic, Samuela Bandi, Luka Vuga in David Danieli o.knez ZGONIK - V zgoniški gostilni Gu-štin so se z odprtjem fotografske razstave članov Fotovideo krožka Trst 80 Samuele Bandi in Luke Vuga nadaljevali letošnji Okusi Krasa, ki jih je v domači občini pospremil tudi zgoniški župan Mirko Sardoč. Številnim obiskovalcem je dobrodošlico zaželela gostiteljica Paola Zivic, sicer predsednica gostinske sekcije SDGZ, predsednik krožka Fotovideo Trst 80 Marko Civardi pa je predstavil avtorja razstave, odvetnika Luko Vuga, ki se že vrsto let ukvarja z amatersko fotografijo, in psihologinjo Samuelo Bandi. Par se je v začetku avgusta letos odpravil na dvotedensko potovanje po Nizozemski, kjer sta pridno uporabljala fotoaparat in v objektiv ulovila številne zanimive motive, od arhitekture do pokrajine in seveda tudi kulinarike. Vsaka fotografija predstavlja svoj okus. »Fotografije so žive in polne barv, zanimivi so detajli in igre svetlobe in sence,« je poudaril Civardi, ki je ljubitelje fotografije povabil na odprtja niza razstav v okviru Okusov Krasa. Na Posvet Nova energija za stara poslopja TRST - V veliki dvorani tržaške Trgovinske zbornice bo v četrtek ob 10. uri posvet o prenovi stanovanja oziroma hiše na učinkovit način. Srečanje z naslovom Nova energija za stara poslopja, na katerega je vabljena širša javnost, prireja tržaška zbornica s sodelovanjem Agencije za energijo FJK (APE). V ospredju razprave bo varčevanje z energijo in uporaba energije iz obnovljivih virov, govorili pa bodo strokovnjaki Fabio Dandri in Regina Ermacora (SAPE) in inženir Oscar Stuffer iz bocenskega studia Solarraum, ki je specializiran za re-strukturiranja z visoko energetsko učinkovitostjo. Izvedenci se bodo teme lotili na preprost in jasen način, svoja izvajanja pa bodo opremili s praktičnimi primeri. Prijave sprejemajo na okencu Trgovinske zbornice za energijo (ATBA, Ul. San Nicolo' 7/3. nadstr., tel. 040 6701212) ali po e-pošti sportello.ener-gia@astba,ts.camcom.it, spletna stran www.ts.camcom.it/altri-servizi. Podjetja iz FJK od danes na misiji v Južni Koreji VIDEM - Podjetniški sistem »made in FJK» se prvič predstavlja na trgu Južne Koreje. Gospodarsko misiji v azijski državi je organizirala in jo vodi vi-demska trgovinska zbornica s sodelovanjem ostalih deželnih zbornic. Obisk sodi v okvir projekta Proti novim linijam globalnega businessa, ki je sofinanciran po deželnem zakonu št.1/2005. Poslovnega obiska, ki bo trajal od danes do 28. oktobra, se udeležuje ducat podjetij iz različnih panog, v prvih dneh novembra pa bo sledila druga misija na ta azijski trg, ki bo namenjena vinogradniško-vinarskim podjetjem. V Seul so sicer danes odpotovali tudi predstavniki tržaškega pristanišča in družbe TMT, terminalista na tržaškem sedmem pomolu za kontejnerje, saj je tržaška trgovinska zbornica organizirala predstavitev pristanišča v korejski prestolnici s ciljem pritegnitve tovorov iz Severne Koreje proti EU oziroma vzhodnoevropskim trgom. Podjetniki vinarskega sektorja pa se bodo v Aziji mudili od 3. do 5. novembra. Najprej se bodo udeležili vinskega sejma v Hongkongu, nato pa se bodo dva dni mudili v Seulu, kjer bodo imeli organizirana srečanja s partnerskimi podjetji. temo oreha se v društveni gostilni v Ga-brovcu predstavlja Alenka Petaros, na Pesku pa se bo s fotografijami Od Istre do Devina predstavil Miloš Zidarič. Paola Zivic je gostom predstavila jedilnik z degustacij: sladkemu zelju, za-beljenem s panceto in teranom, je sledila mineštra iz buč in s skutnim žličnikom s šetrajem in ocvirki ter ajdovi rezanci z vrzotami in kraškimi siri. Krožnik Okusov Krasa je prašičji file s klobaso in krompirjem v kozici, menu pa zaokro-žajo odlični skutni štruklji z makovimi semeni in izabelino kremo. Zraven so ponudili Boletova vina in kruh pekarne Bu-kavec s Proseka. Po besedah lastnika pekarne Paola Bukavca proseška pekarna sodeluje pri Okusih Krasa že šest let in vsako leto postrežejo z raznimi novimi vrstami kruha. Tako so ponudili kruh z orehi, ocvirki, ajdov in bučni kruh, kruh iz pirine moke, krompirja idr. Letos pečejo kruh iz ekološko pridelane pšenice in polnozrnate moke, mlete v mlinu Žagar v Bujah v Vremski dolini. Okuse Krasa obogatijo tudi z odličnimi slaščicami, trst - Trg. zbornica Teden spravnega reševanja sporov v gospodarstvu TRST - Tudi tržaška Trgovinska zbornica tako kot druge zbornice po vsej državi je v teh dneh organizirala Teden konciliacije, katerega namen je sensibi-liziranje javnega mnenja o pomenu alternativnega, spravnega reševanja gospodarskih zapletov in konfliktov. Sprava v gospodarskih sporih predvideva, da se lahko državljan, podjetje ali ustanova za rešitev spora gospodarske narave obrne na posrednika in z njegovo pomočjo doseže sporazum z nasprotno stranjo. Prednosti tega alternativnega postopka sta hitrost in omejenost stroškov. Tržaška Trgovinska zbornica je marca letos na svojem sedežu in na tržaškem sodišču odprla okence za zbornično konciliacijo, kjer število vlog iz meseca v mesec raste, pozitivno pa se je končalo 70 odstotkov prijavljenih sporov. V slabih osmih mesecih (do 20. oktobra) je bilo vloženih 147 prošenj za rešitev spora, od katerih se jih je največ (31%) nanašalo na stvarne pravice, na drugem mestu pa so problemi v zvezi z najemom nepremičnin (19%). kot so skutni zavitek z Zidaričevo skuto in zavitek iz hrušk in grozdja. O povezavi Mediterana s severnimi predeli Evrope in trgovanju z mandelji in bakalajem je govoril predstavnik družinskega podjetja Bon Bon & Chocolate David Danieli iz Trsta. Podjetje, ki je razstavo dopolnilo z odličnimi konfeti (z okusom pomaranče, mandarine in limone), deluje že dvajset let in ima svojo prodajalno tudi v Gorici in Ljubljani. Večer je z zvoki kromatične harmonike zaokrožil Erik Kuret, pedagog na srednji šoli z glasbeno smerjo. Fotografska razstava bo v gostilni Guštin odprta do konca leta. Olga Knez okusi krasa Nekoliko drugače jutri pri Devetaku TRST - Jutri ob 20. uri bo »kraški večer nekoliko drugače« v Lo-kandi Devetak na Vrhu, ki pri Okusih Krasa sodeluje že od začetka in je letos edina gostilna z Goriškega, sicer pa sodelujeta tudi goriška pekarna Il Fornaio - Cozzutti Claudio in Sprejemni center Gradina z izleti po Krasu in s prodajo proizvodov. Na večeru pri Čotovih bo v gosteh pet vinarjev: Čotar z Gorjanskega, Zi-darich in Kante iz Praprota, Škerlj in Bajta iz Saleža. Tri kotičke bodo opremili hišna kmetija Devetak Sara z marmelado, Andrej Ferfolja iz Doberdoba s suhimi mesninami in Antonic iz Cerovelj z ovčjim sirom. Avguštin in Gabriella bosta ponudila svoj kraški meni, na mizi pa bo tudi Qubik kava. Že drugič prirejajo tudi fotografsko razstavo, tokrat Marka Vogriča, ki je prav Čuot'vim posvetil svoje črnobele kraške izreze. Kdor želi, lahko še rezervira (0481 882488), ali pa obišče gostilno tudi druge dni do 6. novembra. V Sprejemnem centru Gradina pa lahko ob vikendih dobite proizvode in se tudi udeležite ekskurzij po Krasu v nedeljo, 30.10. in 6.11. (ob 10. uri). V muzeju 1. svetovne vojne na Vrhu sv. Mihaela, na Debeli Griži pa najdete vodiče društva juli@est, ki prirejajo izlete po poteh in pomnikih »velike vojne«. (DD) EVRO 1,3S56 $ +0,4 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 24. oktobra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 24.10. 21.10. ameriški dolar 1,3856 1,3798 japonski jen 105,45 105,82 kitajski juan 8,8343 8,8120 ruski rubel 42,7205 43,0250 indijska rupija 69,0380 69,0240 danska krona 7,4452 7,4456 britanski funt 0,86910 0,86775 švedska krona 9,1065 9,1031 norveška krona 7,6915 7,7060 češka krona 24,982 24,993 švicarski frank 1,2280 1,2307 madžarski forint 297,40 298,46 poljski zlot 4,3739 4,3935 kanadski dolar 1,3938 1,3957 avstralski dolar 1,3320 1,3401 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3240 4,3304 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7047 0,7053 braziljski real 2,4650 2,4638 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,5253 2,5513 hrvaška kuna 7,4888 7,4775 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 24. oktobra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,24472 0,41556 0,60250 0,02000 0,04167 0,08667 1,367 1,584 1,785 ZLATO (999,99 %%) za kg 38.160,95 € +288,31 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 24. oktobra 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,40 IMTTTDCI IDADA 1 H/1 -1,80 -0 10 KRKA 1 1 IKA KOPER 53,50 +0,94 +1 29 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 8,62 175,00 165 00 +6,06 TELEKOM SLOVENIJE 63,89 +0,30 +1,17 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 14,75 AERODROM LJUBLJANA 11,31 DELO PRODAJA 21,00 rrm a v 11 -0,26 ISKRA AVTOELEKTRIKA KTDA BCM7 15,01 ") nn +0,21 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 4,21 Ml IMnTCCT 3r> -2,32 KOMPAS MTS NIKA 7,50 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA POZAVAROVALNICA SAVA 12,41 -1,97 PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 5,25 10,24 261 20 SALMS, l_IUB!__IANA SAVA TERME ČATEŽ 22,50 179 00 -5,02 +0,00 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 75,00 12,00 +0,54 -1,64 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 24. oktobra 2011 +°,83 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,9875 79,65 1195 -1,55 +3,58 +1 79 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 1,205 +0,50 +113 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,3681 1,642 -3,58 EDISON ENEL ENI 0,877 3,428 1611 -6,70 +0,41 +0 19 FIAT FINMECCANICA 4,88 511 +1,54 FINMECCANICA GENERALI IFIL 12,69 +4,50 +0,32 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,305 1314 +1,87 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,27 -0,45 -0,61 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,694 5,995 +4,02 -0,50 +0 19 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,574 6,50 1120 +1,25 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 31,63 +2,66 +0,51 -1 52 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,624 5,44 +3,13 +1 71 TENARIS TERNA 0,893 10,99 +2,81 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,852 0,05 -0,63 -0,19 UNICREDIT 2,98 0,899 +0,54 -0,33 SOD NAFTE (159 litrov) 91,14 $ +4,28 IZBRANI BORZNI INDEKSI 24. oktobra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 643,31 +2,05 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.800,98 -0,09 FIRS, Banjaluka 91 8,90 1.882,60 ççi m +0,58 -2,26 ao. LISICA i j, uojyiou -j-j i ,\j i Tv,nu SRX, Beograd - - Dicv c^^i^wz-v 1 -»/icqí; un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica - MBI 10, Skopje 2.147,26 - DRUGI TRGI Dow Jones, New York 11.935,19 +1,07 Nasdaq 100 2.387,97 +2,23 S&P 500, New York 1.255,90 +1,43 MSCI World, New York 1.194,33 +2,35 DAX 30, Frankfurt 6.059,34 +1,48 FTSE 100, London 5.548,24 +1,09 CAC 40, Pariz 3.220,46 +1,55 ATX, Dunaj 1.976,70 +1,02 PX, Praga 940,30 +0,97 EUROSTOXX 50 2.370,85 +1,43 Nikkei, Tokio 8.843,98 +1,90 STI, Singapur 2.760,95 +1,79 Hang Seng, Hongkong 18.771,82 +4,14 Composite, Šanghaj 2.370,33 +2,29 Sensex, Mubaj 16.939,28 +0,92 / ITALIJA Torek, 25. oktobra 2011 5 kriza - Predsednik vlade se je ostro odzval na kritike in pritiske evropskih partnerjev Berlusconi: Nihče v EU ne sme drugim deliti lekcij Sinoči dramatična vladna seja - Severna liga zavrnila načrt pokojninske reforme RIM - »Nihče v Evropski uniji nima pravice, da samega sebe imenuje za komisarja in da govori v imenu vlad, ki so jih izvolili drugi evropski narodi. Nihče ni v stanju, da deli lekcije drugim partnerjem.« Tako med drugim piše v daljši noti za tisk, s katero se je predsednik vlade Silvio Berlusconi odzval na kritike in pritiske francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, nemške kanclerke Angele Merkel ter drugih evropskih voditeljev na Italijo, naj čim prej sprejme nadaljnje nujne ukrepe za reševanje dolžniške krize. Berlusconi je v sporočilu za javnost potrdil, da Italija namerava dopolniti že sprejete varčevalne in razvojne ukrepe, vendar je poudaril, da se nihče nima česa bati od tretjega evropskega gospodarstva, ki redno plačuje svoj dolg, ki bo leta 2013 imelo izravnano bilanco in ki izkazuje boljši primarni presežek od mnogih drugih evropskih partnerjev. Veliko težje pa je za Berlusconija preiti od besed k dejanjem. Sinoči je sklical sejo vlade, da bi sprejela tolikokrat napovedan razvojni odlok ali vsaj odobrila nekatere izmed načrtovanih ukrepov, s katerimi bi se premier lahko predstavil na jutrišnjem evropskem vrhu v Bruslju. Berlusconi se je pred tem sestal z ministrom za gospodarstvo Giuliom Tremontijem ter voditeljem Severne lige Umbertom Bossijem. Razširil se je glas, da vlada namerava med drugim sprejeti kar dvanajst različnih davčnih odpustov, toda minister za gospodarski razvoj Paolo Romani je to zanikal. Še najbolj pa se je zapletlo okrog pokojninske reforme. Premier bi rad postopoma zvišal upokojitveno starost na 67 let, toda Severna liga se je ostro postavila po robu. Načelnik skupine v poslanski zbornici Marco Reguzzoni je spomnil, da je Severna liga že predlagala alternativne ukrepe, voditeljica Padanskega sindikata Rosy Mauro pa je celo zagrozila s pouličnimi demonstracijami. Tudi notranji minister Roberto Maroni je zavrnil pokojninsko reformo, češ da je bilo na tem področju že dovolj postorjenega. Seja vlade se je tako zaključila brez sklepov. Razmere v vladni večini so tako napete, da nekateri znova govorijo o možnosti politične krize. Opozicija je po drugi strani že dolgo prepričana, da bi bila to še najboljša rešitev za Italijo, kot sta potrdila voditelja Demokratske stranke Pier Luigi Ber-sani in Sredinske demokratske unije Pier Ferdinando Casini, ko sta se včeraj srečala v Bologni. Berlusconija sta pozvala, naj se umakne, in omogoči oblikovanje prehodne vlade narodne odgovornosti. kriza - EU od Italije zahteva veliko pri rezih in reformah O Berlusconijevi zanesljivosti sta se Sarkozy in Merkel izrekla z nasmeškom Angela Merkel in Nicolas Sarkozy sta se ob časnikarskem vprašanju o Berlusconijevi zanesljivosti nasmehnila ansa BRUSELJ - Voditelji EU od Italije zahtevajo veliko tako pri proračunskih rezih za zmanjšanje ogromnega javnega dolga kot pri gospodarskih reformah, je v nedeljo po koncu vrha povezave povedal predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. »Italija mora pomiriti vlagatelje in druge države,« je poudaril. Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je izpostavila, da evropski voditelji od Italije zahtevajo »verodostojne reze« za znižanje njenega dolga, ki znaša že 1900 milijard evrov. Potem ko so Grčija, Irska in Portugalska zaradi dolžniških težav že morale zaprositi za mednarodno finančno pomoč, sedaj dolžniška kriza najbolj kaže zobe Italiji in Španiji. Van Rom-puy je povedal, da so predsednika italijanske vlade Silvia Berlusconija pozvali, naj Italija prepriča, da bo obljubljene »pogumne ukrepe« za reze in reforme izvedla pravočasno. »Jasno je, da od italijanskih oblasti zahtevamo veliko, in menim, da so to tudi pripra- vljene storiti,« je sklenil Van Rompuy. A ob tem je predsednik Evropskega sveta pojasnil, da bo tudi dogovor o potrebnem ukrepanju Italije dorečen v sredo, ko se obeta celovit odziv na najhujšo krizo evra doslej. Z Berlusconijem sta se ločeno sestala tudi nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Slednji je zatrdil, da zaupata v občutek odgovornosti oblasti v Italiji. Merklova pa je pojasnila, da sta dala predsedniku italijanske vlade jasno vedeti, da je Italija pomemben del območja evra, ki nosi temu primerno odgovornost. Merklova upa, da bo Italija sprejela ustrezne ukrepe v obliki strukturnih reform in načrta za znižanje zadolženosti. Zgolj okrepljen obrambni zid v obliki povečane posojilne sposobnosti začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF) namreč po njenih besedah ne bo dovolj za okrepitev zaupanja, če države, vključno z Italijo, ne bodo ustrezno ukrepale in ponudile jasne perspektive rasti in javnofinančne stabilizacije. Sarkozy je bil na koncu povsem jasen. Države ne morejo pozivati k solidarnosti partnerjev, če ne opravijo svojega dela naloge, se je glasilo njegovo sporočilo. Vse to sta Merklova in Sarkozy povedala na skupni tiskovni konferenci v odgovoru na časnikarsko vprašanje, ali se zaneseta na Berlusconijeva zagotovila. Zanimivo pa je, da sta se pred odgovorom med seboj pogledala in se nasmehnila, tako da je bruhnila v smeh celotna dvorana. Na ta dogodek se je polemično odzval italijanski zunanji minister Franco Frattini, češ da bi se nihče ne smel dovoliti smešenja Italije. Podobno je dogodek komentiral voditelj UD C Pier Ferdinando Casini. Prva moža Demokratske stranke Pier Luigi Bersani in Italije vrednot Antonio Di Pietro pa sta menila, da bi moral premier odstopiti, češ da ruši mednarodni ugled države. Stavka prevoznikov do petka: pristaniščem grozi paraliza RIM - V noči na ponedeljek se je v Italiji začela posebna stavka, ki bo znala povzročiti marsikatero preglavico. Do petka ob 24. uri se bodo namreč ustavili tovornjaki, stavka prevoznikov pa bo po vsej verjetnosti še najbolj negativno vplivala na pristanišča. Stavka, ki jo je razglasilo združenje Trasportou-nito, se bo odvijala v vsej Italiji, vključno s Sicilijo. Na tem otoku so nekateri neupravičeno trdili, da stavke ne bo, a ni tako, so pojasnili pri združenju. Trasportounito zastopa približno 5.800 od skupaj 120 tisoč podjetij v tem sektorju. Stavko so razglasili, ker so po mnenju Trasportounito nujni ukrepi in novi normativi za preporod te panoge. Med zahtevami so zagotovitev plačil v določenem časovnem roku, večji nadzor nad upoštevanjem pogodb za prevoze in za posredniške storitve in sploh sistemske spremembe. Podtajnik na ministrstvu za infrastrukturo in prevoze Bartolomeo Giachino je povabil združenje Tra-sportounito, naj stavko prekliče, češ da je »neodgovorna, ker bi lahko blokirala pristanišči v Genovi in La Spezii«. Giachino je dodal, da »vlada dela na tem, da se problemi prevoznikov rešijo«, in pozval prevoznike, naj »ne blokirajo državnega gospodarstva«. Alternativa stavki je samo ena, je ocenil državni tajnik združenja Trasportou-nito Maurizio Longo, in sicer zaprtje prevozniških podjetij in ilegala. Zdravstvo: od leta 2009 zaradi napak 326 mrtvih RIM - V dveh letih in pol je bilo v Italiji 470 dokumentiranih primerov huj -ših zdravniških napak v zdravstvenem sistemu. To je ugotovila parlamentarna preiskovalna komisija, ki ji predseduje Leoluca Orlando iz vrst Italije vrednot. To pomeni, da je prišlo do skoraj dveh človeških (ali drugačnih) napak vsak dan (točneje 1,85), od skupaj 470 primerov pa se jih je 329 zaključilo s smrtjo pacientov. Največ napak je bilo vsekakor v Laciju, Kalabri-ji in na Siciliji, v katerih je bilo skupno več kot polovica primerov (239), se pravi 3,6 vsak dan. Najhujše je bilo vsekakor v Kalabriji, kjer je bilo 82 primerov in 67 mrtvih. Sledijo Sicilija (57 oziroma 39), Lacij (28 in 17) in Kam-panija (23 in 17). V deželi Furlaniji-Julijski krajini so bili trije primeri, ki niso imeli hujših posledic. Vreme se bo poslabšalo RIM - Danes ali jutri se bo vreme v Italiji poslabšalo. Še najhujše bo po predvidevanjih v Liguriji, Laciju in Toska-ni, medtem ko naj bi Rim jutri doletela nevihta. Prišla bo skratka prava jesen, v sredo pa se bo slabo vreme premaknilo do Veneta in nato do Furla-nije-Julijske krajine. sodstvo - Zaradi seje vlade Predsednik vlade včeraj • • v ■ • • ni prišel na sojenje v primeru Mills MILAN - Predsednik vlade Silvio Berlusconi kljub drugačnim napovedim odvetnikov včeraj ni prišel na sodišče v Milanu, kjer proti njemu poteka sojenje v t.i. primeru Mills. V njem je obtožen, da je svojega nekdanjega britanskega odvetnika Davida Millsa podkupil, da bi ta pričal v njegovo korist v dveh drugih sojenjih v 90. letih 20. stoletja. Kot razlog odsotnosti so Berlusconijevi odvetniki navedli za včeraj predvideno zasedanje vlade, na katerem je bilo govora o nujnem ukrepanju proti dolžniški krizi, ki vse bolj kaže zobe. Še v soboto so odvetniki zatrjevali, da se bo premier udeležil včerajšnje obravnave. Sodniki so Berlusconijevo opravičilo sprejeli in za včeraj predvideno obravnavo preložili na 28. november. Na isti datum so preložili tudi za včeraj predvideno zaslišanje odvetnika Millsa, ki naj bi mu Berlusconi v zameno za lažna pričanja v zvezi z njegovim medijskim imperijem Mediaset leta 1997 nakazal 600.000 dolarjev. Milansko sodišče je Millsa že leta 2009 obsodilo na štiri leta in pol zaporne kazni, a je rimsko kasacijsko sodišče nato lani ugotovilo, da je kazen zastarala. Podobno se bo najverjetneje pripetilo v sojenju Berlusconiju, saj bo zadeva dokončno zastarala sredi marca 2012. Berlusconi se sicer med drugim pred sodiščem otepa tudi obtožb, da je plačal za spolne usluge mladoletni prostitutki Ruby in nato zlorabil pooblastila, ko jo je skušal rešiti zapora. Sojenje v primeru Ruby, ki prav tako poteka v Milanu, se je nadaljevalo v soboto. arheologija - Potem ko se je lani zrušila »schola armaturarum« V Pompejih se je zrušil del antičnega obzidja Najdišče namerava direktno nadzorovati Unesco Del porušenega rimskega zidu ansa NEAPELJ - Na arheološkem najdišču Pompeji v bližini Neaplja se je zaradi poplav in neurja zrušil del rimskega antičnega obzidja. Obzidje je bilo zgrajeno v tehniki »opus in-certum«, pri kateri so v antiki kamne nepravilnih oblik povezali s cementno malto. Zrušil se je del v bližini Porta Nola, na delu, ki je odprt za javnost. Ekipa arheologov že ocenjuje škodo, ni pa nobene nevarnosti za obiskovalce, so povedali predstavniki za stike z javnostmi. Zid se je zrušil v petek, dan zatem, ko je Italijo prizadelo močno neurje. To je v nekaterih delih države povzročilo poplave, v katerih sta umrla dva človeka, in začasno ohromilo italijansko prestolnico. »Že večkrat sem javno povedal, da me skrbi škoda, ki bi jo lahko hudo neurje povzročilo v Pompejih,« je v soboto dejal minister za kulturo Giancarlo Galan. Kot je še povedal, ministrstvo dela na načrtu za rešitev in zavarovanje tega pomembnega arheološkega najdišča. Pozval je skrbnike Pompejev, da nemudoma poskrbijo za nujne varnostne ukrepe in dodal, da so Pompeji na vrhu prednostnih nalog ministrstva. Že lani je porušitev poznane »schola ar-maturarum«, stavbe, v kateri so se v antiki uri- li gladiatorji, sprožila alarm, ter opozorila na to, da so ostanki antičnega mesta, ki ga je pod seboj pokopal izbruh Vezuva, v vedno slabšem stanju. Strokovnjaki so menili, da je porušitev tedaj zakrivilo deževje, ki je izpralo antično cementno malto med kamni. Galan je tudi zatrdil, da bo v sredo obiskal Pompeje skupaj z evropskim komisarjem za regionalno politiko Jo-hannesom Hahnom. Pompeje je leta 79 uničil izbruh Vezuva. Mesto je danes deloma izkopano in je ena največjih turističnih znamenitosti Italije. Letno pritegne 2,5 milijona obiskovalcev. Vendar pa se v Pompejih, ki so vpisani tudi na Unescov seznam kulturne dediščine, v zadnjih letih soočajo z vrsto težav, zato je Italija že leta 2008 v povezavi z njimi sprožila alarm. Kot kaže, namerava sedaj stanje v Pompe-jih neposredno nadzorovati Unesco. »Unesco bo rešil Pompeje,« je včeraj turinski dnevnik La Stampa. S tem, ko bo Unesco zagotovil tehnično podporo, bo ta svetovna organizacija prvič neposredno poskrbela za kulturno dediščino, še piše La Stampa. Na ministrstvu za kulturo so zagotovili, da Unesco ne bo posegal v njihove pristojnosti, temveč gre za sodelovanje. Torek, 25. oktobra 2011 6 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Pokrajinski upravitelji v dolinski občini Dolina in Pokrajina Trst, vrsta koordiniranih posegov Večja pozornost čiščenju cest - Kmalu krožišče pri Boljuncu - Vrsta pobud na kmetijskem področju Sodelovanje in cela vrsta skupnih koordiniranih posegov. To je bilo dogovorjeno med včerajšnjim obiskom pokrajinske uprave v dolinski občini. Občinski in pokrajinski upravitelji so v dvorani občinskega sveta pregledali v prejšnjem mandatu opravljeno delo in nastavili celo vrsto posegov na raznih področjih, seveda tistih, za katere ima pristojnosti pokrajina. Med te sodi na primer vzdrževanje in čiščenje pokrajinskih cest. Pokrajinski delavci (oziroma podjetje, ki je imelo dela v zakupu) so v prejšnjih mesecih počistili vrsto cest, z izjemo ceste, ki pelje skozi Ricmanje do Loga in Dom-ja, kot je izrecno opozorila županja Ful-via Premolin. Odgovorni pokrajinski odbornik Vittorio Zollia je zagotovil, da bo posegel v tej zvezi. Županja je tudi pokrajinske upravitelje spomnila, da bi morala v občinah z manj kot 10 tisoč prebivalci (kakršna je dolinska občina) Pokrajina vzdrževati in čistiti tudi pokrajinske ceste, ki peljejo skozi vasi (v primeru dolinske občine skozi Boljunec, Dolino, Kroglje, Ricmanje ...). Zollia je poudaril, da je Pokrajina začela vzdrževati cestišča z izključno svojimi finančnimi sredstvi, in da je doslej tlakovala 38 odstotkov pokrajinskih cest. Na seji so vzeli tudi v pretres vprašanje krožišča po mostu čez Glinščico pri Boljuncu. Načrt naj bi bil dodelan, dela naj bi se v kratkem začela. Dolinski občinski odbornik za kmetijstvo Antonio Ghersinich je izpostavil kmetijska vprašanja, predvsem prenos sredstev za razne posege. Pokrajinski odbornik za kmetijstvo, podpredsednik pokrajine Igor Dolenc je omenil številne pobude, pri katerih bosta sodelovali obe upravi, na primer Giro olio, ki jo prirejajo ob 150-letnici ze-dinjenja Italije, pa Cesto olja, in še številne druge pobude za promocijo ozemlja. Opozoril pa je na »nadlogo«, ki se s Krasa širi na območje dolinskega Brega: merjasce. Domači lovci in kmetje so opazili njihovo prisotnost, pomeni, da je del merjascev dobil na dolinskem koncu primerno ozemlje za preživetje. Govor je bil nadalje o ureditvi paštnov, ki jih tudi na Dolinskem ne manjka, pa še o koordiniranih marketinških posegih. M.K. Dolinski in pokrajinski upravitelji na srečanju v Dolini kroma pokrajina trst - V podporo didaktično-naravoslovnemu centru Rešimo center v Bazovici! Danes vodje svetniških skupin v pokrajinskem in občinskem svetu pred sedežem centra Protest proti osiromašenju didaktično-naravoslov-nega centra v Bazovici se širi in je iz dneva v dan glasnejši. Na včerajšnji pokrajinski seji je predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat osvojila resolucijo, v kateri so vse svetniške skupine izrazile zaskrbljenost nad usodo centra in solidarnost osebju, ki ga namerava deželna uprava premestiti v devinsko-nabrežinsko občino. Danes dopoldne bo pred sedežem centra manifestacija, za katero so dali pobudo vodje svetniških skupin v tržaškem pokrajinskem in občinskem svetu, ki se je bodo udeležili tudi vsi tržaški deželni svetniki. Medtem je število članov facebookove spletne skupine Rešimo didaktično-naravoslovni center v Bazovici naraslo na 2.466 (ob 17. uri včeraj). Na seji pokrajinskega sveta (na kateri je med drugim levosredinska večina izglasovala rebalans proračuna, medtem ko je desnosredinska opozicija glasovala proti) sta se večina in opozicija združili ter se zavzeli za ohranitev centra v Bazovici v sedanji visokokakovostni zasedbi. Ob izrazu solidarnosti do zaposlenih v centru resolucija poziva predsednico Mario Tereso Bassa Poropat in pristojnega odbornika, podpredsednika Igorja Dolenca, naj posežeta pri deželnih oblasteh, »da bi izrazila svojo za- prepadenost zaradi zaprtja didaktično-naravoslovnega centra v Bazovici.« Ob tako vsesplošno široki politični podpori je Bassa Poropat resolucijo osvojila. Vodje svetniških skupin tako v pokrajinskem kot v tržaškem občinskem svetu so se že konec preteklega tedna domenili za konkreten, odmeven poseg v bran centru v Bazovici. Tako so se domenili, da se bodo danes dopoldne (ob 9. uri) zbrali pred centrom in s svojo prisotnostjo izkazali solidarnost prizadetemu osebju, ki mu grozi premestitev, ter iznesli protest proti nesmisleni odločitvi deželne uprave in še posebej odbornika za kmetijstvo in gozdarstvo Claudia Violina (Severna liga). Svojo prisotnost so zagotovili tudi tržaški deželni svetniki Furlanije-Julijske krajine. Medtem se je izvedelo, da naj bi bilo sedanje osebje centra premeščeno v postajo gozdne straže v Devin, center pa naj bi od novembra dalje upravljalo osebje deželnega laboratorija za okoljsko vzgojo, ki deluje v okviru deželne agencije za zaščito okolja. Iz spletne strani Rešimo didaktično naravoslovni center v Bazovici pa je mogoče izvedeti, da osebje laboratorija ni bilo predhodno seznanjeno s premestitvijo. M.K. občanska lista V Dolini ni videti konca ostrih polemik Na seji dolinskega občinskega sveta je na zahtevo svetnika opozicije Roberta Drozine odbornica Elisabetta Sormani pojasnila svoj položaj in politično pripadnost po izključitvi iz gibanja Cittadini per San Dorli-go - Občani za Dolino, v imenu katerega je bila izvoljena na volitvah. »Razmišljam o ustanovitvi nove svetniške skupine, ker prejšnja me ni dovolj zavzeto podpirala,« je dejala Sormanije-va. Po mnenju občanske liste, ki jo je odbornica zapustila, je bil to zredno odrezav, protisloven in neskladen odgovor Omenjeno gibanje je Sor-manijevo večkrat opozorilo, naj spoštuje osnovna določila statuta gibanja, ki narekuje svojim članom prozorno delovanje v sodelovanju z občani. Omenjenim opozorilom so botrovala njena obravnavanja nekaterih važnih odločitev, kot so na primer izbire pri cestni ureditvi v Boljuncu brez predhodnega soočanja z občani, zelo površna ali nobena angažiranost v tematikah varstva in ureditve okolja, brezbrižnost do načrtovanja skladnih posegov za izboljšavo porabe energije in njenega varčevanja ter zaradi zanemarjanja uvajanja sodelovanja občanov pri negi javnih zelenih površin. S svojim obnašanjem je Sor-manijeva nazadnje prisilila gibanje Cittadini per San Dorligo del-la Valle-Občani za Dolino, da se opredeli proti njenemu delovanju. Gibanje istočasno brezpogojno oporeka njeni izjavi, da na Občini Dolina zastopa občane, ki so ji zaupali glas. Za njeno izvolitev se mora zahvaliti vsem preferencam gibanja Cittadini per San Dorligo della Valle-Občani za Dolino, in ne samo lastnim preferencam.»Predvsem bi še radi omenili, da vsakdo, ki zaseda odborniško mesto, mora odgovarjati vsemu prebivalstvu občine, delovati v dobrobit vseh občanov in v korist celotnega ozemlja. Torej le ne v korist nekaterih posameznikov, ki jih smatra bolj sorodne ali bolj vredne pozornosti,« piše v polemičnem sporočilu občanske liste. občina trst - Negativna ocena mestne skupščine Električne centrale ne bo Podjetje Lucchini Energia spet predstavilo načrt o centrali, ki bi delovala v povezavi z uplinjevalnikom politika - Pokrajinski kongres Lauri zapustil krmilo pokrajinske SEL-LES Nove električne centrale grupe Lucchini na območju nekdanje čistilnice Esso pri Žavljah ne bo. Tržaški občinski svet je na sinočnji seji izdal negativno mnenje o presoji vpliva strukture na okolje in dovoljenju za gradnjo in delovanje centrale. Zavrnitev prošnje je bila pričakovana, potem ko je že občinski odbor negativno ocenil dokumentacijo, ki jo je predložilo podjetje Lucchini Energia. Stališče mestne uprave je predstavil občinski odbornik za okolje Umberto Laureni. Spomnil je, da je Lucchini Energia že leta 2009 predstavila načrt za gradnjo 400-megavatne električne centrale na območju bivše čistilnice pri Ža-vljah, potem ko se je predhodno dogovorila z občinsko upravo, da bo zaprla škedenjsko železarno, ko bo začela delovati nova električna centrala. V takratnem načrtu pa je bilo predvideno, da bo nova centrala izkoriščala ohlajeno vodo iz uplinjevalnika, ki naj bi ga družba Gas natural zgradila pri Žavljah, kar je sprožilo val kritik, ker ni bilo znano, kaj bo z uplinjevalni-kom. Mestna skupščina je o načrtu glasovala oktobra lani in ga zavrnila. Družba Lucchini Energia je odgovorila na zavrnitev prošnje z novim, dopolnjenim načrtom. Upala je, da ga bo nova mestna uprava podprla. A se je uštela. Cosolinijev odbor je ocenil, da so bili vneseni popravki povsem margi-nalni, nezadostni. Tudi zato, ker je bilo delovanje nove električne centrale še vedno povezano s spornim uplinjeval-nikom. Levosredinska večina pa je v svojem volilnem programu jasno zapisala, da nasprotuje gradnji kopenskega upli-njevalnika, zato je bila zavrnitev drugega dopolnjenega načrta nove električne centrale na dlani. Med razpravo so domala vse svetniške skupine podprle predlog o zavrnitvi načrta. Stefano Ukmar (Demokratska stranka) je spomnil, da je prejšnja desnosredinska uprava načrt podprla, a je bil nato zavrnjen, ker so nekatere stranke desne sredine skupno z opozicijo glasovale proti načrtu. Sedanja uprava pa je brez omahovanja načrt zavrnila, kar je mestna skupščina s svojim glasom tudi potrdila. Na začetku sinočnje seje je tržaški župan Roberto Cosolini sporočil, da je državni svet zavrnil priziv proti gradnji tretjega mostu čez Kanal, kar pomeni, da bodo sporni most naposled zgradili. Župan je pred začetkom seje tudi odgovoril na vprašanje vodje svetniške skupine Ljudstva svobode Everesta Ber-tolija o zanj sporni »poroki v titovski omaki«, o čemer bomo še poročali. M.K. Na nedeljskem izrednem pokrajinskem kongresu stranke Levica, ekologija in svoboda (SEL) je Giulio Lauri zapustil mesto strankinega krajevnega koordinatorja. To je naredil, ker je bil pred kratkim izvoljen za deželnega vodjo stranke. Do imenovanja novega pokrajinskega tajnika bo tržaške somišljenike Nichija Vendole vodil nekdanji pokrajinski svetnik Fabio Vallon. SEL je na zadnjih upravnih volitvah dosegla lep uspeh in je sestavni del tako tržaške občinske, kot pokrajinske koalicije. Na Pokrajini nima odbornika ali odbornice, kar je v stranki povzročilo precej negodovanja, v upravo župana Roberta Cosolinija pa je bil na predlog SEL imenovan Umberto Laure-ni. Na kongresu so udeleženci poudarili, da bo stranka še naprej pozorna do socialnih in gospodarskih vprašanj, zato bo tudi kot se- Giulio Lauri stavni del večinske koalicije kritično ocenjevala delo župana Cosolinija in predsednice Pokrajine Marie Te-rese Basse Poropat. Stranka Nichi-ja Vendole ni ravno zadovoljna s razvojnimi projekti starega pristanišča. Načelno sicer ne odklanja, da bi del tega območja namenila stanovanjskim gradnjam, nasprotuje pa »privilegirani osi« med gra-dibnci in tržaško mestno upravo, ki naj bi se ustvarila takoj po majskih upravnih volitvah. / TRST Torek, 25. oktobra 2011 7 nabrežina - Občutena slavnostna prireditev Dom Igo Gruden je 60 let kulturni hram Nabrežincev Pozdrav Marize Škerk, govor ¡gorja Tute, nastop zbora in gledališka predstava V nedeljo popoldne je SKD Igor Gruden praznovalo šestdesetletnico otvoritve kulturnega doma doma v Nabrežini, ki nosi ime po velikem domačem pesniku. Prišli so številni člani, prijatelji, bivši odborniki in kulturni delavci, pevci in drugi, ki so s svojim delovanjem prispevali in ki prispevajo k rasti kulturnega delovanja v vasi. Udeležencem je za pevski pozdrav poskrbel mešani pevski zbor Igo Gruden, katerega kulturni in prosvetni delavci so še danes hrbtenica društvenega delovanja. Pod vodstvom Mikele Uršič je zbor zapel skladbo Vse je tiho, Luke Ferrinija in slovaško ljudsko Aka si mi krasna. Po glasbenem uvodu je pozdravila predsednica kulturnega društva Mariza Skerk, ki je v svojem posegu predstavila društveno delovanje v zadnjih desetih letih, ki je bilo osredotočeno predvsem na obnovitev stavbe kulturnega doma. Pohvalila je odbornike in društvene delavce, ki so pripomogli, da je tako ambiciozen podvig uspel, ter se zahvalila vsem spon-zornjem in dobrotnikom, ki so to omogočili. Nazadnje pa je zaželela, da bi »naša barka še mirno plula naprej in da bi v njena jadra vedno pihal naklonjen veter«. Pevski zbor je kot odgovor intoniral priredbo skladbe Barčica po morju plava. Glasbeni program se je nato prevesil v slavnostni govor, ki ga je imel Igor Tu- Na nedeljski prireditvi v Nabrežini je govoril Igor Tuta, predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev kroma ta, sicer predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev. Govornik je uvodoma poudaril, da kulturno delovanje v Nabrežini, ki sta ga vojno obdobje in fašizem nekoliko okrnila, sega že v čitalniške čase. Le- ta 1951 se je Kulturni dom rodil iz želje po obnovitvi kulturnega delovanja v vasi in njegova glavna naloga je bila ohranjanje slovenske besede, kulture in zavesti. Ni domačina in vaščana v Nabrežini, ki ne bi raz/seljeni - Danes ob 18. uri v sodelovanju s SSG Predstavitev knjige Življenje ščegeta ali Lea ide u Hollywood Življenje ščegeta je prvi roman režiserke in scena-ristke Nine Mimice, ki živi med Italijo in Hrvaško. Napisala ga je v italijanščini, dokončala in izdala v hrvaščini, nato je priredila italijansko različico. Lea je mlada in smešna protagonistka, ki sanja o filmski karieri in doseže nemogoče: zvezdniško pogodbo v filmu, katerega protagonist je Jeremy Irons. Sen pa se spremeni v nočno moro. Protagonistka mora namreč rešiti svoj film in mimogrede tudi planet: kaj bi storili, ko bi se tvoja največja želja uresničila ravno na dan konca sveta? Roman bo snov pogovora med avtorico in režiserjem Francom Giraldijem (na slikah) na četrtem srečanju niza dogodkov na temo migracij Raz/seljeni, ki bo danes ob 18. uri v tržaškem Kulturnem domu v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem. Debato bo tokrat zaznamovala humoristična žilica, saj so roman označili kot knjižno različico filma, ki je mešanica Dnevnika Bridget Jones in Velikega Lebowskega, z montažo Tarantinovega Pulp fictiona in efekti Avatara. Energija in humor Nine Mimice se bosta sprožila v tem pogovoru, v katerem bo tako prostor za književnost kot za kinematografijo; avtorica ne sanja in piše o filmih, temveč se z njimi dejansko ukvarja, saj je posnela več krat-kometražnih filmov in leta 2004 film Mathilde, v katerem je igral ravno Jeremy Irons in je s svojim tragikomičnim razvojem postal izhodišče za roman. kdaj vstopil v njegove prostore. Kulturni dom je prostor druženja, kulturno središče, prostor novih idej in pobud. Za našo skupnost je to tudi prostor, kjer je doma naš materni jezik, ki je temelj kulturne rasti. Ob zaključku je govornik izrazil še pozitivno misel, da se dandanes nekateri mladi še vedno z veseljem posvečajo delu na področju kulture, kar je »žlahtna investicija za njihovo rast in za naše skupno dobro«. Slavnostnemu nagovoru je sledila zanimiva gledališka predstava Društva žena iz Prvačine z naslovom Moda iz baula, ki je nastala pod vodstvom Vesne Humar. Predstava govori o aleksan-drinkah, ženskah, ki so v časih krize hodile služit kruh čez morje, v Egipt oziroma Aleksandrijo. Posebno pozornost gre nameniti dejstvu, da so v predstavi, ki je sestavljena iz različnih pripovedi žensk, ki se vrstijo druga za drugo, uporabljena originalna oblačila aleksan-drink, ki so jih ob povratku domov prinesle v t. i. »baulih«. Po nadvse zanimivi in bogati kulturni točki je nastopil glasbeni duo iz Prvačine, ki sta ga se-stvaljala Janko Zorn in Blaž Stubelj ter pevka Laura Budel , ki so poživili atmosfero in povsem navdušili občinstvo. Živahno vzdušje se je nato prelilo v družabnost, kjer so prisotni ob kozarčku vina in prigrizku nazdravili Kulturnemu domu: še na mnoga leta! Agata Venier projekt dione - Predstavili rezultate enoletnega projekta, ki je namenjen ženskam Pokrajina ponuja spletne tečaje Na spletni strani www.provinciatriestedione.it so na voljo tečaji in seminarji o varnosti na delovnem mestu, financiranju ženskega podjetništva ... V času, ko je zaposlitev vse pogosteje pod vprašajem in se na tisoče ljudi tudi na Tržaškem sooča z vprašanjem »kaj sedaj?«, nam računalniški zasloni ponujajo vsaj delni izhod iz zagate. Kajti izpopolnjujemo se lahko tudi preko svojega računalnika. V dvorani Tessitori so včeraj predstavili projekt DIO-NE, ki ga je tržaška pokrajinska uprava izvedla ob podpori dežele Furlanije-Julijske krajine (zastopala jo je odborni-ca Angela Brandi). Kot je pojasnila Adele Pino, ki je na Pokrajini zadolžena za zaposlovalno politiko, so pripravi spletne platforme posvetili eno leto, sedaj pa je na voljo prebivalstvu in bi jo lahko v sodelovanju z raznimi stanovskimi organizacijami in ustanovami tudi nadgradili. Projekt DIONE sloni na tako imenovanem E-lear-ningu, oziroma spletnem izobraževanju. Zato so pripravili posebno spletno stran www.provinciatriestedione.it (dostop do nje je mogoč tudi preko spletne strani www.pro-vincia.trieste.it). Tu je predstavljena izobraževalna ponudba, ki je namenjena v prvi vrsti ženskam, a tudi mladim v iskanju prve zaposlitve, priseljencem in subjektom s »šibko profesionalnostjo«. Spletno izobraževanje sloni na specifični didaktiki, interesenti pa lahko izbirajo med dvema tečajema in štirimi seminarji. Tečaj o delovnih razmerjih in pogodbah je namenjen izključno svetovalcem za delo, tisti o pravicah, dolžnostih in priložnostih, ki jih ponujajo seznami mobilnosti, Od leve Mario Costa, Francesca Pedron in Marina Urti med včerajšnjo predstavitvijo projekta DIONE kroma pa širši javnosti. Interesenti se morajo prijaviti na spletni strani in nato slediti posameznim predavanjem: na koncu vsakega sklopa mora »učenec« odgovarjati na vprašanja, v nasprotnem primeru nima dostopa do nadaljnjega sklopa. Če na koncu tečaja uspešno opravi tudi izpit, ga čaka potrdi- Predstavitev knjige E. Rhoja o propadu berlusconizma V prostorih Novinarskega krožka (Korzo Italia 13) bo novinar tednika Panorama Edmondo Rho danes ob 16. uri predstavil svojo knjigo »Il suicidio - Il declino del ber-lusconismo, cronache e retrosce-na«. Predstavitev bo uvedel podpredsednik krožka Roberto Carel-la, sodelovali bodo urednik Picco-la Paolo Possamai, predsednik krožka Roberto Weber, podžupa-nja Fabiana Martini, prisotna bosta tudi državni tajnik novinarskega sindikata FNSI Franco Sid-di in predsednik zavoda INPGI Andrea Camporese. V knjigi Rho obravnava boj med Berlusconijem in Tremontijem za nadzor nad zavarovalnico Generali. »Bitka za Trst«, kot jo je označil, pa je pomenila tudi začetek konca berlus-conizma s porazom njegovega moža Geronzija. Razstava keramičarke Silvie Wehrenfennig Tržaška stoletna kavarna Antico Caffè Torinese (www.anticocaffe-torinese.it) na Korzu Italia 2 bo od danes gostila novo razstavo domače umetnice. Po Štefanu Turku se bo predstavila keramičarka Silvia Wehrenfennig, ki bo v prostorih zgodovinskega lokala postavila eksponate iz cikla Profondo blu. Tržaška umetnica (www.lace-ramicadisilvia.it) razstavlja v Italiji in v tujini že od leta 2001, trenutno ustvarja v Gorici. Razstava, ki bo trajala do 10. decembra, ponazarja vpliv burje na tržaški zaliv in postavlja v ospredje subjekte, kot so ribe in druga morska bitja, katere spaja v keramiko na zelo preprost način. Knjiga o grški krizi Grška skupnost v Trstu vabi danes ob 18.30 na sedež na Nabrežju 3. novembra na predstavitev knjige Dimitrija Deliolanesa »Come la Grecia«. Knjigo, ki obravnava aktualno tematiko grške ekonomske katastrofe, bosta poleg avtorja predstavila prof. Antonio Sofia-nopulo in dr. Aldo Pinciamore. Ljubljanski študentje ... »V Trstu prodajajo kavbojke« V četrtek se v Gregorčičevi dvorani obeta poseben literarni večer poezije in proze slovenskih avtorjev v Italiji. Slovenski klub prireja namreč v sodelovanju z ZSKD in Glasbeno matico gostovanje absolventov Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani in njihove mentorice Irene Novak Popov, ki je za lanski program diplomskega seminarja iz sodobne slovenske književnosti izbrala prav poezijo in prozo slovenskih avtorjev v Italiji. Iz tega je nastala nato zamisel literarnega večera, ki ga je mentorica pripravila s pomočjo režiserke Magde Lojk. Četrtkov večer, ki se bo pričel ob 20.30, bo popestrila in oplemenitila mlada harfistka Paola Grego-ric iz razreda prof. Tatiane Donis (Glasbena matica). Džez koncert v Knulpu V kavarni in knjigarni Knulp (Ulica Madonna del Mare 7/a) bo nocoj koncert džez glasbe, ki ga prireja krožek Thelonius. Gostili bodo kontrabasista Maxa Sorninga, samouka z neverjetnim instinktom. Na koncertu, ki se bo pričel ob 21. uri, ga bosta spremljala tržaški pianist Riccardo Morpurgo in Alessandro Mansutti na tolkalih. Bi se radi preizkusili v igranju na saksofon? V Hiši glasbe (Ul. Capitelli 3) bo danes med 18.30 in 20.30 mogoče poskusiti igrati na saksofone znamenite znamke Borgani. Vstop je prost. 8 1 0 Torek, 25. oktobra 2011 TRST / občina trst - Konvencija z državnim neprofitnim konzorcijem Conai Ločeno zbiranje embalaže povod za uspešno reciklažo Laureni: Kmalu informativno gradivo po pošti in zelena številka - Sodelovanje Acegas-Aps Dober del uspešnega ločenega zbiranja odpadkov in nato reciklaže je vezan na ločevanje embalaže. Ta je lahko različne vrste, od steklene do aluminijaste, jeklene, plastične ali kartonske. Toda občani je žal večinoma ne ločujejo pravilno, zato je reciklaža težja ali pa onemogočena. Uspešnemu ločenemu zbiranju embalaže sledi namreč uspešna reciklaža, v blagajne občinskih uprav pa se lahko vrne denar, ki so ga morebiti vložile v to dejavnost. Z reciklažo embalaže se že dalj časa ukvarja neprofitni konzorcij CONAI, ki sklepa ustrezne konvencije z javno upravo. CONAI sodeluje pri informiranju občanov, še predvsem pa skrbi za to, da bo zbrana embalaža tudi dobila ustrezno pot do reciklaže. Za kapilarno informiranje se je CONAI letos drugič zapored podal na pravo vzgojno potovanje po Italiji. V tem smislu je oziroma bo od 4. do 29. oktobra obiskal skupaj 20 deželnih glavnih mest, 90 pokrajinskih prestolnic in sploh občine, ki sodelujejo pri pobudi. Med temi je tržaška občina, ki so jo člani konzorcija obiskali včeraj. Na Borznem trgu je bila ves dan informativna točka, na kateri so nudili informacije in letake mimoidočim ter sploh seznanjali občane s pomenom ločenega zbiranja. Na problematiko so nekateri sodelavci CONAI opozarjali tudi s pomočjo koles. Poudariti gre, da je bilo za pobudo veliko zanimanje in je po informacijah spraševalo mnogo ljudi. Pobudo so javnosti predstavili dopoldne tržaški občinski odbornik za okolje Umberto Laureni, Roberto Lisjak v imenu družbe Acegas-Aps in Chiara Morbidini za CONAI. Ločeno zbiranje embalaže je sestavni del ločenega zbiranja odpadkov, ki se ga je nova občinska uprava lotila s polno paro. Leta 2010 so v tržaški pokrajini zbrali in posredovali konzorciju 7,735 tone embalaže, so povedali. Vsak občan je v tem smislu zbral 34,5 kilograma embalaže, za vložen denar pa je CONAI vrnil občinski upravi 477 tisoč evrov. Občina s 100.000 prebivalci in s 45-odstotnim ločenim zbiranjem pa lahko prejme po oceni CONAI približno milijon evrov. Konzorcij CONAI je včeraj delil tudi pravcati dekalog za kakovostno ločeno zbiranje (vse informacije so na spletni strani http://www.raccolta10piu.it/) in informativno zgibanko, ki jo je izdelala občinska uprava v sodelovanju s podjetjem Ace-gas-Aps. Kot je še poudaril Laureni, bo občinska uprava v novembru začela pošiljati občanom na dom informativno gradivo, ločenemu zbiranju odpadkov pa nameravajo posvetiti tudi zeleno številko. A.G. Informativna točka konzorcija CONAI je bila včeraj na Borznem trgu kroma umor na greti - Še ni jasno, kdo zastopa Giuseppeja Consoleja Po poskusu samomora zahtevajo psihiatrični pregled Giuseppe Console je v petek ponoči v goriškem zaporu poskusil narediti samomor, z rjuhami naj bi se poskusil obesiti. Odvetnica Nicoletta Menosso zahteva psihiatrični pregled ter srečanje med Consolejem in njegovo materjo. Medtem pa spet ni jasno, kdo zastopa rojanskega mladeniča, ki redno zamenjuje odvetnika. Console, ki je z Alessandrom Caval-lijem obtožen okrutnega umora 23-letnega Giovannija Novacca v zapuščeni stavbi na Greti, se je minuli petek drugič pogovarjal z novima odvetnikoma, ponoči pa se je poskusil obesiti. V soboto so videmski odvetnici Nicoletti Menosso, ki dela z odv. Pie-raureliom Cicuttinijem, v goriškem zaporu povedali, da so Rojančana hospitalizirali. Dejali so, da naj bi šlo za demonstrativno gesto: Console po njihovi oceni ni imel resnih namenov. »Fant je vsekakor zelo zmeden. Srečala sva ga dvakrat, 14. in 21. oktobra. Razložil nama je, kaj se je zgodilo 25. in 26. avgusta. O Novaccu je obakrat govoril kot o prijatelju. Drugič pa je govoril tjavendan, kot motena oseba. Ni sledil pogovoru, zelo se je poslabšal,« je povedala odvetnica. Sama po- Giuseppe Console kroma udarja, da je izvedensko psihiatrično mnenje nujno, saj naj bi bil Console šibek fant, na katerega ni težko vplivati. Svojim odvetnikom je povedal, da je bil v stanovanju na Greti pod vplivom Alessandra Cavallija. Leta pa že od začetka trdi ravno nasprotno, češ da je imel v Ulici Gemona glavno besedo Console. Cavalli je to dvakrat potrdil tožil- cu Massimu De Bortoliju, medtem ko je Console pred tožilcem molčal. Obdukcija je nazadnje pokazala, da je bil Novacco med mučenjem pod vplivom močnih zdravil. Menjave odvetnikov gotovo ne koristijo Consolejevi obrambi. »V tem trenutku mi nič ni jasno. Slišala sem, da naj bi Console spet poklical odv. Cesareja Stradaioli-ja, sama pa menim, da ga zastopamo mi. Pravkar sem govorila z javnim tožilcem De Bortolijem. Naveličan je, saj ne ve, kdo je njegov sogovornik. To je razumljivo,« je včeraj povedala videmska odvetnica. Sama si nekako razlaga, čemu tako obnašanje, svojih dognanj pa noče zaupati medijem. Strategija obrambe je jasna, poskusili bodo dokazati Consolejevo neprištevnost (Cavalliju že od začetka sledi psiholog). Morda pa hoče Console isto dokazati po svoje. Že med prvim zaslišanjem v Kalabriji je poudaril, da obiskuje center za mentalno zdravje v Barkovljah, nato je v Gorici imenoval neobstoječega odvetnika. Sledile so številne zamenjave in v zadnjih dneh nikomur ni jasno, kdo pravzaprav zastopa rojanskega »Beppeja Riino«. (af) Popoldanski vlaki zamujali zaradi okvare Prihodi in odhodi na glavni tržaški železniški postaji so včeraj popoldne beležili štirideset do pet-desetminutne zamude. V bližini miramarske postaje se je ob 16.45 namreč pokvarila lokomotiva. V pričakovanju nadomestne lokomotive so vlaki vozili na edinem preostalem tiru. Poseg se je zaključil okrog 18. ure, zamujalo pa je pet vlakov, namenjenih v Benetke in Videm. Vračal se je kljub petletni prepovedi Tržaška mejna policija je v soboto na Fernetičih ustavila 29-let-nega romunskega državljana, ki se je kljub petletni prepovedi vrnil v Italijo. Prefekt iz Foggie v Apuli-ji ga je pred časom izgnal iz države po prestajanju šestletne zaporne kazni zaradi kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo, pa še ugrabitve in skupinskega spolnega nasilja. Obsojen je bil v Benetkah. Mladi Romun je bil v soboto namenjen v Veneto, policisti pa so ga prijavili sodstvu in ga spet pospremili do slovenske meje. Devin Nabrežina: pomoč pri nakupu učbenikov Občina Devin Nabrežina sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v šolskem letu 2011/2012 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Za informacije za lahko zainteresirane družine obrnejo na Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina - Nabrežina 102 (tel. 040 2017371). Nadaljuje se festival latinskoameriškega filma V gledališču Miela se nadaljuje 26. festival latinskoameriškega filma. Popoln spored je na voljo na spletni strani www.cinelati- notrieste.org, omeniti pa velja vsaj film La revolcion es un sueno eterno režiserja Nemesia Jua-reza, ki je v Trstu v teh dneh v vlogi predsednika žirije sekcije Contemporanea. Film, ki pripoveduje o španski osamosvojitveni vojni, bo na sporedu ob 11. in 22. uri. zdravstvo - V bolnišnici Burlo Garofolo Drugi dvojček mesec dni mlajši od prvega Zdravniki preprečili hude posledice V tržaški pediatrični bolnišnici Burlo Garofolo (na sliki) sta se dvojčka rodila v časovnem razmiku enega meseca. Prvi je zagledal luč sveta 17. septembra, drugega so zdravniki previdnostno »zadržali« do polovice oktobra. Oba otroka sta nedonošenčka. V tiskovni noti bolnišnice, ki jo je objavila tiskovna agencija Ansa, piše, da se je prvorojeni dvojček sredi septembra rodil po 24 tednih in petih dnevih nosečnosti, ima pa hudo kromosomsko napako. Direktor oddelka za zdravljenje bolezni v nosečnosti in pri porodu Salvatore Al-berico je razložil, da bi drugi otrok s prezgodnjim rojstvom tvegal hude posledice. Ko bi se rodil takoj po bratcu, bi nevarnost smrti pri porodu znašala 52 odstotkov, nevarnost trajnega in hudega hendikepa pa 57 odstotkov. Dežurni zdravniki so se tako odločili, da po rojstvu prvega otroka ustavijo popadke, kar jim je tudi uspelo. Nosečnost se je nadaljevala še trideset dni, do polovice oktobra. Mati in drugi otrok sta zdrava, malček tehta samo 1305 gramov. Tovrstni porodi so redki, a vse po- gostejši. Maja letos sta se dvojčka v kliničnem centru Mangiagalli v Milanu ravno tako rodila v časovnem razmiku enega meseca, lani pa so se v Cuneu ločeno rodili trojčki. Zbiratelj prometnih prekrškov V nedeljo popoldne je tržaška občinska policija naletela na avtomobili-sta, ki je prekršil dober del obstoječih prometnih pravil in tako izgubil vse vozniške točke. Redarji poudarjajo, da se s takimi skrajnimi primeri k sreči ukvarjajo bolj poredkoma. 58-letni Tržačan R. M. je v nedeljo ob 16. uri s svojim avtom fiat multipla sive barve prehiteval več vozil kar sredi razcepa med ulicama Brigata Casale in Carnaro. V bližini so bili redarji, ki so njegovo nevarno početje takoj opazili. Voznik je pritisnil na plin in jim skušal uiti, a brez uspeha. Pri rebri Sant'Anna so ga ustavili, ni se jim več upiral. Opazili so, da je sredi popoldneva že povsem vinjen. Napihal je dva grama alkohola v litru zraka, v drugem poskusu pa 1,8 grama, kar je vsekakor veliko (zakonska meja znaša 0,5 g/l). To pa še ni bilo vse. Izkazalo se je, da avtomobila ni odpeljal na obvezni tehnični pregled, ki je zapadel avgusta. Njegovo vozniško dovoljenje je zapadlo že junija 2010, povrh vsega pa je bilo za vetrobranskim steklom izpostavljeno lažno zavarovalniško potrdilo. Avtomobil sploh ni bil zavarovan. S polnim izkupičkom prekrškov si je R. M. prislužil več denarnih kazni v skupni vrednosti nekaj tisoč evrov, dokončen zaseg vozila, kazenski postopek zaradi vožnje pod vplivom alkohola in preklic veljavnosti vozniškega dovoljenja za leto ali dve. Poleg tega je seveda izgubil vse vozniške točke. Požar v podstrešju v Ulici Torricelli Včeraj je v jutranjih urah začelo goreti v podstrešju stanovanjskega poslopja v Ulici Torricelli, v bližini Ljudskega vrta. Gasilci so posegli okrog 7. ure, do vrha stavbe so se povzpeli s hidravlično lestvijo, tržaška občinska policija pa je medtem zaprla ulico za promet. Po enournem gašenju so se gasilci zadržali še do popoldneva, vzrokov požara pa zaenkrat niso ugotovili. Poškodoval se ni nihče, v spodnje stanovanje se je med gašenjem zlilo precej vode. / TRST Torek, 25. oktobra 2011 9 narodni dom - Razstava Življenje pod Triglavom in film Sfinga V Trstu počastili slovensko planinstvo Pobuda Planinske zveze Slovenije v sodelovanju s SPDT Sobotni poklon slovenskemu planinstvu v Narodnem domu v Trstu je bil deležen odličnega obiska. Predstavniki Planinske zveze Slovenije (PZS) in Slovenskega planinskega društva Trst (SPDT) so v mali dvorani slovesno odprli razstavo Življenje pod Triglavom, v veliki dvorani je sledil ogled dokumentarnega filma Sfinga. Predsednica SPDT Marinka Pertot je bila počaščena, da je Planinska zveza Slovenije prav v Trstu odprla prvo predstavitev potujoče razstave o dejavnostih in podvigih slovenskega planinstva, toliko bolj, ker je razstava na ogled v Narodnem domu, v katerem je bil vse do požiga leta 1920 tu- di sedež društva. V požaru je društvo izgubilo tudi svoj arhiv. Predsednik PZS Bojan Rotovnik se je zahvalil tržaškemu društvu, ki je v teh krajih obdržal planinstvo in njegove plemenite vrednote. Kustosinja Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani Elizabeta Gradnik je prebrala odlomek iz Planinskega vestnika iz leta 1904, ko so v Trstu ustanovili planinsko društvo. Leto 2010 je bilo za slovensko planinsko gibanje posebno, saj je avgusta prišlo do odprtja Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani, posnet pa je bil film Sfinga. Film o plezanju v smeri triglavske Sfinge v letih 1966 in 1995, v kate- Sobotni dogodek je bil zelo dobro obiskan; za mizo predsednica SPDT Marinka Pertot in predsednik PZS Bojan Rotovnik kroma rem nastopajo znani obrazi slovenskega plezalstva, je na kratko predstavil njegov pobudnik in scenarist Tine Marenče, ki se je po ogledu pogovarjal z občinstvom. Razstava, ki v glavnem ponuja opise in podatke o dejavnostih slovenskih planinskih ustanov ter o planinskih podvigih (predstavljajo se tudi Triglavski narodni park, Gorska reševalna zveza Slovenije in Alpska konvencija), je na ogled do 5. novembra, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16. do 18. ure ter ob torkih, četrtkih in sobotah od 10. do 12. ure. Razstava se bo nato selila v Gorico, Benečijo, Celovec in na Reko. (af) varnost pri delu - Pobuda zavoda Inail in Pristaniške oblasti Varnost je skupna dobrina Prireditev na IV. pomolu - Na tržaški univerzi pa bo ves teden vrsta informativnih srečanj Varnost pri delu je skupna dobrina, ki jo moramo zgraditi skupaj. To je naslov informativno-zabavne prireditve, ki jo je priredil zavod Inail včeraj popoldne v obnovljenih prostorih postaje na IV. pomolu v sodelovanju s Pristaniško oblastjo. Pobuda z naslovom Ocjo je inovativen projekt zavoda Inail za promocijo in spodbujanje kulture preventive in varnosti pri delu, ki se naslanja na informativno-zabavne predstave. Tako je na odru avditorija na IV. pomolu nastopila skupina Tri-geminus s kabaretnim skečem z naslovom 626, medtem ko je vzgojitelj Bruzio Bisignano dramatično uprizoril razblinjene sanje ljudi, ki so na delovnem mestu umrli. Tržaška univerza je medtem pripravila vrsto informativnih srečanj, ki bodo v prihodnjih dneh v okviru evropskega tedna varnosti in zdravja na delu od 24. do 28. oktobra. Teden prireja evropska agencija iz Bilbaa v sodelovanju s predsedstvom Evropske unije in državami članicami. Srečanja na tržaški univerzi prireja služba za preventivo, za zaščito in za pomoč fizično oz. psihično prizadetim na tržaški univerzi. Ta služba deluje v okviru državne mreže, kate-Bruzio Bisignano med predstavo o varnosti pri delu re vod)a Giorgio ScliP)e tadi član evropske agencije iz Bilbaa. Včeraj danes Danes, TOREK, 25. oktobra 2011 DARIJA Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 18.03 - Dolžina dneva 10.29 - Luna vzide ob 5.43 in zatone ob 16.55. Jutri, SREDA, 26. oktobra 2011 LUCIJAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,9 stopinje C, zračni tlak 1018,3 mb raste, vlaga 46-odstotna, veter 13 km na uro vzhodnik, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,6 stopinje C. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (040 633080). www.farmacistitrieste.it [13 Lekarne Do sobote, 29. oktobra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (040 397967), Ul. Mas-cagni 2 (040 820002). t?ogteßnc podjetje H UM1WII1AIUI ALABAMA na Občinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu NOV URAD NA ISTRSKI ULICI NASPROTI POKOPALIŠČA SV. ANE. Tel. 040 2158 318 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I tre moschettieri«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »Melancholia«. CINECITY - 15.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Matrimonio a Parigi«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Un poliziotto da happy hour«; 16.10, 18.05 »Disney's Maga Martina 2: Viaggio in India«; 16.30, 19.00, 21.30 »I tre moschet-tieri 3D«; 20.00, 22.15 »I tre mosc-hettieri«; 16.30, 20.00, 22.15 »Ami- ci di letto«; 16.35, 19.55, 22.15 »This must be the place«; 20.00, 22.10 »Abduction«; 16.30 »I Puffi«. FELLINI - 16.10 »I Puffi«; 17.50, 21.00 »Carnage«; 22.30 »Un poliziotto da happy hour«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15 20.15, 22.15 »This must be the place«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Bar sport«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Una separazione«. KOPER - KOLOSEJ - 20.30 »Huda učiteljica«; 16.30, 18.30 »Johnny English 2«; 20.20 »Kateri je pravi?«; 16.40 »Medvedek Pu«; 18.10 »Prijatelja samo za seks«; 19.40, 21.50 »Trije mušketirji 3D«; 16.00, 17.50 »Winx club: Čarobna pustolovščina 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 16.05, 18.20, 20.40 »Johnny English 2«; 15.50, 17.45 »Medvedek Pu (sinhr.)«; 18.35 »Lahko noč, gospodična«; 16.15, 21.00 »Kateri je pravi?«; 15.10, 16.00, 17.10, 18.00 »Winx club 3D (sinhro.); 19.20, 20.00, 21.50 »Trije mušketirji 3D«; 16.40 »Winx club (sinhro.); 19.25, 21.25 »Paranormalno 3«; 19.10, 21.30 »Kužna nevarnost«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Matrimonio a Parigi«; Dvorana 2: 16.45 »Maga Martina 2: Viaggio in India«; 18.15, 20.15, 22.15 »Cowboys & Aliens«; Dvorana 3: 16.30, 20.15, 22.15 »Amici di letto«; 18.15 »Jane Eyre«; Dvorana 4: 16.20, 17.40, 20.45, 22.15 »Paranormal activity 3«; 19.00 »Ex: Amici come prima«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.00 »Bar sport«; Dvorana 2: 17.50, 20.00, 22.10 »Matrimonio a Parigi«; Dvorana 3: 17.30, 19.40 »I tre moschettieri (dig.) 3D«; 22.00 »Amici di letto«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.15 »Paranormal activity 3«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.10 »This must be the place«. 9 Šolske vesti NA ZAVODU ŽIGE ZOISA bo danes, 25. oktobra, ob 17.30 srečanje razrednikov s starši dijakov. Po pogovoru o stanju v razredu bodo volitve v razredne svete. Ob 18.30 bo staršem predavala dr. Majda Cossutta na temo »Nevarnosti ugriza klopa« in »Mononukleoza - znaki bolezni in njene posledice«. Računamo na pol-noštevilno udeležbo! RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča staršem dijakov, da bodo v sredo, 26. oktobra, ob 17. uri na zavodu potekale volitve za obnovo razrednih svetov. Po volitvah bo sledil roditeljski sestanek. Starši so naprošeni, da se volitev polno-številno udeležijo. Na razpolago bo parkirišče na šolskem dvorišču. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA obvešča, da bo v petek, 28. oktobra, s pričetkom ob 18. uri, srečanje razrednikov s starši dijakov. Sledile bodo volitve predstavnikov staršev v razredne svete. Vsi starši so vljudno vabljeni, da se srečanja pol-noštevilno udeležijo. NA DTZ ŽIGE ZIOSA bodo uradi zaprti v ponedeljek, 31. oktobra, in v sredo, 2. novembra. M Izleti 60-LETNIKI POZOR! Praznovali bomo na izletu 19. novembra. Za vpisnino je čas še danes, 25. oktobra, v trafiki v Dolini in pri Renatu (za Kras) na tel. št. 349-6569004. KLUB PRIJATELJSTVA prireja v četrtek, 27. oktobra, izlet v Čedad z ogledom zanimivosti mesta in v Gonars. Vpisovanje do zapolnitve mest. Informacije na tel. št. 040-225468 (Vera). Vabljeni! DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS iz Sežane organizira izlet na Poljsko, odhod 2. in povratek 6. novembra. Ogledali si bomo: vzrejni center za divje peteline in gensko banko za smreke, muzej čipk Koniakow, muzeja pivovarstva Zywiec, Korbielow, Auschwitz, Wadowice, rojstni kraj papeža Janeza Pavla II, ogled bizonov, Kalwaria Zabrzydowska, Krakow, duhovni center Poljske ter nekdanja prestolnica, grob Ane celjske, Wieliczka - rudnik soli, Olomouc ZABAVNO V NOVO SEZONO ur» 1VT A ČTIT TVIlTTinTTTJ DANES - torek, 25. oktobra ob 20 JO na sedežu SKD Barkovlje sodeluje: SKD Barkovlje I Vstop je brezplačen I Vse o novi sezoni in rezervacija abonmajev I i.t.d. Še nekaj prostih mest. Informacije: (+386)41634750 ali du-san.pavlica@siol.net (Dušan). DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. FERLUGA prireja v nedeljo, 30. oktobra, tradicionalni jesenski izlet na Koroško. Obiskali bomo Celovec, Gospo Sveto, Vrbsko jezero, ob povratku pa še Radovljico. Odhod iz Milj ob 7. uri, povratek domov v večernih urah. Informacije in vpisovanja na tel. št. 040-271862 (Vesna) ali 3496181290 (Zvezda) ob uri kosila. KRUT - vabi 10. in 11. decembra, na ogled evropskega mesta Milana, s sprehajanjem preko središčnih ulic in trgov. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. SKD IGO GRUDEN IN JUS SLIVNO vabita na otvoritveni pohod »Pešpoti Slivno«, ki bo v nedeljo, 30. oktobra, ob 10. uri. Zbirališče: križišče ob cerkvi v Slivnem. Program pohoda: otvoritev, vodeni ogled pešpoti in ob zaključku ogled razstave vaških rodovnikov na Trobčevi domačiji. Za info 328-6238108 (Zulejka). SPDT priredi v nedeljo, 13. novembra, martinovanje v Gorjanskem, zbirališče v večnamenski dvorani (nasproti cerkve) ob 9.30. Predviden je pohod po kraški planoti (približno 3 ure hoje), sledi družabnost ob peki kostanjev. Prijave do 10. novembra: Livio 040-220155, Katja 3385953515 za mladinski odsek (ob večernih urah) in odborniki planinskega društva. LETNIK 1950 iz dolinske občine pozor! Obljuba dela dolg. V soboto, 19. novembra, skupinski avtobusni izlet v Goriška Brda in Dobrovo. Vpisovanje na tel. št. 338-7824792 (Sergio) in 333-1157815 (Ladi). Prispevki Namesto cvetja na grob Ernesta Forausa darujeta Giorgio in Tatjana z družinama 30,00 evrov za sekcijo VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje -Pre-beneg. V isti namen daruje Drago Slavec 20,00 evrov za sekcijo VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg. Ob 10. obletnici smrti očeta oz. tasta Emila Škabarja darujeta Nadja in Miloš 50,00 evrov za AŠK Kras. Ob 3. obletnici smrti nepozabne mame Karle Malalan vd. Smotlak darujeta hčerki z družinama 25,00 evrov za MoPZ Tabor in 25,00 evrov za MePZ Sv. Jerneja na Opčinah. ZAHVALA Ernesto Foraus Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi našega dra- Posebna zahvala Dariu in Cvetki za nesebično pomoč. Žena Alma in hčerka Magda z družino Dolina, 25. oktobra 2011 1 0 Torek, 25. oktobra 2011 TRST / L I I ^S^S b S vabimo na kavo s knjigo na obisku bodo varovanci 1 ; ['1 'J A '.'i'j : I ^11 ;':! M J *A IN SKLADA MITJA ČUK v Tržaški knjigarni, jutri, 26. oktobra, ob 10.00 kavo bo ponudil Čestitke Ü3 Obvestila GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj sporoča, da je na razpolago še nekaj prostih mest v razredih flavte (Trst, Opčine) in violine (Trst, Bazovica). Informacije na tel. št. 040418605 (tajništvo). TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 25. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI priredi v sredo, 26. oktobra, z začetkom ob 20. uri v dvorani mladinskega krožka v Dolini, svoj redni kongres v sklopu priprav na pokrajinski in deželni kongres stranke. Toplo vabljeni člani, somišljeniki in prijatelji. DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI priredi v sredo, 26. oktobra, z začetkom ob 20. uri v dvorani mladinskega krožka v Dolini svoj redni kongres v sklopu priprav na pokrajinski in deželni kongres stranke. Toplo vabljeni člani, somišljeniki in prijatelji. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure: 26. oktobra: »Srednjeveški grad«; »Jesenske dišave in barve«; 28. oktobra: »Živalski vrt s kartonastih valjčkov«, »Sladka-rija-sala«. Informacije na tel. št. 040299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SKD PRIMOREC vabi na predstavitev tečaja balkanskih plesov v sredo, 26. oktobra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnico bo vodila Ko-viljka Marečic. KD SLOVAN s Padrič organizira tečaj slovenščine za začetnike in nadaljevalce. Informativni sestanek bo v četrtek, 27. oktobra, ob 20.30 v zadružnem domu Skala v Gropadi. Za vpis in informacije pišite na elektronsko pošto kdslovan@gmail.com ali pokličite na 349-7386823 (v večernih urah). RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal z občinskim odborom v četrtek, 27. oktobra, ob 17.30 na svojem sedežu - Prosek št. 159. Ob 18.30 bo občinski odbor srečal prebivalce v Kulturnem domu na Pro-seku. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole na »Pravljične urice«. Prvo srečanje »Žoga za vse« (Brigitte Weninger) v četrtek, 27. oktobra, ob 16.30 v društvenih prostorih na stadionu 1. Maj. SLOVENSKI KLUB v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev Vemo, da danes je srečen dan, to smo začutili že zjutraj, popoldne važen dogodek bo: hip, hip hura! Jessica Stoka diplomo iz ekonomsko-turističnih ved ima! 'Miroljubni marsovčki' čestitajo in kličejo: še na mnoga leta, Danes SLAVICA okrogla leta slavi. Še dosti zdravih in veselih dni ji želimo mi vsi jutranje telovadbe ŠD Breg. Dragi nono JOŠKO! Naj zdravje, dobra volja te držita! Za danes naj te ne skrbi, saj na torti svečke ti pomagale bomo ugasniti tudi mi! Tvoje Josette, Marisol in Kimy. Čestitkam se pridružujejo še vsi domači. Iskreno čestitamo MARUŠKI GUSTIN ob uspešno opravljenem univerzitetnem študiju. Mladinski odsek KD Kraški Dom DJONIZJO, za en dan oljke odloži, ker enkrat 50 jih slaviš!Mno-go zdravja in veselja, to je naša iskrena želja! Miranda, Evgen, Davorin, Edi in vsi ostali. Slavica! Zdravje, sreča in zadovoljstvo naj te spremljajo vsepovsod. Otroška dramska skupina Breg in Glasbeno matico vabi na pesniški večer »V Trstu prodajajo kavbojke«, ki ga bo oblikovala skupina študentov iz Ljubljane pod mentorstvom prof. Irene Novak-Popov, v četrtek, 27. oktobra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. San Francesco 20). V ČETRTEK, 27. OKTOBRA, bo stranka Slovenske skupnosti ob dnevu mrtvih polagala vence ob 15.00 uri na spomeniku na bazovski gmajni, ob 15.15 na pokopališču pri Sv. Ani in ob 16.00 uri v Rižarni. Skupno s SSO-jem pa bo ob 14.00 uri polagala vence pri spomeniku padlim iz prve svetovne vojne v Gropadi. SPDT prireja v soboto, 29. oktobra, spominski pohod v dolino Glinščice s polaganjem venca pred obeležje padlih planincev. Pred pohodom bomo obiskali domače pokopališče in se poklonili spominu dolgoletne članice in dobrotnice Vekoslave Slavec. Zbirališče na trgu v Boljuncu ob 14. uri. SKD VIGRED IN ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ S. GRUDEN - otroški vrtec vabita v ponedeljek, 31. oktobra, na baklado 2011. Zbirališče ob 18. uri v Šempolaju (pred Štalco). Zaključek v kulturno umetnostnem centru Škerk v Trnovci, kjer bo kulturni program in nagrajevanje likovnega natečaja »Moje sanje«. Izkupiček pobude bo namenjen organizaciji »Via di Natale«. V PONEDELJEK, 31. OKTOBRA, se bo Občina Zgonik ob dnevu mrtvih poklonila spominu padlim v odporniškem gibanju in NOB s polaganjem vencev na spomenike in grobove po naslednjem razporedu: ob 12.00 pro-seško pokopališče, ob 12.20 proseška postaja, ob 18.00 Zgonik zbirališče, ob 18.15 Repnič, ob 18.30 Briščiki, ob 18.45 Gabrovec, ob 19.00 Samator-ca, ob 19.15 Salež, ob 19.30 Zgonik. Pri spomenikih bo v popoldanskih urah nastopil moški pevski zbor Rdeča zvezda. Vabljeni vsi občani ter društva in organizacije. SEKCIJA VZPI- STOJAN ANTONČIČ EVA L D - Križ vabi vse vaščane ter kulturne, športne, politične in socialne organizacije, da se v torek, 1. novembra, udeležijo poklona žrtvam antifašizma. Ob polaganju vencev na vaška obeležja bo MoPZ Vesna zapel pred spomeniki padlim. Odhod po-vorke od Ljudskega doma v Križu ob 11. uri. TAI CHI CHUAN pri Skladu Mitja Čuk: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob ponedeljkih od 19.00 do 20.30 v večnamenskem središču Mitja Čuk, Repentabrska 66. SK DEVIN prireja »Smučarski sejem« od 2. do 13. novembra v Domu Ze-lezničarskih delavcev - Nabrežina postaja: 2. in 3. novembra zbiranje opreme od 10.00 do 19.30; sejem se bo odvijal od 5. do 13. novembra: sobote in nedelje od 10.00 do 19.30, ob delavnikih od 16.00 do 19.30. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 2. novembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. MARTINOVANJE V SKD SLAVEC v Ricmanjih se bo odvijalo v petek, 11. novembra, od 19.30 dalje. Poskrbljeno bo za večerjo, zabavno glasbo v živo, nagradne igre in nepozabno druženje. Za informacije in prijave pokličite na 320-3729925. Rok za prijavo zapade 3. novembra. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer z vini iz dežele Abruzzo. Srečanje bo v petek, 4. novembra, ob 20.30 v prostorih Zadruge Dolga Krona - Dolina 528. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). KRD DOM BRIŠČIKI prireja kuharski tečaj v nedeljo, 6. novembra, od 9. do 13. ure. Tečaj vodi kuhar Matija Ciacchi. Za informacije lahko pokličete tel. št.: 347-4434151 (Nadja) in 328-2767663 (Norma) po 16. uri. TABORNIKI RMV sporočajo, da so se začeli tedenski sestanki. Urniki: Prosek - Kontovel: v KD na Prose-ku, ob sobotah od 14. do 15. ure, Križ - v KD na Proseku, ob sobotah od 14. do 15. ure; Salež - v društvu Rdeča zvezda, za MČ: vsako drugo soboto od 10. do 11. ure, za GG: vsako drugo sredo od 18.30 do 19.30, Dolina - v občinski telovadnici S. Klabian ob sobotah od 15. do 16. ure, Opčine - v Prosvetnem domu na Opčinah ob sobotah od 17.30 do 18.30, Trst - na Stadionu 1. maja ob sredah od 16. do 17. ure. Informacije na info@tabornikirmv.it ali 3355316286 (Veronika). SKD PRIMOREC vabi na tečaj ustvarjalnega vozlanja »Makrame, jesensko prepletanje vrvic in čakol«, ki se bo odvijal vsak ponedeljek v mesecu novembru (7., 14., 21. in 28.) od 19. do 21. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnico bo vodila Elda Jercog. Zainteresirani naj se čim prej prijavijo na tel. št. 339-6980193. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. sv. Frančiška 20, ob 17. uri: sreda, 9. novembra: Pod medvedovim dežnikom; sreda, 30. novembra: Praznično presenečenje. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! SKD PRIMOREC vabi na družabni večer »Trebče v svet« v sredo, 9. novembra, ob 20.30 v Ljudski dom v Trebče. Ogledali si bomo slike izletov v organizaciji društva v sezoni 2010/11. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 10. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 11. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 12. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 13. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2012. Informacije: 347-5292058, www.skbrdi-na.org. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS vabi proseške in kontovelske proizvajalce, da se udeležijo »2. Pokušnje vin«, ki bo v petek, 11. novembra, na dvorišču rajonskega sveta. Kdor bi rad razstavljal, naj se javi v tajništvu do 4. novembra na tel. št. 040225956. ZADRUGA KD PROSEK-KONTOVEL prireja v petek, 11. novembra, sejem antikvitet in rabljenih stvari. Kdor bi se rad udeležil naj se javi na tel. št. 347-9851007 ali 347-8579872 za rezervacijo prostora. Prireditve KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, sporoča, da bo razstava novih originalov zimske škedenjske noše »Skrinja naših korenin« na ogled: 27. in 30. oktobra ter 6. novembra od 10. do 12. ure; danes, 25., 28. in 29. oktobra ter 4. in 5. novembra od 17. do 19. ure. SSG IN SKD VIGRED vabita na gledališko predstavo »Ma me prou pro-vociraste?« v sredo, 26. oktobra, ob 20. uri v Štalci v Šempolaju. V SREDO, 26. OKTOBRA, vabijo Založništvo tržaškega tiska, Mladika in tržaška knjigarna na Kavo s knjigo. Gostje na kavi bodo varovanci Varstveno delovnega centra Koper in Sklada Mitja Čuk. Vabljeni v Tržaško knjigarno ob 10.00. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi na predstavitev knjige Borisa Pahorja »Den-tro il labirinto« v četrtek, 27. oktobra, ob. 18. uri v Trstu, ul. Sv. Frančiška 20. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM (Dunajska 35, Opčine) vabi v petek, 28. oktobra, ob 20. uri na predavanje z naslovom »Vzgoja« (otrok in odraslih!) za zdravo prehrano. Govorila bo prehranska strokovnjakinja Marija Merljak. MVS LIPA BAZOVICA vabi na koncert ob 10. obletnici delovanja vokalne skupine, ki bo v soboto, 29. oktobra, v športnem centru Zarja. Nastopili bodo še tamburaši »F. Prešeren« iz Boljunca in mladi skupine »Ana-Krousis« iz Gropade. Sledila bo družabnost. RAZSTAVA - IGNACIJ OTA: NJEGOVA ZGODBA v SKD Valentin Vodnik v Dolini. Urnik: v soboto, 29. oktobra, od 15. do 18. ure; v nedeljo, 30. oktobra, od 12. do 13. ure in od 15. do 18. ure. V tednu za šole, info: 3358020814. SKD F. PREŠEREN BOLJUNEC v sodelovanju z SSG-jem, vabi na ogled gledališke predstave »Ma me prou provociraste...«, režija Adrijan Rust-ja, nastopata Minu Kjuder in Adrijan Rustja, v soboto, 29. oktobra, ob 20.30 v društvenih prostorih Občinskega Gledališča v Boljuncu. SPDT obvešča, da bo razstava »Življenje pod Triglavom«, ki jo je pripravila Planinska zveza Slovenije v sodelovanju s Slovenskim planinskim muzejem in s sofinanciranjem Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, odprta v prostorih Konferenčne-razstavne dvorane NŠK v Narodnem domu, Ul Filzi št. 14, do sobote 5. novembra, s sledečim urnikom: ob torkih , četrtkih in sobotah dopoldan od 10. do 12. ure ter ob ponedeljkih, sredah in petkih popoldan od 16.do 18. ure. DEVINSKI GRAD bo do 6. novembra na ogled vsak dan od 9.30 do 16.00, vključno v torek, 1. novembra. Od 12. novembra dalje bo grad odprt ob istem urniku, a samo ob vikendih. Informacije: 040-208120. MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisujeta literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade od 14. do 25. leta starosti. Tema in tehnika sta prosti, kot vodilo pa ponujata verze letošnjega Prešernovega nagrajenca, Miroslava Košute: »Kaj pa jadra šepetajo, kadar veter jih napenja? Srečna so, da se začenja nova pot.« Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti in izročeni ali poslani na Skk-MOSP - Natečaj, Ul. Donizetti št. 3 (TS), do ponedeljka, 14. novembra. CELOVEČERNI KONCERT ljubljanskih veteranov (dir. Alojz Zupan) v organizaciji KD Skala pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev bo v soboto, 19. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gropadi. S Mali oglasi 30-LETNA DINAMIČNA GOSPA išče delo kot čistilka, pomočnica v gospodinjstvu ali kot prodajalka. Tel. št. 327-6157659. 45-LETNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica, prodajalka ali pomočnica v gostinstvu. Kličite tel. št. 3485534270. AVTO FIAT 500 prodam, cena 500,00 evrov. Tel. št. 040-910148 ali 040226847. GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb. Tel. št: 338-1581230. IZGUBLJENA OČALA: v nedeljo, 16. oktobra, je nekdo v gledališču F. Prešeren v Boljuncu izgubil očala (plastičen rožnato-prozoren okvir, znamka Ray Ban). Lastnik naj pokliče na tel. št. 339-5901531. NA PADRIČAH se je izgubil črno/sivi tigrasti muc, z belimi tačkami in belim smrčkom. Če ga je kdo opazil, naj prosim javi na: 348-0605063 PODARIM skoraj novo peč znamke de longhi, na metan oz. plin. Tel. 040212355. POMAGAM pri učenju in pisanju nalog učencem in dijakom vseh stopenj. Tel. št.: 340-4099209. PRODAM žago cirkularko model be-lia v odličnem stanju. Tel. št.: 040226225 ali 335-816889 (ob uri obedov). ö Poslovni oglasi V TRŽAŠKI KMETIJSKI ZADRUGI - Ul. Travnik, 10 dobite krasne in cvetoče KRI-ZANTEME, v torkli ekstra deviško OLJE po ugodnih cenah. Odvija se posebna ponudba strojev za nabiranje oljk. Oglasite se! CONTACT CENTER TRIESTE IŠČE za takojšnjo vključitev operaterje z izrazito komunikativnostjo, ciljno usmerjenostjo, poznavanjem PC-ja. Prijave: 040.0648.649 od ponedeljka do sobote 8.0021.00 GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo: likanje, pospravljanje, varstvo. 00386-31-879781 PRODAM avto Volkswagen, bele barve, letnik '98, 1.400 cc, prevoženih 96.000 km, klima, radio cd, vedno v garaži. Tel. št.: 338-5725366. PRODAM dvosobno stanovanje v Ro-diku (Kozina), z opremo oz. po dogovoru. Stanovanje ima balkon, nova pvc okna, lončeno peč in klimo. Stanovanju pripada še manjša klet ter parkirišče, kjer se lahko parkirata 2 vozili. Tv, telefon in internet. Cena: 67.000 evrov. Telefon: 0038651386397. PRODAM MLADIČA zlatega prina-šalca (golden retriever) z rodovnikom in microchipom. Cena 700,00 evrov. Telefonirati ob uri kosila na tel. št. 334-8838689. PRODAM stroj za obiranje oljk coima po polovični ceni. Tel. št.: 3337264018. STANOVANJE NA OPČINAH prodam, sončno in razgledno v 4. nadstropju, 100 kv.m., dve spalnici, dve kopalnici, samostojno ogrevanje, pokrito parkirišče. Tel. 334-6390079. V DOLINSKI OBČINI na razgledni sončni legi, dajem v najem samostojno opremljeno hišo (3 sobe, dnevna, kuhinja, kopalnica, shramba) s kletjo, vrtom in dvoriščem za parking. Cena po dogovoru. Tel. 366-4753750. Id Osmice DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju št. 269. Tel. št. 3403814906. Toplo vabljeni! MARIO PAHOR je odprl osmico v Jamljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481419956. OSMICA je odprta pri Jadranu v Ricmanjih št. 175. Tel. št. 040-820223. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež št. 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št. 040-229439. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. V MEDJI VASI ŠT. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št.: 040208451. r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika IW Začeli z zmago m /18 Odbojkarji Sloge Tabor, * na čelu z Gregorjem Jerončičem, Sff1 T ____ so v krstnem domačem nastopu vknjižili vse to Peta zaporedna zmaga Jadrana Qubik caffe | S? ¡3 \ aj^^N - _1 :R LO SPORT (P Í njJCA A POGLED Z VEJE • Marij Čukft, Tveganje in vzori STRAN 13 1 4 V" i 1, |j i* Jbt Veliki360° Filip Hlede STRAN 50 let Športnega krožka Kras v znamenju športa in rekreacije Slaviša Stojanovič zamenjal Matjaža Keka na klopi reprezentance Slovenije ^l ali ali Cirila Kralj vsi smo bili športniki Marij Čuk športna križanka STRAN 18 ta je pa dobra STRAN 12 12 Torek, 25. oktobra 2011 ŠPORT / LIGETY ZAČEL KOT JE KONČAL SÖLDEN - Američan Ted Ligety je zmagal na uvodnem veleslalomu za svetovni pokal alpskih smučarjev. Najboljši veleslalomist lanske sezone in aktualni veleslalomski svetovni prvak, Američan Ted Ligety, je osvojil tudi uvodni veleslalom letošnjega svetovnega pokala. Vodil je že po prvi vožnji, v drugi pa je s 13. časom potrdil 9. zmago v karieri. Presenečenje tekme je pripravil dvajsetletni Francoz Alexis Pinturault, ki se je s štartno številko 20 v prvi vožnji zavihtel na 4. mesto, nato pa v finalni izenačil uspeh kariere, 2. je bil že v Kranjski Gori. BALOTELLI BLESTEL V mestnem derbiju je Manchester City nepričakovano in zelo gladko kar v gosteh odpravil Manchester United. Končni 6:1 priča o premoči ekipe, ki jo vodi Roberto Mancini. Med protagonisti tekme je bil Mario Balotelli (na sliki), ki je dosegel prva dva zadetka City-ja. Po prvem polčasu je City vodil z 1:0, v drugem polčasu pa so se gostje razigrali in utišali Old Trafford. Ob Balotelliju so za City, ki ima zdaj na lestvici pet točk prednosti nad drugouvrščenim Unitedom, dosegli gole Aguero, Silva in Dzeko (2). NOVOZELANDCI DRUGIČ PRVAKI AUCKLAND - V finalu SP v ragbiju je Nova Zelandija premagala Francijo z 8:7 (5:0). Francozi še vedno ostajajo brez najbolj prestižne lovorike v tem športu. Letošnji finale je bil tako v celoti ponovitev finala uvodnega SP leta 1987. Takrat so Novozeland-ci v Eden Parku Francoze premagali z 29:9 ter se po 24 letih suše znova zavihteli na sam vrh. Francija je leta 1999 v finalu izgubila proti Avstraliji. nogomet - Po osmih krogih je na vrhu A-lige le Udinese Furlanski stroj odlično deluje UDINESE SAM NA VRHU - Udinese je v nedeljo izkoristil delni spodrsljaj Juventusa in je zdaj sam na vrhu A-lige. Furlani niso imeli večjih težav odpraviti Tesserjevo Novaro, ki je sicer imela edinstveno priložnost za vodstvo, a je ni izkoristila in Furlani so jo zaradi tega kmalu kaznovali. Znova je blestel Di Natale, ki se je dvakrat vpisal med strelce. Ob tem so Domizzi in soigralci znova (že šestič doslej) zaključili tekmo brez prejetih zadetkov. Handanovič je že več kot mesec dni nepremagan, saj je edini gol prejel 21. septembra na San Siru, ko ga je ukanil El Shaarawi in postavil izid na končni 1:1. Pred »nevarnostjo« Udinese svari tudi Fabio Capello. Trener angleške reprezentance trdi, da Udinese nima še mentalitete ekipe, ki bi ciljala na naslov, da je pot za Guidolinove varovance še dolga, pa vendar se bodo morali tekmeci paziti pred Furlani, ker igra Udinese zelo sproščeno in brez pritiskov. Razlogi za uspehe Furlanov gre iskati v zelo organiziranem društvu, ki točno ve, katerim igralcem se odreči. Ne gre namreč pozabiti, da je poleti predsednik Pozzo prodal Zapato, Inlerja in Sancheza. Capel-lo celo meni, da bi s temi tremi igralci in še enim pomembnim nakupom pri Udineseju lahko mirno razmišljali o »scudettu«. Capello je še vedno prepričan, da sta favorita za letošnji naslov Roma in Juventus, ker se ti dve ekipi lahko posvetita izključno prvenstvu, medtem ko so vsi ostali tekmeci zaposleni tudi v evropskih pokalih, kar se dolgoročno pozna. V boju za končno slavje bo do zadnjega tudi Milan, ker razpolaga z največjim številom kakovostnih igralcev. Nekdanji trener Milana in Juventusa je vsekakor zadovoljen s kakovostjo italijanske A-lige: »Mislim, da je prvenstvo izenačeno, ker je vse več ekip, ki igrajo dopadljivo. Zaslugo nosijo novi trenerji, ki imajo nekoliko različno mentalite-to. Ob tem se mi zdi, da zaradi pomanjkanja ekonomskih sredstev vsa društva bolje in dalj časa premišljujejo, preden se odločijo za nakup enega ali drugega igralca. Prav zato so bile letos izbire med kupoprodajno borzo bolj posrečene!« DVE TEKMI V ENI - Do neverjetnega preobrata je prišlo v Lecceju. Domača ekipa je v prvem polčasu povsem nadigrala Milan in odšla na odmor s tremi zadetki prednosti. Predčasen konec tekme? Kje pa! Trener Milana Allegri je imel skritega aduta. V slačilnici je pustil Robinha, na igrišče pa stopil Boateng in prav on je postal za Milan odločilen. 24-letni napadalec je namreč v samih 14 minutah dosegel tri gole; preobrat črnor-dečih je nato dopolnil Yepes za končni 4:3. Boateng je drugi igralec v zgodovini A-lige, kateremu uspe doseči hat-trick, ne da bi tekme začel od 1. minute. Doslej je to uspelo le Pietru Anastasiju leta 1975, ki je tri gole dosegel v samih petih minutah. Kar precej časa, če pomislimo, da si hitrostni rekord lasti Valentino Mazzola, ki je leta 1947 na tekmi Torino - Vicenza 6:0 tri zadetke dosegel v pičlih 120 sekundah. IZID 8. KROGA: Bologna - Lazio 0:2, Cagliari - Napoli 0:0, Fiorentina - Catania 2:2, Inter - Chievo 1:0, Juventus -Genoa 2:2, Lecce - Milan 3:4, Parma -Atalanta 1:2, Roma - Palermo 1:0, Siena - Cesena 2:0, Udinese - Novara 3:0 VRSTNI RED: Udinese 15, Lazio 14, Juventus 13, Cagliari 12, Napoli, Roma in Milan 11, Catania in Palermo 10, Fiorentina, Siena, Genoa, Chievo in Parma 9, Atalanta 8, Inter 7, Novara 5, Bologna in Lecce 4, Cesena 2. Napadalec Udineseja Di Natale je v nedeljo dvakrat kaznoval Novaro 9. krog - Spored Že drevi Juventus Juventus - Fiorentina in Napoli - Udinese sta napomembnejši tekmi devetega kroga A-lige. NAŠA NAPOVED: danes ob 20.45 Juventus - Fiorentina 2:1 (40%, 30%, 30%); jutri ob 20.45 Atalanta - Inter 1:1 (25%, 35%, 40%), Cesena - Cagliari 0:0 (30%, 35%, 35%), Chievo - Bologna 2:0 (40%, 30%, 30%), Genoa - Roma 1:1 (30%, 40%, 30%), Lazio Catania 2:0 (45%, 35%, 20%), Milan - Parma 3:0 (55%, 30%, 15%), Napoli - Udinese 1:1 (40%, 30%, 30%), Novara - Siena 2:1 (35%, 35%, 30%); v četrtek ob 20.45 Palermo - Lecce 3:1 (45%, 30%, 25%). Cesar učinkovit, Handa neprekosljiv Chievo se je s San Sira vrnil poražen. Proti Interju je Cesar znova povsem zadovoljil (ocena 6,5), medtem ko je bil Jokic proti Maiconu v večjih težavah (5,5). Ravno na levi strani je Chievo najbolj trpel. Sa-mir Handanovič gleda ostale ekipe z visokega. Če so Furlani na vrhu lestvice je tudi njegova zasluga (le en prejeti gol v sedmih tekmah!). Proti Novari je bil manj zaposlen, a si je vseeno prislužil več kot pozitivno oceno (6,5). Iličic je proti Romi igral le 15 minut (a si kljub temu prislužil oceno 5), Bačinovic pa je presedel celo tekmo. Krhin je s klopi opazoval soigralce na nesrečni tekmi, ki jo je Bologna izgubila proti Laziu, Birse v soboto proti Juven-tusu ni bilo niti na klopi za rezerve. »Menim, da nimam kaj menit.« (Anketiranec na vprašanje o ločitvi med Zarjo in Gajo, Športel, 17.10.) »Žal mi je, a nisem juke-box, ki bi izpolnjeval želje občinstva.« (Trener nogometašev Dinama Krunoslav Jurčič po porazu proti Ajaxu, 18.10.) »V Sloveniji imamo dvajset sodnikov, ki lahko sodijo v prvi ligi. Če bi jih kaznovali za vsako napako, jih ne bi nič več ostalo.« (Podpredsednik Nogometne zveze Slovenije Rade Mijatovič, Večer, 20.10.) »Sva pa z Magonijem dovolj velika 'bedaka', da se maksimalno ukvarjava z vsemi stvarmi, ki jih Ti- na potrebuje za trening. Upam, da bodo indijanci vseeno premagali kavboje.« (Andrea Massi o slabših pogojih treniranja Mazetove v primerjavi s tekmicami, Ekipa 22.10.) »Oni so dobri, mi smo osli, to je dejstvo.« (Športni direktor Triesti-ne Antonio Recchi po porazu proti Por-togruaru, Il Piccolo, 24.10.) »Ko Italijani nekaj dosežejo, postanejo preveč samozavestni. To jih tepe. Sam sem se od Slovencev naučil skromnosti, ki je v kombinaciji z italijansko samozavestjo dobra kombinacija.« (Andrea Massi, Dnevnik, 24.10.) »Stiki sicer so, odvisni pa so predvsem od Tininega razpoloženja. Težko bi rekla, da so zelo prijateljski.« (Ilka Štuhec o odnosu Tine Maze s slovenskimi smučarkami, Dnevnik, 21.10.) nogomet - Šesti poraz usoden za trenerja Triestine Discepoli končal svojo pot, ni pa edini krivec za neuspehe In šesti poraz je bil usoden. Gian Cesare Discepoli ni več trener Triestine. Takoj po porazu na nedeljski tekmi v Porto-gruaru ga je predsednik Aletti odslovil. Tudi v Portogruaru smo videli običajni film. Triestina je zdržala, dokler so igralci vsaj malo tekali po igrišču, celo prešla v vodstvo na začetku drugega polčasa, nato pa je fizično (in psihološko) popolnoma odpovedala in Portogruaro je v zadnjih 30 minutah tekme dosegel tri zadetke. Predsednik Aletti je po tekmi pravilno zatrdil, da bo »zamenjal trenerja, ker enostavno ni mogoče zamenjati 27 igralcev«. S tem je hotel jasno povedati, da trener Discepoli ni vsega kriv, prej obratno. Kdor navsezadnje stopi na igrišče, so nogometaši. In v Portogruaru so nekateri izmed teh znova krepko razočarali. Je pa treba dodati, da trener odloča, katerih 11 igralcev naj tekmo začne. In znova je bil med temi 11 igralci tudi Simone Motta. Nekdanji igralec Novare je prvenstvo začel zelo slabo, nikoli ni prepričal. V napadu ni ničesar ustvarjal, v fazi obrambe pa bil po- kroma vsem nepotreben, saj je stopical po igrišču in v bistvu vsakič omogočal nasprotnikom, da so se podajali v napad brez večjih težav. Kljub temu, da je bilo to zelo razločno videti s tribun, je Discepoli vztrajal pri teh izbirah. In zaradi te trme drago plačal. Nov trener Triestine jbo, kot kaže, znan danes. Nespodobno obrambo, ki je v dosedanjih osmih nastopih prejela 15 golov (najslabša obramba lige!) pa bosta okrepila Galasso in Lima. Portogruaro - Triestina 3:1 (0:0) STRELCI: v 5.dp Izzo, v 13.dp Fedi, v 20.dp Pondaco, v 42.dp Corazza. TRIESTINA: Viotti, DAmbrosio, Izzo, Thomassen, Pezzi (Mannini), Rossetti, Mattielig, Princivalli (Gadignani), Motta (Evola), Godeas, Curiale. Trener: Discepoli. OSTALI IZIDI 8. KROGA: Barletta - Trapani 0:2, Carrarese - Spezia 2:1, Feralpi Salo' - Bassano 0:0, Frosinone - Latina 1:1, Pergocrema - Piacenza 0.2, Prato - Cre-monese 0:0, Siracusa - Sudtirol 1:3, Virtus Lanciano - Andria 2:1. VRSTNI RED: Per-gocrema 18, Frosinone 17, Sudtirol, Carrarese (-6), Barletta in Lanciano (-1) 15, Por-togruaro in Trapani 14, Cremonese, Pia-cenza (-4) in Siracusa (-2) 12, Spezia 11, Andria 10, Triestina 9, Prato 7, Bassano in Latina 6, Feralpi Salo' 5. PRIHODNJI KROG: Triestina - Pergocrema ASCOLI - Drugoligaš je zaradi neizpolnjenih obveznosti dobil tri dodatne kazenske točke na lestvici. vprašanja »Ragbi ni kot nogomet, pri katerem lahko slabša ekipa preseneti. V ragbiju vedno zmaga boljši,« pravi 29-letni Boštjan Romano, slovenski igralec tržaškega ragbijskega kluba Venjulia Rugby Trieste, ki igra v deželnem prvenstvu C-lige. Romano, doma iz Ricmanj, si je po TV ogledal nedeljski finale svetovnega prvenstva med Novo Zelandijo in Francijo ter se na koncu tekme tudi veselil, ker so zmagali »all-blacksi«: »Zanje sem namreč navijal od vsega začetka. Francija pa mi ni simpatična.« Ali si pričakoval tako žilav odpor Francozov? Pravzaprav sem pričakoval nekaj podobnega, saj je finale pač finale in če so se Francozi prebili do finala, to pomeni, da so zelo dobra ekipa. Francozi so bili zelo motivirani, podobno tudi Novozelandci, ki so na koncu le dokazali, da so močnejši. Tekma je bila na vrhunski ravni. Ljubitelji ragbija smo prišli na svoj račun. Ali so bili za Francijo usodni zgrešeni prosti streli? Velja. Če bi bili Francozi bolj natančni in bi uspešno izvedli vse proste strele (potrditve) in strele v igri (drop), bi bržkone postali svetovni prvaki. Vsekakor se s »čeji« ne da odgovarjati na tovrstna vprašanja. Izid je bil nizek, ker smo tokrat videli res malo doseženih zadetkov. Obe ekipi sta precej taktizirali. Nihče ni želel tvegati. Zakaj bi nekomu priporočal, da bi se začel ukvarjati z ragbijem in kakšno je zdravstveno stanje tega športa v Italiji? Pri tržaški ekipi igram tretjo sezono in na začetku sem se s težavo vključeval v ekipo, saj sem se moral šele naučiti pravil tega športa. Treningi obsegajo tako fizične kot didaktični del. Človek pač potrebuje nekaj časa, da se privadi temu športu, ki je zelo atraktiven, poučen in pošten. S tem športom se lahko ukvarja kdorkoli, tudi tisti, ki so fizično šibkejši. Če dobro in vestno treniraš, se prej ali slej vključiš v ekipo. Ragbi je šport v pravem pomenu besede, saj te okrepi tako fizično kot psihično. V Italiji se žal razvija počasi. Reprezentanco, ki je nastopila na SP, sestavlja polovica izkušenih igralcev, polovica pa slabših. Vse ostale reprezentance pa imajo samo dobre ragbiste. Italija je pač ekipa C-lige, v kateri sta dva ali največ trije zelo dobri igralci. Romano se je pred ragbijem ukvarjal s košarko. Igral je pri Bregu in nazadnje pri Ciciboni, kar pa ga ni navduševalo. »S pomočjo košarke, pri kateri je treba obvladati igro z roko, sem se lažje vključil v svet ragbi,« je še dodal Romano, s katerim igra pri tržaški ekipi še en slovenski igralec, nekdanji Bregov in Borov košarkar Sandi Zeriali. (jng) / TRST Torek, 25. oktobra 2011 13 SRBSKI FINALE MOSKVA - V finalu teniškega turnirja ATP v Moskvi sta se srečala Srba, prvi in drugi nosilec, Janko Tipsarevič in Viktor Troicki. Glede na letošnjo formo je pričakovano zmagal Tipsarevič, 14. igralec sveta je branilca naslova premagal s 6:4 in 6:2.S tem je osvojil svoj drugi turnir v karieri, pred tem je bil to jesen že najboljši tudi v Kuala Lumpurju. To je bil šele drugi uradni medsebojni dvoboj srbskih igralcev, prvega je prav tako v Moskvi leta 2008 dobil Troicki. Sedemindvajsetletni Tipsarevič je za zmago prejel 132.160 dolarjev. PADLA JE BONIFIKA KOPER - Koprski Cimos je v četrtem krogu evropske lige prvakov v rokometu na domačem igrišču izgubil z vrhunskim nemškim moštvom HSV iz Hamburga s 23:24 (10:17). Le malo je manjkalo, da bi Koprčani (fotografija ni s tekme) po poraznem prvem polčasu priredili prvovrstno senzacijo in imenitnemu tekmecu odščipnili točko, a je nemški reprezentančni vratar Johannes Bitter v zadnjih sekundah ubranil strel Uroša Rapotca s krilnega položaja. Nazadnje je v osrednji športni dvorani v Kopru 28. maja leta 2009 zmagalo velenjsko moštvo s 26:24. LE SE DVA ZA NASLOV BARCELONA - Francoz Sebastien Loeb (Citroen) je zmagovalec relija po Kataloniji. V skupnem seštevku SP ima pred zadnjo dirko sezone v Walesu čez tri tedne Loeb zdaj osem točk prednosti pred Fincem Hirvone-nom, ki je bil tokrat drugi. Iz boja za naslov je izpadel Sebastien Ogier , ki je odstopil. Loeb je v Kataloniji osvojil že 67. posamično zmago. nogomet - Sprememba na klopi Slovenije Odslej Stojanovic LJUBLJANA/BRDO PRI KRANJU -Slovenska nogometna reprezentanca ima novega selektorja. Po štirih letih je izbrano vrsto zapustil Matjaž Kek, ki je z Nogometno zvezo Slovenije (NZS) sporazumno prekinil pogodbo, izvršni zbor zveze pa je po seji sporočil, da bo novi selektor članske reprezentance Slaviša Stojanovic. 41-letni Ljubljančan bo Slovenijo vodil do konca kvalifikacij za svetovno nogometno prvenstvo 2014 v Braziliji, sodelovanje pa se bo avtomatično podaljšalo v primeru uvrstitve na turnir. Stojanovic je od leta 2009 do septembra letos deloval v Združenih arabskih emiratih, kjer je bil pomočnik selektorja Srečka Katanca, pred tem pa je bil trener Domžal in Celja. Z Domžalami je nekdanji branilec, ki je trenersko pot začel leta 1998, osvojil dva naslova državnih prvakov, dvakrat je bil podprvak, enkrat pa je osvojil superpokal. V Srbiji rojeni Stojanovic bo šesti selektor slovenske izbrane vrste. Strokovna komisija NZS je sicer predlagala še dve imeni, vendar je predsednik NZS Čeferin poudaril, da je bil Stojanovic njegova prva izbira. Novi selektor bo nastopil po uspešnem Kekovem obdobju, s katerim je Slovenije dosegla kar nekaj uspehov. Kek je postal selektor 5. januarja 2007, vrh pa dosegel leta 2010, ko je po dodatnih kvalifikacijah ponesel izbrano vrsto na SP v Južnoafriško republiko, tam pa dosegel tudi prvo slovensko zmago na tekmovanju najvišjega ranga (Alžirijo so premagali z 1:0). Pod Kekovim vodstvom je Slovenija dosegla tudi najvišje mesto na Mednarodni nogometni lestvici: 20. oktobra 2010 je bila po dveh zaporednih zmagah v kvalifikacijah za EP celo na 15. mestu. Z reprezentanco Kek je na 49 dosegel rekordnih 20 zmag, dve več od Srečka Katanca. Prav onadva pa sta edina selektorja Slovenije, ki sta tudi zaigrala za izbrano vrsto. Ke-kovo obdobje se je sicer zaključilo s padcem, saj Sloveniji se v kvalifikacijah za EP ni izšlo. Novi selektor Stojanovic se bo v novi vlogi slovenski javnosti uradno predstavil 15. novembra, ko se bo Slovenija na prijateljski tekmi v Stožicah pomerila z ZDA. Od septembra 2012 dalje pa čaka slovenske nogometaše nastop v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2014. Slaviša Stojanovič, ki bo po Zdenku Verdeniku, Bojanu Prašnikarju, Srečku Katancu, Branku Oblaku in Matjažu Keku (na sliki) šesti selektor slovenske izbrane vrste, se bo v novi vlogi slovenski javnosti uradno predstavil 15. novembra, ko se bo Slovenija na prijateljski tekmi v Stožicah pomerila z ZDA ansa odbojka - V 5. krogu A1-lige Mitja Gasparini v središču pozornosti V Ravenni je Verona Mitje Gasparinija in Damirja Kosmine iztržila celoten izkupiček. Gasparini, ki je bil med tednom tudi medijsko v ospredju s kratkim intervjujem na sloviti Gazzetti dello sport, je dosegel 18 točk (3 asi, 13 napadov - 45% uspešnost, 2 bloka), medtem ko popškodovani Kosmina ni stopil na igrišče. Vibo pa je podaril prvo zmago Piacenzi, čeprav so Černic in soigralci vsaj osvojili točko. Matej Černic je bil kar soliden v sprejemu (18 sprejemov, 2 napaki, 67% pozitivnih in 28 % brezhibnih sprejemov), a neučinkovit v napadu, kjer je spravil na tla le 5 od 25 napadov - 20%). Prvo točko pa je pustila po cesti Modena Lorisa Maniaja, ki je v Padovi slavila »le« s 3:2. Mania je sprejel 29 žog, 4 napačno, 52% pozitivno, 28% brezhibno. San Giustino Tineta Urnauta je bil brez moči proti premočnemu Trentu. Urnaut je v treh nizih dosegel 11 točk (10 napadov - z 48% uspešnostjo - in en blok). Nazadnje pa je Alen Pajenk (Macerata) vstopil le na servisu, zmaga proti Cuneu pa ekipi iz Mark omogoča, da ostaja na drugem mestu. IZIDI 5. KROGA A1-LIGE: Macerata - Cuneo 3:2, Padova - Modena 2:3, Tren-tino - San Giustino 3:0, Ravenna - Verona 1:3, Roma - Belluno 3:2, Monza - Latina 3:1, Piacenza - Vibo 3:2 VRSTNI RED: Modena 14, Macerata 13, Trentino 12, Cuneo 11, Monza 9, Latina 8, Verona 7, Vibo in Belluno 6, Roma, San Giustino in Pa-dova 5, Piacenza 3, Ravenna 1. POGLED Z VEJE Tveganje in vzori Marij Čuk Ko ljudje odidejo med oblake, ostaja za njimi praznina. Za vsakim človekom. Ko otrpne, ko zogleni telo šampionov, pa je občutek nelagodja in žalosti še večji. Zato je odmev vetra večne tišine z malezijskega motociklisti-čnega dirkališča toliko bolj hrupen, ker je tišina iztrgala mladeniča, ki je v svojem športu nekaj pomenil, ker je s svojo spretnostjo na dveh kolesih navduševal množice, bil vzmet fantaziji mnogih vrstnikov, identifikacijski model, vzor. Včeraj sem prisluhnil številnim modrovanjem o tragediji v Sepan-gu in vsi komentarji so se ožili v končno ugotovitev, da je Usoda v primeru Simoncellija sestavila široko pahljačo naključij, ki so se združila v črno piko in pomisel, da kdor se poda v areno hitrostnih športov dobro ve, kako zelo tvega, čeprav to ne zmanjšuje občutkov grenkobe in celo žalosti. Na to me je opozoril tudi doberdobski odvetnik Marko, ki je pravilno ugotovil, da je tveganje ena izmed izpostavljenih komponent našega življenja, ne le v območju vrhunskega motociklizma ali formule ena. Res je, sem pomislil. Kako zelo je tvegala na primer Ude med predstavitvijo knjige mojega ljubljanskega cimra in večdesetletnega prijatelja Aceta v tržaški knjigarni! Udeleženci dogodka so sede sledili toku besed, sam pa sem stal nekje v ozadju, ko mi je prinesla stolico, na, sedi, da se ne boš utrudil... Očitno je presodila, da je moja vzdržljivost letom primerna, medtem ko si sam domišljam, da sem še vedno pri moči, mlad, dinamičen in poln energije. Eh, ja, veliko krat je nesoglasje med tem, kaj si sami domišljamo o sebi in kako nas vidijo drugi! Kljub temu šoku pa bom vendarle vztrajal v svoji namišljeni oziroma dejanski mla-dostnosti in počivališke stole zaenkrat odstopam potrebnejšim... Na primer Triestini. Na začetku tekmovalne sezone so vsi brez izjeme napovedovali takojšen povratek tržaške enajsterice v drugo ligo, sedaj pa se tržaški klub sooča celo z nevarnostjo novega nazadovanja, čemur botrujejo predvsem zdrahe v njegovem vodstvu, saj se lastništva menjujejo kot tok deroče reke, ki se nikdar in nikoli ne more izteči v mirno morje. Čeprav bi bilo treba nogometaše v rdečih marketah (tako se namreč v novi slovenščini reče dresom oziroma majicam- na lastna ušesa sem slišal po TV Slovenija!) suniti, brez obrambne stolice, tja, kjer se hrbet konča, pa vselej smrdi (kar zgovorno dokazujejo male in velike ribe) pri glavi in morebiti še kje. O tem me je spet prepričal nedeljski evropski državniški vrh, ki išče izhod iz gospodarske krize prenekaterih držav EU, med temi je Italija, katere državljani so delavni in ustvarjalni, škripa pa drugje, očitno v vodstvu, kajti v odgovor na vprašanje, koliko je to vodstvo zanesljivo, sta se tako Merklova in Sarkozy zgovorno zarežala... Začela se je nova sezona v alpskem smučanju. Slovenci smo nekdaj rekli, da gremo na sneg drsati in ta je ustrezna beseda, kajti vseskozi nekam in nekje drsamo, največkrat tudi nadrsamo. In tako je Tina Maze že v kali zatrla velika pričakovanja, čeprav ima očarljiva Črnjanka na razpolago še veliko popravnih izpitov. Nadrsal je tudi Matjaž Kek, ki so ga včeraj odstavili z mesta reprezentančnega nogometnega selektorja, ker se ni uvrstil na evropsko prvenstvo. To seveda pomeni, da je Slovenija končno moderna in normalna država, ki trenerje nadomešča že ob prvih sencah neuspehov, poleg tega pa bodo tudi prvič v zgodovini predčasne politične volitve. Nimamo se kaj pritoževati. Konec koncev meji z državo, ki je pravi mojster in ima glede tega dolgoletno tradicijo in dobro vemo, da slabi zgledi zelo vlečejo. Jaz pa čakam trenutek, da nas tako v športu kot v družbi povlečejo dobri vzori! Bom(o) to doživeli? Ali pa nas bodo kot doslej in še vedno vlekli le za nos? motociklizem - Tragičen epilog nedeljske VN v Sepangu Svet motociklizma žaluje za Simoncellijem Za 24-letnika usoden padec v drugem krogu - Razloge za nesrečo še raziskujejo - Dirko odpovedali - Valentino Rossi: »Izgubil sem mlajšega brata« Svet italijanskega motociklizma žaluje. V nedeljo je Marco Simoncelli umrl v nesreči v Sepangu na dirki za VN Malezije. Hud padec z usodnimi posledicami se je zgodil v drugem krogu dirke v kraljevskem razredu motoGP. V enajstem zavoju se je vrhunski italijanski motociklist Simoncelli s Špancem Alvarom Bautisto boril za četrto mesto. Nenadoma je izgu- Na cesti je huje Varnost dirkališč je, kljub nedeljski tragediji, vse večja, kar pa ne velja za navadne ceste. V zadnjih desetih letih se je samo na italijanskih cestah smrtno ponesrečilo 14.293 motociklistov, ranilo pa 860.530. 1.249 je bilo smrtnih žrtev leta 2009, 370 pa samo ob koncih tedna letos. Slabo stanje cest in neupoštevanje pravil (hitrost in prednost) so glavni razlogi za hude nesreče, a tudi izredno nevarni odbojniki povzročajo hude posledice (amputacije). bil ravnotežje in padel, a motor je zavil desno znova proti sredini proge. Na njegovo pot sta nato zapeljala Italijan Valentino Rossi in Američan Colin Edwards, ki se trku nista mogla izogniti. Zdravniška služba je 24-letniku nemudoma pomagala, vendar pa so bile posledice hudega padca zanj usodne. Simoncelli je pri padcu dobil več poškodb prsnega koša, glave in vratu. Dirka je bila takoj po nesreči prekinjena, pozneje pa tudi dokončno odpovedana. »Dirkač je bil v nezavesti že takoj po prihodu zdravniškega osebja. Poskušali so z oživljanjem, vendar pa je umrl 45 minut kasneje,« so medijem sporočili iz zdravstvene službe. Predstavniki tekmovanja so že napovedali preiskavo vseh okoliščin tragične nesreče. Nekateri krivijo gume, drugi pa nepravilno delovanje Simoncel-lijevega motorja. Ne glede na razloge pa je edino pomembno dejstvo, da je v Se-pangu usahnilo mlado življenje vedno nasmejanega 24-letnika. Gre za prvo smrtno nesrečo v mo-tociklizmu po lanski veliki nagradi San Marina, kjer je v razredu moto2 umrl Ja- Marco Simoncelli je bil vedno nasmejan... ponec Šoja Tomizava. V kraljevskem razredu pa se je zadnja nesreča s smrtnim izidom pripetila leta 2003, ko je Japonec Dajdžiro Kato preminil na domači veliki nagradi v Suzuki. Leta 2008 je osvojil na- ansa slov svetovnega prvaka v razredu 250 cm. Po nekaterih mednarodnih statistikah je od leta 1948 na vrhunskih mednarodnih tekmovanjih v motociklističnem športu izgubilo življenje 47 dirkačev. Marco Simoncelli se je rodil 20. januarja leta 1987 v italijanski vasici Cat-tolica, svojo motociklistično pot je začel že zelo zgodaj, pri rosnih devetih letih je začel voziti v italijanskem prvenstvu minimoto. Veljal je za drznega in talentiranega dirkača. Prve stopničke v razredu motoGP je osvojil na letošnji preizkušnji za VN Češke. Simoncelli je bil v svetu motoci-klizma zelo priljubljen in mnogi so mu napovedovali svetlo prihodnost. Na sami dirki sta bila prisotna njegov oče in dekle, ki sta tako podoživljala vsak trenutek Simoncellijeve agonije. Vidno prizadet je bil tudi Valentino Rossi, ki se ni uspel izogniti trčenju s Simon-cellijevem motorjem. Večkratni svetovni prvak je imel s Simoncellijem poseben odnos (živela sta le 30 kilometrov drug od drugega). Ko se je razširila novica o prijateljevi smrti, se je Rossi zaprl vase. Izjavil je le: »Izgubil sem mlajšega brata.« Simoncellijev pogreb bo v četrtek v domačem Corianu. 14 Torek, 25. oktobra 2011 KOŠARKA IMELI SMO TEŽEK RAZPORED »Mogoče smo se prebudili prepozno, nekateri igralci pa še vedno niso pokazali vsega, kar zmorejo,« je bil po sobotnem porazu rezek trener Caorl Nicola Ostan. »Mislim, da je bila to tekma, v kateri bi lahko odločal zadnji met. Naše stanje na lestvici pa je posledica težkega razporeda: sobotna tekma proti Jadranu je bila prva, ki smo jo letos resnično odigrali.« O Jadranu pa tako: »Jadran je klasična izkušena ekipa, Ban in Batich sta v igri 1:1 skoraj neustavljiva. Zdi se mi, da je to ekipa, ki igra veliko »po spominu«, tako da smo jih mi utegnili za ustaviti takrat, ko smo postavili consko obrambo.« / ZMAGALI S POMOČJO NASPROTNIKA »Tako kot sem že napovedal pred začetkom prvenstva, nismo niti približno v formi. Dokaz je sramoten 1. polčas: čeprav so imeli fantje željo, je bila realizacija nična tako v napadu kot v obrambi. K sreči tudi nasprotnik ni bil sposoben narediti kaj več,« je bil po sobotni tekmi jasen trener Kontovela Peter Brumen. Kontovel je doma zmagal, vendar z igro ni zadovoljil. »K sreči je bilo napak v prvi četrtini dovolj za celo tekmo, tako da smo v drugem polčasu le pokazali nekaj znanja, vendar ob veliki pomoči nasprotnikov, ki so nam bili fizično in po znanju nedorasli.« MAMA, TATA, SESTRA, NONA, TETA ... Najštevilnejšo podporo med publiko je imel na Kontovelovi tekmi najbrž Luca Starc: ob kompletni družini (mama, oče, sestra in sestrin fant) so ga gledali še nona, teta in oba bratranca - Matija in Daniel Batich. Vsi so se nato preselili še na Jadranovo tekmo, kjer sta igrala prav Matija in Daniel Batich (v drugi četrtini tudi pet minut skupaj). Med najstarejše zveste navijače, ki so prav tako spremljali v soboto obe tekmi, je bil tudi Riko Majovski. Ob njem si je približno dvajset gledalcev ogledalo obe tekmi. pogovor - Jadranovec Daniel Batich igra letos več kot lani v Tržiču Naporne minute Po Borutu Banu je Daniel Batich najboljši posameznik pri Jadranu. Po petih tekmah je dosegel 72 točk (14,4 na tekmo), povprečno je pri metih za 2 točki 61,8-odstotni, zbere 3 skoke na tekmo in 2 blokadi kroma Navdušen nad izbiro, zadovoljen z začetkom prvenstva in zelo dobro vključen v novo okolje. Daniel Batich, skoraj 23-letni košarkar (leta bo dopolnil 8. decembra), se je letos pridružil Jadranu, potem ko je šest sezon igral v višjih ligah, pri matičnem klubu KK Bor pa nazadnje nastopal v sezoni 2004/05. Kako se počutiš v novem okolju? Zelo dobro. Hitro sem se vključil v kla-po, dobro se razumem s trenerjem, pomožnim trenerjem in tudi z odborniki. Vsi so vedno zelo razpoložljivi. Vedel sem, da se je že lani spletlo tako pozitivno vzdušje in upal sem, da bo letos isto. In res je lepo: na treningih se tudi vsi potrudijo in delajo z voljo. Prvenstvo ste začeli s petimi zaporednimi zmagami. Ste jih pričakovali? Upal sem, da bo začetek tak. Nisem pa presenečen, saj vem kako treniramo in kakšen je naš potencial. Veliko lahko še veliko napredujemo. Vsekakor mislim, da smo si vseh teh pet zmag zaslužili. V katerih elementih lahko napredujete? Taktično. Izboljšamo pa lahko še druge malenkosti, da bomo na koncu poznali več taktičnih prvin. Več let si igral v višji ligi: so razlike med C- in B-ligo velike? V državni B-ligi so ekipe bolj enakovredne, torej vsak lahko premaga vsakega. Resda sem letos spoznal šele pet ekip, vendar sem prepričan, da bi jih lahko še dvajsetkrat premagali. Le Caorle so nekoliko izstopale. V tej ligi je tudi lažje zmagovati v gosteh, nasprotno pa je v B-ligi, kjer so na gostovanjih navijači nasprotnikov vedno zelo glasni. Kaj pa glede igre? V višji ligi sloni vse bolj na taktiki, veliko več je priprave pred tekmo tudi z ogledom posnetkov tekmecev. Vrnil si se nekako »domov.« Je zdaj tudi več tvojih navijačev in je tudi vzdušje na tekmah bolj domače? Tudi v Tržiču je bilo dosti domačih: niso bili zamejci, vendar so me tamkajš- nji navijači imeli za svojega. Vsekakor pa se mi zdi, da letos veliko navijačev ne prihaja na tekmo, da bi spremljali novinca pri Jadranu, mene in Spigaglio, ampak pridejo, da bi gledali celotno skupino, ki se je izoblikovala, in prav to me veseli. Letos igraš tudi z mlajšim bratom Matijo. Sta se ujela? Je zelo lepo. Ko je zadel v soboto prvi koš, sem bil res zelo zadovoljen. Gotovo njega bolj pogosto opozarjam, naj se bolj potrudi. Vem, da bi on lahko že igral v tej ligi, ampak mu manjka še malo prepričanja, volje in zagrizenosti. Ne pozabimo, da ima sicer šele 16 let. Kaj pa s tvojo predstavo, si zadovoljen? Ja. Navaditi se moram sicer še na daljšo minutažo: lani sem igral 20 minut in sem v tistem času igral maksimlano, letos pa moram svoje moči bolje razporejati, saj igram 35 ali več minut. Na prvih tekmah se je to poznalo, saj sem bil nekaj minut povsem izčrpan, v soboto pa je bilo že boljše: bilo je nekaj napak, a vsaj sem fizično zdržal do konca tekme. Kam pa lahko ciljate letos? Želje ne bom povedal, ker se mogoče potem ne bo uresničila ... Mogoče bomo lahko tudi presenetili. (V.S.) ANDREA MURA Bosta nadoknadila? »S sobotno zmago smo zelo zadovoljni: premagali smo čvrsto ekipo, ki je zelo dobra pod košem, čeprav smo igrali brez poškodovanega Marusiča, Franco pa je enkratno igral 25 minut kljub trebušni gripi. Z dobro skupinsko igro in odlično obrambo smo vse te pomanjkljivosti prekosili,« je pojasnil pomožni trener Jadrana Andrea Mura. »Kar je najbolj razveseljivo je to, da smo spoznali, kje vse lahko še napredujemo,« je še dodal Mura, ki že razmišlja o naslednji tekmi. Jadran bo naslednji konec tedna prost, nato pa ga čakata pomembni tekmi proti Margheri in Pordenonu. Ta teden večjih presenečenj v ligi ni bilo, pravi Mura. »Delno sem se začudil nad visoko zmago Montebel-lune (+20 proti Codroipu), ki igra z novim play-makerjem Galiazzom. Caorle in Venezia, ki sodita med favorite, pa ostajata pri eni zmagi, tako da bosta najbrž visok zaostanek (že 8 točk manj kot Jadran) težko nadoknadila in se vmešala čisto na vrh lestvice.« top scorerji fbffič Ta teden: Batich 14, Ban 13, Malalan 9, Spigaglia 8. Skupno drž. C-liga: Ban 85, D. Batich 72, Spigaglia 63, Marusič 41, Slavec 37, Malalan 25. STATISTIKE TOP: prosti meti: Spigaglia 5:6 (83 %), Ban 8:10 (80 %); za 2T: Ban 4:6 (66 %); za 3T: Ban 3:6 (50 %). STATISTIKE FLOP: za 2T: Spigaglia 3:7 (41 %); za 3T: Slavec 0:6, Batich 0:3, ekipa 4:20 (20 %). Divizija C IZIDI: Cormons - Conegliano 80:67, Marghera - Limena 83:59, Oderzo - Cittadella 57:49, Jadran Qubik - Caorle 67:62, San Vendemiano - Venezia 74:61, Montebelluna - Codroipese 77:57, Pordenone - Latisana 62:57. Jadran 5 5 0 353:305 10 Pordenone 5 4 1 357:298 8 San Vendemiano 5 4 1 397:349 8 Oderzo 5 4 1 330:299 8 Marghera 5 3 2 373:336 6 Servolana 4 3 1 283:258 6 Limena 5 3 2 337:336 6 Cormons 4 2 2 266:288 4 Codroipo 5 2 3 327:364 4 Venezia 5 1 4 309:323 2 Latisana 4 1 3 268:285 2 Montebelluna 5 1 4 305:325 2 Conegliano 4 1 3 259:282 2 Caorle 5 1 4 323:365 2 Cittadella 4 0 4 218:292 0 PRIHODNJI KROG:Conegliano - Servolana, Marghera - Oderzo, Latisana - Montebelluna, Caorle - Cormons, Venezia - Codroipese, Limena - Pordenone, Cittadella - San Vendemiano, Jadran bo prost. -liga IZIDI Santos - Don Bosco 100:94, Ronchi - Breg 62:77, Romans - San Vito 65:54, Bor Radenska - Roraigrande 78:75, Cervignano - Tolmezzo 62:72, Libertas ACLI -Venezia Giulia 48:62, Tarcento - Ardita 74:54, UBC - Geatti 77:44. Bor Radenska 4 4 0 294:256 8 Tarcento 4 3 1 299:269 6 Romans 4 3 1 297:267 6 Libertas 4 3 1 265:241 6 Venezia Giulia 4 3 1 275:257 6 Tolmezzo 4 3 1 280:267 6 Roraigrande 4 3 1 297:285 6 UBC 4 2 2 290:259 4 Santos 4 2 2 295:280 4 Breg 4 2 2 276:281 4 Ronchi 4 1 3 288:288 2 Cervignano 4 1 3 259:294 2 Ardita 4 1 3 241:277 2 San Vito 4 1 3 250:290 2 Don Bosco 4 0 4 303:327 0 Geatti 4 0 4 232:303 0 PRIHODNJI KROG: Breg - Libertas, Venezia Giulia - Romans, Tolmezzo - Santos, Don Bosco - Bor Radenska, Cervignano - Tarcento, Ardita - UBC, Geatti - Ronchi, San Vito -Roraigrande. D-liga IZIDI Grado - San Vito 50:84, Kontovel - Perteole 69:51, Goriziana - Villesse 77:68, Monfalcone - Mossa 76:63, Fogliano -Basket 4 TS 74:79. San Vito 11 0 84:50 2 Kontovel 11 0 69:51 2 Monfalcone 11 0 76:63 2 Goriziana 10 0 77:68 2 Basket TS 11 0 79:74 2 Fogliano 10 1 74:79 0 Villesse 10 1 68:77 0 Mossa 10 1 63:76 0 Perteole 10 1 51:69 0 Grado 10 1 50:84 0 PRIHODNJI KROG: Perteole - Grado, Villesse - Kontovel, San Vito - Monfalcone, Mossa -Fogliano, Basket TS - Goriziana op scorerji fbffig Ta teden: Giacomi (Br) in Sosič (B) 21, Šušteršič (K) 20, Grimaldi (Br) 17, Klarica (Br) 16, Ma-donia (B) 15, Meden (B) 14. Skupno dež. C-liga: Giacomi (Br) 86, Sosič (B) 51, Madonia (B) 42, Fu-marola (B) in Meden (B) 39, Grimaldi (Br) 37, Samec (Br) 32, K. Ferfoglia (Br) 28, Štokelj (B) 26, Zanini (B) 24, Burni (B) 21, Crevatin (B) 18, Semec (Br) in Robba (Br) 17, Klarica (Br) in Schillani (Br) 16, S. Ferfoglia (Br) 13, Bole (B) 12, Pertot (B) 9, Galocchio (B) 7, Devčič (B) in Visciano (Br) 6, Bozic (Br) in Bazzarini (Br) 4. Skupno D-liga: Šušteršič 20, Lisjak 9, Švab 8, D. Zaccaria 7, Škerl 6, Starc 5, Križamn 4, Gantar in Paoletic 3, Regent in Hrovatin 2. STATISTIKE TOP: prosti meti: Giacomi (Br) 6:6; za 2T: Crevatin (B) 2:2, IKa-rica (Br) 5:7 (71 %), Šušteršič (K) 7:10 (70 %); za 3T: Klarica (Br) in Meden (B) 2:3 (66 %), Giacomi (Br) 3:5 (60 %). STATISTIKE FLOP: prosti meti: Klarica (Br) 0:2, D. Zaccaria (K) 1:4 (25 %); za 2T: Paoletic (K) in Vi-sciano (Br) 0:2, Regent (K) 1:5 (20 %); za 3T: Bole (b) 0:4, Štokelj (B) in So-sič (B) 0:3. deželna c-liga - Bor Radenska edini nepremagan »Najtežje še prihaja« Član ekipe, borbeni Matteo Zanini, urednik speltne strani megabasket.it, meni, da so favoriti drugi Bor Radenska sam nepremagan na vrhu lestvice, Breg v vzponu z drugo zaporedno zmago in uspešnim krstnim nastopom Elvisa Klarice. Še naprej dobre novice torej iz deželne košarkarske C-lige, v kateri sta v soboto prvi poraz doživela še Rorai-grande (ravno v derbiju kroga na Stadionu 1. maja) in San Daniele, ki je doma nerodno klonil pred Muggio. »Glede na dosedanji razpored tekem me začasno prvo mesto niti ne preveč preseneča,« pravi Borov bojevnik Matteo Zanini, ki zelo dobro pozna prvenstvo tudi zato, ker v prostem času upravlja spletno stran www.megabasket.it. »Prepričan sem, da nas najtežja srečanja še čakajo. Favoriti so, poleg Roraia, po mojem predvsem Breg, San Daniele in Tarcento, ki je sicer novinec v ligi, vendar je veliko vložil v sestavo moštva. Pomembno bo torej zbrati čim več točk do neposrednih dvobojev proti tem nasprotnikom.« Kakorkoli že, levoroki Popovičev branilec si želi, da bi njegova ekipa preko play-offa poskusila do konca naskakovati napredovanje v višjo ligo. »Cilj je v prvi vrsti ponoviti lanski uspeh. Opažam, da letos v prvenstvu ni tako dominantnih ekip, kot sta bili lani Servo-lana in krminska Alba. Smo se okrepili in zlasti po prihodu Petra Sosiča imamo predvsem na zunanjih položajih veliko alternativ. Vsi prispevajo svoj delež, še posebej v obrambi, čeprav je le-ta v soboto v drugem pol- Matteo Zanini času zatajila.« V Borovem taboru se bodo morali ta teden ubadati s fizičnimi težavami veteranov Burni-ja in Fumarole, ki ju boli hrbet. Mladi Diego Celin pa je uspešno prestal operacijo kolenskih vezi. V soboto čaka Radensko izjemno de-likatno srečanje: v gosteh se bo spoprijela z Don Boscom, ki je vse štiri tekme izgubil zelo tesno. Gre za skrajno neugodnega nasprotnika, saj so mladinci Acegasa zelo dobro pripravljeni in so Svetoivančane na turnirju Tavčar na primer že presenetili. Po dveh zaporednih gladkih uspehih se je samozavest zdaj odločno dvignila tudi v Dolini. Bregova četa je po Cervignanu zanesljivo ugnala še nasprotnika iz Ronk. Klarica se je uspešno vključil v Krašovčev kolektiv, pozitiven pa je bil tudi povratek po poškodbi Saše Ferfoglia. Tudi sobotna poškodba gležnja Alena Semca pa k sreči, kot kaže, ni hujša. V soboto bodo imeli Brežani pred domačo publiko pravi zrelostni izpit proti San Danieleju, ki je izpadel iz višje lige in sestavil izkušeno postavo, po nerodnem domačem porazu proti Muggii pa se bo zagotovo predstavil kot ranjen lev. Bregov trener se bo moral odslej ukvarjati tudi s »turnoverjem«, saj ima na razpolago deset igralcev, starejših od dvajset let, razpoložljivih mest pa je osem. Tokrat sta na tribuni ostala Bozic in Robba. kroma under 17 - V Červinjanu Breg v končnici obdržal mirno kri Basket Cervignanese - Breg 62:67 (16:15, 14:26, 12:12, 20:14) Breg: Gelleni 2 (0, 1/1, 0), Zobec 4 (2/2, 1/5, 0), Bole, Vas-cotto, Stagni 1 (1/2, 0, 0), Fonda 8 (0, 4/8, 0/1), Norbedo 15 (1/1, 7/18, 0), Giacomini 14 (0, 7/19, 0), Crismani 11 (3/4, 4/9, 0), Bazzarini 12 (0, 6/9, 0), Sema. Trener: Sila. V soboto so Bregovi U15 gostovali pri ekipi Basket Cervignanese, ki je v prvem krogu izgubila z Ardito iz Gorice, ki bo naslednji tekmec brežanov. Prvo četrtino sta ekipi izenačeno odigrali. Brežani so se nato nekoliko zbrali ter tako dobro in hitro povedli. Prednost je počasi naraščala in še na začetku zadnje četrtine je prednost nihala med 14 oz. 16 točkami razlike. Tako se je gibala vse do pet minut pred koncem. Namesto mirne končnice so se domači, z dvema trojkama in nekaj lahkih košev, nevarno približali. Ko je že zgledalo, da bo varovncem trenerja Sile zmanjkalo moči, so ti le obdržali mirno kri, zanesljivo odreagirali na težko situacijo in na koncu zasluženo zmagali. (beto) DRŽAVNO PRVENSTVO UNDER 17 Falconstar - Breg 90:29 (32:2, 42:15, 70:25) Breg: Regent 4, Peric 3, Kojanec 2, Sardoč 6, Matarrese, Semen 4, Coretti 2, Milič, Kocijančič 6, Gregori, Grill, Bachi 2. 3T: Peric 1. PON: Kocijančič, Coretti. Trener: Brumen. Združena ekipa Brega se je spopadla s precej boljšo ekipo iz Staranzana, ki jih je premagala zelo prepričljivo. Znatno boljši nasprotnik jim je ukradel veliko žog in zadel ogromno prelahkih zaključkov zaradi slabe obrambe Brumnovih varovancev. Slab učinek za goste je tudi prinesel katastrofalen odstotek pri prostih metih (skupaj 4:23), pobrali pa so tudi premalo odbitih žog. Po slabem izidu prvih dveh tekem upamo, da bo prišlo do kakega uspeha v ostalem delu prvenstva. (Kocka) Torek, 25. oktobra 2011 1 5 športni krožek kras praznuje v petek visoko obletnico 50 let športa in rekreacije Vse se je začelo na gmajni, ko so se tedanji mladi srečevali na travniku na Ru-jah in igrali nogomet. Naposled je prišlo do zamisli o ustanovitvi prvega športnega društva na Krasu, ki je naprej dobilo naziv ŠK Zgonik in se kasneje preimenovalo v ŠK Kras, da bi tako odpravili kampanilizem v posameznih vaseh. Takrat je pri nas obstajal samo mestni Bor. Na začetku je bil krožek organiziran malo »po partizansko,« saj so se sestajali v kletnih prostorih stare občinske stavbe v Zgoniku. S kulturno-športnim centrom v Zgoniku, ki ga je ŠK Kras dobil leta 1984, se je delovanje krožka bistveno spremenilo. Razmere za delo so se znatno izboljšale, ekipe so dobile primerne prostore za treninge in ni bilo treba več uporabljati raznih hodnikov, zasebnih kleti ali drugih telovadnic naokrog. V 50 letih delovanja se je v ŠK Kras spremenilo še marsikaj drugega. Nekoč so društvo vodili najstniki. Prvi predsednik društva Stanko Budin je bil univerzitetni študent. Danes je vodenje društva postalo bolj zapleteno, saj so društva mala podjetja. Nekoč sta navdušenje in elan nadoknadila vse težave. Seje ožjega odbora društva, ki ga danes vodi Igor Milič, pa so ob ponedeljkih zvečer, kot so bile že od vsega začetka. Šport, a ne samo Čeprav se je športna zgodovina Krasa začela z nogometom, v naslednjih letih mu niso več posvečali tolikšne pozornosti, da ne bi mešali štrene zgodovinskemu Primorju na Proseku in Olim-piji v Gabrovcu. Na prvih Športnih igrah so sodelovali v vseh panogah, celo takih, ki jih potem nihče ni razvijal, kot streljanje. V prvih Krasovih letih je bila ena glavnih panog odbojka, pri kateri so leta 1969 napredovali v moško C ligo, ki je bila takrat pomembnejša od sedanje C lige. Takratni odbojkarji se spominjajo »pionirskih časov«, ko so se večkrat strpali v sedmih ali osmih v en sam avto in šli na treninge na Stadion 1. maja (predno bi zgradili igrišče na odprtem v Zgoniku, današnjo plesno ploščad). Športniki Krasa so se ukvarjali tudi z atletiko in šahom, s časom pa so ti panogi opustili in se posvetili drugim. Ustanovili so rokometno sekcijo, tako žensko kot moško, ki še danes trenira amatersko. Začetna ženska ekipa je iz C lige napredovala v B ligo, moška pa je iz D lige napredovala v C ligo. Že v prvih letih življenja krožka soi nekateri člani pokazali veliko zanimanje za sekcijo namiznega tenisa, ki je v letih dala največji sloves krožku. ŠK Kras je bil v tem športu eden najboljših društev v Italiji, saj sta v sezonah 1983/1984 in 1984/1985 krasovke osvojile dva državna naslova in vrsto let nastopale v najvišji italijanski namiznoteniški ligi. Skozi leta so v ženski ekipi igrale tudi tujke iz sosednjih ali daljnih krajev. Tudi moški so gojili namizni tenis, čeprav so bili uspehi bolj nihajoči kot pri ženskah. V prvi polovici Krasovega stoletja so se zgoniški občani, a ne samo, ukvarjali (in se še danes) z najrazličnejšimi panogami, bolj ali manj agonistično ali zgolj amatersko in rekreacijsko. Vsaj dva večera v tednu se še danes balinarji srečujejo na balinarski stezi, danes v Samatroci v Balinarskem centru, nekoč na trgu nasproti Občine v Zgoniku. Od konca 70. let se Kras ukvarja tudi z rekreacijo, v okviru katere so se razvile številne dejavnosti, od telovadbe do tenisa. Nenazadnje pa še otroška telovadba, ki se je nekoč odvijala na trim stezi v Saležu, kjer so otroci preskakovali brinje in skale, danes pa poteka v zgoniški telovadnici. V sklopu otroške telovadbe prireja Kras vsako leto tudi Športni dan in Turnir med dvema ognjema za osnovnošolce, letos so podelili že 31. pokal. Kras pa ni samo šport. V letih so stekle razne akcije, kot je na primer bila nabiralna akcija, vsako leto konec maja pa prirejajo Razstavo vin. Nekdanji mladi so se v društvu naučili marsičesa, tudi peči piščance! Krasovi stebri Ko govorimo o Krasovih stebrih je družina Milič (mama Sonja, oče Luciano ter hčerki Martina in Vanja) prav gotovo eden nosilnih. S prihodom Sonje Milič v krožek se je praktično začela tudi nam-iznoteniška dejavnost, ki je po njeni zaslugi doživela velik razmah. Sonja je svojo športno pot začela pri trinajstih letih kot gojenka Dijaškega doma v Trstu. Igrala je malo vsega, kmalu pa se je posvetila zgolj namiznemu tenisu in dosegla izjemne rezultate. Materinemu namizno-teniškemu zgledu sta sledili hčerki Vanja in Martina, Luciano pa se je posvetil odbojki, pozneje pa je svoja zanimanja preusmeril v druge športe. Kot že prej povedano, se je v Kra-sovih 50 letih marsikaj spremenilo. Stalnica pa je Zvonko Simoneta, saj je 50-le-tnica neutrudljivega delovanja tudi njegova. Sedanjega tajnika, nekdanjega ped- sednika in odbojkarja opisujejo s pridevnikom »nezamenljiv«, saj je z organizacijskega vidika dal to, kar je s športnega dala Sonja. Pri društvu je od samega začetka in še vztraja za mizo na sejah ožjega odbora. S tekmovalno in organizacijsko dejavnostjo krožka pa je tesno povezana vsa njegova družina. Prav gotovo društev ne ustvarja le peščica ljudi, lahko pa mirno rečemo, da sta bili in sta še Sonja Milič z družino in Zvonko Simoneta prava nosilna stebra ŠK Kras. V društvu sta se »rodila« in z njim rasla. Slovesnost v petek in spominska publikacija V okviru letošnjega visokega jubileja so se pri Krasu v teku leta zvrstile različne pobude in srečanja. Najprej so se v košarki pomerili košarkarji Kontovela in ekipa bivših košarkarjev Občine Zgonik. Rezultat ni bil bistven, saj so bili Konto-velci premočna ekipa, vzdušje in praznik pa sta bila enkratna. V poletnem času so ljubitelji tenisa lahko kar 12 ur zapored ugotavljali, kdo je boljši z loparjem v rokah. Srečali so se bivši odbojkarji in nogometaši, turnir odigrale sedanje in bivše namiznoteniške igralke A lige. Več o nastanku društva, raznih panogah in o anekdotah nekdanjih športnikov in odbornikov boste lahko prebirali v publikaciji, ki jo je Kras izdal v okviru 50. obletnice. Da bi na najboljši način obeležili pomemben jubilej, bo v petek (28. oktobra) ob 19.30 v športno-kulturnem centru v Zgoniku slovesnost, na kateri bodo tudi predstavili publikacijo. Andreja Farneti Zgoraj: Udeleženke telovadbe za starejše iz leta 2008 Levo: Sedanji odbor ŠK Kras (stoje od leve) Sonja Milič, marina Cergol, Robi Milič, Katja Milič, Mateja Crismancich, Irena Rustja, Martina Milič, (sede od leve) Zvon ko Simoneta, Sonja Doljak, Igor Milič, Vesna Škrlj, Luciano Milič. Desno: Balinarski odsek Neeeee! Torek, 25. oktobra 2011 521 18 Torek, 25. oktobra 2011 ODBOJKA / OGNJENI KRST Z ODLIKO David Cettolo (letnik 1990) je v nedeljo prvič igral na ravni B2-lige. Trener Lucio Battisti ga je uvrstil v začetno postavo, mladi sprejema-lec Sloge Tabor pa je zaupanje povsem upravičil, saj je bil najboljši tolkač svojega moštva. Dosegel je 15 točk z izjemno dobrim, skoraj izrednim odstotkom 13 točk na 19 napadov. Pod velikim pritiskom je bil tudi v sprejemu, saj je nasprotnik skoraj vse servise usmerjal proti njemu. Tu je bil slabši, sicer ne slab. »Vem, da moram v sprejemu veliko delati. Za zdaj vsaj to, da z napako ne podarim nasprotniku direktno točko«, je dejal po tekmi. ZDAJ PA TRŽAŠKA DERBIJA Šest točk v dveh krogih je začetni izkupiček združene ekipe Zalet C, ki je po zmagi s 3:1 proti Reani z istim rezultatom slavila še v Sacileju. Oba nasprotnika sta bila v ligi novinca. Zdaj pa se za našo ekipo začenjajo bolj zahtevne preizkušnje. V naslednjih dveh krogih jo najprej čakata tržaška derbija proti ekipama S. Andrea in Libertas. S. Andrea, s katerim igrata tudi borovki Lara Legovich in Maria Della Mea, je v soboto prebil led in po tie-brea-ku odpravil Reano, Libertas, ki se mu je letos pridružila tudi Martina Cel-la, pa je kljub okrepljeni postavi obakrat poražen zapustil igrišče. SOČA SLOGI LEŽI Na prvem letošnjem slovenskem derbiju moške C-lige je Sloga nepričakovano premagala sicer okrnjeno Sočo. Druga Slogina ekipa se je s sočani zadnjič pomerila v sezoni 2009/2010 in jih v povratnem delu premagala po tie-breaku, v prvem pa izgubila 3:1. V tisti sezoni je Sloga skupno odigrala 6 der-bijev, med katerimi se jih je kar 5 zaključilo po petih nizih (trikrat so slogaši zmagali, dvakrat pa pote- gnili krajši konec). V lanski sezoni pa so mlajši slogaši v rednem delu prvenstva odigrali štiri derbije proti Valu in vsakič izgubili 3:0. V play-outu so nato dvakrat izgubili še z Olympio. državna b2-liga - Kljub živčnosti je Sloga Tabor prebila led v Repnu Dovo lj samozavestno Nervozni že. Tudi nesproščeni kot je po tekmi priznal trener Battisti (»igrali smo s potegnjeno ročno zavoro«), ne pa prestrašeni. In dovolj samozavestni, da so v krstnem domačem nastopu v Repnu pred polnimi tribunami osvojili dragocene točke. Brez izgubljenega seta, kot je tudi prav. Chioggia, ekipa, ki se je lani v B2-ligi rešila v predzadnjem krogu, in tudi letos meri le na obstanek, je namreč v Repnu pokazala malo in je imela tudi smolo. Že po prvem setu se je njen korektor zaradi bolečin v rami usedel na klop, s katere ni več vstal. V začetku tretjega seta pa je s poškodovanim hrbtom odkorakal z igrišča še en igralec Chioggie. Povrhu, kot nam je po tekmi povedal trener Tioz-zo, že nekaj časa igrajo brez svojega najboljšega igralca, ki ga še nekaj mesecev ne bo. »Na igrišču sem imel dva mladinca. Več nismo mogli pokazati,« je bil potrt po tekmi. Kolikšna je teža nedeljskega uspeha je bilo zato vprašanje, ki so si ga po tekmi postavili tudi sami igralci Sloge, »gordijski vozel« pa je presekal kapetan Ambrož Peterlin. »Štiri točke smo pred dvema letoma imeli po 7. krogu, ne po drugem kot zdaj«. In to je tudi najpomembnejše. Enakovredno igro smo gledali predvsem v prvem setu. Njegov razplet je bil dalj časa negotov. Sloga Tabor se je opirala na veliko raz-položenost v napadu debitanta Cettola in Ambroža Peterlina. Vmes je nastopila kriza, ki pa so jo hitro prebrodili. Ko se je naposled odprlo še na začetku negotovemu Vasiliju Kantetu, so igralci Sloge Tabor v končnici zanesljivo osvojili uvodni niz s končnim udarcem Gregorja Jerončiča, ki je sicer imel v teku tekme malo žog na razpolago. Nekdanji prvoligaš v igri ni izstopal, hkrati pa ni grešil praktično nič. Raven igre je začela odtlej padati. Gostje so bili v težavah, Sloga Tabor pa tega ni znala docela izkoristiti. Kljub temu se je po izidu 19:19, z Je-rončičem na servisu in po bloku dvojice Pe-terlin-Slavec (slednji je bil na mreži zelo samozavesten) ob koncu dolge akcije, vnovič odlepila od gostov in v nizih povedla z 2:0. V tretjem setu se je ponovila slika iz drugega. Sistem igre gostov je razpadel, zgrešili so ogromno servisov, domači igralci pa so se jim preveč prilagajali. Bili so premalo natančni v organizaciji akcij, žoga se je oddaljila od mreže, zato je bil tudi napad manj prodoren (edini učinkovit je bil še naprej le Cettolo), vendar so po 10. točki vseskozi držali niti igre v svojih rokah in zmaga pravzaprav ni bila pod vprašajem. »Igrali smo nesproščeno. Nekajkrat se je zataknilo v sprejemu, na lahkih žogah smo bili nenatančni. K sreči je bil napad učinkovit,« je po tekmi povedal trener Lucio Batti-sti, ki je seveda zadovoljen s prvo zmago, čeprav ga še vedno »žre«, da niso zmagali že na prvi tekmi v Bibioneju. V prihodnjem krogu bo Sloga Tabor spet igrala doma. Proti Castelfrancu, ld so ga v Rep-nu že premagali v pokalni tekmi, bo predvidoma precej težje kot je bilo tokrat in potrebno bo pokazati več. Vendar je prvi vtis pozitiven. Sloga Tabor deluje složno in motivirano, ima še veliko rezerve (Kante ni igral tako kot je letos že pokazal, da zna, Jerončič še ni uigran), repen-ska telovadnica pa prinaša lepo prednost. Le glasnejšo publiko smo tokrat pogrešali. A. Koren Sloga Tabor Televita - Chioggia 3:0 (25:21, 25:22, 25:21) Sloga Tabor Televita: Veljak 2, A. Pe-terlin 11, Kante 8, Jerončič 6, Cettolo 15, Slavec 7, Privileggi (L), Nigido, Vatovac, M. Pe-terlin, Cernuta. Trener Battisti. moška B2-liga IZIDI Sarmeola - Argentarlo TN 3:0, Sloga Tabor Televita - Chioggia 3:0, Padova - Prata 1:3, Sisley - Paese 3:1, Loreggia - Mestre 0:3, Trentino -Bibione 3:0, Castelfranco - Montebelluna 1:3. Sarmeola 2 2 0 6:0 6 Mestre 2 2 0 6:1 6 Montebelluna 2 2 0 6:3 5 Televita 2 1 1 5:3 4 Castelfranco 2 1 1 4:4 3 Argentario 2 1 1 3:3 3 Padova 2 1 1 4:4 3 Sisley 2 1 1 4:4 3 Trentino 2 1 1 3:3 3 Prata 2 1 1 3:4 3 Bibione 2 1 1 3:5 2 Loreggia 2 0 2 2:6 1 Paese 2 0 2 2:6 0 Chioggia 2 0 2 1:6 0 PRIHODNJI KROG Mestre - Prata, Paese -Sarmeola, Argentario - Padova, Chioggia -Sisley, Bibione - Loreggia, Montebelluna -Trentino, Sloga Tabor Televita - Castelfranco ženska d-liga - Poraz Zaleta D Zdesetkana ekipa, neučinkovit napad Azzano X - Zalet D 3:0 (25:23, 25:18, 25:17) Zalet D: Lisjak 5, Micussi 8, Zuzič 10, Verša 6, Cassanelli 2, Cernich 1, Spangaro (L), Zavadlal 0, Vodopivec, Klobas. Trener: Danilo Berlot Odbojkarice Zaleta D se z gostovanja v Azzanu X vračajo brez osvojenega seta. Naša ekipa je tokrat nastopila močno okrnjena, saj je v primerjavi z uvodno tekmo igrala brez podajalke Fanike Starec in centra Giulie Spanio (nadomestili sta ju Sara Cernich in Ilenia Cassanelli), trener Ber-lot pa ni mogel računati niti na Gantarje-vo in Vodopivčevo, ki sta poškodovani. Če bi bile Zaletovke kompletne, bi bil lahko končni obračun povsem drugačen, s tehničnega vidika pa je porazu botroval predvsem neučinkovit napad. Domačinke so vsekakor solidna ekipa in so bile že lani v tem prvenstvu med boljšimi. Našim odbojkaricam je največ težav povzročala ena izmed krilnih napadalk, ki je bila na mreži skoraj neustavljiva in je enako uspešno napadala v diagonalo ter paralelo, Zaletovo obrambo pa je večkrat uka-nila tudi s plasiranimi žogami. Kljub temu so bile Berlotove varovanke Azzanu X v prvem setu povsem enakovredne, na žalost pa so v končnici zagrešile dve naivni napaki. V drugem in tretjem nizu pa so Lisjakova in soigralke do polovice stalno vodile, v nadaljevanju pa je vsakič odpovedal napad, tako da so nasprotnice brez težav osvojile vse tri točke. Za dober servis je treba pohvaliti Federico Micussi in Anjo Zuzič. V naslednjem krogu čaka Zalet D nova zahtevna tekma, saj se bo pomeril z Buio, ki je lani igrala v C-ligi. Naša ekipa pa bo v soboto po vsej verjetnosti igrala v popolni postavi. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Goriškem Mossa - Soča Pizzeria Frnažar 3:0 (25:3, 25:9, 25:10) Soča Pizzeria Frnažar: Braini, Čer-nic, M. in S. devetak, Feri, Kerševan. Brumat, Lupin, Paulin, Mosetti (L). Trener: Š. Cotič Starejše odbojkarice iz Moša so bile pretrd oreh za mlado Sočino ekipo, ki je bila v vseh treh setih povsem nemočna. Ostali izidi 1. kroga: Torriana -Grado 3:0, Turriaco - Capriva 3:1, Lu-cinico - Azzurra 0:3, Cormons - So-ča/Govolley Kmečka banka (o tekmi smo že poročali), Pieris ni igral. Danjel Slavec 5 na 10 v napadu krstni nastop gregorja jeroncica Bolj tihi lider kot vojskovodja Kdor je pričakoval, da bo Gregor Jerončič v svojem krstnem nastopu v dresu Sloge Tabor vidno izstopal na igrišču tako igralsko kot osebnostno, je zdaj morda celo nekoliko razočaran, vendar je predstava, ki si jo je o vrhunskem slovenskem odbojkarju morebiti ustvaril po videnem, prav gotovo zmotna. Ne le zaradi tega, ker je odbojka izrazito kolektiven šport, temveč zato, ker Jerončičeva naloga ni v tem, da sam rešuje ekipo, to je od blokerja tudi težko pričakovati, temveč, da s svojo igro, izkušnjami, znanjem, ustreznimi nasveti in umirjenim vedenjem pomaga drugim, da rasejo. In to vrline mu v taboru Sloge vsi že priznavajo. »Fizično pa moram še napredovati. To je sicer pravzaprav najlažje, vendar potrebujem še nekaj časa. Moja forma je zdaj 60, največ 70-odstotna,« je povedal Jerončič, ki je moral zaradi smrti očeta, do nje je prišlo tik pred začetkom lige, prekiniti svoj individualni program treniranja in je izpustil tudi nekaj treningov z ekipo. O nedeljski tekmi pa takole: »Res je bila tekma čudna. Igrali smo nesproščeno. To, da je nasprotnik, zašel v objektivne težave, je bilo za nas prej slabo kot Gregor Jerončič v nedeljo v Repnu kroma dobro, saj je tudi v naših vrstah upadla zbranost. Svojo igro moramo še dosti izboljšati, blok, posebno servis, preveč dobrih žog smo zapravili. Ta tekma in prejšnja morata biti podlaga za analizo, čemur moramo posvečati zdaj največjo pozornost. Bistvo odbojke je v tem, da drug drugemu pomagaš. Če poenostavim: če je sprejem slabši, če podaja ni idealna, ne sme zgrešiti še tolkač. Naučiti se moramo igrati na dolgi rok, da bo v naši igri čim manj napak, da vsak skuša s svojo igro popraviti napako soigralca, kajti vsak lahko ima slab dan,« je povedal Jerončič, ki pravi, da je ekipa zdrava, da vladata v njej prijateljski odnos in pravi duh, da se s soigralci dobro razume, da se fantje na treningih trudijo in da društvo vsem stoji ob strani. »Ta zame povsem nova izkušnja je za zdaj več kot pozitivna,« je sklenil misli Jerončič. Bolj kot vojskovodja se je v nedeljo v Repnu predstavil kot tihi lider. Najbrž bo v naslednjih tednih in mesecih, če bo treba, tudi dvignil glas (najbrž prej v slačilnici kot na igrišču), zagotovo se zdi, da ne bo zgrešil, ko bo akcija ključna. V nedeljo ne eno ne drugo ni bilo potrebno. (ak) Moška C-liga skupina A VBU Videm - Fincantieri 3:2, San Vito - Vivilvolley 0:3, Buia - Reana 3:0, Val Imsa je prost Buia 2 2 0 6:2 5 VBU 2 2 0 6:3 5 Vivil 2 1 1 5:3 4 San Vito 2 1 1 3:4 3 Fincantieri 2 0 2 3:6 2 Val Imsa 1 0 1 1:3 0 Reana 1 0 1 0:3 0 PRIHODNJI KROG Vivil - VBU Videm, Buia - Reana, Fincantieri - Val Imsa, Reana - San Vito Moška C-liga SKUPINA B: CUS Trieste - Basiliano 3:1, Volley club - Ferro Alluminio 1:3, Sloga - Soča ZBDS 3:0 FerroAlluminio 2 2 0 6:1 6 Olympia 1 1 0 3:0 3 Volley club 2 1 1 4:3 3 Sloga 2 1 1 3:3 3 CUS TS 2 1 1 3:4 3 Basiliano 2 0 2 1:6 0 Soča ZBDS 1 0 1 0:3 0 PRIHODNJI KROG FerroAlluminio - CUS Trieste, Basiliano - Olympia, Soča ZBDS -Volley club V Ženska C-liga skupina BRojalKennedy S. Andrea 2:3, Vivilvolley - Libertas TS 3:1, Tarcento Talmassons 3:1, Sacile - Zalet C 1:3 Vivilvolley 2 2 0 6:1 6 Zalet C 2 2 0 6:1 6 Tarcento 2 2 0 6:3 5 Talmassons 2 1 1 4:3 3 S. Andrea 2 1 1 3:5 2 Libertas TS 2 0 2 3:6 1 RoyalKennedy 2 0 2 3:6 1 Sacile 2 0 2 1:6 0 PRIHODNJI KROG Libertas TS - RojalKennedy, S. Andrea - Zalet C, Talmassons - Vivil, Sacile - Tarcento Moška D-liga SKUPINA B Altura - Pippoli 3:1, Cordenons - Volley club 3:2, Olympia U17 - Pradamano 3:0, Travesio ni igral Altura 2 2 0 6:1 6 Volley club 2 1 1 5:3 4 Travesio 1 1 0 3:0 3 Olympia U17 2 1 1 3:3 3 Cordenons 2 1 1 3:5 2 Pradamano 2 0 2 0:6 0 Pippoli 1 0 1 1:3 0 PRIHODNJI KROG Travesio - Altura, Pippoli - Pradamano, Olympia U17 - Cordenons, Volley club je prost v ženska D-liga skupina A Codroipo Buia 0:3, Lignano - Campi Elisi 3:0, Rizzivolley - Dentesano 3:0 , Staranzano - Pasiano 3:0, Azzano X Zalet D 3:0 Rizzi 2 2 0 6:0 6 Lignano 2 2 0 5:2 5 Azzano X 2 2 0 6:2 5 Buia 2 1 1 5:3 4 Staranzano 2 1 1 4:3 3 Campi Elisi 2 1 1 3:3 3 Zalet D 2 1 1 3:4 3 Dentesano 1 0 1 2:3 1 Codroipo 2 0 2 0:6 0 Pasiano 2 0 2 0:6 0 PRIHODNJI KROG: Codroipo - Lignano, Campi Elisi - Rizzi, Dentesano - Staranzano, Buia - Zalet D, Pasiano - Azzano X corerji ŽŠ7I Moški: Levpušček (So) 18, Dussich (Sl) 16, Cettolo (ST) 15, Terpin (Ol-D) in J. Černic (So) 14, Romano (sl) 13. Ženske: A. Spangaro (C) 12, Bukavec (C) 11, Zuzič (D) in Cvelbr (C) 10, Colarich (C) in Štoka (C) 9. Skupno Moška B2-liga: V. Kante in A. Peterlin 26, Vatovac in Slavec 19, Cettolo 15, Nigido 10, Jerončič 6, Veljak 3. Moška C-liga: Dussich (Sl) 23, Komjanc (Ol) 20, Vidotto (V) in Romano (Sl) 19, Testen (So) 18, Terčič (Ol) 15, M Černic (So) 14, Lavrenčič (V) 12, D. Nanut (V) in M. Peršolja (Ol) 11, Ombrato (V) 10, Rožac (Sl) 9, Kante (Sl) in E. Juren (So) 8. Ženska C-liga: A. Spangaro 25, Cvelbar in Bukavec 19, Colarich 16, Štoka 11, Cris-sani 10, Balzano 8. Ženska D-liga: Zuzič 22, Micussi 21, Spanio 15, Lisjak 13, Verša 11, Starec 9, Vodopivec 7, Cassanelli in Cernich 1. / ŠPORT Torek, 25. oktobra 2011 19 Tamara Pertot (letnik 1994) se že od mladih nog ukvarja z odbojko. Začela je pri Slogi - saj je doma z Opčin - igrala pa je tudi pri Kontovelu, Bregu in Soči. Letos pa nadaljuje z igranjem pri združeni ekipi Zalet. Dijakinja 4. razreda znanstvenega lice-ja Franceta Prešerna je letos članica ekipe, ki nastopa v C ligi, in mladinske ekipe U 18. V obeh ekipah igra v vlogi korektorja, igralke, ki v težkih igralnih situacijah poskuša doseči za svojo ekipo čim več točk. Korektorji morajo biti v igri zelo učinkoviti, katere pa so Tama-rine vrline in hibe? Svojih vrlin ni znala sama oceniti, povedala pa je, da je dokaj popolna igralka. »Vekakor pa bi morala več trenirati napad, sprejem pa mi gre nekoliko slabše,« je priznala od- bojkarica, ki trenira trikrat tedensko v Repnu in na Opčinah s trenerjem Martinom Maverjem s C ligo in Tanio Cerne z U 18. »Včasih imamo še en dodaten treningi, ki pa ni fiksen,« je dodala. Tamara, ki je na liceju izbrala B paralelko in sicer znanstveno smer, ima za šolsko klopjo najraje kemijo, ni ji pa preveč všeč latinščina. Ko ni zasedena na odbojkarskem igrišču, se ukvarja z gledališčem (Radijski oder) in rada hodi v kino. V poletnih mesecih, ko je odbojkarsko prvenstvo že zaključeno, se je tudi preizkusila v nogometu in se udeležila nekaterih turnirjev z ekipo Živ Texas Lady. Najmlajša igralka Zaleta C, saj so ŠPORTNI PORTRET Tamara Poleg odbojke tudi gledališče njene soigralke veliko starejše od nje, rada spremlja tudi gimnastična tekmovanja po televiziji. (and) jadranje - Konec tedna žensko državno prvenstvo 420 Več v telovadnici kot na vodi Pred zimsko prekinitvijo regat bo jadralni klub Civitavecchia gostil še državno žensko odprto prvenstvo v razredu 420. Od nedeljo, 30. oktobra, do torka, 2. novembra, bosta na tridnevni regati nastopali tudi dve Čupini posadki: bolj izkušeni Chantal Zeriali in Ingrid Peric ter Cicilia Fedel in Martina Husu, ki šele prvo leto jadrata v dvosedu. S slovenskimi jadralkami bo v Civitavecchio odpotoval tudi trener Matjaž Antonaz, ki v tem delu sezone, ko Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti trenirata na Sardiniji z reprezentančno ekipo, spremlja ekipo 420. Z njim trenirata tudi Carlotta Omari in Francesca Russo Cirillo, ki bosta prav tako odpotovali v Civitavecchio, ob koncu leta pa načrtujeta, da se bosta iz kluba SV Barco-la-Grignano izpisali in se priključili Tržaškemu pomorskemu klubu Sirena. Ženske posadke so se na prvenstvo pripravljale povečini na suhem (kondi-cijski treningi), saj je premočna burja onemogočala treniranje na vodi. Dober trening so sicer opravile prav ta konec tedna, ko so nastopile na regati za 9. trofejo mesta Trst v organizaciji kluba Trie-stina della vela. Regate sta se seveda ude- ležila tudi jadralca Matia Ugrin (Sirena) in Mirko Juretič (Čupa), ki sta bila v razredu 420 druga. Zaradi močne burje so sobotne regate v tržaškem zalivu odpadle, v nedeljo pa so dokončali tri plove. Ugrin in Ju-retič se za las se nista uvrstila na prvo mesto razredu 420. V prvi regati sta bila prva, nato druga, v tretji sta spet vodila, vendar zaradi taktične napake sta zdrknila na 4. mesto. Zmagala sta Tito in Agostino Rodda (Adriaco), Zeriali in Peric (Čupa) sta bili šesti, Fedel in Husu (Čupa) pa 9. med enajstimi posadkami. Na regati sta tekmovala tudi Sirenina optimista, ki trenirata pod vodstvom trenerja Roberta de Lucie. Max Zuliani je bil zelo dober drugi: v prvem delu vseh treh plovov je bil vedno med boljšimi, na koncu pa je izgubil nekaj mest. Vanja Zuliani pa je zasedel 13. mesto med 26 nastopajočimi. Sirena je na klubski lestvici osvojila 4. mesto, Čupa pa 13. med 15 društvi, po posebnem točkovanju pa je Max Zuliani osvojil 7. mesto na absolutni lestvici vseh nastopajočih jadralcev iz vseh klas, dvojec Ugrin/Juretič pa 9. Ingrid Peric in Chantal Zeriali konec tedna na ženskem DP atletika - Avstrijsko DP v hitri hoji Fabio Ruzzier brez konkurence Lonjerski atlet Fabio Ruzzier je zmagovalec odprtega članskega prvenstva Avstrije v hitri hoji na 50 km. Že 58-letni športnik je tako kronal niz letošnjih uspehov v Podonav-ju, saj je pred tem zmagal tudi na odprtem prvenstvu Madžarske (10 km), Slovaške (10 km) in Hrvaške (20 km). Kljub športni zrelosti je torej na tem območju dejansko najboljši hi-trohodec sploh. Da nima konkurence je pokazala tudi nedeljska tekma na dunajskem Praterju (20 krogov po 2,5 km). Razdaljo je Ruzzier prehodil v 4 urah, 45 minutah in 31 sekundah, tekmeci, bilo jih je 15 iz Avstrije, Slovenije, Poljske in Madžarske, so daleč zaostali za njim. Drugo uvrščeni Hrvat Želimir Haubrih je v cilj prispel po 5 ura,h 9 minutah, 40 sekundah, s čimer je tudi izboljšal rekord Hrvaške, tretje uvrščeni domačin Dietman Hinsck-mugl, ki je osvojil naslov prvaka Avstrije, pa je za slovenskim atletom zaostal za 40 minut (5.25:31). »Razmere za nastop so bile zelo težke, saj je deževalo in je bilo zelo mrzlo. »Računal sem, da bom razdaljo prehodil v 4 urah 40 minutah, toda zeblo je in so se me po 35. kilometru lotile bolečine, zaradi česar sem upočasnil ritem. Le v zadnjem krogu sem spet pospešil in ga prehodil v 14 minutah,« je pojasnil Ruzzier. Težave so sicer imeli vsi, dva tekmovalca pa sta odstopila. Za Ruzzierja je bil nedeljski nastop že 35. v letošnji sezoni, s čimer se je Ruzzier izenačil z doslej največjim številom nastopov v eni sezoni, do konca leta pa bo tekmoval še trikrat. Na sliki: Ruzzier med nedeljskim nastopom v Praterju odbojka Mladinke: tudi Zalet in Breg Ta teden se je na Tržaškem začelo prvenstvo mladink, v katerega se je vpisalo devet ekip, ki se bodo po dvakrat pomerile med sabo. Med nastopajočimi sta tudi združena ekipa Zalet, ki jo sestavljajo odbojkarice Sokola, Kontovela, Sloge in Bora, ter Breg. Slednji je svojo prvo tekmo odigral že sredi tedna in po hudem boju premagal Olympio. Začetek srečanja sicer ni obetal takega razpleta, saj so domačinke v uvodnih dveh nizih igrale zelo slabo. Nekaj težav je bilo zaradi neui-granosti, na njihovo igro pa je vplivala tudi trema. Od tretjega seta dalje so zaigrale kot prerojene. Dobro so servirale in napadale ter bile zelo požrtvovalne v polju, tako da so zasluženo izsilile tie-break. V petem nizu je boljše začela Olympia, ki je povedla že 6:0, Brežanke pa so jo ujele pri 10. točki. Končnica je bila nato zelo izenačena, domačinke pa so se lahko po dveh zaporednih napakah nasprotnic veselile zmage. Odbojkarice Zaleta pa so bile v prvem krogu proste, prvo tekmo pa bodo odigrale šele 6. novembra, ko se bodo na Proseku pomerile s S. Sergiom, Brežanke pa so spet stopile na igrišče že sinoči proti Virtusu. Izidi 1. kroga: Breg - Olympia 3:2 (16:25, 13:25, 25:20, 25:14, 15:13), Euro-volleyschool - Lucchini 3:0, Oma - Virtus 3:2, Coselli - S. Sergio 3:0, Zalet ni igral. Breg: Giorgia Barut, Irene Kalin, Nicole Novello, Sara Preprost, Martina Pincer, Alesandra Brankovic, Rachele Bergamo, Veronica Basciano, Valentina Amabile, Maria Grazia Petrella, Tina Klun, Nicole Pillepich, Marta Zaccaria. Trener: Mikica Desimirovic Zalet: Nina Bembi, Tereza Budin, Caterina Cabrelli, Marinka Devetak, Carol Ghezzo, Nika Klobas, Nina Malalan, Anna Paoli, Janika Škerl, Urška Vi-doni, Sara Žerjal, Tamara Pertot, Irina Kneipp. Trenerka: Tania Cerne. (T.G.) □ Obvestila AŠK KRASvabi vse člane, igralce, starše in prijatelje na osrednjo slovesnost ob 50-letnici ustanovitve krožka, ki se bo odvijala v petek, 28. oktobra, ob 19.30 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. ZSŠDI obvešča, da bo v četrtek, 27. oktobra ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu seja smučarske komisije. AŠD SK BRDINAorganizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 10. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 11. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 12. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 13. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2012. Informacije: 347-5292058, www.skbrdina.org AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 10. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 11. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 12. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 13. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. SK DEVIN prireja smučarski sejem od 2. do 13.novembra 2011 v Domu Železničarskih delavcev - Nabrežina postaja. 2. in 3. 11 zbiranje opreme od 10.do 19.30, prodaja od 5. do 13.novembra: sobote in nedelje od 10. do 19.30, ob delavnikih od 16. do 19.30. AŠD BREG sporoča, da v občinskem športnem centru S.Klabjan v Dolini potekajo sledeče dejavnosti: rekreacija odrasli, ob ponedeljkih in petkih ob 21.00. rekreacija odrasli, ob torkih 10.30 - 11.30 in četrtkih ob 08.30 - 09.3. otroška telovadba ob sobotah, skupina starejših ob 09.00 in skupina mlajših ob 10.00. AŠD BREG vabi na redni občni zbor, ki bo danes, 25. oktobra ob 20.30 v prvem in ob 21.00 ob drugem sklicanju, v društvenih prostorih občinskega športnega centra Silvana Klabjana. namizni tenis - Državni mladinski turnir v Esteju Doliak in Micolaucich do važnih točk Krasove barve je zastopala še Katarina Milič - Turnir velja kot kvalifikacija za državno prvenstvo Pretekli konec tedna je športno društvo Tennistavolo 92 Paiuscato v kraju Este v pordenonski pokrajini organiziralo državni mladinski turnir, na katerem so nastopile tudi tri namiz-noteniške igralke ŠK Kras. Katarina Milič in Claudia Micolaucich sta tekmovali v kategoriji kadetinj, Tjaša Doliak pa v kategoriji U 21. Tjaša je v zadnjem krogu, v katerem so se igralke borile za uvrstitve od 1. do 6. mesta, za las izgubila zadnjo tekmo in zasedla končno 5. mesto v konkurenci 12 igralk. Tekma je bila zelo izenačena, peti oziroma zadnji set je Tjaša vodila večino časa, naposled pa jo je nasprotnica premagala s 3:2. V kategoriji kadetinj je bila Claudia druga v svoji kvalifikacijski skupini, izgubila pa je v četrtfinalu in se prav tako uvrstila na 5. mesto. Katarina pa se ni prebila iz kvalifikacijske skupine. Med ka-detinjami je nastopilo 20 igralk, razdeljenih v štiri skupine. Turnir sodi med štiri turnirje, ki veljajo kot selekcije za državno prvenstvo, na katerem bo nastopilo prvih osem igralk in igralcev iz vsake kategorije. Trenerka Krasovih mladink Sonja Milič je dejala, da sta si Claudia in Tjaša s svojim nastopom na turnirju prisvojila precej dragocenih točk. Claudia Micolaucich Veterani v Bocnu Namiznoteniški veterani ŠK Kras so se minuli konec tedna udeležili državnega veteranskega turnirja v Bocnu. Edi Bole je tekmoval v kategoriji over 60 in je z 8. mestom dosegel za- kroma Tjaša Doliak stavljeni cilj. Na tekmovanju so Kra-sove barve zastopale še Sonja Doljak, Damjana Sedmak, Monica Mosetti in Isabella Torenti. Najboljši rezultat je dosegla Do-ljakova, ki je izgubila finalno tekmo 3:0 in zasedla tako 2. mesto v kategoriji over 40. V isti kategoriji se je kroma Sedmakova uvrstila na 4. mesto, Mo-settijeva pa se ni prebila iz kvalifikacijske skupine. Torentijeva je tekmovala v kategoriji over 50, a se ni prebila iz kvalifikacijske skupine. Ženske so igrale tudi dvojice, in sicer Doljak-Sedmak sta zasedli 3. mesto, Moset-ti-Torenti pa 8. mesto. 20 Torek, 25. oktobra 2011 NOGOMET MUSOLINO IN PELLEGRINI Lanska Krasova trenerja Alessandro Musolino in Davide Pellegrini sta v nedeljo opravila krstni nastop na klopeh Muggie oziroma Villafrance Veronese. Musolino ni začel dobro svoje nove izkušnje na klopi zadnjeuvrščene milj-ske ekipe, ki je tudi po 7. krogu elitne lige ostala brez točk na lestvici. Muggia je v Guminu izgubila z 2:1. Pellegrinijeva Villafranca pa je v skupini D D-lige z 1:0 premagala Mezzo-loro. Veronska ekipa je pred tem v osmih krogih zmagala le enkrat. »RAJE KOT PUZZERJA BI IZGUBIL TEKMO!« Tako je komentiral trener Primorja Davor Vitulič, potem ko se je v nedeljo v zadnjih minutah tekme proti Monte-bellu Don Boscu (zamenjal je Siccardi-ja) huje poškodoval (dvojni zlom nadlahtnice) napadalec Tiziano Puzzer, ki ga bodo te dni operirali v katinarski bolnišnici. Trener in soigralci so poškodovanega igralca obiskali včeraj zvečer. Zanj, kije komaj okreval po poškodbi noge, je letošnja sezona predčasno končana. Tudi mi mu želimo, da bi čimprej okreval in se vrnil na nogometna igrišča. / NATANČNO PO PETIH LETIH IN ŠESTIH MESECIH Sovodenjci so tokrat visoko (5:1) premagali Sistiano iz Vižovelj. Navijači belo-modrih tako visoke zmage niso videli že celih 5 let in 6 mesecev (podatki Bruna Rupla na slosport.org). 23. aprila 2006 so namreč Sovodenjci, v okviru 2. AL, kar s 6:1 premagali tržaški CGS. V nedeljo je priJuventini 150. prvenstveno tekmo odigral Alessio Giannotta (zbral je 14 golov in 5 izključitev), ki se je štandreški ekipi pridružil v sezoni 2004/05. po 7. krogu v deželnih ligah Mnogi so se približali vrhu Slovenski vratar Pro Cervignana Manuel Zanier je tako prestregel podajo Krasovemu kapetanu Radenki Kneževiču kroma Postave ekip naših društev Kras - Pro Cervignano 2:1 (0:1) Strelca: 58' Pizzini 11-m, 89' Favero Kras: Lorenzoni, Colavetta, Corso, Barbetti, Pikiz, Capalbo, A. Alejnikov (Modolo), Paolini, Kneževič, Favero, Pizzini, trener S. Alejnikov. Juventina - Costalunga 3:0 (2:0) Strelci: 15. Gulič iz 11-m, 22. Pantuso; 60. Airoldi Juventina: Furios (Baldissini), Di Giorgio (Stradi), Morsut, Gulič, Beltrame, Sellan, Favero, Pantuso, Palermo, Giannotta (Lafata), Airoldi, trener Tomizza. Reanese - Vesna 0:0 Vesna: Carli, Cheber, Tomizza, Gajčanin, Bagon, Degrassi, Marjanovic (A. Kerpan), Mercandel, Borelli, Cano, G. Kerpan (Pin), trener Massai. Ronchi - Primorec 1:2 (1:1) Strelca: v 21. Moscolin; 65. Bertocchi Primorec: Barbato, A. Cappai, Ravalico (Antonaci), Dell'Osso, Ojo, Santoro, Giorgi (Sau), Di Gregorio, Moscolin (Meola), Bertocchi, Lanza, trener Corona. Sovodnje - Sistiana 5:1 (3:0) Strelci: v 1. Vanzo, 23. Reščič, 25. Vanzo; 57. Reščič, 91. Kovic Sovodnje: Devetak, Tomšič (Biasiol), S. Kogoj (Trampus), Pacor, Visintin, Galliussi, Vanzo, Komic, Nasser (Kovic), Reščič, Flocco, trener Coceani. Breg - Centro Sedia 0:0 Breg: Cresi, Zeriali, Degrassi, Bampi, Grgič, Dussani, Cigui (Križmančič), Daris, Steffe' (Drago), Cigliani, Cermelj, trener Bassanese. Rdeč karton: v 81. Križmančič. Mossa - Zarja 3:3 (2:2) Strelci: 15. G. Križmančič, 30. Cerrito; 83. Franco Zarja: Trevisan, Asselti, Cisternino, Caserta, G. Križmančič, Mihelčič, Kariš (mrkovič), I. Križmančič, Marchetti (Franco), Kočič, Cerrito (Missi), trener Bovino. Rdeč karton: Cisternino. Primorje - Montebello Don Bosco 1:1 (1:0) Strelec: 6. Peroša Primorje: Bellemo, J. Čok (Bobbini), Cheber, Milenkovic, Kovacic, Zidarich, Udina (Pohlen), Mescia, Ferro, Peroša, Siccardi (Puzzer), trener Vitulič. Nedelja je za ekipe naših društev minila brez poraza. Izgubila je le doberdobska Mladost, ki pa je v Rudi igrala že v soboto. Nič več tabu Navijači so trepetali vse do zadnje minute. V Repnu nogometaši iz Červinjana doslej še niso izgubili. Rdeče-beli so skušali prekiniti tudi to negativno tradicijo. In uspelo jim je. Z golom Favera v 89. minuti so se nogometaši Krasa oddahnili. Dosegli so tri pomembne točke v pričakovanju nedeljskega derbi kroga v gosteh proti prvou-vrščenemu Lignanu, ki je letos še nepre-magan (5 zmag in 2 neodločena izida). Ekipa iz furlanskega obmorskega letovišča ima štiri točke več na lestvici. Rdeče-beli bodo imeli zlato priložnost, da se jim približajo na samo točko zaostanka. Prvi polčas v Repnu ni bil najbolj zanimiv. Poleg nepričakovanega zadetka gostov po hudi napaki vratarja Lorenzonija, je omembe vredna še vra-tnica Pizzinija, ki bo zaradi četrtega opomina v nedeljo odsoten. Po izenačenem prvem polčasu so Alejnikovi fantje prevzeli pobudo v svoje roke v drugem delu. Napadali so od začetka do konca. Vmes pa so bili gostje nevarni z dvema protinapadoma, ki ju je z dvema napakama dodatno začinil še Krasov branilec Colavetta. Njegovi napaki bi lahko bili za Kras usodni. »Mladi igrajo pač enkrat dobro, drugič slabo. Niso še zanesljivi, čeprav je Colevatta soliden igralec,« je po tekmi ocenil trener vratarjev Bojan Gulič. Ekipa repenskega društva je izenačila v 58. minuti s Pizzinijem, ki je uspešno izvedel enajstmetrovko po prekršku slovenskega vratarja Manuela Zanierja nad Ca-palbom. Zanier je po tekmi priznal, da prekršek je bil očiten. V nadaljevanju so rde-če-beli še naprej napadali, toda zmagoviti zadetek je padel šele minuto pred koncem, ko je Favero streljal prosti strel. Žoga je šla mimo in skozi številnih igralcev ter presenetila zanesljivega Zanierja, ki je bil pred tem večkrat odločilen. Trener Sergej Alejnikov je takole ocenil nedeljsko tekmo: »Zadovoljen sem, ker so fantje reagirali po golu in uspelo jim je spreobrniti izid v svojo korist. Borili smo se do konca. Pristop je bil pravi. V drugem delu smo igrali kot je treba. Videl sem kar nekaj pozitivnih stvari. Tekma v Li-gnanu ne bo še odločilna, saj smo šele na začetku sezone.« Vratar Pro Cervignana Manuel Zanier (letnik 1976) je bil po tekmi potrt: »Prejeli smo gol v zadnji minuti, drugače bi odnesli domov dragoceno točko. Žal me je Faverov strel presenetil. Naš cilj ostaja tudi letos čimprejšnjo obstanek v ligi. Pri Krasu je bila odločilna Alejnikova poteza, ko je Paolinija premaknil višje,« je ocenil lanski vratar ISM Gradisca, doma iz Ronk. Juventina bližja vrhu Juventina leti, Vesna pa je odgnala strah in prekinila serijo dveh zaporednih porazov. V taboru štandreškega društva so se veselili po zanesljivi zmagi nad tržaško Costalungo. Končni izid je bil visok, kar 3:0. »Tokrat lahko pohvalim vse naše igralce,« je svopj komentar začel športni vodja Gino Vinti in dodal: »Igrali smo dobro. Ustvarili smo številne priložnosti za gol, tako da bi lahko bil rezultat še bolj okrogel. Pred tekmo smo bili celi malo skeptični, saj smo Trangonija preventivno pustili na klopi. Pa tudi nekateri drugi igralci niso bili v najboljši formi. Po tretjem golu je trener Tomizza poslal na igrišče tudi mladega vratarja (letnik 1994) Baldissi-nija, ki je tako opravil krstni nastop v promocijski ligi. Žal mi je le, da ni v polno zadel še Palermo. Ko bo še on formi, se bo naša moč podvojila.« Vesnini nogometaši so se iz furlanske Reane del Rojale vrnili s točko. »Pomembno je bilo, da nismo izgubili. Po pravici povedano smo imeli več priložnosti kot Reanese. Borelli je z glavo zadel prečko, enkrat pa je domači branilec odbil žogo na gol črti. V obrambi smo igrali dobro, v napadu pa še vedno ne uspemo prebiti leda. Prepričan sem, da nam bo to uspelo kmalu. Že v nedeljo moramo namreč nadgraditi točko,« so želje Vesninega športnega vodje Žarka Arandeloviča. V Nedeljo bo v Križ prišla ekipa iz Žavelj. Relaks v Sovodnjah V Sovodnjah so se v nedeljo domači navijači in odborniki zabavali. Belo-modri so Sistiano (1. AL) premagali kar s 5:1 in tako potrdili 1. mesto na lestvici. »Takoj smo povedli in v 25 minutah smo dosegli tri gole. Dejansko je bilo po prvem polčasu tekme že konec. V drugem delu smo lepo nadzorovali nasprotnika in še dvakrat zatresli mrežo. Na tribuni je bil tokrat pravi relaks,« je povedal sovodenj-ski predsednik Zdravko Custrin. Trebenski Primorec se je vrnil z Ronk s pomembno zmago. Gostje so bili boljši od domače ekipe in so ustvarili številne priložnosti za gol. V mrežo pa sta končali le dve žogi, tako da je bila na koncu zmaga tesna, čeprav so si jo Coronovi fantje pošteno zaslužili. V polno sta zadela Moscolin in Bertocchi. Vsi nezadovoljni, Primorje »izgubilo« napadalca V 2. amaterski ligi so vse tri ekipe naših društev igrale neodločeno: Zarja 3:3, Primorje 1:1, Breg 0:0. Za vse tri ekipe je osvojena točka »pretesna«. Zarja je vse tri gole prejela pre-poceni: »Neverjetno. Ko moštvo doseže tri gole v gosteh, ponavadi zmaga. Ni bilo tako. Mossa, ki je skromna ekipa, je izkoristila tri naše napake in nam odščipnila točko. Tako smo znova izgubili po cesti dve točki,« je razjarjeno dejal športni vodja Zarje Robert Kalc. Razočarani so tudi pri Primorju, ki so poleg dveh točk zaradi hude poškodbe (dvojni zlom nadlahtnice) izgubili tudi napadalca Puzzerja. »Zadnje minute tekme so bile res nesrečne, saj je nasprotnik izenačil in nato se je še poškodoval naš napadalec,« je nedeljske dogodke na Ervattiju orisal igralec Primorja Omar Zidarich, ki je proti Montebellu Don Boscu zadel tudi prečko. »Imeli smo še vsaj pet zlatih priložnosti za gol, ki jih žal nismo izkoristili. Neprodorni napad je naša glavna težava, saj drugače v obrambi in na sredini igramo kar solidno,« je še dodal Zidarich, ki je v soboto dopolnil 30 let (vse najboljše!). Primorje bo v soboto igralo na Opčinah proti Roianeseju. Tudi pri Bregu si grizejo nohte za številne priložnosti, ki so jih zapravili na tekmi proti Centro Sedii. »Ničesar ne smemo očitati našim fantom, saj so se lepo potrudili in ustvarili številne priložnosti. Žal pa smo bili nenatančni in nismo uspeli zatresti nasprotnikove mreže. Škoda le, da je bil na koncu izključen Križmančič, ki je naredil prekršek,« je komentiral načelnik Bregove sekcije Giuliano Prašelj. (jng) 1. amaterska liga Staranzano - Isontina 2:0, Cormonese - Esperia 2:2, Domio - Azzurra 4:0, Isonzo - Pieris 0:0, Medea - Villesse 2:0, Ronchi - Primorec 1:2, San Giovanni - Pro Gorizia 2:0, Sovodnje - Sistiana Duino 5:1 Sovodnje 7 4 2 1 13:6 14 San Giovanni 7 3 3 1 8:4 12 Cormonese 7 3 3 1 10:8 12 Isonzo 7 3 2 2 9:6 11 Pieris 7 2 5 0 7:4 11 Ronchi 7 3 2 2 9:8 11 Sistiana Duino 7 3 2 2 13:17 11 Pro Gorizia 7 3 1 3 11:8 10 Primorec 7 3 1 3 10:9 10 Domio 7 2 3 2 13:11 9 Esperia 7 2 3 2 6:7 9 Medea 7 2 2 3 7:7 8 Staranzano 7 2 1 4 8:12 7 Villesse 7 1 3 3 10:13 6 Isontina 7 1 2 4 4:8 5 Azzurra 7 1 1 5 3:13 4 PRIHODNJI KROG Esperia - Ronchi, Isontina - San Giovanni, Pieris - Medea, Primorec -Azzurra, Pro Gorizia - Isonzo, Sistiana Duino -Staranzano, Sovodnje - Domio, Villesse -Cormonese 1 zmaga Krasa proti Pro Cervignanu na domačem igrišču v zadnjih petih sezonah, čeprav sta se moštvi od sezone 2006/07 (z lansko izjemo v D-ligi) srečali v Repnu petkrat. V sezoni 06/07 (trener Milan Micussi) je ekipa iz Červinjana zmagala z 1:0. V sezoni 07/08 (Alejnikov) so igrali neodločeno 1:1, v sezoni 08/09 0:0, pred dvema letoma pa je Cervognano zmagal z 2:1. V gosteh je Kras 3-krat zmagal in 1-krat igral neodločeno. Elitna liga Buttrio - Lignano 0:1, Fontanafredda - San Daniele 3:2, Gemonese - Muggia 2:1, Manzanese - Corno 1:0, Kras - Pro Cervignano 2:1, San Luigi - Azzanese 3:0, Cordovado -Tolmezzo 2:3, Torviscosa - Monfalcone 3:2 Lignano 7 5 2 0 12:5 17 San Luigi 7 5 1 1 21:6 16 Fontanafredda 7 5 1 1 14:10 16 Torviscosa 7 4 2 1 12:9 14 Kras Repen 7 4 1 2 17:12 13 Azzanese 7 4 1 2 9:8 13 Tolmezzo 7 4 0 3 12:13 12 Manzanese 7 3 2 2 9:6 11 Pro Cervignano 7 3 2 2 10:7 11 Monfalcone 7 3 2 2 14:11 11 Virtus Corno 7 2 2 3 12:16 8 Buttrio 7 2 1 4 8:8 7 Gemonese 7 2 1 4 10:14 7 Cordovado 7 0 2 5 7:14 2 San Daniele 7 0 0 7 7:18 0 Muggia 7 0 0 7 3:20 0 PRIHODNJI KROG Azzanese - Gemonese, Buttrio - Cordovado, Monfalcone -Fontanafredda, Lignano - Kras Repen, Muggia - Manzanese, Pro Cervignano - San Luigi, San Daniele - Tolmezzo, Corno - Torviscosa 2. amaterska liga Breg - Centro Sedia 0:0, Mossa - Zarja 3:3, Muglia - Roianese 3:0, Opicina - San Canzian 3:2, Piedimonte - Mariano 1:3, Primorje -Montebello 1:1, Romana - Turriaco 2:1, Villanova - Begliano 1:1 Mariano 7 7 0 0 14:1 21 Muglia 7 6 0 1 16:6 18 Begliano 7 4 2 1 17:10 14 Turriaco 7 4 0 3 11:8 12 Primorje 7 3 2 2 7:5 11 Zarja 7 3 2 2 13:11 11 Opicina 7 3 2 2 10:9 11 Romana 7 3 2 2 12:12 11 Breg 7 3 1 3 10:9 10 Montebello 7 2 4 1 9:8 10 San Canzian 7 3 0 4 9:7 9 Centro Sedia 7 1 2 4 3:7 5 Mossa 7 1 2 4 13:17 5 Villanova 7 1 1 5 5:.18 4 Roianese 7 0 2 5 5:14 2 Piedimonte 7 0 2 5 7:19 2 PRIHODNJI KROG Breg - Villanova, Cento Sedia - Piedimonte, Turriaco - Opicina, Mariano - Romana, Montebello - Mossa, Roianese -Primorje, San Canzian - Muglia, Zarja Gaja -Begliano ©Krasu grozi denarna kazen Sodnik Santarossa iz Pordenona je takoj po tekmi pred slačilnico sporočil Krasovemu spremljevalcu Liviu Mar-tiniju, da se je stranskemu sodniku ob robu igrišča, pri mreži ob kiosku oziroma pod tribuno, pripetil neljub, pravzaprav ostuden dogodek. Nekdo naj bi ga namreč opljunil na glavo, je opozoril pordenonski sodnik. Zaradi tega dogodka bo disciplinska komisija deželne nogometne zveze bržkone naprtila repenskemu društvu denarno kazen. Promocijska liga Caporiacco - Pro Romans 2:2, Flaibano -Martignacco 2:0, Juventina - Costalunga 3:0, Ponziana - Zaule 1:1, Reanese - Vesna 0:0, Trieste Calcio - Tricesimo 1:0, Union -Lumignacco 0:1, Valnatisone - Pro Fagagna 2:3 Reanese 7 5 2 0 9:2 17 Lumignacco 7 5 2 0 9:2 17 Juventina 7 4 2 1 10:4 14 Tricesimo 7 4 1 2 11:3 13 Pro Fagagna 7 3 3 1 11:9 12 Trieste calcio 7 3 3 1 9:7 12 Ponziana 7 3 1 3 10:7 10 Flaibano 7 2 4 1 8:6 10 Caporiacco 7 3 1 3 10:10 10 Vesna 7 2 2 3 5:6 8 Costalunga 7 2 2 3 7:9 8 Valnatisone 7 2 1 4 6:10 7 Pro Romans 7 1 4 2 6:13 7 Zaule Rabuiese 7 1 1 5 7:13 4 Union 91 7 0 3 4 4:9 3 Martignacco 7 0 0 7 1:13 0 PRIHODNJI KROG Costalunga - Reanese, Flaibano - Ponziana, Lumignacco - Valnatisone, Pro Fagagna - Juventina, Pro Romans - Trieste Calcio, Tricesimo - Union, Martignacco -Caporiacco, Vesna - Zaule 3. amaterska liga Audax - Fiumicello 3:1, Chiarbola - Poggio 1:1, Moraro - Cgs 2:0, Pro Farra - Villa 1:1, Ruda -Mladost 2:1, Sant'Andrea - Lucinico 2:1, Sagrado - Aurisina 1:0, Torre - Campanelle 4:1 Moraro 7 7 0 0 11:1 21 S.Andrea S.Vito 7 6 1 0 12:3 19 Torre 7 5 1 1 13:3 16 Ruda 7 5 1 1 11:7 16 CGS 7 4 1 2 11:10 13 Sagrado 7 3 2 2 9:4 11 Mladost 7 3 1 3 12:11 10 Chiarbola 7 2 3 2 8:7 9 Pro Farra 7 2 3 2 12:11 9 Poggio 7 1 4 2 12:14 7 Lucinico 7 2 0 5 11:12 6 Audax 7 2 0 5 13:17 6 Villa 7 1 3 3 6:11 6 Campanelle 7 1 1 5 8:17 4 Aurisina 7 0 2 5 6:15 2 Fiumicello 7 0 1 6 5:17 1 PRIHODNJI KROG Aurisina - Campanelle, Cgs - Sant'Andrea, Chiarbola - Torre, Fiumicello - Ruda, Lucinico - Audax, Mladost - Sagrado, Poggio - Pro Farra, Villa - Moraro / ŠPORT Torek, 25. oktobra 2011 21 Visok, hiter in spreten. Luca Carli, ki navija za Intei; kot zgled sta mu Interjeva igralca Zanetti in Cambiasso, igra letos drugo sezono pri re-penskem Krasu. V ekipi deželnih mladincev je standardni igralec, v elitni ligi v članski ekipi, ki jo vodi beloruski trener Sergej Alejnikov, pa je doslej na vseh tekmah sedel na klopi. Nestrpno, toda zelo potrpežljivo čaka, da ga bo nekdanji Juventusov nogometaš in reprezentant Sovjetske zveze poslal v ogenj. »Želel bi se preizkusiti na najvišji deželni ravni in nato, zakaj ne, tudi v D-ligi. Upam, da bomo že letos napredovali v višjo ligo, v kateri smo igrali že lani,« je po nedeljski zmagi proti Pro Cervignanu povedal še 17-letni Trebenc, ki bo polnoletnost (beri 18-let) dopolnil 3. novembra. Luca, ki se v prostem času rad pelje s kolesom po vasi, je nogometno pot začel pri sedmih letih pri nekdanji Zarji Gaji. »Takrat smo igrali še na Padričah. Nato sem igral pri vseh združenih mladinskih ekipah in v lanski sezoni sem prestopil k mladincem Krasa. Lani smo igrali v kar zanimivem in zahtevnem državnem prvenstvu. Bila je lepa izkušnja,« se spominja dijak 4. razreda elektronske smeri tržaškega višješolskega zavoda Jožef Stefan. »Žal moram letos ponavljati razred. Kaj bom delal po končanem študiju? Ne vem. Upam, da se bom čimprej zaposlil. Mogoče kot inštalater. Časi pa niso najboljši, saj je zaradi gospodarske krize malo dela,« zrelo razmišlja Carli, ki mu je od šolskih predmetov najbolj všeč matematika. Luca, ki je dober tekač (predlanskim je slavil zmago na šolskem prvenstvu v krosu na Kolonji) se ŠPORTNI PORTRET Luca V prostem času s kolesom po vasi je kot nogometaš takole opisal: »Sem precej hiter igralec. Rad pa bi še dodatno izpili tehniko.« nogomet - Deželno prvenstvo ljubiteljev Predvsem dobra klapa Skoraj izključno slovenska zasedba - Tudi »sparring partnerji« članske ekipe v 1. AL Ljubitelji Sovodenj (na sliki spodaj), pod taktirko trenerja Danieleja Maurija, nastopajo v deželnem prvenstvu ljubiteljske A2-lige, pod okriljem deželne nogometne zveze, že sedmo sezono. Uvod v letošnje prvenstvo je v so-vodenjskem taboru prepojen z optimizmom: »Septembra smo resno začeli s pripravami. Letos imamo registriranih kar trideset igralcev,« je povedal »duša« (in tudi igralec) ljubiteljske ekipe Igor Cescutti, ki je še obnovil zgodbo, kako je pred sedmimi leti prišlo do ustanovitve ekipe: »Pred tem smo nekateri slovenski nogometaši (sedem igralcev) igrali pri ljubiteljski ekipi iz Morara. Nato smo se odločili, da bomo v Sovodnjah ustanovili slovensko ekipo. In tako je tudi bilo. Prav zaradi tega so derbiji z Mo-rarom še posebno občuteni in borbeni.« V lanski sezoni je ljubiteljsko moštvo preživelo trenutke krize. »Imeli smo težave z igralskim kadrom in večkrat smo se na tekmah predstavili šteti. Letos pa smo angažirali še več igralcev, tako da teh težav naj ne bi imeli,« meni Cescutti, ki je ponosno povedal, da je moštvo tudi kakovostno: »Z nami bodo igrali nekdanji bomber Juventine Christian Devetak, nekdanji libero Sovodenj in Mladosti Marko Zotti ter tudi trener Primorja Davor Vitulič, ki je v lanski sezoni vodil Sovodnje v 1. AL. Z njim smo še naprej v odličnih odnosih. On pa je dober trener in tudi dober nogometaš.« Trener (in igralec) Daniele Mauri Ali se lahko ljubiteljska prvenstva primerja z amaterskimi? »Ljubiteljsko prvenstvo A2-lige, ki je dejansko druga deželna liga, lahko primerjamo s 3. AL. Nekateri ljubitelji so tehnično boljši od igralcev v 3. AL. Razlika je le v tem, da se pri nas teče precej manj. V 3. AL so boljše fizično pripravljeni, čeprav večina ekip trenira dvakrat tedensko kot mi,« pravi Cescutti, ki je še govoril o letošnjih ciljih Sovodenjcev: »Želeli bi se uvrstiti v play-off, kar nam je doslej uspelo le enkrat, ko smo regularni del sezone končali na 3. mestu. Lani smo bili na koncu četrti. Resnici na ljubo o napredovanju v višjo ligo ne razmišljamo, saj bi postalo vse skupaj preveč napor- no. V višji ligi bi nas čakala daljša gostovanja in seveda bolj kakovostne ekipe. Naš glavni cilj je, da se družimo in da se skupaj zabavamo. Vsekakor so zmage dobrodošle, saj ustvarjajo pozitivno vzdušje. Povrh tega bi še dodal, da smo ljubitelji Sovodenj skoraj v celoti slovenska ekipa, kar še ne pomeni, da smo zaprta skupina. Tudi to je pomembno. Na prvih dveh tekmah smo igrali izključno slovenski igralci.« V skupini B, v kateri nastopajo tudi tri tržaške ekipe, so favoriti za prvo mesto Mossa, Moraro in krminska La Rosa. Sovodenjci, ki so večkrat »sparring partner« članske ekipe v 1. AL, igrajo domače tekme na domačem travnatem igrišču ob sobotah popoldne. (jng) Sovodnje 2011/12 Vratarji: Demetrij Devetak, Alex Francescotto, Martin Figelj; obramba: Ivan Batistič, Valentino Černic, Erik Figelj, Matej Figelj, Denis Galliussi, Daniele Mauri, Ivan Pahor, Marco Peteani, Robert Tomšič; sredina: Igor Cescutti, Matteo Čevdek, Simon Feri, Peter Figelj, Bogdan Grilj, Boris Jelen, Adam Pahor, Vasja Peteani, Gabriele Piccini, Alberto Righi, Ladi Tomšič, Davor Vitulič, Marko Zotti; napad: Christian Devetak, Aleš Ferfoglia, Matija Milocco, Mattia Piras, Lorenzo Terpin, Damjan Tomšič, Michele Visintin. Trener: Daniele Mauri; spremljevalca: Peter Custrin in Christian Cotič; tajnik in blagajnik: Vasja Peteani; športni vodja: Igor Cescutti; predsednik: Mauro Ferfoglia; podpredsednica: Morena Krašček. mladinski nogomet Več zmag kot porazov Spodrsljaj naraščajnikov NARAŠČAJNIKI Sant' Andrea San Vito - Kras Repen 1:0 (0:0) Kras: Carli, Simeoni, Botta, Minius-si, Bianco, Curelli, Manduca, Nikolovski, Kovacic, Selakovič, Krečič; Stojkovič, Ma-rocco, Renar. Trener: Makijevič. Združena ekipa je nepričakovano prepustila celoten izkupiček gostiteljem, ki so zmagoviti zadetek dosegli v drugem polčasu. Makijevičevi varovanci so ustvarili in zgrešili številne priložnosti za gol. Poraz je za združeno ekipo kar hud udarec. Ostali izidi: Cgs - San Luigi 3:3, Do-mio - Staranzano 1:6, Esperia - Aris 2:0, Si-stiana - Montebello 1:0, UFM - Opicina 2:0. Vrstni red: UFM 15, San Luigi 10, Kras, Opicina 9, Cgs 8, S. Andrea 7, Sistiana 6, Staranzano, Montebello, Esperia 4, Aris 3, Zau-le 1, Domio 0. Prihodnji krog: Kras - Montebello. NAJMLAJŠI Na Tržaškem Montebello Don Bosco - Kras Repen 2:3 (0:2) Strelci: Kocman, Bicocchi, Lončar. Kras: L. Gregori (Paoli), Feritoia, De-daj, Segulin, Bicocchi (Buri), Toffolutti, Lončar (Ravalico), Suppani, Košuta, Ghersinich, Kocman (Smotlak). Trener: Pahor. Združena ekipa najmlajših Krasa je zasluženo, prvič letos zmagala. Varovanci trenerja Pahorja so prikazali lep nogomet in so ustvarili številne zanimive akcije, ki so kolesarstvo - Tržaški ljubiteljski klub Team Eppinger Saab Sedemindvajset zmag Dva slovenska, dva evropska veteranska in naslov svetovnega ljubiteljskega prvaka v kronometru Leto 2011 bo za ljubiteljske kolesarje tržaškega kluba Team Eppinger Saab, pri katerem tekmujejo številni slovenski kolesarji, ostalo zapisano z zlatimi črkami. 27 zmag, 2 slovenska, 2 evropska veteranska in naslov svetovnega prvaka v kronometru. Predsednik in tudi kolesar klubaIvo Doglia, doma iz Devinščine, je bil na sobotnem zaključnem večeru v tržaški kavarni Eppinger nadvse navdušen: »Tako uspešne sezone še ne pomnim. Resnici na ljubo nismo nastopili na številnih dirkah. Izbirali pa smo najbolj prestižne, tako da so zmage še toliko bolj pomembne,« je uvodoma povedal Doglia, ki je tudi sam osvojil evropski veteranski naslov v Lignanu. »Začeli smo z zmago na prvi dirki konec februarja v Bardolinu in nato nadaljevali vse do konca sezone. Posebej sta se izkazala Andrej Guček in Borut Rovšček, ki sta razred zase. Borut je bil letos veteranski slovenski ljubiteljski, evropski prvak in veteranski evropski prvak v kronometru. Skratka, upam le, da bo tudi sezona 2012 vsaj enako uspešna,« so Dogliove želje. Slovenski kolesar Andrej Guček je potrdil naslov svetovnega ljubiteljskega prva- Kolesarji tržaškega kluba Team Eppinger Saab: Rajko Godnič, Walter Hubner, Andrea Purinani, Borut Rovšček, Marko Ciuch, Ivo Doglia in Andrej Guček kroma ka v kronometru pri Rovigu, zmagal pa je tudi na obeh vzponih v Trstu (pri Bošketu in od Trsta do Zagradca). Izboljšal je tudi rekord na vzponu na Roglo. Kaj pa v prihodnji sezoni? »Ekipa bo bržkone ostala nespremenjena. Kaka novost bo mogoče le s pokrovitelji, katerim se iskreno zahvaljujem. Še posebno podjetju Ep- pinger in gospodu Sebastianu Scaggiante-ju, ki nam zvesto stoji ob strani in nas podpira,« je dejal Doglia. Priprave na novo sezono bo ekipa Eppinger, katere letni proračun je okrog 30 tisoč evrov, začela okrog 15. januarja. Prva dirka bo konec februarja v Bardolinu. Cilji bodo podobni letošnjim: osvojiti čim več ljubiteljskih naslovov. Guček se bo obenem preizkusil na slovitem 18 kilometrov dolgem vzponu Trento-Bardone, ki velja kot svteovno ljubiteljsko prvenstvo v vožnji v klanec. Za tržaško ekipo so letos kolesarili: Ivo Doglia, Andrej Guček, Borut Rovšček, Andrej Komac, Walter Hubner, Andrea Purinani, Rajko Godnič, Marko Ciuch, Oton Vidic in Fabio Pera. (jng) pripeljale tudi do zadetkov. Krasovci so vodili z 2:0 (Kocman in Bicocchi), nato so gostitelji zmanjšali zaostanek. Lončarjev gol pa je zapečatil izid. Ostali izidi: Cgs - Sistiana 0:11, Opi-cina - Domio 5:2, Roianese - Fani 4:5, Zau-le - S. Andrea 1:1. Vrstni red: Sistiana 9, S. Andrea, Zaule 7, Fani, Cgs 6, Domio, Opi-cina, Kras 3, Roianese, Montebello 0. Prihodnji krog: Kras - Zaule. Na Goriškem Pieris - Juventina 3:8 (0:4) Strelci: Forchiassin 3, Barbiero 2, Clancis, Sergej Antonini iz 11-m, Maksim Antonini. Juventina: Ferro, Falcone (Waccher), Tommadin, Visintin, De Fornasari, Lutman (S. Antonini), Milanese (Cosani), M. Antonini, Bernardinis (Marchesini). Clancis (Barbiero), Forchiassin. Trener: Ledri. Ledrijevi varovanci so tokrat v Belja-nu visoko premagali Pieris. Že po prvem polčasu so vodili s 4:0. Juventina je pokazala lep napredek v igri. Sovodnje - Pro Gorizia 0:1 (0:1) Sovodnje: Glessi, N. Pavletič, Terpin, Piva, Persolja, J Petejan, Čavdek, Lazareski (J. Devetak), Trevisan (Lo Piano), Černic, Peric (D. Petejan). Trener: Cijan. Gostje so povedli že v prvi minuti srečanja ter s tem kaznovali nepazljivost domače obrambe. Po prejetem zadetku so se domači igralci predramili, zaigrali bolje ter nato odigrali mogoče eno najboljših srečanj v letošnji sezoni. V zaključku prvega in v prvem delu drugega polčasa so se znašli v nekaterih situacijah v gostujočem kazenskem prostoru, kjer bi morali biti bolj konkretni ter natančni pri zaključkih posameznih akcij. Zagotovo se je v domačem napadu poznala odsotnost poškodovanega Luce Bruzzecheseja. Gostje so v zaključku srečanja imeli še nekaj priložnosti iz proti-in polprotinapadov, vendar se rezultat ni več spremenil. Domačini so gostom športno čestitali za zmago ter z dvignjeno glavo zapustili igrišče. Ostali izidi: Audax - Aris 2:0, Cor-monese - Staranzano 0:0, San Vito - Pro Romans 0:11, Villa - ISM Gradisca 3:3. Vrstni red: Pro Romans 12, ISM 10, Juventina, Villa 7, Audax 6, Cormonese 5, Sovodnje, Aris, PIeris 3, Staranzano 1, San Vito. 0. Prihodnji krog: Juventina - San Vito, Gradis-ca - Sovodnje. ZAČETNIKI Montebello Don Bosco - Kras 1:3 (0:1, 0:0, 0:2) Strelci: Dekovič, Niro in N. Malalan. Kras: Hussu, Cardarola, Carli, Curri, Dekovič, Nabergoj, A. Malalan, N. Malalan, Niro, Štoka, Calzi, Cenci, Suppani, Bark, Zu-dek. Trener: Kos. Sovodnje - San Canzian 3:0 (2:0, 3:0, 4:1) Strelci: Janez Petejan 2, Zorzenon 2, Gergolet 2, Soban 1, Vettorello 1, Tomsic 1. Sovodnje: Pahor, Pavletič, Zorzenon, D. Petejan, J. Petejan, Tomšič, Soban, Piva, Gergolet, Vettorello, Acconcia, Lakovič. Trener: Cijan. Domači igralci so se v mrzlem in vetrovnem vremenu, a na izredno dobro pripravljeni igralni površini, skozi celotno srečanje trudili in s kombinatorno igro prevladovali na igrišču ter posledično dosegli kar lepo število zadetkov. Dodatek Avtorica fotografij s srečanja manjšin med reprezentancama ZSŠDI in Unije Italijanov - članek smo objavili v nedeljski številki - je Loredana Prinčič. Njeno ime je pomotoma izpadlo iz podnaslovov, zato se ji za napako opravičujemo 22 Torek, 25. oktobra 2011 ŠPORT veliki 360 stopinj - Filip Hlede Prostega časa ni Ime in priimek: Filip Hlede Kraj in datum rojstva: 8. 11. 1982 v Gorici Kraj bivanja: Števerjan Študij, služba: zaključil višjo srednjo šolo Jurij Vega v Gorici, zdaj zaposleni gradbenik Stan: neporočen... :-) KDO SE/H . TJ N 2 rt « CP > d m U S > oj C -0 £ O Filip je ob službi dejaven na športnem in kulturnem področju. Tačas namenja največ pozornosti društvu F. B. Sedej, saj je tam predsednik: »Leta 2012 bomo prosla vili 60-letnico pevskega zbora, pri katerem tudi pojem, že v polnem teku pa so priprave na festival narodne zabavne glasbe, ki ga vsako leto organiziramo v mese cu juliju v Števerjanu.« Igralec Olympie je tudi odbornik Zveza slovenske katoliške prosvete, tako da mu za druge dejavnosti in konjičke ostaja malo prostega časa: »Čas ostaja le, da od govarjam na elektronsko pošto,« v šali pravi Filip. • Impulziven ali preudaren? Pre udaren. • Strog ali popustljiv? Na žalost popustljiv. • Družaben ali sramežljiv? Oboje. • Sanjač ali konkreten? Sanjač. • Delaven ali len? Delaven, to si lahko priznam. • Altruist ali egoist? Preveč altruist. # Osvajaš ali se pustiš osvajat? Osvajam. Športna panoga: odbojka Vloga: podajalec Matično društvo: Olympia Sedanje društvo: Olympia Na igrišču/telovadnici sem ... štirikrat tedensko treniram, ob sobotah pa igram tekmo, torej sem v telovadnici pet dni na sedem o o P d o u S > rt c -S -î £ S v > .5 Ja t i e o< PT a P 3 S i o j < _Q CP B 2 05 CTJ rt ^ g* & £ B * 2 P o < tj o kj C P- I- Ti T bß a 1 2 s a a' P I S s* £ £ G- M ° P ro ni n< p U T p 0Q ri- 2 r • ■ p ro < _ O S - I? p Sera Jf sr 13 p o c. T 13 »-: s -g 5- S. : 3 o » s< - p. ™ a a- 5- « 3 g ^ N ! L, _ , ^ ! L, —i i ■ p a n d : l «< a P 3 p t . p 3 a o o s — LTN O 3 ö P , a Q. e 5 B t S. N< ** h v P ^ J3 «J Gledališče ali kino? Gledališče, ker imam tako stik z ljudmi. Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Primorski T3 O a -o j e S .S B rz z » S N d p s j: p U o tu : g U e p 3 J g P S O z a < k e e r) t a i £ f> a r r ? iß m a S 3 > > -o J 3 S s TJ ;=a jbjSTI Dnevnik, Gazzetta del- lo Sport, televizijo gledam občasno po treningu okrog polnoči Spletna stran: www.igoogle.it. Stran sem tako prilagodil, da mi prikazuje najvažnejše novice dneva Najljubša knjiga, pesem, film, predstava: nimam naj ljubše knjige, trenutno berem Pahorjevo Parnik trobi nji, najljubši film je La vita e' bella, najljubša pesem je Siddhartova Od višine se zvrti, najljubša predstava pa je Grofica Marica, pri kateri sem tudi sodeloval. 'AoSojpSjd T}BÎBp IU9JOUJ 9U 'BÎUSZnjpZ BÎUBAOpp OjqOp UJBUZOd 9U J9>[ IGSSZ BZ Sojpajj 0 'souod a o>[ijb| si ujbu o} ut »joSB|q AopojBu bz« bj -9p Bui39y\ -TA}sp9JS TUJTU|BUJTUTUJ z oujBpp ojqop Bp 'inijsiin njjods raa>jsiaraBZ O 0 'P!J°9 IAON A prpus^dg njBq a tjbîtabu orns odB|>[ g 1>[tijv Iu?ni A dS ujsujsujoSou IU9>[SUB] BU 9ÎTU9AO|S 9UJ>[9;( ZjqÎBU bjisnpabu ijoq.feu ai ara oaiz a I]« ax oj 0 jour OÎ39A oupsA Brni p[ 'jBusp bjjods ubjjs buraax 0 'nfooipod m9ujn;(|n>i bu iprn }o>[ rnjods a o>[b;( 'OA}SÎ9UJBZ BZ lUBÎlABfJ 0 'JTUJ 9ÎnpB|A9jd UT TABJBU A UJ9S J9>[ '9Î TUJ 39SA 'T;(9|od UJ9SA psjd bS ujbjSi IfABjdo ouAouod rnss Bd T;(9|od so;(9| 'biuo}9] BrnsAp psjd sz t mas flog Bj|oS 09|bjSt jiq pbj iq 'bjjods bSbîoas jbjqzi iq au aD 0 'OUJJOJ msinZjpZA Bp 'UTJBU ut 'A9Î|9;(BÎTjd ODTISA 9Î J9Î>[ '0|Tjp9AZB^[ ¿Jjods Illdlliod IIH ÎB>J U&OdS NI s Naj- r es ' v t - ljubša a . k. / / jed: lju- bljanska Najljubša pijača: Laško pivo Druga država, v kateri bi rad živel: Španija, ker me navdušujeta španski temperament in njihov magičen ritem. Španije nisem še obiskal, izbral pa bi vsekakor kraj ob morju. Priljubljeni kraj/ izlet: osamljeni otok, kjer se lahko oddahneš Triglav? Nisem še bil, ampak, ker pravijo, da nisi Slovenec, če ne greš na Triglav, bom moral prej ali slej do vrha. / ALI ALI Slivenka Cirila Kralj je po besedah Sandija Rauberja, ki ji je podal žogo, »faktotum odbojke pri Sokolu«. Zalet: so obeti dobri ali slabi? Dobri. Dobro je že to, da je Zalet sploh nastal. Loris Mania ali Matej Černic? Mania, ker je požrtvovalen, medtem ko je Černic talent. Kar sem slišala, si je Mania vse izbojeval z delom. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji: koristno ali nepotrebno? Koristno. Rekla bi nujno, ker je dobro, da nekdo vse skupaj koordinira. Mariza Skerk ali Tjaša Svara? Mariza Skerk, ker delujeva na istem področju: v športu in kulturi. Tjašo poznam samo po tem, ker sem bila njena trenerka, a potem nisva obdržala stikov. Boris Pahor ali Alojz Rebula? Izberem Borisa Pahorja, ker so mi njegovi nastopi ljubši. Prebrala sem tudi več njegovih kot pa Rebulovih knjig. Bohinj ali Bled? Bohinj. Bled je preveč turističen. Likanje: sproščujoče ali zoprno opravilo? Mene likanje sprošča, čeprav včasih vzame preveč časa glede na razne obveznosti. Je prav ali ni prav, da so mediji pokazali Gadafijevo truplo? Ni prav. Absolutno ni. Ribja restavracija ali osmica? Ribja restavracija. Rdeče vrtnice ali poljsko cvetje? Poljsko cvetje. Violina ali klavir? Ho, ho ... Meni so pri šestih letih rekli, naj igram violino, saj so si že zamišljali duo z mojo sestro. Nisem sprejela, danes pa mi je žal. Sem pač izbrala šport. Komu boste podali žogo? Ksenji Slavec, ker je med tistimi športnimi delavci, ki se jih po krivici premalo omenja. (p. v.) ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA rešitev v naslednji številki na strani radio in tv sporedov ■k l sestavil lako smrtni angelv apokalipsi naš pesnik in Časnikar čuk elda nanut italijanska radio-televizija nadzornik, preglednik čoba na pol reka v angliji nevljudnost, nepravilnost kravica, telička r H prebivalci zda r i d - 1 M 1 ^Ê i palmi podobno tropsko drevo 1 k*" ~ A ald0 rupel ivo šorli vrsta nekdanje puške desni pritok volge ivan cankar \ \ i jT J - ll T ¿i posledica gorenja goriški koš. brumatti rimska boginja jeze pravokoten kos papirja rt najugu španije v 'i M / / ► riccardo illy levi pritok tibere foto lako palica za priganjanje volov otok v irskem morju huda bolezen tkanina za pokrivanje hostij ivo ban nekd. goriš. košarkar srečko kosovel nekdanji juventusov nogometaš sivori del merske enote îv1c.-franc. pisatelj grški narodni ples beneški pesnik (miha) nemški spolnik priostreni končni del česa, konica azijsko govedo, goveja gazela nekdanja vzhodna nemčija virna lisi angl. pevec (brian) zob brez vokala vrsta puške naplavina, blato ob cesti kemijski znak za nikelj knjiga zemljevidov nekdanji irski nogometaš (george) SLOVARČEK - ANET = švicarsko-francoski pisatelj (Claude) • NA0 = rt na jugu Španije • MIANI = nekdanji goriški košarkar v Vsi smo bili športniki... MarijCuk Bregova ekipa, ki je v sezoni 1986/87 igrala v 1. diviziji; stoje od leve: Renzo Počkar, Rado Gruden, Edi Božič, Franko Lovriha; čepe: Marij Čuk, Ivan Komar, Boris Laurica, Boris Žerjal, Evgen Maver Marij Čuk (letnik 1952) je naš priznan in priljubljen pesnik, romanopisec, gledališki kritik, skratka pomemben kulturni delavec. Uveljavil se je tudi kot časnikar in več let delal na našem dnevniku. Sedaj je glavni urednik slovenskega informativnega sporeda italijanske javne radiotelevizijske ustanove RAI. Nedvomno kar odgovorna funkcija. Čuk je bil že od mladih nog vsestranski športnik. Pri štirinajstih letih je igral z naraščajniško nogometno ekipo Brega, ki jo je treniral Mario Ravnik. Igral je tudi s člansko ekipo, nakar je prestopil k novoustanovljeni Gaji in nato k prav tako novoustanovljenemu NK Kras. Tisti, ki so z njim ali proti njemu igrali, pravijo, da je bil zelo dober "tehničar", bil pa je preveč zaljubljen v žogo in je rad preigraval. Marij je istočasno igral tudi odbojko in nastopil z Bregovo ekipo v prvi diviziji. Nato je "odkril" tenis, nad katerim se je strastno navdušil. Čeprav je polno zaposlen, izkoristi vsako urico, da skoči na teniško igrišče in vneto trenira. Udeleževal in udeležuje se turnirjev v deželi in drugod po Italiji. Nastopil je na italijanskih, evropskih in svetovnih novinarskih prvenstvih ter je tudi osvojil naslov italijanskega novinarskega prvaka. In marsikdo pri nas še pravi, da kultura in šport "ne sodita skupaj". To gotovo ne velja za Marija Čuka. (lako) Torek, 25. oktobra 2011 23 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Deželni direktor Agencije za prihodke se je odzval na Romolijev apel Področne analize pod drobnogledom O potrebi po zamrznitvi oz. spremembi kriterijev za goriške trgovce bo tekla beseda 8. novembra Apel goriškega župana Ettoreja Romolija, ki je avgusta opozoril na potrebo po zamrznitvi ali spremembi kriterijev področnih analiz (t.i. »studi di settore«) za goriške trgovce, ni naletel na gluha ušesa. Deželna direktorica Agencije za prihodke Paola Muratori je namreč sklicala sejo deželnega observatorija za prilagoditev področnih analiz lokalnim gospodarskim stvarnostim, ki bo potekala 8. novembra. Na srečanje je Muratorijeva povabila tudi Romolija in mu pisno sporočila, da bodo med sestankom »analizirali kritične točke, ki jih je goriška občinska uprava izpostavila, ter vzdržljivost področnih analiz za zainteresirane ekonomske dejavnosti«. Romoli je avgusta naslovil pismo na finančnega ministra Giulia Tre-montija, Muratorijevo, pokrajinskega direktorja Agencije za prihodke Gae-tana Lorussa in pokrajinskega polkovnika finančne straže Fabia Cedolo, v katerem je ocenjeval, da so parametri področnih analiz, ki jih davčna uprava uporablja za ugotavljanje višine prihodkov raznih vrst podjetij in njihovo obdavčitev, popolnoma »nepravični« do goriških trgovin, saj ne upoštevajo njihove posebne lege in okoliščin, v katerih delujejo. Župan je spomnil, da je gospodarsko krizo v Gorici še bolj poglobil padec meje, ki je predvsem z ukinitvijo proste cone vplival na trgovski sektor. Ob tem, da goriški avtomobilisti kupujejo gorivo čez mejo, so tik ob meji zrasli tudi nekateri trgovski centri, v katere zahajajo tudi številni Goričani. »Ni mogoče, da se v področnih analizah ne upošteva prisotnosti teh veleblagovnic samo zato, ker so v drugi državi, medtem ko v drugih italijanskih mestih plačujejo trgovine manj davkov, če se nahajajo blizu komercialnih centrov,« je v pismu izpostavljal Romoli, ki je omenjal tudi težave, ki so jih mnogim trgovinam v Gorici povzročile zamude pri opravljanju obnovitvenih del. »Vsega tega pa davčna uprava pri opravljanju kontrol ne upošteva. Preverjanj je res veliko, področne analize pa se - vsaj tako zgleda - uporablja nekritično,« je povedal Romoli in nadaljeval: »Ko sem pregledoval primere iz prejšnjih let, sem bil res presenečen, saj je iz izračuna parametrov izhajalo, da bi moral bar ali trgovina na drobno v goriškem mestnem središču služiti enako, kot bi služila bar ali trgovina z istim številom uslužbencev in isto velikostjo v Ulici Montenapoleone v Milanu.« Romoli je bil včeraj zadovoljen, ker se je Agencija za prihodke odzvala na njegovo pismo, izrazil pa je tudi upanje, da bo prišlo do rešitve tega problema in upoštevanja posebnih okoliščin, v katerih delujejo goriški trgovci. (Ale) Področne analize še povečujejo težave goriških trgovcev bumbaca APrimorski ~ dnevnik tržič - Tatvina Iz bara odnesli samoreznico Bar »Macchia in bi« v Tržiču je bil ponovno tarča tatov. Neznanci so v prostore lokala, ki deluje v Ulici SantAmbrogio, vlomili v noči z nedelje na včerajšnji dan, ukradli pa so le samoreznico. Alarm je včeraj zjutraj sprožila upraviteljica lokala, ki bo morala ob napravi za rezanje mesnatih izdelkov plačati tudi popravilo ključavnice na zadnjih vratih, ki so jo tatovi pri vlomu poškodovali. Ženska je poklicala sile javnega reda, ki so pregledale prostore in začele preiskavo. Tatovi so bar »Macchia in bi« v prejšnjih mesecih obiskali že dvakrat, v obeh primerih pa so ukradli denar iz avtomatov za videopoker. 15-letnik iz Sovodenj po nesreči v bolnišnici V Ulici Gregorčič v Štan-drežu je včeraj prišlo do prometne nesreče, v kateri je bil ranjen 15-letnik iz Sovodenj. S.P. se je okrog 14.10 peljal s svojim motornim kolesom znamke Aprilia v smeri iz Štandreža proti Sovod-njam, po rahlem ovinku pred se-maforskim križiščem pa je izgubil nadzor nad vozilom in padel na asfalt. Mimoidoči so poklicali rešilno službo 118, ki je poškodovanega mladeniča prepeljala v goriško bolnišnico. 15-letnik naj ne bi bil huje oškodovan. Na kraj je prišla tudi prometna policija, ki preučuje okoliščine nesreče. Požar v stanovanju Ko lastnika ni bilo doma, se je iz še nepojasnjenih razlogov vnel požar in poponoma uničil stanovanje. V trinadstropnem stanovanjskem bloku v Ulici Gramsci v Štarancanu so včeraj nekaj pred 16. uro stanovalci zavohali vonj po dimu; pogledali so skozi okno in opazili, da je dim uhajal iz stanovanja na drugem nadstropju. Takoj so klicali na pomoč gasilce, stekli na ulico in tam počakali na prihod gasilskih vozil. Po nekaj minutah so gasilci dospeli v Ulico Gramsci, se z lestvijo povzpeli do drugega nadstropja in razbili šipo enega izmed oken, skozi katerega so nato začeli gasiti požar. Po nekaj minutah je bil ogenj pogašen, seveda pa je nastala precejšnja gmotna škoda. Večji del pohištva je zgorel, vse stene so bile očrnjene. K sreči so vsi stanovalci pravočasno zapustili poslopje, tako da se ni nihče poškodoval (Foto Bumbaca). vileš - V trgovini švedske verige IKEA V dveh letih našteli 2.800.000 obiskovalcev V dveh letih od odprtja so v trgovini IKEA v Vile-šu našteli 2.800.000 obiskovalcev, medtem ko se je 1.900 podjetij vključilo v program IKEA Business. Pri švedski družbi so zadovoljni tudi z obiskom iz tujine: iz Slovenije je v Vileš prišlo 14 odstotkov kupcev, iz Hrvaške pa 4 odstotki. Najboljše v prodajo so šle kuhinje in dnevne sobe; skupno je bilo prodanih preko 2.500 kuhinj. V restavraciji so pripravili 59.000 porcij polpet in na-točili 44.000 brezplačnih kav, ki so jih ponudili lastnikom kartice IKEA Family, le-teh je že 140.000. Družba IKEA Italia je zaključila poslovno leto 2010/2011 s prometom 1.640 milijonov evrov, ki je glede na prejšnje leto narastel za 6,5 odstotkov. V Italiji ima IKEA skupno 19 trgovin, zadnjo so odprli marca v Catanii, tako da so svojo prodajno mrežo razširili tudi na Sicilijo. Pri družbi IKEA baje razmišljajo, da bi novo trgovino odprli tudi v Trevisu, saj bi na ta način odvzeli del kupcev Padovi in Vilešu, kjer naj bi pogosto imeli težave zaradi prevelikega števila obiskovalcev. V trgovini v Vilešu je zaposlenih 280 delavcev, od katerih jih ima osemdeset odstotkov pogodbo za nedoločen čas. Vodstvo obrata sestavljajo zaposleni različnih narodnosti, večina delavcev je iz goriške pokrajine, nekaj jih prihaja tudi z Videmskega in Tržaškega. 12 odstotkov zaposlenih, ki so v stiku s kupci, obvlada slovenski ali hrvaški jezik. Italija je za družbo IKEA tretji dobavitelj izdelkov. IKEA kupi v Italiji 8 odstotkov vseh izdelkov, ki jih proda na svetovnem tržišču, hkrati pa je zanjo Italija tržišče, na katerem proda 7 odstotkov vseh svojih izdelkov. 80 odstotkov izdelkov, ki jih IKEA nabavi v Italiji, predstavlja pohištvo, kuhinj je za kar 34 odstotkov. Furla-nija-Julijska krajina je na državni ravni drugi dobavitelj družbe IKEA, saj podjetja iz naše dežele izdelajo za švedsko verigo 30 odstotkov njenih italijanskih izdelkov. Največji italijanski dobavitelj družbe IKEA je dežela Veneto Na trgu za Del Ponteja Predstavnika stranke Levica, ekologija in svoboda Livio Bianchini in Marjan Sosol se vsako nedeljo na goriškem Travniku pogovarjata z mimoidočimi o razvojnih perspektivah Gorice (Foto R.Elia). V nedeljo se jima je pridružil tudi kandidat Levice, ekologije in svobode na primarnih volitvah leve sredine Paolo Del Ponte in se z njiju pogovoril o prihodnosti mesta. »Prihodnji goriški župan si bo moral prizadevati za oživitev trgovskega sektorja. Vse naokoli Gorice nastajajo komercialni centri; enega gradijo v Vilešu, drugega ob novogoriški železniški postaji, zato pa bi treba, da bi v Gorici uredili urbano trgovsko središče,« je prepričan So-sol in napoveduje, da bo Del Ponte prisoten na Travniku tudi prihodnjo nedeljo. gorica Cingolani z mladimi in s politiki Kandidat Demokratske stranke na primarnih volitvah goriške leve sredine Giuseppe Cingolani se bo v četrtek, 27. oktobra, ob 18. uri v baru Aenigma v Gorici srečal z mladimi in prisluhnil njihovim predlogom za razvoj mesta. Cingo-lani, čigar kandidaturo podpira tudi Slovenska skupnost (SSk), se bo nato v petek, 28. oktobra, ob 17. uri pred svojim volilnim gazebom na Korzu Italia srečal z evropsko poslanko in deželno tajnico Demokratske stranke (DS) Deboro Ser-racchiani, z Davidem Zoggio iz državnega vodstva DS, pokrajinskim tajnikom DS Omarjem Grecom, deželnim tajnikom SSk Damijanom Terpinom in pokrajinskim tajnikom SSk Julijanom Čavdkom. gorica - Podpis sporazuma Projekti za spodbujanje zdravih življenjskih navad Promocija zdravega stila življenja in spodbujanje gibalnih dejavnosti sta cilja sporazuma, za katerega so se zavzeli goriško zdravstveno podjetje, pokrajinska zveza CONI in deželni šolski urad Furlanije-Julijske krajine. Protokol so podpisali direktor goriškega zdravstvenega podjetja Gianni Cor-tiula, pokrajinski predsednik zveze CONI Giorgio Brandolin in predstavnik deželnega šolskega urada Arturo Campanella. Podpisniki bodo ustanovili delovno skupino, ki bo skrbela za usklajevanje in nadzorovanje raznih projektov, s katerimi bodo partnerji skušali spodbujati k redni gibalni dejavnosti čim širši del populacije. »Gre za ino-vativen sporazum, s katerim želimo razvijati strategije prevencije nastajanja bolezni. Spodbujanje življenjskih navad, ki pomagajo pri ohranjanju zdravja, je eden izmed temeljev teh strategij. Hkrati je ta sporazum tudi nova etapa na poti snovanja vedno bolj tesnih sinergij z vsemi ustanovami, ki delujejo na teritoriju,« je povedal direktor goriškega zdravstvenega podjetja Gianni Cortiula. Referenti raznih projektov bodo Cristina Aguzzoli, Serena Zanet, Massimiliano Stabile in Umberto Ballarini. 24 Torek, 25. oktobra 2011 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Na reviji Corovivo Vitalnost in raznolikost Slovensko zborovstvo uspešno zastopal moški zbor Jezero nova gorica - Na obisku veleposlanik Podjetniki poglabljajo stike s Hrvaško Na sedežu območne Gospodarske zbornice za severno Primorsko sta se včeraj mudila hrvaški veleposlanik v Sloveniji, Svjetlan Berkovič in njegov trgovinski ataše Nikola Bunjevac. Sestala sta se z gostiteljico - direktorico Mirjam Božič in novogoriškim županom Matejem Arčonom ter nekaterimi severnoprimorskimi podjetniki. To je bil zadnji iz niza letošnjih obiskov veleposlanikov v Novi Gorici, ki sta jih občina in območna Gospodarska zbornica priredili v prid pospeševanju navezav stikov med lokalnim gospodarstvom in partnerji iz tujine. Gospodarsko sodelovanje je po besedah hrvaškega veleposlanika zelo dobro, možnosti za nova sodelovanja pa tudi še veliko. »Hrvaška je bila v lanskem letu za našo regijo šesti partner po izvozu, izvozili smo za 34 milijonov evrov, pri uvozu pa so za nas na petem mestu, na Hrvaško iz naše regije uvozimo za 33 milijonov evrov blaga. Uvoz je torej uravnotežen z izvozom - ni suficita ne deficita, kar pa ne velja za slovenski nivo. Slovenija namreč na nacionalnen nivoju na Hrvaško več izvozi kot uvozi,« je povedala Mirjam Božič, ki je sicer obžalovala nekoliko nižjo udeležbo severnopri-morskih podjetnikov na srečanju s hrvaškima gostoma, kot je bila sprva napovedana. Prihodnje leto nameravata občina in območna gospodarska zbornica organizirati obisk delegacije v Srbijo in Črno goro in medse znova povabiti tudi ustrezne veleposlanike za nadaljnje tkanje gospodarskih vezi. (km) Potujoča bienalna zborovska revija Corovivo je letos pristala v Gorici. Kulturni center Lojze Bratuž je v nedeljo postal dom deželnega zborovstva, ki je z nastopom sedemnajstih skupin pokazal svojo vitalnost, raznolikost in nedvomno kakovostno rast, h kateri je v zadnjih letih prispevala tudi ta pomembna pobuda deželne sekcije Zveze italijanskih zborovskih društev USCI. Co-rovivo je namreč revija, ki spodbuja zbore k vsebinsko doslednemu snovanju z obvezo programskih projektov in njihove muzi-kološke obrazložitve, hkrati je za udeležence priložnost, da se pomerijo z drugimi v ne strogo-tekmovalnem okolju, a vsekakor pred ocenjevalno komisijo. Tako je bilo tudi letos, ko je revija ponudila lep prikaz mnogih aspektov zborovske stvarnosti, od komorne mistike gregorijanskega petja do najnovejših vocal-pop usmeritev mlajših generacij, od alpinskega petja do literature cerkvenih zborov, od vedno priljubljene črnske duhovne pesmi do bolj klasičnega sodobnega repertoarja, od dragocenih raziskovalnih teženj do priredb ljudskih pesmi v vseh zvočnih različicah mešanih, moških, ženskih, mladinskih in otroških zasedb. Corovivo združuje vse pokrajinske sekcije USCI in Zvezo slovenskih kulturnih društev, ki se udeležujejo s svojimi predstavniki in projekti. Žal se je slovensko zbo-rovstvo letos odzvalo z eno samo skupino in ni bilo prisotno z institucionalnim predstavnikom na nagrajevanju, kar velja tudi za tržaško pokrajinsko sekcijo, medtem ko sta videmski in pordenonski predsednik sodelovala pri zaključni slovesnosti, goriška sekcija pa se je odlikovala z vzorno organizacijo celotnega dogodka. Bil je lep, občuten praznik, kar pravzaprav postavlja v drugi plan končne rezultate. Corovivo ne predvideva lestvic: komisija izven-deželnih strokovnjakov razvrsti zbore po kakovosti nastopa v tri razrede odlike, pohvale in izjemnosti. V drugo »kategorijo« se je uvrstil moški zbor Jezero iz pevske vasi Doberdob, ki je pod vodstvom Zulejke Devetak izvedel program z naslovom Na Krasu, pravo vizitko o slovenski narodoljubni literaturi. Člani žirije Franco Monego, Efisio Blanc, Silvana Noschese, Walter Testolin in Marko Vatovec so podelili priznanja za tretji kakovostni razred zboru Alpi Giulie in tržaškim impresijam programa po besedilih Liliane Bamboschek, alpinskemu zboru iz Aviana za pesmi o vojni, videmske- Moški pevski zbor Jezero pred nastopom (zgoraj); žirija v centru Bratuž (levo) bumbaca mu zboru Musicanova za občuten poklon raznolikosti italijanskih ljudskih tradicij, tržaškemu zboru Tacer non posso za ambiciozno zasnovan spored skladb julijskih avtorjev, zboru Contra Camolli za ovrednotenje opusa gradeškega skladatelja 18. stoletja Luigija De Grassija, pordenonske-mu ženskemu zboru Midway za izvedbo uglasbitev marijinih molitev in še zboru cerkve Svete Marije Velike iz Trsta, katerega vodstvo je prevzel Janko Ban, ki je maksimalno izkoristil potencial italijanskega zbora in temu dodal vrednost programskih izbir, s katerimi je nastopil kot posrednik slovenske in slovanske glasbene kulture. Za pohvalne dosežke so priznanje poleg doberdobskega zbora prejele same pordenonske skupine: gregorijanska »scho-la« Armonia, otroški zbor del Contra in zbor SantAntonio Abate. Najvišjo uvrstitev so dosegli sproščeni goriški pevci Ars Musica z izvedbami So-fianopulovih priredb istrskih ljudskih, Collis Chorus z energijo črnskih duhovnih in gospel spevov, tržaški zbor liceja Oberdan senior, ki je prepričal občinstvo in žirijo z zastopanjem uveljavljene pop težnje mlajših generacij zborovskih pevcev, številčen goriški zbor Portelli z zahtevnim monografskim programom skladb Erica Whitacreja, videmski ženski zbor Multifariam s sakralnimi deli Javiera Busta in še mladinski zbor Artemia iz Torviscose, ki je s skrbno na-študiranim in odlično izvedenim Brittnovim programom, upravičeno prejel tudi najvišjo, Veliko nagrado Corovivo 2011. Posebni nagradi za projekt sta prejela Marco Tosolini za program o Whitacreju in Stefano Kla-mert za Nove glasbe v antičnih oblikah. Slovesnost nagrajevanja je s kolegial-nim navijanjem vseh pevcev za vse kolege drugih zborov predstavljala spodbudno sliko o povezanosti bogate deželne zborovske stvarnosti. Program je ves dan povezovala predsednica goriškega USCIja in deželna podpredsednica Lorena Fain, ki je tudi urednica publikacije, v kateri so zbrane vse muzikološke utemeljitve posameznih projektov. Dolgoletni umetniški koordinator revije Franco Colussi je letos, prvič stopil pred mikrofon v vlogi deželnega predsednika USCI in je izrazil svoje upravičeno zadovoljstvo in hvaležnost do vseh zborov, ki so pokazali voljo do konfrontacije izven varne samoreferenčnosti domačega okolja. Rossana Paliaga štmaver - V organizaciji društva Sabotin Pohod, knjiga, razstava Med predstavitvijo knjige Osimo in Goriška so se spomnili zlasti gradnje sabotinske ceste Nekoliko vetrovno, vendar lepo in na trenutke sončno vreme, je v nedeljo spremljalo pohodnike, ki so se podali na 22. jesenski pohod na Sabotin. Zaradi vrste drugih sorodnih prireditev na Goriškem se je nedeljskega vzpona na priljubljeno goro udeležilo nekaj manj pohodnikov kot v prejšnjih letih, vseeno pa so bili prireditelji zadovoljni z udeležbo. Škoda, da se društva ne uspejo dogovoriti in uskladiti prireditve, predvsem ko gre za podobne, če že ne za popolnoma enake pobude. Kot že nekaj let sem, so pohod-niki štartali z mostiča nad sabotinsko cesto ob 9. uri, kjer so se zgražali nad neokusnimi napisi, s katerimi so nočni mazači popisali nekatere podporne zidove. Po nekaj več kot uri vzpona so dosegli urejene razvaline cerkvice sv. Valentina na nižjem vrhu Sabotina. Tam so jim prireditelji, štmaversko društvo Sabotin, pripravili topel čaj, nakar je sledila maša, ki jo je daroval pevmsko-štmavrski župnik Marjan Markežič. Pri maši je pel moški pevski zbor Štmaver pod vodstvom Nadje Kovic. Po sestopu s hriba, ki je obiskovalcem nudil čudovit razgled, je na sedežu društva Sabotin na Znarišču, pohodnike čakala okusna paštašuta in druge dobrote. Po-hodniki so si lahko tudi ogledali razstavo iz šibja pletenih predmetov, ki so jo odprli večer prej. V soboto zvečer je bila namreč na sporedu kulturna prireditev, ki so jo poleg odprta razstave zaznamovali še predstavitev knjige in nastopa dveh pevskih zborov. Sobotni večer je uvedel domači moški pevski zbor Štmaver, ki je zapel pod vodstvom Nadje Kovic. Sledila je predstavitev knjige Osimo in Goriška. Publikacijo so predstavili trije njeni avtorji, Andrej Malnič, Jože Start pohoda pred pomazanimi podpornimi zidovi (zgoraj); Slavica Radinja s Florjanom Vogričem (desno) foto vip Šušmelj in Tomaž Vuga. Domačine je predvsem zanimal opis načrtovanja in gradnje sabotinske ceste sredi osemdeset let, saj se mnogi še spominjajo močnih eksplozij ter stalnega ropota gradbenih strojev in kamionov. Razvila se je kar živahna debata, ki se je dotaknila tudi priložnosti, ki jih celotnemu območju prinaša odprava meje. Sledil je kratek pogovor s Florjanom Vogričem iz Pevme, ki se ukvarja s pletenjem košev ter drugih okrasnih in uporabnih predmetov. Pogovor je vodila Slavica Radinja, ki je tudi povezovala celoten potek večera. Prijetno štmavrsko prireditev je zaključil nastop moški pevski zbor Lipa iz Ravnice, ki ga vodi zborovodja Alojz Kobal. Na koncu je prisotne pozdravil predsednik krajevnega sveta Lovrenc Persoglia, ki je poleg zahvale nastopajočim, izrazil željo, da bi Sabotin in bližnji kraji res postali zanimive izletniške točke. (vip) Kobariško berilo Goriški muzej prireja danes ob 20. uri predstavitev zbornika Kobari-ško berilo. Na gradu Kromberk ga bosta predstavila urednik Peter Stres in asistentka Marjeta Pisk iz Znanstveno raziskovalnega centra ZRC SAZU. Zbornik je založila Mohorjeva družba.(km) Zvoki Azije Carmina Slovenica bo danes ob 20.15 nastopila v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica s programom Zvoki Azije. To je nadomestni datum za napovedan koncert zbora Carmina Slovenica, ki je bil predviden 30. septembra in je zaradi bolezni v ansamblu takrat odpadel. Zbor bo vodila Karmina Šilec, na tokala pa bo mlade pevke spremljal Nino Mureškič. (km) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 25. oktobra 2011 25 miren - Za dovoljenje bodo prosili v Ljubljani Odstranitev nadstreška na meji se je zavlekla V nekdanjem mejnem objektu bo deloval turistično informacijski center Nadstrešek na nekdanjem mejnem prehodu v Mirnu foto k.m. Tudi na nekdanjem mejnem prehodu v Mirnu se še nahaja nadstrešek kot ostanek struktur, ki so jih uporabljali mejni varnostni organi. Kabino, ki so jo sprva uporabljali cariniki in policisti, nazadnje le še slednji, so s tega mejnega prehoda odstranili že leta 2007. Za to je takrat poskrbela kar sama občina. Ker gre za pomembno vstopno točko vanjo in ker so bila pričakovanja ljudi po »padcu meje« velika, so si na občini prizadevali tudi, da bi na ministrstvu za javno upravo dosegli tudi čimprejšnjo odstranitev nadstreška. »Še pred nekaj meseci smo bili prepričani, da bomo odstranitev lahko izvedli to poletje, saj smo najprej mislili, da ga bomo lahko odstranili brez gradbenega dovoljenja. Toda nadstrešek stoji tako na državni kot na lokalni cesti. Gradbenega dovoljenja za poseg ne more izdati Upravna enota Nova Gorica, temveč moram zanj zaprositi v Ljubljani. Poleg tega iščemo še soglasje lastnikov, ki jih trenutno ni v Mirnu, zato moramo počakati na njihov povratek,« pojasnjuje župan Občine Miren-Kostanjevica, Zlatko Martin Marušič, ki je tokrat raje previdnejši pri oceni, kdaj bo do ru-šitve nadstreška prišlo. »Računamo sicer na konec letošnjega leta ali na začetek prihodnjega,« se nadeja. V nekdanjem mejnem objektu, ki so ga v notranjosti pred tremi leti obnovili, bodo v bodoče prostori Lokalne turistične organizacije in turistično informacijskega centra. Katja Munih miren Občina na svojem Obnovili stavbo iz leta 1904 V začetku oktobra so se uradno odprla vrata novega kulturno-uprav-nega centra v Mirnu. Z obnovo prostorne stavbe v središču kraja je občina Miren-Kostanjevica namreč pridobila sodobno opremljene prostore za svoj sedež, v nekaterih prostorih, ki so večnamenski, pa bodo gostovala tudi razna društva in drugi dogodki. Objekt, ki ga je občina obnovila tako, da je tudi energetsko varčen, je bil zgrajen leta 1904, zanimivo je, da ga ne prva ne druga svetovna vojna nista poškodovali. Po letu 1947je v njem nekaj časa delovala pošta, krajevni urad, poročna soba, nekaj časa so bila v njem tudi stanovanja, pa zobozdravstvena ordinacija. »Prvo sejo občinskega sveta smo imeli kar v zobozdravstveni čakalnici,« se spominja župan Zlatko Martin Marušič, »tedaj si nismo niti mogli zamišljati, da se bomo lahko nekoč preselili sem, v obnovljene prostore, čeprav je bil to nekako naš cilj.« Vse od leta 1995 je občinska uprava nato delovala na sedaj že bivši lokaciji. »Leta 1996 smo naredili velik korak: objekt smo odkupili od pošte, stanovalce pa preselili. Stavba je tako, razen manjšega dela, 18 kvadratnih metrov, kjer ima Telekom svojo centralo, naša,« pojasnjuje župan. Obnova je veljala 811.000 evrov, 70.000 evrov pa so odšteli za opremo,« pravi Marušič. Stavbo so obnovili tako, da je z ustrezno izolacijo postala energetsko varčna, v roku devetih mesecev pa jo nameravajo priključiti še na daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso. Ker je občina lastnica polovice prostorov na nekdanji lokaciji - za preostalo polovico so plačevali najemnino - namerava sedaj ta del prodati. (km) gorica - V četrtek V Kulturnem domu Košuta in njegovo Drevo življenja Miroslav Košuta kroma Ob petinsedemdesetletnici pesnika Miroslava Košute prireja Kulturni dom v Gorici v sodelovanju z ZSKD, s SKGZ in knjižnico Damir Feigel posebno Srečanje z avtorji, na katerem bo častni gost ravno tržaški pesnik, letošnji Prešernov nagrajenec. Srečanje bo v četrtek, 27. oktobra, ob 18. uri, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Ob tej priložnosti bodo predstavili najnovejšo Košutovo pesniško zbirko »Drevo življenja«, ki je letos izšla pri založbi Mladika. Z avtorjem se bosta pogovarjala prof. Nadja Marinčič in pesnik Ace Mermolja. Miroslav Košuta se je rodil 11. marca leta 1936 v Križu pri Trstu. Ma-turiral je na tržaški višji gimnaziji s slovenskim učnim jezikom. Študij je nadaljeval na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je študiral svetovno književnost in literarno teorijo in leta 1962 diplomiral. Po diplomi se je zaposlil kot novinar in urednik na ljubljanskem radiu. Po skorajda petnajstih letih bivanja v Ljubljani se je leta 1969 vrnil v Trst, kjer je bil najprej tri sezone dramaturg Slovenskega stalnega gledališča, nato do leta 1978 urednik mesečnika Dan in vse do upokojitve ravnatelj Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. gorica SSG: prodaja abonmajev v polnem teku Slovensko stalno gledališče (SSG) razpisuje v Gorici v sodelovanju z goriškim Kulturnim domom in Kulturnim centrom Lojze Bratuž abonma za gledališko sezono 2011/12. Abonma zajema šest gledaliških predstav, ki bodo tudi v letošnji sezoni opremljene z italijanskimi nad-napisi. V abonma so vključene štiri nove produkcjie Slovenske stalnega gledališča iz Trsta, in sicer Miro Gavran »Šoferji za vse čase«, Molière »Tartuffe«, Dušan Jelinčič »Kobarid '38 - Kronika atentata« in Claudio Magris »Saj razumete«. V abonma sta vključeni tudi dve gostovanji: »Ne-kropola« Borisa Pahorja v režiji Borisa Kobala in v izvedbi Mestnega gledališča Ljubljana ter drama Ivana Cankarja »Jakob Ruda« v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj. Prejšnji teden so za predstavitev abonmaja poskrbeli na sedežih raznih kulturnih društev, kjer sta s skečem »Ma me prou provociraste... « nastopila Minu Kjuder in Adrijan Rustja. Predstave iz letošnjega abonmaja bodo kot običajno uprizorili na odru Kulturnega doma v Ulici Brass in Kulturnega centra Lojze Bratuž na drevoredu 20. septembra. Prodaja abonmajev je že v polnem teku. Podrobne informacije so navoljo v Kulturnem domu (tel. 048133288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure ter v Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481-531445). števerjan - Tradicionalno jesensko druženje SPDG tudi letos uspelo Do kostanjev peš in s kolesom Do Štekarjeve domačije se je povzpelo šestdeset pohodnikov in štirideset gorskih kolesarjev - Na prazniku tudi predstavniki društva CAI in kolesarji iz Beljaka Lepo vreme, odličen kostanj in izvrstne palačinke so zaznamovali letošnjo tradicionalno kostanjado na Štekarjevi domačiji v Števerjanu, ki jo vsako leto prireja Slovensko Planinsko Društvo Gorica. Pred običajno družabnostjo je SPDG priredil tudi pohod in izlet z gorskimi kolesi, ki sta bila glede na številčnost obiskovalcev zelo uspešna. Pohodnikov je bilo šestdeset, »bikersov« pa okrog štirideset. Gorski kolesarji so se odpravili na zahtevno pot, ki jih je peljala po slovenski in italijanski strani Brd, zaznamovali pa so jo tudi številni vzponi. Pohodniki so se sprehodili okrog Kalvarije, nato pa so se iz doline Grojnice povzpeli proti Štekarjevi domačiji Letošnje kostanjade se je udeležila delegacija goriškega planinskega društva CAI, do Števerjana pa je prišlo tudi osem kolesarjev planinskega društva iz Beljaka »Alpenverein Villach«, tako da je bilo pri Štekarjevih slišati kar tri jezike, ki so zgodovinsko zaznamovali goriški prostor. Pohod-nike in kolesarje so na Štekarjevi domačiji pričakali paštašuta, palačinke in kostanji. Predvsem palačinke in kostanji, ki so jih pripravili društveni odborniki in odbornice, so doživeli velik uspeh, saj so že sredi popoldneva enostavno zmanjkali. Kljub temu se je vsekakor veselo vzdušje pri Štekarjevih nadaljevalo do poznih večernih ur. (av) Pohodniki in kolesarji na startu (zgoraj); kolesa pred Štekarjevo domačijo (levo); društvene odbornice med pripravo palačink (desno) bumbaca 26 Torek, 25. oktobra 2011 GORIŠKI PROSTOR / Gabrijelčič v Ul. Alviano Danes ob 10.30 bo v dvorani bivšega malega semenišča v Ulici Alviano v Gorici slovesnost ob začetku novega akademskega leta tržaške fakultete za arhitekturo, ki ima sedež v Gorici. Osrednji gost bo Peter Gabrijelčič, dekan ljubljanske fakultete za arhitekturo, ki bo ob 11. uri predaval na temo »Design like a game«. Zubani na obisku General Luciano Zubani, novi komandant karabinjerjev FJK, je obiskal goriško poveljstvo karabi-njerjev. Spremljal ga je goriški poveljnik karabinjerjev, podpolkovnik Giuseppe Arcidiacono. V teku obiska je Zubani srečal najvišje goriške predstavnike oblasti in predstavnike raznih oddelkov karabi-njerjev, ki delujejo na Goriškem. Ob koncu je general izrazil zadovoljstvo nad dosežki karabinjerjev in občutljivostjo, ki jo izkazujejo do potreb občanov. Promocija z nagrado Promocija vrhunskih vin je lahko hkrati tudi promocija goriškega teritorija. O tem so prepričani predstavniki goriške pokrajine, občine Gorica, občine Gradišče in vinogradniki, ki so se včeraj sestali, da bi razpravljali o prihodnji izvedbi nagrade za najboljša vina Gran Noe. V upanju, da se bo tradicionalna prireditev leta 2012 ponovno vrnila v Gradišče (lani jo je sredi polemik dežela FJK »izselila« v San Daniele), so se predstavniki omenjenih uprav in vinogradniki dogovorili, da bodo ustanovili omizje, ki bo načrtovalo dodatne pobude, s katerimi bi nagrado Gran Noe poživili in ohranili njen narodni in mednarodni sloves. »Nagrado nameravamo dopolniti s pobudami, ki bodo namenjene ovrednotenju značilnosti našega teritorija,« je povedala pokrajinska podpredsednica in odbornica Mara Černic ter pristavila, da se bodo o tem pogovorili z deželnim odbornikom Claudiom Violinom. Motor X-Mas 2011 Na ploščadi pri Rdeči hiši v Gorici bo v soboto in nedeljo, 29. in 30. oktobra, potekala motoristična prireditev Motor X-Mas 2011. Pobudo, ki je prvič potekala lani na parkirišču v Ulici Tuscolano, prireja društvo ljubiteljev motornih vozil Gamma Motori. »Posebnost naše pobude je v tem, da se v njej združujejo različne športne discipline z motornimi vozili,« je povedal Gianluca Madriz, ki je včeraj z odbornikom Sergiom Cosmo in Luco Gregorijem predstavil dvodnevno prireditev. Obiskovalci bodo na njej lahko opazovali razne vrste sodobnih in sta-rodobnih dvokolesnikov in štiri-kolesnikov iz Triveneta in Slovenije, predvidene pa so tudi dinamične ekshibicije. Prisotni bodo znani »driftarji« (npr. pilota Ema-nuele Festival in Alberto Cona), vozniki gokarta in piloti supermotard motorjev. Organizatorji so poudarili, da dvodnevna prireditev ni tekmovanje in da bo potekala v spoštovanju varnostnih predpisov. Poskrbljeno bo za glasbo, tako v soboto kot v nedeljo pa bodo na kraju delovali tudi kioski z jedmi in pijačo. Uradno odprtje bo v soboto ob 12. uri, ko se bodo z enominutnim molkom spomnili preminulega Marca Si-moncellija, nato pa se bo prireditev začela. Vstop je prost. (Ale) Oddaja o Peteanijevi V četrtek bo na televizijskem kanalu Marco Polo (414 Sky Tv International) na ogled oddaja »La forza del destino«, ki jo posvečajo tržaški partizanki in delavki trži-ške ladjedelnice Ondini Peteani. Oddajo, ki jo vodi Tamara Pasto-relli, so posneli avgusta med Trstom in Ronkami. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. ^M Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež: v nedeljo, 6. novembra, ob 17. uri v župnijski dvorani v Štan-drežu komedija »Pelikan ali otroci po želji« (Marcel Franck) v režiji Jožeta Valentiča, nastopa KUD Svoboda -Zalog; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici: v petek, 28. oktobra, ob 20.30 »Inganno in gonna« Kena Ludwiga, nastopa Estravagario teatro iz Verone; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: 12. novembra »Non ce ne importa niente« Giorgia Bozza in orkestra Maniscalchi; nastopajo sestre Marinetti; informacije po tel. 0481969753 in na spletni strani www.ar-tistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v ponedeljek, 7. novembra, ob 21. uri »La cena dei cretini«, igrata Zuzzurro&Gaspare; informacije po tel. 0481-532317 ali na spletni strani www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 9. in 10. novembra, ob 20.45 gledališka predstava Yasmine Reza »Art« igrajo Alessandro Haber, Ales-sio Boni in Gigio Alberti; informacije po tel. 0481-494369, na tea-tro@comune.monfalcone.go.it in na spletni strani www.teatromonfalco-ne.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 25. oktobra, ob 20. uri »Skurt«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 29. oktobra, »Pi-nocchio di sabbia«, David Riondino / Giano Produzioni; informacije in predprodaja abonmajev do 11. novembra v uradih CTA, Ul. Cappuc-cini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280, 335-1753049, in-fo@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Bar Sport«. Dvorana 2: 17.30 »I tre moschettie-ri« (digital 3D); 20.10 - 22.10 »Paranormal Activity 3«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »This must be the place«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Bar Sport«. Dvorana 2: 17.50 - 22.00 - 22.10 »Ma-trimonio a Parigi«. Dvorana 3: 17.30 - 19.40 »I tre mosc-hettieri« (digital 3D); 22.00 »Amici di letto«. Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Paranormal Activity 3«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »This must be the place«. ~M Koncerti MePZ SPD Radiše (Koroška), MPZ Kropa (SLO), MePZ in ŽPZ Koledva iz Krope (SLO). «VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 4. novembra, ob 20.45 koncert filharmonije Jora iz Bacaua v Romuniji ob 100-letnici rojstva Nina Rote; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so od 17. oktobra objavljene začasne zavodske lestvice 3. pasu slovenskih šol v tržaški in goriški pokrajini. Rok za morebitne prizive je 10 dni. & Izleti ZDRUŽENJE ESTORIA prireja izleta z eStoriabusom 29. oktobra, v Nava-rons, kjer je leta 1864 prišlo do uporov avstrijskemu cesarstvu. Izlet z naslovom »La banda delle Alpi friula-ne«, prirejajo ob 150-letnici zedinje-nja Italije. Avtobus bo odpotoval iz Pordenona, število mest je omejeno; informacije po tel. 0481-539210 ali naslov eventi@leg.it. 2. POHOD SEDMIH ČUDES v organizaciji KD Danica z Vrha bo v nedeljo, 30. oktobra, z zbirališčem v ŠKC Danica na Vrhu od 8. do 9. ure. Po-hodniki si bodo lahko ogledali na progi dolgi 12 km znamenitosti kraške flore in favne, ostanke 1. svetovne vojne, sodobno vinsko klet kmetije Ru-bijski grad (predvideno trajanje pohoda 4 ure); organizatorji bodo poskrbeli za kosilo in čaj, po pohodu bodo na razpolago otrokom in odraslim konji za kratke sprehode v organizaciji »škuadre Uoo« iz Medje vasi. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bosta v soboto, 5. novembra, odpeljala za martinovanje na enodnevni izlet v hrvaško Istro avtobus št. 1 in avtobus št. 2 ob 7.45 iz Gorice s trga Medaglie d'oro, nato s postanki pri vagi, v Pod-gori, Štandrežu in Sovodnjah. Avtobus št. 3 bo odpeljal ob 7.45 iz Štan-dreža pri bankah, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah, v Doberdobu in Jamljah. Organizatorji priporočajo točnost in veljavni dokument za tujino - za Hrvaško. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, da bo v soboto, 12. novembra, za enodnevni izlet z obiskom kmetije v kraju Pavia di Udine, pršutarne v San Danieleju in ogledom gradu v Villalti avtobus odpotoval iz Štivana ob 7.30, s postanki v Jamljah ob 7.40, v Doberdobu ob 7.45 in v Ronkah (picerija Al gambero) ob 8. uri; na razpolago je še nekaj mest, informacije v trgovini Mila (tel. 048178398). Ü3 Obvestila MOŠKI PEVSKI ZBOR MIRKO FILEJ GORICA prireja pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške pro-svete Gorica »Koncert prijateljskih zborov« v nedeljo, 30. oktobra, ob 16. uri v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Sodelujejo DRUŠTVO TRŽIČ obvešča, da bo danes, 25. oktobra, prva lekcija tečaja slovenščine; informacije po tel. 0481474191. INFORMACIJE ZA IZPOLNJEVANJE POPISNIH POL nudijo na brezplačni tel. številki ISTAT 800-069701 in v zbirnem centru v pritličju goriške občine, ki je odprt od ponedeljka do četrtka med 9. uro in 17.30, ob petkih in sobotah med 9. uro in 12.30 (tel. 0481-383690-691-692 v slovenščini in furlanščini). OF IN UPOR: vsak torek ob 18. uri Radio Trst A oddaja pripovedni niz o uporu proti raznarodovanju in nepravičnim družbenim odnosom v obdobju 1924-1945 na severno primorskem ozemlju. Pripravlja ga Aldo Rupel; ponovitve ob sredah kakšno minuto po 10. uri. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE organizira v sklopu praznika Sv. Martina prvo tržnico umetniških izdelkov in domačih dobrot. Sovodenjski občani ali skupine, ki bi želeli prodajati lastne izdelke ali dobrote na prazniku, ki se bo vršil pri Kulturnem domu v Sovodnjah v nedeljo, 13. novembra, zjutraj, naj za informacije in vpisovanje kličejo na tel. 329-7411459 (Ljubica). PD ŠTANDREŽ vabi na redni letni občni zbor danes, 25. oktobra, ob 20.30 v mali dvorani župnijskega doma Anton Gregorčič v Štandrežu. SEKCIJA VZPI-ANPI Dol-Jamlje prireja tradicionalni partizanski piknik v nedeljo, 6. novembra, v gostilni Štir-na v Opatjem Selu od 13. ure dalje; vpisovanja (do 30. oktobra) po tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in 0481-78192 (Jožko Vižintin). GORIŠKI VZPI-ANPI sporoča program polaganja vencev na grobove, obeležja in spomenike padlih partizanov na spominskih slovesnostih ob dnevu mrtvih: v ponedeljek, 31. oktobra: generalni konzulat Republike Slovenije in delegacija Zveze Borcev iz Nove Gorice na spomenik v Pev-mi ob 10. uri, na spomenik v Ko-privnem ob 10.15, na spomenik v Štandrežu ob 10.45. V torek, 1. novembra: VZPI, AVL, ANED,SKGZ in okrajne rajonske konzulte v zaporih v ul. Barzellini v Gorici, ob 8. uri, na goriškem gradu ob 8.30, na obeležje na goriškem kolodvoru in na spomenik deportirancem ob 9. uri, na spomenik v Pevmi ob 9.15, na spomenik v Podgori ob 10. uri, na spomenik v Štandrežu ob 11.00 uri, na spomenik na Trnovem ob 11. uri, na pokopališču v Ločniku ob 11.30, na glavnem pokopališču v Gorici ob 12. uri. V sredo, 2. novembra: goriška prefektura pred glavnim spomenikom v Spominskem parku ob 10.30. ŠTEVERJANSKA OBČINSKA UPRAVA obvešča, da bo polaganje vencev 1. novembra potekalo ob 11.15 pred števerjanskim spomenikom na Trgu Svobode in ob 12. uri pred spomenikom padlim na Jazbinah. DRUŠTVO TRŽIČ obvešča, da bo 2. novembra prva lekcija tečaja sprostilne telovadbe; informacije po tel. 0481474191. H Prireditve GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja predstavitev zbornika »Kobari-ško berilo« Goriške Mohorjeve družbe danes, 25. oktobra, ob 20. uri. Zbornik bosta predstavila urednik Peter Stres in asistentka Marjeta Pisk. SPLETNA JEZIKOVNA SVETOVALNICA v okviru projekta Jezik-Lingua: predstavitev danes, 25. oktobra, ob 18. uri v dvorani šolskega centra, Ul. Puccini 14, Gorica; informacije na te-co01@jezik-lingua.eu. SKRB ZA ZDRAVJE JE NAŠA DOLŽNOST: občina Sovodnje in Združenje prostovoljnih krvodajalcev iz Sovo-denj vabita na predavanje o boju proti raku dojk, drugih oblikah raka in preventivi v sredo, 26. oktobra, ob 20. uri v dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje, Prvomajska ulica. Spregovorili bosta zdravnica Mojca Senčar, predsednica slovenskega Združenja »Europa Donna« in medicinska sestra Tatjana Kumar, članica upravnega sveta. V KNJIŽICI V RONKAH prirejajo pravljične popoldneve za otroke od 3. do 7. leta starosti med 17. in 18. uro: 27. oktobra v sloveščini, 26. oktobra pa v italijanščini. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v sredo, 26. oktobra, ob 18. uri Loris Rosenholz predstavil svojo knjigo »Il cigno magico. Diario di un edu-catore«. KNJIGA OB 18.03: v občinski knjižnici v Tržiču bo v četrtek, 27. oktobra, Azra Nuhefendic predstavila svojo knjigo »Le stelle che stanno giu«. V soboto, 29. oktobra pa bo spet v dvorani APT goriške železniške postaje predstavitev knjige »Via della casa co-munale numero 1«. Sodeloval bo avtor Stefano Bruccoleri, predstavil ga bo Vincenzo Compagnone. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 27. oktobra, ob 18. uri v sklopu niza »Srečanje z avtorji 2011« častni gost tržaški pesnik in letošnji Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta. Z avtorjem se bosta pogovarjala in predstavila knjigo »Drevo življenja« Nadja Marinčič in Ace Mer-molja. ZDRUŽENJE AMICI D ISRAELE iz Gorice prireja v četrtek, 27. oktobra, ob 17.30 v dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci v Gorici posvet z naslovom »Artisti e pittori ebrei nel Risorgimento«. Predaval bo Franco Bonilauri. KLEPETALNICA GORIŠKEGA LOKA bo potekala v petek, 28. oktobra, ob 20. uri v domu Andreja Budala v Štandrežu (Ul. Montello 9) na temo »SKGZ - SSO: Mirovanje, Sodelovanje ali Reorganizacija? Beseda mladim!«. Moderiral bo Albert Voncina, sodelovali bodo David Sanzin, Peter Bajt, Simon Koren, Aljoša Jarc in Simon Peter Leban. MLADINSKI ODSEK KD DANICA IN ANSAMBEL 3 PRAŠIČKI vabita na tradicionalno praznovanje ob »Hal-loweenu« v soboto, 29. oktobra, od 21. ure dalje v prostorih SKC Danica na Vrhu. Prisotne bo zabaval Dj Ni-jo z glasbo 70., 80. in 90. let, od 23. ure dalje bo nastopil ansambel 3 prašički s svojo običajno dobro voljo in veselo glasbo. V KULTURNI DVORANI NA LIGU bo v nedeljo, 30. oktobra, ob 15. uri predstavitev knjige »Življenje na kanalskem kolovratu« Zorana Jeronči-ča, po pripovedovanju Franca Jeron-čiča. DRUŠTVO TRŽIČ prireja v ponedeljek, 31. oktobra, ob 18. uri v občinski knjižnici v Tržiču predstavitev knjige o toponomastiki Maurizia Punti-na z naslovom »Dei nomi dei luoghi«. LETOŠNJE PRAVLJIČNE URICE V FEI-GLOVI KNJIŽNICI bo oblikovala pravljičarka Martina Šolc s stalno sodelavko muco Lino; skupaj bosta pripovedovali pravljice o mucah iz vsega sveta 7. in 21. novembra ob 18. uri v Feiglovi knjižnici v Gorici. PREDAVANJA O LIKOVNI UMETNOSTI bodo potekala 8. novembra, 13. decembra in 17. januarja ob 18. uri v novogoriški Točki ZKD na Ulici Gradnikove brigade 25. Na temo »Ideja narave v moderni in sodobni umetnosti« bo 8. novembra predavala umetnostna zgodovinarka Nataša Kovšca. Na drugih dveh sklopih pa bo multimedijski ustvarjalec Blaž Erze-tič predaval na temo »Zvok in 3D grafika«. Predavanja so brezplačna. S Poslovni oglasi IŠČEM delo kot negovalka starejših oseb 24/24. Govorim samo slovensko. Tel.00386-30339004 0 Mali oglasi ODDAM V NAJEM stanovanje v Gorici, Ul. Formica, 2. nadstropje, 80 kvm, prenovljeno in popolnoma opremljeno; tel. 328-2163958. Pogrebi DANES V KOPRIVNEM: 14.30, Nives Orzan (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Silvano Margarit (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. Zapustila nas je naša draga Alma Pernarcich vd. Semolič 81 let Žalostno vest sporočajo hči Maria z Nellom, sin Pepi z Vando, ljubljeni vnuki Alessandro, Ivan, Martina in Mateja ter ostali sorodniki. Pogreb bo v sredo, 26. oktobra ob 14. uri v župnijski cerkvi Sv. Antona v Jamljah. Tržič, Jamlje, 25. oktobra 2011 Priznano pogrebno podjetje Preschern -Gradišče ob Soči / KULTURA Torek, 25. oktobra 2011 27 gledališče - V nedeljo zaključek 46. Borštnikovega srečanja Predstavo Zlati zmaj so v Mariboru lepo sprejeli Slavila je predstava Bartleby, pisar - Borštnikov prstan Miladi Kalezic Od leta 1966, ko je Borštnikovo srečanje (BS) nastalo, je to najpomembnejša gledališka prireditev na Slovenskem. Srečanje se je najprej razvilo v priložnost za primerjanje in tekmovanje v dosežkih slovenskega teatra, v zadnjih letih pa je postalo festival s širšim izborom in bogato ponudbo (vodi ga Alja Predan). Letos so se v desetih dneh zvrstile tudi po tri predstave na dan, vmes so bili še pogovori o gledanih delih in odrskih postavitvah ter predstavitve strokovne literature, ki je izšla v tem letu. V festivalski ponudbi je bilo dosti zanimivih srečanj, med katerimi naj navedemo okroglo mizo z naslovom Dramsko besedilo na poti od avtorja do odra (o prevajanju za gledališče), enodnevni simpozij na temo Koliko politike, koliko fašizma? (ob ugotovitvah sociologa Rastka Močnika, ki je leta 1995 opozarjal na fašistoid-ne pojave v naši družbi, so izpeljali razpravo o pragu tolerance oz. kako se lahko kultura razvija v kriznih trenutkih, ko ji oblast krati finančna sredstva) in Medna- skega stalnega gledališča. Gostovanje na BS je za igralce vedno velika preizkušnja in za umetniško vodstvo gledališča priložnost za razmislek. Selektorjeva ugotovitev, da predstava ustreza predvidenim standardom zahteva namreč dodatno delo, ker je prenatrpanost festivalskega dogajanja zelo zavezujoča, saj je treba biti v množici dogodkov dovolj prepričljivi, da publiko, ki je sestavljena predvsem iz tea-trologov in kritičnih gledalcev, prepriča. Zlati zmaj Rolanda Schimmelp-fenniga v izvedbi tržaškega SSG in režiji Janusza Kice ni dobil posebnih priznanj. Naj kot zanimivost navedem, da se je v izboru članov Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, torej v strokovno visoko kvalificirani skupini, povzpel v sam vrh skupaj s predstavo Mandicstroj (solo performans po zamisli Marka Mandica in režiserja Bojana Ja-blanovca), ki je v končni presoji dobila več glasov. Toda predstava tržaškega gledališča je bila v četrtek 20. t. m. dobro obiskana, publika je pozorno sledila odrskemu dogajanju in nastopajoče nagradila s pozornim aplavzom, v katerem je bilo zaznati predvsem odobravanje igralskih sposobnosti nastopajočih. Zanimivo je bilo prav to: gledalci so sledili dobro grajenemu sodobnemu gledališkem delu, ki spretno osnuje dramsko sporočilnost na iztrganih delcih in jih skladno vgrajujejo v celoto, toda navdušila jih je uspešna odrska realizacija, ki slo- Prizor iz predstave Mini teatra Bartleby, pisar miha fras ni na točno odigranih sekvencah in brezhibnem sozvočju nastopajočih. Po zamisli režiserja Janusza Kice so namreč Maja Blagovič, Primož Forte, Romeo Gre-benšek, Vladimir Jurc, Lara Komar, Nada Petrovič in zakulisni akterji še enkrat dokazali, da so dobro uigran ansambel in da znajo izvajalci ustvariti na odru izjemno intenziteto ter z njo pritegniti pozornost občinstva. Na pogovoru, ki so ga imeli igralci in umetniški vodja Sergej Verč dan po predstavi s kritiki in občinstvom, so bile izpostavljene navedene značilnosti besedila in izvedbe, slišati je bilo nekaj hvale in nekaj pripomb glede recepcije tovrstnih gledaliških del. Vsekakor je obračun tega gostovanja nadvse pozitiven: ansambel je potrdil svoje sposobnosti, umetniško vodstvo pa je dobilo dodatno spodbudo k iskanju ustrezne povednosti za repertoarno gledališče, ki ne deluje v pogojih, kakršni so običajni za stalne nacionalne teatre, pa tudi ne za zgolj festivalsko dimenzijo. Publika BS je Zlatega zmaja in nastopajoče sprejela z enako mero pozornosti do nastopajočih in z enako ravnodušnostjo do besedila kot tržaška. Globok vtis, ki ga puščajo tovrstna dela, ni zavezujoč. Za manjšinsko gledališče, ki deluje na meji med dvema državama in kulturama in iz tega stanja črpa specifiko svoje povednosti, se torej odpira cela vrsta vprašanj in izzivov. Bogomila Kravos tonetu pavčku v slovo Same pesmi o ljubezni Vsak po svoje prenaša in premaguje lastno umrljivost. Ob smrti se nam dokončno razkrije, koliko uspešen je bil ta boj. Tone Pavček je po sklepni bolezenski muki prišel na konec poti. Njegova življenjska pot je bila dolga po preživetih 83-ih letih, bogata po dejavnosti in delih, ki nam jih pušča v dediščino, sončna in lepa, ker je na njej pustil svoje darove, svojo zapuščino: radoživost, ogorčenje ob kratenju prostosti in človečnosti, svojo predano ljubezen do vezenine besed, do pesmi. Izstopalje po svoji nepomirljivi dejavnosti, večno vpet v opravke in družbene dolžnosti. Obenem pa je bil vedno domač in odprt za svoje bližnjike; in vedno znova očaran nad naravo, ki se odziva pod človeško roko: ob trti, oljki, ob mornici na solinah, še ob oblakih na nebu, ki s tako milino zaidejo pesniku v verze. Otroški in možato zavzet v krogu svoje družine, z otroki, z literarno tovariši-jo, s slovensko sosesko. Kdaj je sploh utegnil toliko napisati? Za sabo je pustil desetine in desetine knjig. Med pesniškimi zbirkami je po kultni izdaji Pesmi štirih iz leta 1953 nenehno žuborel vrelec vse bolj iz-čiščenih, vse bolj Pavčkovih verzov: zbirke Dediščina, Goličava, Temna zarja sodijo med viške sodobne slovenske poezije - a prav tako razburljiva je zbirka Same pesmi o ljubezni z zamolklim erosom v 80 sonetih, ki si jo je pesnik privoščil ob svoji 80-letnici. Nič manj ni bil uspešen in ustvarjalen s poezijo za otroke in mladostnike: od neštetokrat ponatisnjenega Jurija Murija v Afrilti do Majnic in do zadnjih dveh pesnitev - o kitu v Piranskem zalivu in o ljubljanski ljubezenski zgodbi med medvedi Romeo in Julija, ki je bila predstavljena javnosti komaj mesec dni pred pesnikovo smrtjo. In še je tu kupček esejističnih knjig Čas duše, čas telesa; pa dolga vrsta prevodov poezije iz ruščine, srbohrvaščine in na stotine izdaj, ki jim je bil urednik in soustvarjalec. Pomembna je tudi njegova vloga kot predsednika Društva pisateljev, kot poslanca in pogumnega glasnika zahtev po človečanskih svoboščinah in pravici do nacionalne suverenosti v 80-ih letih, ko se je rojevala državna Slovenija. Vse do pikrega spremljanja sodobnih razmer na Slovenskem ob njegovih javnih nastopih v zadnjih dveh desetletjih. Ob vsej tej neznanski količini dragocenega dela je bil Pavček še imenitno družabno bitje. Kolikokrat sva pri njem v Seči moževala o literaturi, norenju politike, o zapeljivih oblinah Dolenske in Istre, predvsem pa o trti in oljlki. Vsaj enkrat na mesec nam je ob zadružnem gostilniškem omizju v Ljubljani točil vino svojih spominov, citiral na pamet tuje in lastne verze, komentiral gledališke predstave. In ob tem marljivo praznil čašo in se, če je bilo vino vredno pohvale, čudil božjemu daru. Prisrčno pozornost je izkazoval našim krajem: kje vse ni bil na šolah na Tržaškem, Goriškem, v Benečiji! Zavedal se je posebnega pomena, ki ga ima čar slovenske besede v obrobju in v mešanem jezikovnem okolju, rad je stopal v otroška in odrasla srca, jih bogatil in utrjeval. V knjigi iz lanskega leta Po morju plava kit je na primer še kita pripravil do tega, da je z repom poškropil naš breg med Devinom in Kontovelom, kjer otroci še jezikajo po slovensko. V spomin mi stopa družinski izlet v Kanalsko dolino, k župniku Ma-riu Gariupu: na njegovi ukvanski planini smo bili deležni polente iz kotlička nad ognjiščem. Ali prav tako zasebno romanje k izlivu Soče in na Bar-bano. In kako se je razvnel, ko je pripovedoval o partizanski proslavi v Bo-ljuncu, kjer je z ženo Saško tudi sam sodeloval. Vsemu se je Pavček čudil, vsaki stvari se je radoživo odzival, se prizadeto zavzemal, da bi dom slovenskega jezika bil dom za vse, posebno še za ljudi v izpostavljenih zamejskih legah. »Sem bi še skočil, s tem in tem bi se še rad srečal,« si je včasih zaželel: »ko bo čas in vreme.« Ko sem ga zadnjič obiskal v ljubljanski bolnici, bilo je v septembru, skoraj ni imel časa zame - kljub telesni onemoglosti je bil zatopljen v dodelavo notranje zgradbe v novi zbirki in v piljenje rokopisa. Pesmi o angelih. Sedaj je zbirka pri založbi in čaka na izid. Tone Pavček samo počiva, ni mrtev. Njegove pesmi bodo tiskali in bodo brali znova in znova, njegove trte in oljke bodo odganjale in rodile še in še z neugasnim sojem iz časa njegove duše in časa njegovega telesa. Pogreb bo jutri ob 13. uri na ljubljanskih Žalah. Marko Kravos poezija - Pri Goriški Mohorjevi izšla nova zbirka Amebno razkošje Aleksija Pregarca Ricmanjski pesnik bo svojo novo zbirko predstavil drevi ob 18.30 v dvorani ZKB na Opčinah rodno delavnico o odnosu med festivali in stalno delujočimi kulturnimi organizacijami. Pomembno okno v svet je predstavljal še Slovaški fokus, priložnost za spoznanje te dramatike (izdali so prevod treh dram sodobnih slovaških avtorjev) in simpozij skupine G-FART (oddelek za dra-maturgijo AGRFT), ki je pod mentorstvom Barbare Orel pripravila sklop posegov o problemih študentov oz. mladih, ki se ukvarjajo z gledališčem. Festival se je zaključil v nedeljo s tradicionalno podelitvijo Borštnikovih nagrad za presežke tekmovalnega programa ter Borštnikovega prstana za življenjsko delo dramski igralki Miladi Kalezic. Za absolutnega zmagovalca in prejemnika velike nagrade 46. Borštnikovega srečanja je žirija razglasila predstavo ljubljanskega Mini teatra Bartleby, pisar v priredbi in režiji Miloša Lolica in v igralski izvedbi Igorja Samobora, Sandija Pavlina, Janeza Starine, Klemena Novaka in Tadeja Piška. Za nas je pomembno, da je selektor Gregor Butala izbral za festivalsko ponudbo tudi predstavo tržaškega Sloven- Amebno razkošje je oksimoron, s katerim pesnik, igralec in vsestranski kulturni delavec Aleksij Pre-garc že v samem naslovu vabi k odpiranju intelektualnih in konceptualnih obzorij ter vzbuja radovednost okrog svoje najnovejše pesniške zbirke. Goriška Mohorjeva družba je izdala knjigo, ki pod črnobelo grafično podobo Marka Lupinca razkriva barve pesnikovih impresij, v kombinaciji z likovnimi umetninami Žerjala, Vaccazera, Valentinisa, Raze, Kocjana, Anglisanija, Varla, Gruma, Ote in Smiljana Rozmana, ki je avtor Pregarčevega portreta na platnici. Simbioza med izpovednostjo risbe ali slike in intimistično vizijo pesniške besede je od nekdaj prisotna v Pregarčevem ustvarjanju, ki tudi v tej knjigi ponovno poudarja vidne in nevidne niti, s katerimi se navdih rojeva in razvija preko meja enega samega umetniškega sredstva. Glede sloga poezij sam pesnik pojasnjuje, da so različice odvisne od časovnega razmaha med ponatisom nekaterih pesmi, ki so bile že objavljene v revijah sedemdesetih let in novejšimi stvaritvami iz tega prvega desetletja 21. stoletja. Ricmanjski pesnik se predstavlja od mladostnega uporništva, ko je bila fantazija potrebna za preživetje in žeja po življenju neusahljiva, do zrelejše norosti simbolično eksistencial- nih vizij. Megla in oblaki nemira Prastiske se na tej poti umaknejo naravi in muzikaličnosti njej posvečenih verzov, nakar sledijo ljubezen, majhna ali velika, neidealizirana in vedno brez konvencionalnosti, filozofsko obarvano Čudo, revolucije Tlake, tudi Smrt, v kateri tišina ni mrk, temveč harmonija. Po razglednicah iz italijanskih, slovenskih, hrvaških sprehodov, ki so polni čutnih vtisov, vonjav in barv, pride na vrsto še socialno in etično ozaveščeno poglavje o nasilju. Amebi je posvečeno eno od poglavij zbirke, v katerem pesnik išče bogastvo življenja in smrti v enoceličarju, kar je tudi izziv pesniške podobe, ki gleda na najbolj ekstremno preprostost brezobličnega jedra, ki s spremenljivostjo svoje oblike simbolizira izvor vsega, neko usodnost človeka in značaj družbene stvarnosti. Vladimir Gajšek se v poglobljeni strokovni analizi uvodne besede sprašuje o »zamejskem čutenju« Pregarčeve besede, ki jo pripadnost čisto posebni slovenski realnosti zaznamuje s svojevrstnim pogledom na svet in na njegove družbene in kulturne spremembe. Po njegovih besedah je Pregarc v svojem lirskem navdihu »prazničen v hrepenenj-skem somraku, ki sega od včeraj do jutri, ne da bi vedel posebej za danes, saj se preobrazi morje v kamen in kamen v ptico in samo še mrka megla lahko vsrka svoj čas vase-pri čemer pa pesnik ni nihilističen, marveč ostaja vseskozi angažiran aktivist slovenstva in vitalist zamejske in svetovne odružbljenosti«. Književnik bo zbirko predstavil danes ob 18.30 v dvorani ZKB na Opčinah. ROP 28 Torek, 25. oktobra 2011 MNENJA, RUBRIKE / urbanistika - V preteklosti z veliko lahkoto do gradbenih dovoljenj Kraške občine ne delujejo v skladu z javnim interesom Za naselje hiš v Škibinih občina Sežana ni izdelala zazidalnega načrta KRAS - V kraških občinah - Hrpelje-Kozina, Divača, Sežana in Komen - se je v preteklosti gradbena dovoljenja (GD) izdajalo po domače, v Upravni enoti Sežana (UE) pa so delovali v interesu investitorjev. To so pred kratkim ugotovili nadzorniki ministrstva za okolje in prostor (MOP) v izrednem nadzoru nad delom UE v postopkih izdaje GD med letoma 2005 in 2009 in občinskimi prostorskimi akti, na podlagi katerih so bila dovoljenja izdana. V omenjenem času je bilo izdanih 1048 GD, od tega je zanje zaprosilo 70 tujcev. Splošen očitek MOP je, da obrazložitve GD niso ustrezne, saj ne zadostuje samo citiranje Zakona o graditvi objektov in navedba, da so vsi pogoji izpolnjeni. Kraške občine praviloma območja, namenjena pozidavi, urejajo z odloki o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP), ki so splošni, namesto, da bi za večja zaokrožena območja sprejele podrobne izvedbene akte ali po starem zazidalne načrte. Poglejmo primer. Naselje šestih hiš v Škibinih ob vstopu v Kobilarno Lipica so si investitorji razdelili sami, saj občina Sežana »ni izvajala pristojnosti urejanja prostora«. V občini Divača so šli še dlje, saj so z obvezno razlago spremenili člen odloka o PUP in zaradi interesa investitorjev dopustili gradnjo treh večjih stanovanjskih sosesk. V enem primeru so dopustili celo postavitev petnadstropne stavbe. Ena od sosesk danes klavrno propada. Spremembo odloka so na Ustavnem sodišču pred dvema letoma odpravili. In še bi lahko naštevali. Na vse te težave že nekaj let opozarjajo v civilni družbi, župani kraških občin pa pravijo, da s svojim početjem škodijo razvojnim interesom prostora. »Gre za neskladje med prostorskimi in razvojnimi interesi na Krasu. Občina Sežana (tudi Divača - op.a.) je v nekem trenutku prepustila urejanje prostora zasebnim investitorjem, pri tem pa pozabila na javni interes in lokalno prebivalstvo, je ugotovitve MOP komentiral Robert Rogič iz Civilne iniciative Kras (CIK). Miha Pogačar iz Civilne iniciative »Za Primorsko« pa je zapisal, da ugotovitve »nesporno kažejo na nepravilnosti in nezakonitosti, ki so se dogajale v preteklosti«. Iz UE in občine Sežana so pričakovali bolj kritičen odziv in predvsem dogovor kako delati v prihodnje. »Namesto tega je delovanje predstavnikov občine Sežana usmerjeno na negiranje ugotovitev MOP in ponovno minimalizi-ranje problema. Posebej pa je nesprejemljivo to, da gre za tipičen primer konflikta interesov in primer neposredne povezanosti zgolj ozkega poslovnega interesa posameznikov z odgovornimi zastopniki občinske politike. Zato nas ne čudi tako obnašanje in ravnanje predstavnikov občine Sežana.« Za komentar poročila, ki je bilo objavljeno na spletni strani vlade, smo zaprosili tudi občino Sežana. Odgovorili so, da izredni nadzor na občini »sploh ni bil opravljen, saj se od sprejema sklepa o tem Naselje v Škibinih stoji brez občinskega zazidalnega načrta kroma z MOP nihče ni obrnil na nas. Občina se je s poročilom seznanila preko medijev. Na ta način občini ni bila dana možnost sodelovanja, zato nas objava poročila na spletnih straneh vlade čudi. Obenem težko verjamemo, da je namen aktivnosti doprinesti k pozitivnim rešitvam za zaščito Krasa.« Problematiko bi morali pred kratkim obravnavati tudi sežanski svetniki. Uvodoma je župan Davorin Terčon povedal, da občina še ni prejela poročila o izrednem nadzoru, čeprav so zanj zaprosili, točka pa da je na dnevnem redu zato, ker je eden izmed svetnikov predlagal, da bi morali v Sežani kaj reči o ukrepih vlade v zvezi z uveljavitvijo zaščitne klavzule, ki so bili sprejeti aprila letos. »Želel sem, da bi v Sežani v miru opravili razpravo na to temo,« je svojo pobudo pojasnil Ivan Vodopivec, »pričakoval pa sem, da bo župan na sejo povabil tudi predstavnike MOP, da bi povedali, kako si predstavljajo zaščito Krasa pred preveliki posegi v prostor. Izvirni greh vsega, ki ga bomo morali rešiti sami, pa je občinski prostorski načrt (OPN).« Predsednik odbora za prostorsko načrtovanje Črt Pečar je povedal, da je občina novembra lani zaprosila za smernice na osnutek OPN vseh 46 pristojnih državnih ustanov in večina jih je do danes že poslala. »Le od MOP nismo prejeli še nič, zato se sprašujem, kakšen je namen njihovega početja.« Oglasila se je še Nadja Počkar, ki je v bran vzela sodelavke na UE. »UE deluje v skladu z Zakonom o upravnem postopku, katerega eno temeljnih načel je samostojnost pri odločanju. Drugo načelo pa je zagotoviti varstvo pravic strank in javnega interesa, kar pomeni, da se pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank uporabljajo tisti predpisi in ukrepi, ki so za stranko ugodnejši.« Ker med svetniki ni bilo večjega interesa za razpravo, so jo prekinili. Nadaljevali bodo, ko bodo na občino prejeli poročilo o izrednem nadzoru. Irena Cunja Kraški regijski park Eden izmed sklepov vlade iz srede aprila je bil tudi, da MOP pripravi predlog za ustanovitev Kraškega regijskega parka, ki je po prepričanju Roberta Rogiča iz CIK eden »ključnih akterjev, ki bi lahko pripomogel k zaščiti Krasa in usklajeni rabi prostora. Za njegovo uresničitev pa je potreben širok politični konsenz vseh občin na Krasu, ki ga ta trenutek ni.« Žal pa s pristojnega ministrstva ne prihajajo spodbudne novice. Z MOP so nam namreč odpisali, da po opozorilu Zavoda za varstvo narave kot pristojne strokovne ustanove na področju ohranjanja narave, »s parkom ne bomo rešili problemov, ki se pojavljajo v prostoru, ker le ti presegajo parkovno upravljanje. Zato bo potreben tehten razmislek o velikosti oziroma mejah bodočega parka.« Ker se je stanje na Krasu zaradi gradnje avtocest, industrijskih con in še česa spremenilo, zamisli, da bi zavarovali celoten obmejni pas, niso več uresničljive. »Zato bo treba razmisliti o ožjem pristopu in aktivnosti usmeriti k ponovnem tehtanju argumentov in pregledu stanja narave, ki bi zaščito v obliki regijskega parka potrebovala,« so v odgovoru zapisali na MOP. (I.C.) JEZIK NA OBROBJU Ena izmed šibkih točk našega poročanja je črna kronika. Največkrat ne znajo naši poročevalci zadovoljivo opisati niti navadne prometne nesreče. Če kdo zapelje s ceste v obcestni jarek, navadno berem, da je končal v jarek, namesto pravilno v jarku. Na koncu vedno obtičimo nekje, ne pa kam. Lahko zapeljem v jarek, obtičim ali končam pa v jarku. Ker sodi izražanje in opisovanje prometnih nesreč tudi v prometno vzgojo, je prav, da se seznanimo vsaj z najpotrebnejšim izrazjem. Koristilo nam bo, če bomo sami vpleteni v kakšno nesrečo ali bomo samo priče takega dogodka, pa tudi poročevalcem bo morda koristilo. Oglejmo si torej prehitevanje! Voznik opla je na obalni cesti med vožnjo proti Sesljanu neprevidno prehiteval, čeprav je bilo pred ovinkom prehitevanje na tistem odseku prepovedano, na kar je opozarjala strnjena črta sredi cestišča. Voznik je med neprevidnim prehitevanjem zapeljal v škarje in se znašel pred proti Trstu pravilno po desni strani vozečim večjim dostavnim vozilom, za katerim je vozil motorist. Voznikoma se je posrečilo (je uspelo) s hitrim obratom v desno preprečiti usodno čelno trčenje, nista se pa mogla izogniti bočnemu trčenju. Oba avtomobila sta precej uničena, potniki v obeh pa so se poškodovali, oba voznika težje. Takoj po trčenju se je v bok enega izmed ponesrečenih avtomobilov zaletel za dostavnim vozilom vozeči motorist, ki ni upošteval predpisane varnostne razdalje. Vozil je z neprilagojeno hitrostjo. Na kraj nesreče je zelo hitro prihitela prometna policija, ki jo je o dogodku obvestil očivi- dec nesreče, ki je k sreči previdno vozil za prvim avtomobilom in se držal predpisane varnostne razdalje, kar se na splošno dogaja zelo redko, in to kljub visokim globam za prehitro in nevarno vožnjo. Posebno mladi in neizkušeni vozniki so zelo predrzni, posebno še, če vozijo pod vplivom alkohola ali celo drog. Policija je poklicala na pomoč rešilni avtomobil z bolničarji in zdravnikom ter gasilce, saj so bili nekateri potniki ukleščeni med razbitine avtomobila. Voznik opla je bil ukleščen med sedež in volan, pri čemer je dobil težke poškodbe, saj mu je volan stisnil in poškodoval prsni koš. Gasilci so morali uporabiti posebne škarje za pločevino, da so ga rešili iz kovinskega oklepa. Težko poškodovanega ponesrečenca so z rešilcem odpeljali v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Težje poškodbe je dobil tudi motorist. Čelada ga ni obvarovala pred možganskim pretresom. Zaradi izliva motornega olja in nafte so morali cesto zapreti za promet, dokler niso počistili cestišča. Zato so nastale v obeh smereh daljše kolone vozil. Policija je uvedla izmenični prehod po enem voznem pasu. Prometna policija bo opravila vsa merjenja, preiskala pa bo tudi neupoštevanje vremenskih razmer in vzroke nesreče. K sreči tokrat ni bilo smrtnih žrtev. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Odgovor Slovenske skupnosti Liviu Semoliču V zvezi z zapisom Livia Semoliča v obliki Odprte tribune z dne 18.10.2011 naj nam bo dovoljeno, da zelo sintetično repliciramo na nekatere njegove teze: Da sta zaščitni zakon in ostala manjšinska zakonodaja le sad sodelovanja Slovencev v levičarskih strankah je pač Semoličevo mnenje, ki ne upošteva npr. vpliva samostojne in demokratične Slovenije, niti dela takratnega državnega podtaj-nika v italijanski vladi Luciana Caverija, da omenimo samo nekatere dejavnike, ki so po 50. letih čakanja, bistveno prispevali k odobritvi zaščitne zakonodaje. Da se večina Slovencev še vedno prepoznava v levičarskih strankah je floskula iz časa prve republike, ki ne upošteva npr. rezultatov zadnjih deželnih volitev, ki jih je deželni tajnik Damijan Terpin prav v Primorskem dnevniku analitično komentiral že pred leti s kombiniranjem števila prejetih preferenc slovenskih kandidatov na italijanskih strankah z rezultati njihovih list in primerjavo števila glasov SSk v kombinaciji z odstotki oddanih preferenc njenim kandidatom. Analiza je pokazala, da je naša zbirna stranka prejela najmanj polovico glasov tistih, ki so glasovali ali za slovensko stranko ali za slovenske kandidate na italijanskih strankah. Nasprotnih analiz s številkami do danes ni bilo, razen ponavljanja vedno enih in istih posplošenih floskul. SSk je na parlamentarnih volitvah vselej jasno in uradno pozvala svoje volilce, naj oddajo svoj glas za Bratino, Volcica, Budina in Blažino-vo, ki so vsi prejeli tudi glasove etnične stranke. Vsak od njih pa se je po izvolitvi dvostransko sestal s SSk morda največ enkrat v celotnem mandatu. To so dejstva. SSk sodeluje s parlamentarci iz Južne Tirolske in Doline Aosta že dolga desetletja, vložili in zagovarjali so zaščitne zakonske osnutke SSk in vse predloge, ki jim jih je posredovala SSk. Nazadnje so vložili vse tri amandmaje SSk k avgustovskemu varčevalnemu manevru, medtem ko je sen. Blažina sprejela le enega. Nazadnje je poslanec SVP Siegfried Brugger v okviru razprave o le-tem dosegel, da je poslanska zbornica odobrila priporočilo SSk (ordine del giorno), da se varčevalni ukrepi ne bodo izvajali na škodo manjšinskih pravic. To je tudi edini ukrep v korist slovenske manjšine, ki je šel skozi v tem mandatu v italijanskem parlamentu! Semolič pravi da je zanj »nerešena uganka« zakaj SSk raje sodeluje z manjšinskimi poslanci, kar pomeni, da pravzaprav niti ne ve, kaj se v parlamentu sploh dogaja. Bralcem svetujemo, da si na spletni strani senata ogledajo pod imenom slovenske senatorke seznam njenih parlamentarnih vprašanj in za- Mfi konskih predlogov in bodo ugotovili, da niti 5% vseh skupaj ne zadeva naše manjšine. »Nerešena uganka« je torej, koga senatorka tam sploh zastopa. Za vložitev zakona o šolstvu je potrebovala tri leta. S SSk se je na to temo srečala enkrat in prejela kopico bistvenih popravkov, ki pa niso bili sploh upoštevani. Zato ima SSk vso pravico in dolžnost, da preko manjšinskih parlamentarcev vloži svoj osnutek. Za Semoliča je to napad, za SSk povsem legitimno dejanje demokracije. Dejstvo je tudi, da naše probleme v Rimu v zadnjem mandatu rešuje izključno Republika Slovenija, še posebej sedanji veleposlanik Iztok Mi-rošič, kar samo na sebi govori o kvaliteti dela našega zastopstva v Rimu. Deželno tajništvo Slovenske skupnosti Pojasnilo dijakov V sobotni številki Primorskega dnevnika beremo dopis pokrajinskih svetnikov Demokratske stranke Štefana Čoka in Nadje Debenjak, v prejšnjih smo lahko brali dopis tržaškega pokrajinskega tajnika Slovenske skupnosti Petra Močnika. Oba dopisa se nanašata na naše slovensko šolstvo, katerega »si ne sme lastiti nobena stranka«. Dijaki se s trditvijo popolnoma strinjamo. Rada bi le pojasnila, da na ideje, ki si jih ustvarjamo glede aktualnih zadev, npr. glede vertikalizacije, do katere se dijaki nismo opredelili, ne vpliva mišljenje nobene stranke, pa naj bo etična ali vsedržavna. Dijaki jemljemo v poštev obe stališči. Če se nanašam na lansko šolsko leto, lahko opozorim, da so bili med zasedbo na liceju Prešeren (kjer so se zbirali dijaki vseh slovenskih višjih šol v Trstu) gostje tako predstavnika vodstva SKGZ g. Livio Semolič in g. Ace Mermolja, kakor predsednik krovne organizacije SSO dr. Drago Štoka. Dijaki smo bili torej deležni širšega pogleda na aktualne premike v našem šolstvu, imeli smo možnost, da smo spoznali obe stališči. Na leto 2008 se ne bom ozirala, zaradi tega, ker se mi ne zdi smiselno gledati nekam, kjer bi po sili razmer iskali konflikte. Res je, da smo lansko šolsko leto dijaki sodelovali z Mladimi Slovenske skupnosti, s katerimi pa smo se ujeli zgolj zaradi nekaterih skupnih idej, kar se tiče našega šolstva, ki je konec koncev temelj manjšine, kateri vsi pripadamo in v kateri med mlajšimi generacijami ni več tako ostrih nasprotovanj, ki bi jih pogojevala zgodovinska podoba kraja, v katerem živimo. Barbara Ferluga, predstavnica dijakov na liceju F. Prešeren / SVET Torek, 25. oktobra 2011 29 eu - Srečanje voditeljev sedemindvajseterice in evroskupine Nedeljski vrh obljubil celovito rešitev v sredo Strinjali so se s cilji in zarisali strategijo za celovit boj proti krizi v območju evra na petih frontah BRUSELJ - Območje evra se bo o celoviti rešitvi za najhujšo krizo skupne evropske valute doslej dogovorilo v 72 urah. To zagotovilo in oris strategije za boj na petih frontah sta edino, kar je prinesel nedeljski vrh območja evra, na podrobnosti pa bo treba počakati do srede, ko se bodo voditelji članic z evrom ponovno sestali. Strinjali smo se o ciljih in zarisali strategijo za celovit boj proti krizi v območju evra na petih frontah, podrobnosti pa bodo do srede dorekli strokovnjaki, je pojasnil predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy po koncu vrha območja skupne evropske valute. Pet front v boju proti krizi je: vse vlade naj zagotovijo vzdržne javne financ in rast, trajna rešitev za Grčijo, dovolj trdna obramba pred širitvijo krize, povrnitev zaupanja v bančni sektor ter boljše upravljanje in večja integracija v območju evra. Vsi ti elementi so med seboj povezani v en sam sveženj, nadaljnje delo je potrebno, a odločitve bodo v sredo, je zatrdil Van Rompuy. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je dejal, da Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso ansa "delo poteka in da poteka dobro", ter prav tako napovedal odločitve čez 72 ur. Van Rompuy je v povezavi s prvo fronto dejal, da morajo članice območja evra v celoti spoštovati zastavljene javno- finančne cilje in pospešiti strukturne reforme. Ob tem je poudaril, da bodo morali nekateri do srede prepričati svoje partnerice v uniji, da uresničujejo obljube. Že ves čas je jasno, da je ena od teh držav Italija. Italijanski premier Silvio Berlusconi je z več strani - tudi od nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja - dobil ostra opozorila - da mora pospešiti ureditev javnih financ in reforme. Van Rom-puy ni želel povedati, za katere države še gre. Poleg Italije naj bi bila to še Španija. Van Rompuy je sicer hudomušno pripomnil, da Belgije ni med njimi in da je bila največja zaveza njegove domovine že to, da bo očitno kmalu po več kot letu dni vendarle dobila vlado. Pred vrhom območja evra je bil vrh celotne EU. Vsi nedeljski pogovori so trajali približno dvanajst ur. Pred tem je dva dni potekal niz ministrskih in drugih sestankov, še en tak maraton se obeta sredi prihodnjega tedna. Voditelji celotne EU so se sicer v nedeljo na pobudo Nemčije dogovorili za preučitev možnosti omejene spremembe pogodbe unije s ciljem izboljšanja delovanja območja evra, predvsem s krepitvijo gospodarske unije in proračunske discipline. (STA) švica - Na parlamentarnih volitvah Občutna krepitev sredinskih strank ŽENEVA - Švicarske parlamentarne volitve so prinesle upad v podpori tradicionalno najvplivnejšim strankam, podporo volivcev pa so pridobile sredinske stranke. Zmagovalka volitev je po pričakovanjih skrajno desna Švicarska ljudska stranka (SVP), ki pa je zabeležila slabši rezultat kot na zadnjih volitvah. SVP je po začasnih neuradnih izidih osvojila 25,9 odstotka glasov, kar je 3,6 odstotka manj kot na zadnjih volitvah. Padec v podpori bo stranko v parlamentu stal sedem sedežev. Na drugem mestu ji z dobrimi 18 odstotki sledi Socialistična stranka, ki je pridobila en poslanski sedež. Izgube so zabeležili tudi tretje uvrščena Liberalna stranka (FDP), ki je s 15,3 odstotki osvojenih glasov izgubila štiri poslanske sedeže, in desno-sredinski Krščanski demokrati, ki so osvojili dobrih 13 odstotkov glasov in prav tako izgubili štiri sedežev parlamentu. Kar devet sedežev v primerjavi s trenutno zasedbo v parlamentu pa je na volitvah pridobila Konservativna demokratska stranka (BDP), ki je izšla iz SVP in je osvojila 5,5 odstotka glasov. Prav toliko sedežev je pridobila Liberalna zelena stranka, ki jo je podprlo 5,9 odstotka volivcev. Rezultati sicer še niso uradni in dokončni, saj je v kantonu Waadt prišlo do računalniške okvare. V vsakem primeru se v državi že začenjajo štetja ministrskih stolčkov in ugibanja o sestavi zvezne vlade. Od 50. let prejšnjega stoletja si namreč sedem ministrskih mest razdelijo štiri največje stranke, od tega ima SVP trenutno enega. SVP zahteva, da ji pripade še eno mesto, in sicer na račun dveh drugih strank, ki sta izgubili glasove. Stranke se bodo pri usklajevanju glede oblikovanja nove vlade poleg tega morale uskladiti tudi glede novih strank na političnem prizorišču, predvsem BDP in Liberalne zelene stranke, ki si prav tako želita, da se v vladi sliši njun glas, še piše AFP. (STA) argentina - Predsednica potrjena Kirchnerjeva prepričljivo slavila v prvem krogu BUENOS AIRES - Na nedeljskih predsedniških volitvah v Argentini je bila že v prvem krogu izvoljena dosedanja predsednica Cristina Fernandez Kirchner, za katero je po podatkih argentinskega notranjega ministrstva glasovalo 53,4 odstotka volivcev. Na drugo mesto se je s 16,9 odstotka glasov uvrstil socialistični kandidat Hermes Binner, na tretje pa radikal Raul Alfonsin s 13,2 odstotka. Kirchnerjeva je morala za zmago v prvem krogu volitev zbrati najmanj 45 odstotkov glasov. Takoj po objavi izidov vzporednih volitev so se v središču Buenos Airesa zbrali številni privrženci Kirchnerjeve, katere zmaga že v prvem krogu je bila sicer pričakovana. Kirchnerjeva je na predsedniškem položaju nasledila lani umrlega moža Nestorja Kirchnerja, njena velika priljubljenost pa je po oceni analitikov predvsem sad uspešne gospodarske politike. Argentina namreč kljub svetovni krizi beleži gospodarsko rast, brezposelnost pa je s sedmimi odstotki dokaj Cristina Fernandez Kirchner ansa nizka. Zmaga Kirchnerjeve je tudi najbolj prepričljiva zmaga kakega argentinskega predsednika po koncu vojaške diktature leta 1983. "Te številke so naredile velik vtis name in zelo sem hvaležna," je po objavi izidov volitev dejala predsednica in dodala, da bi pred dvema letoma tistemu, ki bi ji napovedal takšno zmago, dejala, da je "nor". Kirchnerjeva je prepričljivo zmagala v skoraj vseh delih Argentine, poleg tradicionalnih volivcev peronistov pa je zanjo glasoval tudi dobršen del srednjega razreda. (STA) Več sto mrtvih v nedeljskem potresu v Turčiji ANKARA - Potres z magnitudo 7,2, ki je v nedeljo prizadel vzhod Turčije, je po zadnjih podatkih terjal najmanj 272 smrtnih žrtev, okoli 1100 ljudi pa je bilo ranjenih. Prizadeto območje, kjer ob sodelovanju vojske potekajo intenzivne reševalne akcije, je že obiskal turški premier Recep Tay-yip Erdogan in opozoril, da bi lahko število žrtev še naraslo. Erdogan se je že v nedeljo zvečer odpravil v provinco Van z večinsko kurdskim prebivalstvom in prizadetim v potresu obljubil vso potrebno pomoč. Včeraj se je nadaljevalo iskanje in reševanje morebitnih preživelih, ob čemer je Erdogan posvaril, da bi v ruševinah porušenih stavb lahko našli še več smrtnih žrtev. Po napovedih seizmološkega centra v Carigradu bi lahko življenje izgubilo med 500 in 1000 ljudi. Veleposlanik ZDA zaradi varnosti zapustil Sirijo DAMASK - Ameriški veleposlanik v Siriji Robert Ford, ki ne skopari s kritikami na račun nasilnega zatr-tja protirežimskih protestov s strani vladajočega režima, je iz varnostnih razlogov za nedoločen čas zapustil državo. To so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili z veleposlaništva ZDA v Damasku in obenem pojasnili le, da so se v Washingtonu odločili odobriti Fordu dopust, saj so zaskrbljeni za njegovo "osebno varnost". Ford je sicer v zadnjih mesecih tarča ostrih kritik s strani privržencev sirskega predsednika Bašarja al Asada, ki mu očitajo, da pomaga podpihovati nasilje v državi. Vatikan za ustanovitev globalne finančne oblasti VATIKAN - Vatikan je včeraj v okviru boja proti finančni krizi pozval k vzpostavitvi "globalne finančne oblasti" in "svetovne centralne banke", ki bi nadzirala delovanje finančnih trgov. Gre za dokument vatikanske komisije za Pravičnost in mir (Justitia et Pax) na 17 straneh, v katerem obsoja sedanje neoliberalno reševanje finančne krize. Dokument z naslovom "O reformi mednarodnega finančnega in monetarnega sistema v kontekstu globalnih javnih oblasti" je po poročanju tujih tiskovnih agencij v prvi vrsti kritika Bretton-Woodskih organizacij, predvsem Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki, kot poudarjajo, nima več ne moči ne sposobnosti za stabilizacijo svetovnih financ in "ni zmožen več nadzirati količine kreditnega tveganja, ki prehaja v sistem". (STA) tunizija - Na nedeljskih volitvah v ustavodajno skupščino Prvi podatki kažejo na zmago zmerne islamistične stranke TUNIS/BRUSELJ - V Tuniziji so včeraj šteli glasove po prvih svobodnih volitvah v ustavodajno skupščino. Prvi podatki kažejo, da je v vodstvu nekdaj prepovedana islamistična stranka En-nahda. Uradni izidi nedeljskih volitev, ki se jih je udeležilo več kot 90 odstotkov registriranih volivcev, bodo znani danes popoldne. Neodvisni tunizijski radio Mosaique FM je včeraj objavil delne rezultate z več deset volišč po državi, od katerih številni kažejo na vodstvo zmerne islamistične stranke Ennahda, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Iz omenjene stranke so medtem že sporočili, da bodo imeli najmanj 60 sedežev v 217-članski ustavodajni skupščini. Po navedbah predstavnikov stranke naj bi stranka prejela okoli 40 odstotkov glasov volivcev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Nismo daleč od 40 odstotkov. Lahko bo malo manj ali malo več, prepričani pa smo, da bomo zmagali v 24 od 27 volilnih enot," je povedal predstavnik stranke Samir Dilou. Analitiki so sicer že napovedali zmago stranke Ennahda, po njihovih pričakovanjih pa naj ne bi uspela dobiti večine v skupščini, katere naloga bo priprava nove ustave in imenovanje predsednika, ki bo določil začasno vlado. Na drugo mesto se je po navedbah predstavnikov stranke in volilnih oblasti v več volilnih enotah uvrstil Kongres za republiko, ki ga vodi dolgoletni aktivist za človekove pravice Moncef Marzouki. Kongres za republiko je bil sicer najbolj pripravljen vstopiti v koalicijo z Ennahdo v primerjavi z drugimi strankami. Po navedbah generalnega sekretarja volilne komisije Boubkerja Bethabeta se je volitev udeležilo več kot 90 odstotkov od 4,1 milijona registriranih volivcev. Vseh volilnih upravičencev v Tuniziji je sicer 7,3 milijona. Opazovalci Sveta Evrope so volitve označili kot ene najbolj svobodnih, katerih potek so nadzirali, hkrati pa so stranke pozvali, naj sprejmejo rezultate. Nekatere tunizijske stranke so stranko Ennah-da obtožile zlorab in nepravilnosti, med drugim svetovanja volivcem, koga naj vo- lijo, in kupovanja glasov, vendar so opazovalci te obtožbe zavrnili. Opazovalci Sveta Evrope so poudarili, "da so Tunizijci prvič svobodno volili svojo ustavodajno skupščino, s čimer so postavili temelje demokracije". "Tako so revolucionarno dinamiko spremenili v legalno in legitimno institucijo, s čimer predstavljajo zgled za celotno regijo," so še sporočili in dodali, da je volilni dan potekal mirno, Tuni-zijci pa so svoje glasove lahko oddali svobodno in dostojanstveno. Na volilno dogajanje v Tuniziji se je odzvala tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton, ki je poudarila, da "nedeljske zgodovinske volitve označujejo začetek nove dobe v Tuniziji", so sporočili iz njenega urada. "Tunizijska revolucija je utrla pot arabski pomladi pred devetimi meseci in v nedeljo so imeli tunizijski državljani prvič priložnost, da svobodno izberejo svoje demokratične predstavnike," je še poudarila Ashtonova in dodala, da bo misija EU, ki je opazovala volitve, kmalu predstavila svoje poročilo. (STA) libija - Preiskava o smrti Gadafija Prehodne oblasti razglasile osvoboditev BENGAZI - Libijski nacionalni prehodni svet je na slovesnosti v Bengaziju v nedeljo uradno razglasil osvoboditev Libije. Vodja prehodnega sveta Mustafa Abdel Džalil se je ob tem poklonil vsem, ki so boj z dolgoletnim voditeljem Moamerjem Ga-dafijem plačali s krvjo, ter pozval k enotnosti, spravi in vladavini prava v državi. Slovesnost se je pred več deset tisoč ljudmi začela s prepevanjem nove himne in ob mahanju z zastavami. Sicer pa so se ponosni Libijci zbrali po vseh večjih mestih in navdušeno pozdravili dogodek, ki naj bi pomenil začetek novega poglavja v zgodovini Libije. "Libija je osvobojena Gadafija," je dejal Džalil na slovesnosti v Bengaziju, drugem največjem mestu v državi, ter vse Li-bijce pozval "k odpuščanju in spravi" ter k izogibanju nasilja. "To je nujno potrebno za uspeh bodoče Libije," je poudaril. Napovedal je tudi, da bo temelj zakonodaje v državi islamsko šeriatsko pravo in da bodo razveljavili veljavne zakone, ki so v nasprotju s tem pravom. Napovedal je tudi, da bodo ustanovili nove banke, ki bodo sledile načelom islamskega bančništva, ki prepoveduje zaračunavanje obresti. "Nad to revolucijo je bdel Bog, da je dosegla zmago," je izpostavil pred zbrano navdušeno množico. Podpredsednik sveta Abdel Hafiz Ghoga je nato prebral uradno izjavo o razglasitvi osvoboditve države. "Izjava osvoboditve. Ponosno dvignite glave. Sedaj ste svobodni Libijci," je dejal. "Sedaj ste svobodni Libijci," je za njim ponovila množica. "Libijski narod potrjuje spoštovanje mednarodnega prava in odločenost, da bo spoštoval medsebojne interese in da bo sodeloval z vsemi državami, še posebej s svojimi sosedami. Vstopamo v novo fazo, ki zahteva več odgovornosti od nas vseh. Naj dolgo živi revolucija! Naj dolgo živi Libija!," je poudaril. Džalil je na včerajšnji novinarski konferenci v Bengaziju napovedal, da bo smrt nekdanjega libijskega voditelja Moa-merja Gadafija preiskala posebna komisija. Povedal je tudi, da bo nova prehodna vlada oblikovana "v dveh tednih", ter zatrdil, da so Libijci "zmerni muslimani". (STA) 30 Torek, 25. oktobra 2011 PRIREDITVE / ljubljana - Danes zvečer v Klubu Cankarjevega doma Koncert multiinstrumentalista, skladatelja in izumitelja Elliotta Sharpa in njegove skupine V Klubu Cankarjevega doma bo danes ob 20.30 v sklopu Cankarjevih torkov nastopil Elliott Sharp (na posnetku) s svojo skupino Electric Willie. Koncert bo multiinstrumentalist, skladatelj in izumitelj glasbil Sharp posvetil ameriškemu blues glasbeniku Willieju Dixonu, so sporočili iz Cankarjevega doma (CD). Newyorški avantgardni multiinstrumentalist in skladatelj ter velik ljubitelj bluesa Sharp se v tokratnem projektu spominja svojega odraščanja v Buffa-lu. To je bilo obdobje, ko ga je poslušanje bendov The Yarbirds in The Rolling Stones privedlo do bluesa ter "bluesovskega maga" Dixona, ki ob Muddyju Watersu velja za glavnega protagonista čikaškega bluesa. Današnji koncert Sharpa in njegove blues bande z naslovom "Tribute to Willie Dixon" bo ponudil tako Dixonove klasike kot njegova manj znana dela. Sharp bo igral električno in console steel kitaro, ob njem pa bodo nastopili še vokalist Ladell MC Lin, basist Russ Flynn in bobnar Don Mc Kenzie. Za Sharpa, ki letos praznuje 60 let, Dixon, čigar skladbe je v svoj repertoar vključeval že od začetka svoje kariere, predstavlja vezni člen med blue-som in rockom. Glasbenik v Slovenijo prihaja že tretjič. Leta 2005 je prav tako v CD nastopil z zasedbo Terraplane. Sharp poleg kitare igra klarinet, saksofon, kitaro, bas, klavir in lastna glasbila, eksperimentira pa tudi z računalniško tehnologijo in vzorčenjem. Njegove glasbe se drži ocena, da izzveneva na presečišču lepote in kaosa, slogovno Sharp združuje zvrsti, ki se morda zde nezdružljive. Navdihuje se pri znanstvenih modelih, kot so teorija kaosa, biološki algoritmi, frakcijska geometrija in Fibonaccijeva števila. Glasbenik je v dolgoletni karieri med drugim sodeloval z Johnom Zornom, Waynom Horovitzem, Bobbyjem Previtom, Butchem Morrisom, Nusratom Fatehom Ali Khanom ter Marcom Ribotom. GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V petek, 28. oktobra ob 20.30 / Vesna Furlanič Valentinčič / »Mama«. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Bartoli Danes, 25. oktobra, ob 21.00 / Elia Mar-celli, Marcello Teodonio: »Li romani in Russia - Racconto di una guerra a mil-lanta mila miglia«. / Režija: Alessandro Benvenuti / Nastopa: Simone Cristicc-hi. / Ponovitve: od srede, 26. do sobote, 29., ob 21.00 ter v nedeljo, 30. oktobra, ob 17.00. Dvorana Generali V sredo, 9. novembra, ob 20.30 / Hugo von Hofmannsthal: »Elektra« / prevod: Carmelo Rifici / režija: Carmelo Rifici / nastopajo: Elisabetta Pozzi e con Alberto Fasoli, Mariangela Granelli, Massimo Nicolini, Marta Richeldi, Francesca Botti, Giovan-na Mangu, Silvia Masotti, Chiara Sa-leri in Lucia Schierano. / Ponovitve: od četrteka, 10. do sobote, 12. ob 20.30 ter v nedeljo, 13. novembra, ob 16.00. BARKOVLJE SKD Barkovlje ( Ul. Cerreto, 12) Danes. 25. oktobra, ob 20.30 / Adrijan Rustja: »Ma me prou provociraste ...«. ŠEMPOLAJ V štalci, SKD Vigred Jutri, 26. oktobra, ob 20.30 / Adrijan Rustja: »Ma me prou provociraste ...«. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 9. novembra, ob 20.45 / Ya- smina Reza: »Art« / prevod: Alessandra Serra / režija: Giampiero Solari / Nastopajo: Alessandro Haber, Alessio Boni, Gigio Alberti / Ponovitev: v četrtek, 10. novembra, ob 20.45. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V petek, 4. novembra, ob 20.45 / Carlo Goldoni: »La trilogia della villeg-giatura«. Režija: Claudio de Maglio. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Danes, 25. oktobra, ob 20.00 / Dimitrije Vojnov: »sKurt«. V četrtek, 27. oktobra, ob 11.00 in ob 20.00 / Katja Hensel: »Cifra, mož«. V petek, 28. oktobra, ob 20.00 / Ivan Cankar: »Hlapci«. / Ponovitev: v soboto, 29 oktobra, ob 20.00. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 25. oktobra, ob 19.30 / Vladimir Stojosavljevic: »Ljubezen in država«. Jutri, 26. oktobra, ob 18.00 / Maksim Gorki: »Malomeščani«. / Ponovitve: v četrtek, 27. oktobra ob 17.00. V petek, 28. oktobra, ob 19.30 / William Shakespeare: »Beneški trgovec«. V soboto, 29. oktobra, ob 19.30 / August Strindberg: »V Damask«. Mala dvorana Jutri, 26. oktobra, ob 19.30 / Vinko Mo-derndorfer: »Nežka se moži«. / Ponovitev: v četrtek, 27. ob 19.30. V petek, 28. oktobra, ob 20.00 / Gyor-gy Spiro: »Prah«. V soboto, 29. oktobra, ob 19.30 / David Mamet: »November«. Slovensko Mladinsko Gledališče Zgornja dvorana Danes, 25. oktobra, ob 17.00 / Klaus Mann - Žanina Mirčevska: »Mefisto«. Jutri, 26. oktobra, ob 19.00 / Ivan Cankar: »Pohujšajnje v dolini šentflorjan-ski«. V petek, 28. oktobra, ob 20.00 / Kuod Bajani: »Zeina, tista druga ženska«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali Jutri, 26. oktobra, ob 20.30 / »Princi-pals of the New York City Ballet«. Režija in koreografije: George Balanchi-ne, Jerome Robbins in Christopher Wheeldon / Nastopajo: Ashley Bouder, Sara Mearns, Tiler Peck, Tyler Angle, Joaquin De Luz, Gonzalo Garcia in Amar Ramasar. V četrtek, 27. oktobra, ob 20.30 / »Miguel Angel Zotto "Puro Tango"« / Glasbe: Claudio Garces / Orkester: Pocho Palmer - prvi bandoneon, Fabian Bertero - violina, Miguel Pereiro - klavir, Marco Antonio Fernandez -drugi bandoneon in Nicolas Zacarias kontrabas. / Nastopajo: Gabriel Ponce in Analia Morales, Leandro Oliver in Laila Rezk, Pablo Garcia in Gisele Avanzi ter Lucas Carrizo in Paula Te-jeda. / Ponovitev: v petek, 28. oktobra, ob 20.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 28. oktobra, ob 20.45 / Nastopata: Patrick Beugiraud - oboe in Lamia Bensmail - klavir. V torek, 8. novembra, ob 20.45 / »Trio Atos« / Nastopajo: Annette von Hehn - violina; Stefan Heinemeyer - violončelo in Thomas Hoppe - klavir. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V soboto, 29. oktobra, ob 20.45 / »Nacionalni akademski orkester Santa Cecilia« / Dirigent: Antonio Pappuano / Hélène Grimaud: klavir. V nedeljo, 6. novembra, ob 20.45 / Nastopa: Viktoria Mullova - violina. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Jutri, 26. oktobra, ob 12.00 in ob 20.00 / Komična uprizoritev / Giovanni Boccaccio, Ira Ratej, Matej Krajnc, Milko Lazar: »Dekameron« LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana V četrtek, 27. oktobra, ob 19.30 / Orkester Slovenske filharmonije«. / Dirigent: Jacek Kaspszyk / Solistka: Anja German - klavir / Ponovitev: v petek, 28. oktobra, ob 19.30. Linhartova dvorana V četrtek, 27. oktobra, ob 20.00 / »Big bang in simfonični orkester RTV Slovenija«. / Dirigent: Lojze Kranjčan / Solisti: Benjamin Ziervogel - violina; Boštjan Lipovšek - rog; Primož Fleischmann - saksofon; Primož Grašič - kitara; Blaž Jurjevčič - klavir in Kristjan Kranjčan - klavir. Klub CD Danes, 25. oktobra, ob 20.30 / »Elliot Sharp's Electric Willie: A Tribute to Willie Dixon«. (ZDA) / Nastopajo: Elliot Sharp - električna in console steel kitara; Ladelle MC Lin - glas; Rus Flynn - bas in Don Mc Kenzie - bobni. Jutri, 26. oktobra, ob 19.30 / »Kvartet saksofonov quartessel«. / Nastopa: Ni-kolina Furic - harmonika. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Hangar 26 starega pristanišča: do 27. novembra je odprta velika razstava sodobne umetnosti tako imenovanega razpršenega bienala (Biennale diffusa), na kateri se predstavlja 172 umetnikov iz Furlanije-Julijske krajine in držav, ki so včlanjene v Srednjeevropsko pobudo (SEP). V tretjem nadstropju obnovljenega hangarja 26 so razstavljena dela deželnih ustvar- jalcev, od uveljavljenih imen italijanske likovne scene (Dorfles, Rosignano, Zigaina) do mladih obetavnih umetnikov. Med razstavljavci so tudi rije tržaški Slovenci: Klavdij Palčič, Franco Vecchiet in Edward Zajec. Urnik: vsak dan od 10.00 do 21.00. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. DOLINA SKD Valentin Vodnik:je na ogled razstava: »Ignacij Ota: Njegova zgodba« v spomin na 10. obletnico smrti in 80. obletnico rojstva skladatelja. / Urnik: danes, 22. - od 15.00 do 18.00, jutri, 23. - od 12.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00, v soboto, 29. - od 15.00 do 18.00 ter v nedeljo, 30.oktobra, - od 12.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00. V tednu za šole, info: 3358020814. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obi- skom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Stolp na vratih: na ogled je razstava likovnih del avtorice »Klavdije Mozetič«. Razstava bo odprta vse do konca oktobra. Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladi-mirja Makuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. / RADIO IN TV SPORED Torek, 25. oktobra 2011 31 ^ Rai Tre bis 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Učna pot Lonjer 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due 21.05 Nan.: Criminal Minds 23.25 Dnevnik 23.20 Aktualno: Tg2 Punto di vista 23.40 Aktualno: La Storia siamo noi 0.40 Nan.: Piloti 1.10 Dnevnik - Parlament Rai Tre (dram., ZDA, '99, r. J. Campion, i. K. Winslet, H. Keitel) SLOVENSKI PROGRAM o-^ Na kanalu 103 ^ Canale 5 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 Dnevnik in vremenska napoved 9.30 Dnevnik - kratke vesti 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Nan.: La donna che ritorna 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik, vremenska napoved in Focus 1.35 Aktualno: Sottovoce 6.00 Nan.: 7 vite 6.30 Oddaja za otroke: Cartoon Flakes 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 1.30 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.50 Nan.: Hawaii Five-O 17.45 Dnevnik - kratke in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik v Italia 1 6.00 Dnevnik in Rubrike 8.00 Aktualno: Agora 9.50 Aktualno: Dieci minuti di... pro-grammi dell'accesso 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Appre-scindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 TgR Leonardo 15.00 Dnevnik - L.I.S. 15.05 Nan.: The Lost World 15.50 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.15 Šport: Sfide 0.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 1.05 Aktualno: GAP - Ge-nerazioni alla prova 1.35 Aktualno: Fuori orario u Rete 4 7.00 Nan.: Zorro 7.30 Nan.: Starsky e Hutch 8.30 Nan.: Hunter 9.55 Nan.: RIS 4 - Delitti imperfetti 10.50 Variete: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.55 Film: Joe Kidd (western, ZDA, '72, r. J. Sturges, i. C. Eastwood, J. Saxon) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: The Mentalist 23.20 Nan.: Law & Order - Unita speciale 0.00 Film: Holy smoke - Fuoco sacro ^ Tele 4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 Resničnostni show: Grande Fra-tello 12 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.20 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 17.20 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bo-nolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffee break 10.35 Aktualno: L'aria che tira 11.05 Aktualno: (ah)Piroso 12.00 19.30 Show: G' Day 12.25 Aktualno: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Timbuctù (pust., ZDA, '57, r. H. Hathaway, i. J. Wayne, S. Loren) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 21.10 Film: Il diavolo veste Prada (kom., ZDA, '06, r. D. Frankel, i. A. Hathaway, M. Streep) 23.30 Film: Valentino - The last Emperor (dok., ZDA, '08, r. M. Tyrnauer, i. Valentino) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.50 Risanke 8.55 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: Chuck 16.25 Nan.: La vita secondo Jim 16.50 Nan.: Glee 17.45 Risanka: Mila & Shiro - Due cuori nella pal-lavolo 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Dr. House Medical Division 20.20 Nan.: CSI - Scena del 21.10 Film: L'era glaciale 3 - L'alba dei di-nosauri (ris., ZDA, '09, r. C. Saldanha, M. Thurmeier) 23.05 Film: Hulk (fant., ZDA, '03, r. A. Lee, i. E. Bana, J. Connelly) 1.40 Aktualno: Poker1mania 2.30 Nočni dnevnik 17.30 Nan.: JAG - Avvocati in divisa (n. Catherine Bell) 20.00 Dnevnik 20.30 2.15 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Resn. show: SOS Tata 23.10 Aktualno: Il mondo che (t Slovenija 1 6.15 Kultura (pon.) 6.20 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Roli Poli Oli 10.20 Ris.: Pujsa Pepa 10.25 Ris.: Zakaj? Zato! (pon.) 10.30 Ris.: Ančine nogi-ce 10.40 Ris.: Želejčki (pon.) 10.45 Studio Kriškraš (pon.) 11.30 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 12.05 Prvi in drugi (pon.) 12.25 Umetnost igre (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio city (pon.) 14.30 Babilon.Tv (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.40 Knjiga mene briga (pon.) 16.00 Dok. film: Šoa, teža molka (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.25 Ugriznimo znanost 17.45 0.35 O živalih in ljudeh 18.00 Nad.: Vrtičkarji 18.30 Minute za jezik 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Tarča 21.00 Energija prihodnosti 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Globus 23.30 Dok. odd.: Burna leta Šanghaja (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.55 Zabavni infokanal 10.20 Dobro jutro (pon.) 12.45 Aritmija (pon.) 13.30 Bleščica (pon.) 14.05 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 15.00 Prisluhnimo tišini (pon.) 15.30 Slovenski vodni krog 15.55 Dok. serija: Prašna dežela? (zadnji del, pon.) 16.25 Na vrtu - odd. Tv Maribor (pon.) 16.50 Mostovi - Hidak 17.20 Glasnik - odd. Tv Maribor 17.55 Nogomet: Pokal Hervis, druga tekma četrtfinala, prenos 20.50 Žrebanje Astra 20.05 City Folk 20.30 Hum. nan.: Pri Pearsonovih 21.00 Film: Grozljivo srečen 22.40 Brane Rončel izza odra 0.05 Videozid |r Slovenija 3 6.00 9.00 Sporočamo 7.50 Kronika 8.30 Novice 10.10 Aktualno 11.10 16.30, 23.15 Na tretjem... 13.30 Poročila Tvs117.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žariš- 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... E se domani 8.00 Aktualno: Lezioni di pittu-ra 8.30 Dnevnik 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Variete: Gli incontri al caffe de la Versiliana 11.40 16.00 Dok.: Italia da scoprire 12.05 Aktualno: Hard Trek 12.35 Variete: 80 nostalgia 13.10 Aktualno: Pagine e fotogram-mi 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...Nel baule dei tempi 14.35 Aktualno: Super Sea 15.00 Šport: Sportiva... mente 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Citta-dino in linea 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Aktualno: Gioielli nas-costi 20.25 Aktualno: TG Agenparl 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: 13 Dead Man (akc., i. L. Lamas, A. Tucker) 23.02 Nočni dnevnik 23.40 Film: The F.B.I. (det.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - Zahod 14.50 Kino premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.50 Sredozemlje 16.20 Artevi-sione magazin 16.50 Meridiani - aktualna tema 18.00 Brez meje 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Vas tedna 20.30 Avtomobilizem 20.45 Dok. odd.: K2 21.15 »Q« - trendov-ska oddaja 22.15 Boben - glasb. odd. 23.15 Biker explorer 23.45 Istra in 0.30 Čezmejna Tv - TDD pop Pop TV 7.05 Čista hiša (resn. serija) 8.0014.35 Ne-brušeni dragulj (dram. serija) 8.55 10.05, 11.30 TV prodaja, Reklame 9.10 15.35 Te-reza (dram. serija) 10.35 16.45, 17.10 Nad.: Larina izbira 12.00 17.550 Ko se zaljubim (drama nan.) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Najboljši domači video posnetki (zabavna serija) 14.30 Ljubezen skozi želodec, recepti 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 21.00 Preverjeno 22.00 24UR zvečer, Novice 22.30 Film: Nezvesta (ZDA) 0.55 Nan.: Harperjev otok Kanal A 7.30 10.25 Obalna straža (akc. serija) 8.20 Svet (pon.) 9.15 Tom in Jerry (ris.) 9.40 Shaggy in Scooby-Doo (ris. serija) 10.10 Požeruh (ris.) 10.35 13.25 Vsi županovi možje (hum. nan.) 11.05 Na kraju zločina (nan.) 12.0016.10 Faktor strahu ZDA (res-nič. serije) 12.55 Tv prodaja, Reklame 13.50 Film: Poročiva se (ZDA) 15.40 Nan.: 10 razlogov, zakaj te sovražim (hum. nan.) 17.05 Nan.: CSI Miami - Na kraju zločina 18.00 19.45 Svet, Novice 18.55 Nan.: CSI New York - Na kraju zločina 20.00 Film: Akcija - Kralji ulice (ZDA) 22.05 Film: Predsednica na muhi (ZDA) 23.50 Will in Grace (hum. nan.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Tamara Stanese in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Hevreka - iz sveta znanosti; 11.00 Studio D (Vida Valenčič); 11.30 Chic (Tjaša Dornik); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Radiovlak (Alenka Hrovatin); 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Jerome Klap-ka Jerome: Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo, 8. nad.; 18.00 Vstala Primorska si v novo življenje (Aldo Rupel); 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z vročega asfalta; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 19.45 Kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.00, 12.00, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00.00-10.30 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione news; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Ricordi golosi; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35, 13.40, 18.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 In minoranza; 13.00 Dorothy e Alice; 14.00, 20.30 Il diario di Athena; 14.35 Anteprima classifica; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 20.00 Proza; 22.00 Pic nic electronique distretto 656 (od februarja dalje); 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 11.00 Frekvenca X; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.15 Sporedi; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.45 Klicaj; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice; 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05, 19.25 Napoved sporeda; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 32 Torek, 25. oktobra 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla vremenska slika 1010 1020 1000 OSLO 4/8 0 S STOCKHOL 2/12 t \ „ K0BENHAVN ^ 7/10 ° — ^ • ' BERLIN 3/12 O OBRUSELJ 4/16 HELSINKI 3M MOSKVA 2/9 0 A VARŠAVA O 3/8 O KIJEV 2/12 ŽENEVA 1 0 MILAN o 5/1 DUNAJ 7/7 O LJUBLJANA °4/7 1030 SPLIT 16/19 LIZBONA O 16/22 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. BEOGRAD O 10/13 O SOFIJA 8/12 SKOPJE O - 10/13 ( • \„ATENE ^ , 4.4/22 ^ -S,» C Izrazita atlantska fronta se od Španije bliža Italiji. Pred njo dotekajo zelo vlažni jugovzhodni tokovi. Jutri bo fronta dosegla našo deželo in jo bo zapustila tekom četrtka. Nad vzhodno Evropo je območje visokega zračnega tlaka, nad zahodno Evropo pa je ciklonsko območje. Iznad Sredozemlja priteka v višinah k nam postopno toplejši in bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 18.03 Dolžina dneva 10.29 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 5.43 in zatone ob 16.55 BIOPROGNOZA Veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 3.39 najnižje -49 cm, ob 9.54 najvišje 66 cm, ob 16.22 najnižje -63 cm, ob 22.32 najvišje 39 cm. Jutri: ob 4.10 najnižje -42 cm, ob 10.24 najvišje 66 cm, ob 16.54 najnižje -65 cm, ob 23.11 najvišje 35 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............6 2000 m . 1000 m............3 2500 m . 1500 m...........-1 2864 m . .-3 .-5 .-7 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 2,5 in v gorah 3. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER 1. SLOVENSKI FORUM DONATORJEV »Krepitev trialoga: učinki družbeno odgovornih aktivnosti gospodarstva na nevladni sektor« Kdaj in kje: 27. oktober 2011, dvorana TR3 v Ljubljani Govorniki: Guenther Rau, predstavnik Nemške gospodarske zbornice, Alenka Avberšek, izvršna direktorica za zakonodajo in politike GZS, dr. Bogomir Kovač, Ekonomska Fakulteta UL, ddr. Matjaž Mulej, predsednik strokovnega sveta IRDO, ddr. Stanislav Ojnik, guverner Rotary Slovenija, Branko Pavlin, predsednik uprave Dnevnika, dr. Edvard Kobal, direktor Slovenske znanstvene fundacije, Janez Škrabec, direktor podjetja Riko, dr. Srna Mandič, predstojnica Centra za preučevanje družbene blaginje, Inštitut za družbene vede, FDV UL, Anita Hrast, direktorica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti IRDO, Andreja Lenart, vodja Službe za tržno komuniciranje Telekom, Nataša Koražija, Časnik Finance, revija Manager, Bojan Vogrinčič, predsednik uprave Lokalne razvojne fundacije Pomurje, Vanda Remškar - Pirc, Ministrstvo za javno upravo RS (gostja okrogle mize), predstavniki nevladnih organizacij idr. Ne favliraj. Donira Nosilec projekta: Partnerji: USTANOVA ZSU ZDRUŽENJE SLOVENSKIH USTANOV - FUNDACIJ V sodelovanju z: Udeležba brezplačna. Obvezne prijave na: www.zsu.si/konferenca2/prijavnica/ Rok prijave podaljšan: do 26.oktobra. Prijave sprejemamo do zapolnitve mest. Kdor profitira, lahko donira. S podporo: republika slovenija ministrstvo za javno upravo UMJDjiljOVKMAE rahel sneg z sneg fi močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona M. SOBOTA O 5/14 Po vsej deželi bo oblačno z močnimi do obilnimi padavinami. Vmes bodo tudi nevihte. Snežilo bo le na nadmorski višini nad 2000 m. Ob obali bo pihal okrepljen jugovzhod-nik. V visokogorju pa bo pihal jugozahodnik. Padavine bodo vsekakor obširnejše in močnejše od popoldneva. Danes bo pretežno oblačno, predvsem v zahodni, južni in osrednji Sloveniji bo občasno deževalo. Ponekod bo pihal južni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 7, na Primorskem okoli 11, najvišje dnevne pa od 7 do 13, na Primorskem do 17 stopinj C. O GRADEC M. SOBOTA O 8/16 r Oblačno bo s padavinami, ki bodo obilne do zelo obilne, predvsem v predalpskem pasu. Vmes bodo tudi nevihte. Ob morju bo verjetno dežja manj. Na obalnem območju bo pihal močan jugovzhodnik; predvsem med Gradežom in Lignanom bo morje močno vzvalovano. Po nižinah bo jugovzhodnik zmerne jakosti. (NAPOVED ZAJUTRI Jutri bo oblačno in deževno. Več dežja bo v zahodni Sloveniji. Še bo pihal južni veter, ob morju jugo. knjiga - Včeraj je izšla njegova biografija Nove podrobnosti iz življenja Stevea Jobsa Biografijo je napisal Walter Isaacson, izdala pa založba Simon&Schuster ansa SAN FRANCISCO - Pokojni soustanovitelj ameriškega računalniškega proizvajalca Apple Steve Jobs je bil v otroštvu pogosto žrtev šolskih nasilnežev, v cerkev je nehal hoditi, ko je bil star 13 let, ena njegovih najljubših skupin pa so bili The Beatles, med drugim razkriva avtorizirana biografija karizmatičnega inovatorja, ki je izšla včeraj. Biografijo Jobsa, pod katero se je podpisal Walter Isaacson, je izdala založba Simon&Schuster. V predhodni prodaji po smrti dolgoletnega izvršnega direktorja Applea 5. oktobra je biografija s preprostim naslovom Steve Jobs zasedla prva mesta na lestvicah najbolje prodajanih knjig. Biografija je najprej nosila naslov "iSteve" in naj bi na prodajne police prišla marca prihodnje leto. Datum iz- daje so najprej premaknili na november, po Jobsovi smrti pa na včeraj. Isaacson se je z Jobsom pogovarjal več kot 40-krat, nazadnje le nekaj tednov pred njegovo smrtjo. Jobs naj ne bi zavrnil obravnave nobene teme in tudi ni nadzoroval končne vsebine biografije. Kot piše v biografiji, se Jobs ni nikoli več vrnil v cerkev, potem ko je na naslovnici revije Life Magazine videl fotografijo izstradanih otrok. Kasneje je več let študiral zen budizem. Ena izmed njegovih želja je bila, da postane glasba skupine The Beatles dostopna v spletni trgovini Itunes, kar se je zgodilo šele konec leta 2010. Vse do takrat ena od najbolj vplivnih zasedb zgodovine rocka ni bila dosegljiva na Itunes kot tudi ne v drugih spletnih glasbenih trgovinah. (STA)