Štev. 15.
Podatesesna ftswSIRa 1 Biss.
¥ Ljubljani, v četrtek 15. februarja 1923.
Poštnina pavSallrani.
Leto I.
•P- li T r

ObvetJ' Vseučiliška k}1^
Zm izvod. knilzniCa
m
issiaia vsak dan sfutral, izvzemi! pondaijke, Mesečna nsrefeanis
¥ tjyöllanl ö!ß ,19a-»* p® Pöit! Din 12“—» Inpietriitfp Din 2QS-
I Uredništvo: Woifova ulica št. 1/1. — Telefon št 213 I	Qr^oisvnl naslov: „MovostS-UuBilana“.
I Opravnlštvo: Marijin trg St. — Telefon it. 4^
a«a.
Oglasi po tarifu. SprelemaKr^—/ ure. Pismenim vprašanjem naj se .priloži znamko 1j odgever« ßacun pri poštnem ček. uradu it. 13.233.
Maša valuta.
‘Vprašanje, kakšna vrednost ima naš denar doma in na tujem» Je dandanes oajvečje važnosti za vse prebivalstvo, jfeuboliši dokaz za to je zanimanje vseh slojev prebivalstva za vsakodnevno .Vrednost našega denarja. Kdo se je pred .Vojsko izpoznal na borzo in koga Je eanimalo borzno poslovanje? Dandanes pa še šolarji, iz šole grede, vpijejo» da je dinar skočil, ali da je padla lira. Da ne govorimo o trgovcih In obrtnikih, katerih eksistenca je odvisna od Izprememb na denarnem trgu, se zanima danes za vrednost denarja s strahom v .sren vsak uradnik» vsak delavec Vsaka gospodinja, ker jih sila hudih časov sili, da skrbno obračajo svoje pičle dohodke. Oni delajo v malem svojo gospodarsko politiko.
Lahko rečemo, da sl vsi sloji prebivalstva žele iz srca, da bi mi končno prišli z denarjem do kakšno stalnosti to da bi ljudje vsaj približno mogli vedeti, kako naj ravnajo s svojim premoženjem. Večni strah, da izgubi denar Svojo vrednost, ubija v ljudeh vsako ,veselje do dela in vsak zmisel za varč-Oost Kdo pa bo delal in hrami če ne Ve» kaj mu prinese prihodnji dan? Ljudje so tudi izgubili dober del svoje Vere v denar, ker se je po krivdi 'to ne» mamostl tistih, ki so bili poslanci iz naših krajev v prvi in dragi skuščini» za-toenjal naš denar tako, da so ljudje pri Pas in ž nlimi vsi tostran Savo Izgubit! trlčetrtino svojega premoženja. Mesto da. bi se bili poslanci iz slovenskih bratov trudili na vso moč za rešitev krone, so v svoji nepreudarnosti po Beogradu celo licitirali z našo krono navzdol, češ, nič ni vredna, preveč je, če daste za deset kron en sam dinar. Taki krivi preroki so to žalostno modrost celo pri nas prodajali v javnosti, dokler iDi ni nagnal v kot naš častitljivi 'm preudarni dr. Ivan Tavčar. V takih razme-tah smo pravzaprav lahko zadovoljni, da s° v Beogradu bili pametnejši od tedanjih slovenskih, narodnih zastopni-kov, ter So se odločili vsaj za zameno en dinar proti štirim kronam. Treba je Pribiti, da je kriV(ja za gospodarsko nesrečo, ki nas je zadela radi valute in oas še danes tepe s strašno draginjo, ^ačeih pri tistih slovenskih poslancih,
, 50 s® dobrikali v Beogradu na škodo svojih rojakov. Drzno čelo mora «neti tisti slovenski politik, ki je trpel dve leti mesarjenje našega denarja, pa «oče danes od našega trgovca, uradnika, obrtnika, delavca in privatnega Nameščenca, da mu Izkaže zaupanje ter
zopet voli za poslanca.
\ Pri nesrečni zameni naše krone j« tQrej začela padati vrednost našega de-Narja. Od tedaj je začela rasti tudi prašna pošast draginje, ki uničuje cele stoje našega poštenega slovenskega Prebivalstva, telesno in duševno. Danes °ni politiki, ki so s svojimi prijatelji zavozili našo valuto, licemersko obračajo °či in pišejo o draginji za vsako jutro banovo. Toda v tem zdihovanju leži hinavstvo. V resnic! pa jim je prav, da to padal dinar, ker bi radi za nesrečo. od^E» Qam *° Pripravili sami, delali sedaj wagovorae novega finančnega ministra da	straako, ki se vestno tratil,
povLSno ifŽaStr°^ akriv!;enc ki
Rk.'^ne ^11 d.i^sen t*';‘ Jri decemher-tte zime 1'Wal Bomočnlk linančneea
? K Ma> “"a"1 tokir iz
S“Všić “““'a vrsta valutno politiko. Hl i.nad sc mo.a da
to znal dobro slepomišiti, s svojimi 'huzarskimi govorancami je preveril dolvo vrsto poštenih ljudi, tako nlecj trsov. skimi kakor tudi med drugimi sloji 3rl öravii le Hud!, da so verjeli Celo' tako daleč, da so globoko pod ceno za težke izgube prodajali svoje blago, češ. kupj„
9 boste s Skupičkom novo blago cenejše In imeli isto množino. Kako bridko so bili vsi ti trgovci, Industrialci, obrtniki kaznovani za svojo dobro vero! Gospod Plavšič si je vzel naše drago Posojene dolarje, metal jih js pod vrednostjo na trg ceie tedne po bankah svojega zaupanja, ter res nagnal dinar «a lepo višino. Tuji denar je padal v £ita»n°Sti‘ ^epa borzna poročila smo
deS “ se 1v?selli,’^a	lira samo
«oset m pol kron.^ Ti njegovi manevri
w na drugi strani spravili v nalvečio nevarnost tiste trgovce in obrtnike k» delalo s kreditom. Njih tirjatve v lirah
«toakifi, čeških kronah so naeakrat iz-
gubile polovico vrednosti Ko pa je trgovec, ki je rabil valute za novo blago šel v banke» da kupi tuje denarje na borzi, kakor je predpisano, je mož šele zvedel» da so na borzi pač vsak dan na papirju nizki kurzi toda nič tujega denarja. Cele tedne» cele mesece se je trgovec pehal radi valut za kupčijo. Vse brez uspeha! Gospod Plavšič je dal odborom ukaze» da ne smejo dajati sploh nobenih nakupnih dovolil za devize la valute. Trgovina je imela torej res grozne čase.
Slaba politika gospoda Piavšica je imela kratko srečo. Amerikanske dolarje je hitro razmetal, novih ni dobil. In dasi trgovec ni smel cele mesece nič kupiti v tujini ter tudi svojih dolgov ni smel plačati tako, da je izgubil.* svoje dobro ime v tujini, so se lažni kurzi g. Piavšica sami začeli rušiti, Ze začetkom decembra je odpovedala njegova akcija. Pokazal se je bankerot njegove komedije. Vsi strokovnjaki, ki so dobili pogled v njegovo pogrešano poslovanje so vedeli, da |s polam Plavšičade neizogiben ta da naši valuti preti katastrofa.
Pametni, stari naš Pašič je pognal komedianta. Finančno krmilo je k sreči prišlo v nove krepke roke g. Stoja-dinoviča- Novi finančni minister Je zatri vse krive copmije g. Piavšica la za» čel težavno nujno potrebno rešilno akcijo, Strašnih posledic Plavšičeve gospodarske kopenikade za nekaj časa ni bilo mogoče preprečiti. Rane je bilo treba izžgati in potem pričeti z zdravljenjem. Dinar je moral v globino vsied Plavšičevih grehov. Tako silno so narasle s silo zadrževane potrebe po tujih plačilnih sredstvih» Vse je kupovalo in se krilo za dolgove. To je g. Stojadino-vič napovedal ob svojem nastopu kot neogibno zlo. Doživeli smo res dva tedna strašnega ponižanja našega denarja» ali samo trenotno- G. Stojadino-vič ni izgubil miru in hladnokrvnosti. Dne 21. januarja je šel dinar sprva počasi, potem pa vedno odločneje in krepkejše navzgor na višino, ki odgovarja našemu gospodarskemu položaju.
Nesrečo srno prestali. Težka škoda pa naj bi svarilo za bodočnost. Naša država naj prepušča finančne posle samo resnim in izkušenim rokam.
Prsi iiwrllt^il© rapallska
SEJA PARITETNE KOMISIJE. — ITALIJANSKI FAŠISTI IN POGODBA, -»SAMOSTOJNA* REŠKA DRŽAVA»
Beograd, 14,. febr. (ž) Snoči je j ve »neodreSenim« Rečanom iti Dalmatine! ministrski svet sejo, na kateri so j tincem, ki jih je morala fašisfovska razpravljali o izvedbi rapallske pogođ- \ Italija »Žrtvovati* rta podlagi rapallske be. in o st.-margheritskih konvencijah. [ pogodbe. Istočasno zagotavlja fašistav-Se;;e sta se udeležila tudi poslanika Ne- | ski svet »reškim in dalmatinskim bra-šič in dr. RybaF. Nešič je poročal vladi j tom« večno pomoč ta podporo faši-! o stanju jadranskega vprašanja, dr. Ry- j stovsks vlade. To resolucijo so sprejeli bar pa o nekaterih zadevah, ki so v | fašisti Stoje in enoglasno. Ža njo je gla-ozki zvezi z izvedbo rapallske pogodbe, | soval tudi g. Mussolini, in o izpraznitvi tretje cone.	ii Rim, 14. febr. (Izv.) Pogajanja med
Beograd, 14. febr. (Z) Mešana j delegacijo rešlrih trgovcev z min. pred-komisija za izvedbo st.-margheritskih | sednikom Mussolinijem in z merodaj-
konvencij ima važne seje o zadevnih vprašanjih. Kakor hitro dobi cd vlade potrebna navodila, odpotuje v Opatijo.
Beograd. 14. febr. (Z) Danes dopoldne je bila v ministrskem predsed-ništvu seja paritetne komisije za izvedbo evakuacije tretje zone po Italijanih ta njene zasedbe po naših četah.
Rim, 14 febr. (Izv.) Veliki faustovski svet je pod predsedstvom min. predsednika Mussolinija poslal pozdra-
hirni finačnimi krogi so dovedla do sledečih sklepov:	Italijanska vlada ga-
rantira za ugoden uspeh posojila, ki ga najame rešita država potom občinske hranilnice v korist reških trgovcev. Občinski hranilnici se dovoli Se drugo posojilo v znesku treh milijonov lir. Blagovni železniški tarifi za in v Reko se uredijo tako, da ne bo trpelo reško pristanišče.
MoSlisrae pffpraw@0
Beograd, 14. febr. (Z) Jutri priredi Narodna radikalna stranka velik shod v hotelu »Pariz«, na katerem se bodo določile kandidature za mesto Beograd ta se bo sestavka definitivna lista Narodne radikalne stranke. Shoda se udeleži tudi predsednik vlade Nika-la Palič,
Beograd, 14. febr. (Z) Doslej je v Beogradu vpisanih v volilne imenike 18.609 oseb. Ker odpade na mrtve pri-oližno 600 oseb, ostane v volilnem imeniku vpisanih nad 18.000 oseb- Kaj večje število volilnih upravičencev ima volišče v osnovni šoli pri saborni cerkvi, namreč 955, najmanjše pa volišče v kavarni jagodina (287). Zanimivo je, da je število volilnih upravičencev za volitve v koustituanto znašalo v Beogradu 13.508, tako da je sedaj število volilcev narastlo za 5000 oseb.
Beograd, 14. febr. (Z) Od vseh kandidatnih list v Beogradu je Lila doslej predložena sodišču in potrjena edinole demokratska, čije nosilec je Ljuba Davidovič, predsednik demokratske stranke.
Novi S a d, 14. febr. (Z) Vodstvo madžarske stranke je danes izdaio nov proglas na vojvodinske Madžare, v katerem obširno pojasnjuje, zakaj se je
madžarska stranka odločila, 'da se ne udeleži volitev v narodno skupščino.
Novi Sad, 14. febr. (Z) Dasi madžarska stranka v svojem proglasu poudarja, da se ne bo udeležila volitev v narodno skupščino, se pristaši Stojana Pr o tiča še vedno pogajajo z njo in agitirajo med Madžari v somborskem, subotiškem in novosadskem volilnem okrožju in v Banatu. Protičevci upajo, da bo velik del Madžarov glasoval zanje, in so zaradi tega precej optimistično razpoloženi.
Subotica, 14. febr. (Z) Bunje-vačko-šokačka stranka v Subotici je za nosilca svoje kandidatne liste določila duhovnika Blaška Rajiča.
Sarajevo, 14. febr. (Z) Včeraj je vodstvo hrvatske ljudske stranke izdalo komunike, v katerem objavlja sporazum z dr. Pavičlčem, ki je izstopil iz hrvatske težačke stranke. Dosegel se je sporazum tudi z neodvisno delavsko stranko, ki bo nastopila pri volitvah v narodno skupščino pod imenom »Složni Hrvati, seljaki i radnici«. Nosilec liste v Sarajevu je dr. Pavičič, v Banji luki pa Stjepan Bajič. V tuzlanskem okrožju je za nosilca liste določen neodvisni delavec Božo Petrovič.
Preči rešitvi!© v^rgianfa Jylne železnice.
Beograd, 14. febr. (Z) Snoči se. ie pod predsedstvom ministrskega pred-scdtaka Bašiča nadaljevala konferenca *eM*vi. vPrašanja južne železnice. — rrn-n^H n*	pomočnik prometnega
£> t TČ,”“««' Pomnik dr- Ry-“L? lodorovič. P„ poročilu Avra-jiO\ rca se je razvila debata v kateri so govorniki zahtevali, da se mora to za nas tako važno vprašanje iz državnih interesov čim povoijn” ®
Debata je večinoma veljala“ določitvi načina plačevanja letnih anuitet za za kup južne železnice. Govorili so tudi o navodilih, ki naj se dajo našim delegatom na konferenci v Rimu,
KRALJ ALEKSANDER NA UNIVERZI.
Beograd, 14. febr. (Z) Kralj Aleksander je danes posetil v spremstvu dežurnega pobočnika in maršala dvora kliniko medicinske fakultete na Vračaru in si ogledal vse prostore in naprave. Profesorski zbor je vladarju vse razkazal in mu Pojasnjeval razvoj ta napredek te mlade fakultete.
KOMISIJA ZA NARODNE MANJŠINE.
Beograd, 14. febr. (Z) Na zasedanju komisije za narodne manjšine, ki zboruje od 17. do 20. t m. v Bruslju, zastopa naše udruženje Društva narodov tajnik v minfstrsvu ga zuna-
Bie «tvari Stepanovič.
tlusllla in sasedäa PergihrJa.
VAŽEN GOVOR BONAR LAWA. — ANGLIJA OSTANE NEVTRALNA ZANIMIVE IZJAVE LORDA GRETA»
London, 14. febr. (K) V spodnji zbornici je danes izjavil bivši ministrski predsednik Asquith» da je bil vedno udan prijatelj Francije. Vendar pa mora izjaviti, da po njegovem mnenju večina angleškega naroda» in naj še tako sočustvuje s Francozi in naj še tako malo zaupa poštenosti Nemčije, iz vsega srca odobrava sklep angleške vlade, da se ne udeleži pustolovščine v Porahrju. Min. predsednik Bonar Law je izjavil jasno» da, ako bi Anglija odklonila udeležbo na operaciji v Porahrju» se to ni morda zgodilo zaradi tega, ker se ji ni zdelo pravično, izvajati pritisk na Nemčijo, ampak zato, ker je bila prepričana, da ta pritisk ne bo mogel imeti ugodnih posledic. Bonar Law je dejal nadalje, da je bil prepričan, da bo Francija z zasedbo Poruhrja nekaj storila, kar mora biti usodepolno ne samo za Nemčijo, ampak tudi za Francijo samo. To se je tudi zgodilo. Govornik ne vidi nobene svetle točke. Francoska vlada se }e obvezala na svoj načrt in je sedaj primorana, da ga izvede. Anglija ima še vedno svoje čete v Kdlnu, toda on, Bonar Law, ne ve, ali bo mogoče pustiti jih tamkaj še dolgo. Vprašanje še ni akutno, bo pa morda postalo. Francoska ali pa nemška vlada bo onemogočila angleškim četam, da še nadalje ostanejo v Kölnu. To bi bila velika nesreča. Dokler ostanejo angleški vojaki ob Renu, je Anglija v stikih z dogodki, dasi ne more vnaprej preračunati vsakega preokreta. Bilo bi zelo obžalovati, ako gre antanta h koncu, kajti do tega mora
koncem koncev priti» ako Velika Britanija umakne svoje čete iz te nemške pokrajine. Ministrski predsednik je dostavil, da še vedno upa, da se bo kaj pripetilo, kar bi Angliji omogočilo» da z upom na uspeh intervenira.
Po ministrskem predsedniku Bonar Lawu je izjavil član delavske stranke Buxton» da ima vtis, da angleška vlada na tihem podpira cilje francoskega imperijalizma v zapadni Evropi, da tako doseže qui pro quo glede ciljev angle-, škega imperijalizma na bližnjem vzhodu.
London» 14. febr. (K) V zgornji zbornici je imel bivši zunanji minister lord G r e 31 govor, v katerem je odo-braval, da se Anglija noče udeležiti zasedbe Poruhrja. Vzrok obstoječih tež-kcč tiči v tem, đa se Francija boji za svojo varnost. Ako bi se sklenila angle-ško-ameriška garancijska pogodba, bi mogli Francija in Anglija obravnavat! vprašanje vojnih odškodnin z zgolj gospodarskega vidika. Grey je nadaljeval: Vzemimo, da Francija L 1871. ne bi bi!a plačala vojne odškodnine, kf ji jo je naložila Nemčija. Ah more kdo misliti» đa bi bili Nemci drugače postopali» kot danes Francozi? Ali more danes kdo trditi, đa je Nemčija napela vse krta) j e, da bi preprečila padec svo je valute in da bi njeni državljani spravili svoj denar v inozemske banke? Ako sl stavimo ti dve vprašanji in na nji odkritosrčno odgovorimo, kako se more potem reči, da vodijo francosko akcijo v Porahrju nerazumljivi motivi?
Politika g. Staieibolilskega.
VAŽNI SKLEPI ZEMLJORADNIČKE STRANKE. — MINISTRA TOMOV IN MANOLEV IZKLJUČENA. — RAZPUST SOBRANJA? - NOVE VOLITVE.
Sofija. 14. febr. (Z) Ministrski predsednik Stambolijski sedaj odkrito nastopa proti ministrom Turlakovu, Tomovu in Manolevu, ki so delovali proti Sfatnboltjskemu in proti zemljo-radniški stranki. Njihovo rovarjenje je predsednika vlade, kakor tudi velik del stranke dovedlo do tega. da se odloči za gotove korake proti njim. Zato je Stambohjski včeraj sklica! sejo vrhovnega svata zemljoradniške stranke, ki je trajala pozno v noč. Kasneje je bii objavljen sklep, da se dosedanji finančni minister Turiakov, vojni minister
Tomov in poštni minister Manoiev Izključijo za vedno iz zemljoradniške stranke. Kot vzrok se navaja nj hovo delovanje v škodo državnih in zemljo» radniških interesov in na rovaš njihovega koristoljubja. Sklep je b3 soglasno sprejet. Del poslancev je po glasovanju zahteval, naj se iz stranke Izključeni ministri stavijo pred vojno sodišče. Na seji vrhovnega sveta zemljo radniške stranke so nadalje sklenili, naj se sobranje razpusti in odredijo nove volitve. Razpust parlamenta bo najbrže objavljen med 20. in 25, februarjem.
USODA BOŽIDARJA SEVERJA.
Beograd, 14. febr. (Z) Madžarska vlada je včeraj sporočila našemu zunanjemu ministrstvu, da izpusti iz zaporov člana naše razmejitvene komisije Božidarja Severja, kakor hitro izpuste naša oblastva đr. Jurja Vargo, ki je bil obsojen v Subotici radi vohunstva. Madžari zahtevajo tudi, naj se izpustita na svobodo Julij Ignacz, ki so ga obsodili na ječo kot sokrivca dr. Varge, in Istvana Fabiana, ki je bil pred kratkim prijet v Subotici kot madžarski vohun, a še ni obsojen.
PODPOLKOVNIK GOJKOVIČ ARETIRAN.
Beograd, 14. febr. (Z) Včeraj je dospel semkaj z Dunaja pehotni podpolkovnik Vojislav Gojkovič, katerega je vojno sodišče v Solunu obsodilo in contumatiam na 10 let ječe. Včeraj je policija aretirala Gojkoviča. Govori se, da se najbrže obnovi solunski proces. (Ostane pač le govorica. Ured.)
MEDNARODNO TRGOVINSKO SO-DlSwfcu
Beograd, 14. febr. (Z) V Parizu se je ustanovilo mednarodno trgovin, sko sodišče, ki bo potom arbitraže reševalo trgovinske spore med trgovci vseh držav.
ANTANTA IN MEMELSKO VPRA-SANJE.
Pariz, 14. febr. (K) Veleposlaniška konferenca je v splošnem določila statut za memelsko ozemlje. Pristanišče se podredi suverenosti Litvauije, toda s pogojem, da nudi sosednjim državam gotove garancije, zlasti olajšave gleda tranzitnega brodarskega prometa. Ako se ti pogoji sprejmejo, bo medzavcz-niška komisija ustavila svoje poslovanje in razširjenje suverenosti Litvani-je na ozemlje Memla de jure priznala. To se sklene, kakor hitro pride ugoden odgovor iz Kovna»	i
ITLUANSKI FAŠIZEM IN PROSTO
ZIDARSTVO.
Rim, 14. febr. (Izv.) Sinoči se le nadaljevalo zasedanje velikega faustovskega sveta pod predsedstvom min. predsednika Mussolinija. Na dnevnem redu je bila razprava o fašizmu in prostozidarstvu. Razprava je trajala nad tri ure. Končno je bila skoraj enoglasno sprejeta resolucija, v kateri se ugotavlja nasprotje med faSistovskim in prostozidarskim programom ter se poživljajo fašisti, ki so obenem čfani prostozidarskih lož, naj se odločijo ali za eno ali za drugo organizacijo, ker fašizem ne priznava nad seboi nobene druge oblasti.
ODKRITO SKLADIŠČE MUNICIJE»
Milan, 14. febr. (Izv.) Policijska oblast je našla v neki tukajšnji kleti dvanajst zabojev, ročnih granat najrazličnejših oblik, pot zabojev smodnika, dvesto metrov bodičaste žice, petdeset pušk, osemdeset artiljerijskih nabojev in mnogo druge municije. Na podlagi tega odkritja je bilo aretiranih nad 40 komunistov.
DANAŠNJE PRIREDDITVE.
V	Ljubljanh
Drama: »Čudež sv. Antona* ta -Cina dama iz sonetov«. Red E-
Opera: »Vrag in Katra«. Izven.
Kino Matica: »Sen«.
Kino Tivoli: »Apaš Julot«.
Kino Ideal: »Horoga«. II. deL
V	Mariboru.
Narodno gledišče: Zaprto.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden: lekarna Bohinc na Rimski cesti in Leustek na Resljevi cesti štev. L__________ _______________
3sPäji8 s ustit jaup.il! Iskalili JUTRANJE NOVOSTI]
Pismo iz Maribora.
Dr. P. V. B.;
Ilaraika lasopissia propaganda.
Ofeoll 14.D00 glasov Je zbrala nase pri
zadnjih volitvah politična devica Samostojna kmetska stranka. To na Kranjskem rojeno dete. demokratov je brez politične zgodovine in bo tudi brez nie ostalo; razven nekaj političnih madežev, radi katerih so jo že in jo bodo še zapustili tisti, ki jo tvorijo- to je — kmetje.
Slovenija, agrarno pasivna deželica, je za agrarno stranico premajhna; kmečko ljudstvo pa, ki ni našlo opore in zaupanja v SLS je hotelo neko stanovsko organizacijo, ki naj tvori za kmetijstvo neki forum, da si potom njega uveljavlja in išče svoje pravice. Demokratska stranka, videč svoje politične razvaline na deželi, je pravočasno in-stiktivno začutila svojo slabost in si poiskala agitatorjev, ki naj obnove »Boj za staro pravdo« in drže mostiček, po katerem naj plezajo in se vzdrže vsi oni številni ambicijozi demokratske stranke. Ko so pa ti agitatorji uvideli, da pravzaprav .ta kupčija gre, so pokazali naglo hrbet demokratom in tako smo dobili samostojne kmetijace dr. Vošnjaka, Puclja, Mermoljo, Drofenika, Ureka in kakor se imenujejo vsi ti nesrečni voditelji.
Pričakovalo se je splošno, da se politična uvidevnost teh možakarjev na ustavi na mejah Hrvaške in da si poiščejo v parlamentu onih stanovskih grup, ki jih vežejo po programu. Ali človek se vara. Kmetijaci so postali obična dr. Žerjavova coklja in se ž njimi vred držali toplih sedežev. Njih parlamentarno delo brez vsake enotnosti, ni moglo roditi uspehov in človeku se vsiljuje misel, da niso imeli niti namena uveljaviti težnje našega kmečkega ljudstva v Beogradu. Mesto da se oklenejo največje narodne in kmečke stranke, s katero so sedeli v vladi, so se enostavno pricokljali dr. Žerjavu in dr. Kukovcu, ter se postavili v boj proti njima samo, kadar je bil ta boj namenjen uradništvu in še to zgolj radi tega, da so imeli doma pred ljudstvom, kjer so zoper uradništvo hjuskali — izgovorov. Misleč, da en politični Šarlatan že zamore podreti delo in uspehe naše stranke, so se zaganjali v politična vprašanja, pozabivši pri tem na to, česar je naše ljudstvo od njih tirjalo. Poslaniško mesto v Pragi, zasedeno po kmetijacu Vošnjaku in par boljših kupčij, sklenjenih v osebni prid, je bilo razven hujskanja proti Srbom, edino pozitivno delo te stranke, ki so jo razni Ureki v teku poslanjevanja tako kompromitirali, da ji je na Štajerskem že odbila zadnja ura.
Kadar bo naše kmečko ljudstvo spoznalo vse to delo, na drugi strani, pa uspehe naše stranke baš za kmetijstvo, delo proizvedeno v najtežjih dneh, takrat seveda izgine SKS popolnoma, žalibog da bo trenotno »po-jerbala« precej samostojnežev SLS.
Doslej navedene tri stranke so zastopale v pretekli dobi našo pokrajino z absoltno večino. Ostale strančice so živele od milosti volilnega reda, ker niso dobile niti količnika.
Na ta milostljivi način je prišel do mandata tudi dr. Vekoslav Kukovec, predsednik slovenske Demokratske stranke in bivši minister socijalne politike. Neglede na dejstvo, da trči ta stranka, ki je tipična predstavnica kapitalizma, vladeželjnosti, nasprotnica sporazuma ujedinjenja naroda zlasti s Hrvati navzdol v zasluženo pozabljenje — tudi slovenski mandatarji te stranke niso ganili niti z mezincem, da se ustvarijo v naši zemlji znosnejše
Maribor, 14. febr-
prilike. Glavni njih zadatek je bila politična spekulacija ponajveč osebnega značaja in pa trgovsko politična kupčija. Dr. Kukovec e kot minister socialne politike padel iz svoje vloge in je moral odstopiti svoje mesto dr. Žerjavu. Završil ni niti onih poslov, ki so mu jih zapustili njegovi predniki, ki so se od njega odlikovali vsaj po socijalnem mišljenju, ki njemu sploh manjka, kakor mu manjkajo tudi vsi politični talenti. Vzgojen v onem lizunskem slo-gaštvu ima bogato svojstvo milih vzdihov in kurje slepote. Udarjen s to, ni mogel, ali pa ni hotel ustaviti »dela« demokratske stranke, Dejansko pa nosi mož, ki je bil zastopnik deioma trgovcev in obrtnikov, deloma uradni-: kov, in žnjim vsa njegova stranka veliko odgovornost pred narodom, da še nismo dospeli v državi do one konso-lidiranosti, ki je prepotrebna za smo-treni razvoj države in njenega naroda.
Z razpustom parlamenta so se obudili tudi našim demokratom sladke misli na brezdelno preteklost in dr. Kukovec je počel in počenja za ceno svojega mandata vse, da ustvari »napredni blok*. Ali kdo za božjo voljo naj ga tvori? SKS ima sama preveč kandidatov, NSS se je v svoji preveliki gorečnosti in delavnosti v zimi raztopila. Osamljen se je vrgel na delo za svoj — mandat. Ustanovil je »Kmečko -obrtno zvezo«, katere kandidat je celjski predsednik demokratske stranke Rebek, ključavničar po poklicu, kot demokrat »nädstrankar«, in Kukovec ga kandidira brez upa zmage v dveh srezih. V ljutomerskem okraju je angažiral kot kandidata vojnega bogataša in pri ljudstvu zelo »priljubljenega* kmeta Petovarja, v Prekmurju je kronal za poslanca Štefana Küharja edini up — vse pod količnikom zbrane glasove teh mož pa je pridržal sebi — skromnemu nosilcu težkih bremeni
Zanašajoč se na bogate finančne vire stranke, hoče v Prekmurju »narediti« volitev po starem ogrskem običaju in trdi, da pade v Prekmurju, ne da gane z mezincem — 10.000 glasov. Prav radi verujemo temu povtipu, ali boleli bodo palci pri štetju denarja — tega dr. Kukovec seveda ni povedal. Ta metoda pa drastično karakterizira idejno in programno moč demokratske stranke, ki gre na zaupnih zborih, tako daleč, da vnaprej izplačuje poslušalce za udeležbo.
Kako velik strah ima dr. Kukovec pred Narodno radikalno tranko, dokazuje pač njegovo delo, ki ga razvija poslednji čas z razširjanjem lažnjivih vesti o našem paktu z Nemci. Videč, da ga je zapustila vsa inteligenca v mestih, skuša pridobiti z najostudnejšim sredstvi in z vzbujanjem najnižjih strasti zase tal med inteligenco. Njegova lajb-žurnala »Tabor« in »Nova doba« hujskata in operirata s to lažjo na tak način, da se ni prav nič čuditi dogodkom ob napadu na Cirilovo tiskarno. Kaj mir v državi, kaj njena avtoriteta — vse to je Kukovcu egalno, glavno ie njegov mandat, tudi če se istega drže in mažejo zločini zapeljanih ljudi.
Po njem naročeni in po njegovem priganjaču dr. Reismanu prirejeni nedeljski shod nam polno potrjuje te trditve, zato je tudi dr. Kukovec moralič-no odgovoren za dejanja, ki jih slepo izvršuje njegova klika in pa demokratska avantgarda »Orjuna«.
Najgrše pri tem početju pa je dejstvo, da je bil ravno dr. Kukovec in Demokratska stranka ona, ki je za vsako ceno hotela pridobiti Nemce za svojo
manežo. Zakaj dr, Lipoid in pa profesor Voglar tako molčita te dni? Ali bi nam ona ne hotela povedati odgovora Nemcev, saj ga menda še nista pozabila! Ali hočete mar, da ga kdo drugi ponovi? Ali ste mar pozabili, da sta bila Kazina in pa Dijaški dom že večkrat kupčij-ski objekt vaše stranice! Mogoče bi g-dr. Gregor Žerjav vedel tudi kaj povedati o tem? Sramotno je, da si upa danes ta propadla stranka agitirati s takimi sredstvi, tembolj sramotno, ker bi baš ta stranka za mandat Kukovca prodala, če treba celo Slovenijo.
Stranki, ki dela s takimi metodami, je obrnilo vse pošteno ljudstvo hrbet, zato bo odšla iz teh volitev sramotno, kakor jih tudi dela sramotno. IS. marec }o bo črtal za vedno iz političnega po-prišča naše pokrajine.
Verus.
Politične novosši.
ČEŠKOSLOVAŠKA.
Zakon o zaščiti države. Pravni odbor parlamenta, takozvana »petka«, je izdelal zakonski načrt o zaščiti republike, ki je bi! te dni izročen ustavnemu odboru in v prvem čitanju sprejet. Sodelovali so pri redakciji vladnega predloga odlični pravniki, med drugimi dr. Hoetzl, dr. Mirička in dr. Kaiab. Člani večine so v teku debate po-vdarjali, da le bil ta zakon z ozirom na atentat na dr. Rašina ter na izdajstvo nemškega poslanca dr Baerana potreben. Velik hrup so dvignili komunisti, ki so klicali: »Demokracije ni! Demokracija je umrla 1 Reakcijonarci! Najvišja kazen, ki jo predvideva zakon, je dosmrtna Ječa.
rumunija.
= Obisk Ismet Paše v BukareštL Predvčerajšnjim se je mudil Ismet Paša v Bukarešti. Zunaji minister Duca mu je svetoval, da naj Turčija v bodoče raje hodi po mirnih potih. Opozoril ga je na strašne posledice zopetnega pokopa. Ismet Paša je odgovoril, da ni med Turčijo in Rumunijo nobenega povoda za kak konflikt. Zvečer je priredil rumunski zunan'i minister banket, katerega so se udeležili člani turške delegacije in drugi diplomatL
FRANCIJA.
= Konec spora med Poi^careiem In odborom za zunanie zadeve. Kakor poročajo iz Pariza, je prišlo do zaenlcratncga izmfr-jenja med Poincarejem in parlamentarnim odborom za zunanje zadeve. Predsednik odbora Leygues, ki se je poprej/s Poinca-rejem dogovoril, je prečital pismo, v katerem sporoča Poincare odboru svoje .mišljenje. Vsebina pisma je izšla v obliki komunikeja, ki se glasi: Gospod Poincare, ki se stalno trudi spraviti v skiad želje odbora in dolžnosti vlade, predlaga v svojem pismu, da bo odboru poročal v najkrajšem času o oriientskem vprašanju, memeiskih dogodkih ter o celem kompleksu Nemčije se tikajočih vprašamih. Poroča! bo osebno. Odbor naj stavi na to vprašanja, o katerih misli, da so za izpolnitev ekspozeja potrebna. Na vprašanja bo odgovoril ustmeno V prihodnji seji ali pa pismeno. Odbor ie predlog min. predsednika soglasno spreiel. Poincare bo predvidoma poroča! odbora v pondeljek, dne 19. februarja. »Temps« doznava k temu, da je nameraval Tardieu predložiti Poincareju vprašalno polo s 93 vprašanji
NEMČIJA.
= Oster protest nemške vlado proti prepovedi, ki se nanaša na potovanje nemških ministrov v zasedeno ozemlje. Nemški odpravnik poslov v Parizu ie bil pooblaščen izročiti francoski vladi sledečo noto:	»Nemško poslaništvo si dovoljuje po
nalogu odgovoriti zunanjemu ministrstvu na verbalno noto z dne 10. t. m. glede potovanja nemških mimVrov v Poruhrje, da nemška vlada odklanja predpise o postopanju nemških ministrov s strani tujih vlad.« Enako naročilo je dobil tudi odpravnik poslov v Bruslju.
MADŽARSKA.
= Neresnična vest? Madžarski korespondenčni urad je dobil s pristojne strani pooblastilo izjaviti, da je beograjska vest pariškega »Matina«, po kateri so na Madžarskem v teku priprave za proglasitev državnega upravnika Horthyja za madžarskega kralja, od začetka do konca popolnoma izmišljena.
Če je med vojno nemško ali avstrijsko uradno vojno poročilo povedalo, da so lastne čete zasedle bolj zadaj novo črto, ki se da mnogo ugodneje braniti in pri tem zadale sovražniku občutne izgube, smo z veseljem konstatirali — seveda sami med seboj - da je bil spet poraz. In polagoma smo sc navadili na čitanje med vrsticami. Poleg teh pristriženih poročil, skozi katera je vendarle tu in tam proniknila resnica, so nam pa servirali poloficijelna poročila ažanse Wolff, ki so bila v premnogih slučajih prosto izmišljena. Ta telegrafska ažansa je podpirala od nekdaj nemško propagando v državi sami, pa tudi v inozemstvu z razširjanjem izmišljenih vesti. To je bila »Stimmungsmache«, ki jo je ne samo trpela, ampak naravnost podpirala nemška vlada.
Samo en primer. Koncem julija lOM je Wolff razširil po vsem nemškem in tujem časopisju vesti, da so Francozi bombardirali z zračnim brodovjem Nürnberg in par drugih neutrjenih mest v sredini Nemčije in da so francoski zdravniki zastrupili vodnjake v Metzu, ki je takrat še spadal k Nemčiji in nekaterih drugih nemških obmejnih krajih. Ta izmišljena vest je bila »Stimmungsmache« za vojsko. Nemški narod se je silno razburil nad barbarskim počenjanjem Francozov, ki tako eklatantno krše mednarodno pravo. Po celem časopisju se je dvignil velikanski in viharni protest. Tako preparirana ljudska masa je par dni nato z zadovoljstvom sprejela vest, da je Viljem napovedal Franciji vojno. V vrtincu dogodkov ni nihče več spraševal, zakaj se je napovedala vojna-
To je eden onih tipičnih slučajev. Po vojni so pa nemški socijalistični listi prinašali demantije teh laži in razkrinkali, kako zavratno je bil nemški narod napačno poučen. O tem je nekdo napisal celo knjigo z naslovom: »Kako so nam lagali in kako so nas va rali«.
Danes, ko bije Francija proti Nemčiji težak boj za svoje pravice, ko je bila prisiljena zasesti Ruhrsko ozemlje, se je znova začela nemška propaganda s pomočjo izmišljenih vesti.
Kar javlja Wolffov urad — bodisi iz Düsseldorfa, Berlina, Pariza ali odkoder koli — je treba sprejeti z najskrajnejšo rezervo. Berlinska vlada poplavlja Ruhrsleo ozemlje in splošno nem-
Tekoži
JDS a!i DS ali »Napredna kmečko-obrtna
zveza«.
»Jutro« 13. t. m. pripoveduje v uvodniku, kako bomo Slovenci v tej volilni borbi humoristično razkosani, kajti štejemo že 10 strank in se še katera lahko rodi. Na to pa pravi zares humoristično, kakor se spodobi za pustni torek: »V tem stanju, ki po celi državi razkraja moči naroda, ie edina utešiiiva točka velika demokratska stranka, ki je po krizah lanskega poletja zopet dobila notranjo harmonijo in gre v volilni boj povsem enotna.«
»Po krizah lanskega poletja« — dobro rečeno, samo da so nade »Jutra« golo slepilo samega sebe in farbanje drugih, ki imajo oči, pa ne vidijo, in ušesa, ki ne slišijo. Ce misli »Jutro«, da je Pribičevič slekel svojo kožo in oblekel novo, Impljeno na zagrebškem kongresu, potem zaman vsak up, kajti navada je železna srajca, pri Pribičeviču že celo. Poznamo tega tiča öd reške revolucije dalje in vemo, kaj je prerokoval o njem pokojni Franjo Šupilo. Ni pričakovati poboljšanja! — A da bi taki možje, kakor Davidović, Veljković, Ribar, Božo Markovič itd. pozabili, kaj jih je gnalo v Zagreb na kongres, je tudi absurdno misliti. — Tudi je še dobro znano, kako je Pribičevič intrigira! proti demokratskim
ško časopisje z lažmi in potvorjenimi vestmi. Nemci kažejo, da so v tem oziru isti mojstri, kot so bili med vojno.
Zakaj je pa nemški vladi treba take propagande? Gotovo edino radi tega, ker je mišljenje mase naroda negotovo in iz strahu pred bodočnostjo.
Taktika nemške propagande obstoji danes predvsem v tem, da podtika Francozom odgovornost za one čine, ki so jih izvršili Nemci sarm.
Odkar so Nemci začeli na nekaterih krajih sabotirati železniške, telegrafske in telefonske naprave, dolži nemško časopisje Francoze.
Wolffov urad pravi — in nemško časopisje od 29. januarja ponavlja — da so Francozi pretrgali veliki telefonski kabel, ki veže Köln in Berlin. V resni-nici so ga pa pretrgali Nemci sami!
Nadalje trdi nemško časopisje, da se francoski železničarji ne brigajo za signale in je tako ves promet v nevarnostL Zato je bila nemška železniška direkcija prisiljena ustaviti promet na progi Koblenz—Bonn. V resnici so pa nemški železničarji pokvarili vse stroje v de-potu v Koblenzu, tik za odhodom ameriških čet in predno so Francozi zasedli kolodvor!
Iz istega vira se je lansirala vest, da so francoski zdravniki nasiloma zasedli tri četrtine tamošnje bolnišnice in vrgli na cesto bolnike z nalezljivimi boleznimi. V resnici imajo Francozi v essen-ški bolnišnici 90 postelj od 1009 in še teh niso rekvirirali, ampak jim jih je prostovoljno odstopilo ravnaielistvo. Radi tega ni moral iti noben bolnik na cesto in Francozi so se zadovoljili z malim in umestnim prostorom.
Cela zgodba o essenški bolnici je izmišljotina brez vsake podlage.
Da pa vsa taka propaganda tudi prt Nemcih nima vedno upliva, kaže n. pr-dejstvo, da so se sestali v Esser.u trgovci in hotelirji, da sklenejo po mona-kovskem in berlinskem načinu bojkot Francozov in Belgijcev, a se niso sporazumeli med seboj in do tega sklepa ni prišlo.
Med vojno je imela nemška časopisna propaganda pri nas lahko delo, ker nismo dobivali od drugod vesti, danes, ko nam stojijo na razpolago vsi svetovni listi in iz primerjanja razvidimo, kaj je resnica in kaj izmišljotina, lahko za njo uporabimo naš lepi pregovor: Laž ima kratke noge.
kandidaturam Davidovičeve skupine. Take reči se ne pozabijo, še manj odpustijo.
»Utešljiva točka« pri naših demokratiß je tudi ta, da že davno niso več JDS (J u -goslovenska demokratska stranka), marveč le še DS, a vendar še danes sramežljivo pišejo JDS. Jugoslovenstvo so že črtali iz svojega programa, a zdaj, ko jim zopet kaže, loviti kaline na te limanice, so zopet Ju g o sloveni — radikalci pa, ko so ti brcnili demokrate iz vlade, so nakrat »Velesrbska radikalna stranka«. Ako bi se bilo Pribičeviču posrečilo, da bi se še dalje grel na radikalnem solncu, pa bi »Jutro« ne pisalo takih neslanosti
Ali ako kaže, ta stranka zataji tudi ostali črki DS in kar tiči za njima. V dopisu Iz Maribora smo čitali, da na Štajerskem razvija volilno agitacijo tudi pod Imenom »Napredna kmečko-obrtna stranka«. Kako slab Hm je to, se pokaže 18. marca. Ne bo nanj dovoli kalinov, da bi dr. Kukovec zlezel v skupščino. Stranka, ki se celo svojega imena sramuje, dokazuje sama, da že podgane zapuščajo potapljajočo se ladijol
OBRTNIKI
pristopajte k Narodni radikalni strank^ ki je edina državotvorna stranka!
Iz prosvetnega življenja.
Ljubljanska drama.
Sinoči so uprizorili po daljšem odmoru, Antona Medveda petdejanjsko jambsko trat gedijo »Za pravdo in srce«, ki je izhajala L 1895 v »Dom in Svetu«, Pozneje je avtor igro nanovo predela) in jo tehnično popravljeno ter pesniško izpolnjeno izdal 1. 1907. V prvotni obliki v dva dela razcepljeno. I. dejanje je združil v eno samo in odpravil dokaj dramske nelogike v igri Obdržal pa je vnanjo, že dolgo premagano tehniko, ki ne odgovarja več zdanjim umetniškim zahtevam nove drame in ne zadostuje — če ne gledamo delo zgolj kot zgodovlnsloo ljudsko igro — sodobnemu okusu. Kljub posameznim ostreje izdelanim tipom je ostalo v delu mnogo preveč idealiziranih postav, ostali so mestoma dolgi monologi in nastopajoče osebe se poslužujejo govorice »v stran« — par-lez ä port kot pravijo Francozi. Istotako je danes zastarela dlrektua ah celo lastna karakterizacija oseb (Dizma) in dolgotrajno razpravljanje o predzgodovini oziroma preteklosti živečih ali umrlih, Id spadajo v okvir drame kot so n. pr. dolgi dialogi starega Grajama s hčerjo Katarino.
Snov je vzeta iz časa velikega sloven-sko-hrvatskega kmečkega upora v 16. stoletju, ki Ima že sama po sebi vse pogoje za epsko ali dramsko ustanovitev (Aškerčeva »Stara pravda« itd.) Zgodovinski duh tistega časa je v Igri dobro pogojen, mnogokrat pa se nam zdi tista grajska gospoda preveč »ljudomila« in se pač čuti, da je ljubezensko fabulo vršečo se med mladim graščakom na Raki in lepo kmetsko mladenko Katarino, napisala mehka roka refleksivnega slovenskega lirika. V dejanje je vpletel avtor značilne puntarske pesmi in se v splošnem precej točno ravnal po zgodovinskih virih iz usodepolnega leta 1573. Historična dejstva v igri so za »Kmečko Zvezo« sprva uspešni boji okrog Krškega, prvi po-
raz moške puntarije na istem kraju, dogodki pri Brežicah in ves po kolovodji Iliji Gregoriču zasnovani bojr) načrt punta. Istotako sta zgodovinski osebi brezsrčni uskoški poveljnik Turn in Štefan Gregori-janec, grajščak v Mokricah, ki pade kmetom v rokč. Barbara, grajščakinja na Raki in njen sin Erazem je Medvedova fabula. V kmečkem puntu Iz 1. 1514 poročajo viri, da so uporni kmetje 17. maja tistega leta napadli grad Mehovo pri Novem Mestu, ki sta ga imela takrat v zakupu brata Mindor-fer. Oba grajska gospoda in še 16 drugih plemičev je poginilo pod bati in kosami razjarjenih kmetov. Umorili so tudi dva njuna sinova in vsa trupla pometali čez zid v grajski jarek. Mater grajskih gospodov in njeni dve hčeri pa so prisili zmagovalni pdoložniki, da so se nemudoma preoblekle v kmečko obleko, češ, naj same poizkusijo, kako težko je delo podložnika. Kakor Mehovo — pravi kronika — so padli tudi gradovi: Thurn, Raka. Mokronog, Polhov gradeč in Cušperk. Medved ie historijo po svoje prenesel v igro: uporni kmetje prisilijo Barbaro, da vleče plug.
V ospredju tega historičnega ozadja Medvedove tragedije stoji kmečka krasotica Katarina in gosposki Erazem. Nastane konflikt: sredi zrevolucijoniranega naroda in v kaosu razpaljenih socijalnih strasti, ko se sovraštvo med zatiralcem in zatiranimi požene v besneč boi, tedai, v časih vstajajoče razredne in Individualne samozavesti — nežna lirika, skrivaj gojena (in seveda prepovedana) srčna historija. Take stvari so stare. Medved ni obdelal svojih Junakov povsem šablonsko. Katarina, hči od Turkov oslepljenega starega Graja ra ni deklamator-ska heroina svojega zatiranega stanu in ni slepo udana tradicijam po starišlh določenemu ženinu Andreju. Je kljub vsej navidezni ponižnosti in pretirani omahljivost! — vendar samo ženska. Ko ljubi, ie vase zaprta in povsod računa z nezmotljivo logiko svojega srca. Boli tehnična hiba igre kot pomanjkanje karakterizacije njenega bistva
so tista verzificirana zdihovanja ob strani trmastega očeta in zaljubljenega gralščaka. Realističen tip seveda to ni. Njeni lirični monologi so za kmečko dekle po današnjih pojmih drame nemogoči Prav tako odvratno je tisto patetično in solzavo slovo (v zmislu dram starih nemških klasikov) pri njeni smrti. Erazem deklamira ob mrtvem dekletu; človek bi se zgrudil in zaihtel. To ]e čebula na oči...
Erazem Je v splošnem dobro karakteriziran. On je izjema v svoji okolici. Celo verjetna- Pred izbruhom kmečkih puntov so se ubožni plemiči nmosokrat .ponižali’ do bogatih kmečkih deklet in ie stvar končala s poroko. Erazem nima nikakih takih fz-gledov. V sredi divjega boja stoji sam s svojo ljubeznijo vedno pripravljen tej ljubezni na Hubo odpuščati
Barbara, grajščakinja ie živo nasprotje sina. Nedostopna, oblastna in proti podložnim nepopustljiva. V sren. zadevi svojega sina pa prikazuje priroieno plemstvo. Je plemenita po značaju, prepad med njo in podložniki pa Je za njo nepremostljiv. Ženska, ki jo vidimo na obledeli sliki starega gradu. Napram sinu je nepričakovano mehka. V tem vpogledu je komaj verjetna.
Andrei, zaročenec Katarine je dograjen tip. Fant. Nagel, vročekrven in elementarno zaljubljen. Ne ugiba in ne premišljuje o svojih dejanjih. Ustreli na tekmeca Erazma brez pomisleka in stoji kot orjaška gora za svojo zaročenko. Zanj pomeni vse beseda in želja starega Grajana, očete Katarine. Ne razume prav pomena puntov ta navduševal-nlh besed Oberča ta ne sledi besedam Lo-kvr.nca, svojega očeta. Borba za Izvoljeno dekle je motto njegovega življenja. Ko ni Izhoda ubije svoj ideal. Brez strahu ta ponosno Izroči svoie roke sodbi Svojevoljno ta premišljeno.
Stari Grajan. Trdovratna, konservativna slovenska duša. Ne odneha za las. Tudi njegov značaj je v Medvedovi tragedij zastrt y *mm> m&a»
Slepi Guslar patetično deklamira svoji izneverjeni hčerki svoie prokletstvo.
Dizma j'e običajni valpet Lokav, denarja željan, zahrbten človek, ki venomer ponavlja, da je blag. Med njim in Andrejem se plete neverjetna zgodba, o skritem zakladu, ki je pač samo deus ex machma tragedije. Kot okvir in dosti dobra karakterizacija tedanje dobe nastopa v igri še troje grajščakov (Vaivazor, Gregorijanec in Ložan), kmetje, uskoki in hlapci. Narod. Zadnje dejanje se nepričakovano povleče. Tistih raznešenih koncev pač ne prenese več današnji umetniški okus
Kot ljudska igra v najboljšem pomenu besede pa je (če upoštevamo Medveda kot onega prvih resnih dramatikov slov. zgodovine) pri naši nerazviti dramatični umetnosti na svojem odličnem mestu.
. Uprizoritev ie pokazala vse hibe pa tudi vrline dela- Delo žal nima predvsem v prvih treh dejanjih odersko učinkovite moči, režija pa je deloma odpravila že gori navedene tehnične nedostatke s tem, da Je krepko krajšala predvsem dolge monologe ta včasih malce naivne deklamacije. Igrali so v splošnem prav dobro. Scena kmetskega nočnega sestanka Je hodila po ozkih mejah med smešnostjo in resnobo. Barbara ge. Juvanove je zadovoljila, čeprav Je v njenem značaju preeri neverjetnosti. Idealizirano Kristino ge. Saričeve sem bil vesel. Takih kmetskih deklet, ki bi globoko razpravljale o sebi in o življenju sicer ni, a prav zato ie bila kreacija ge. Šarlčeve v dvojnem oziru dobra: umetniško le to verjetna Kristina in kar ni zmogla karakterizacija v tragediji ie ustvarila simpatično igro. Andrej je bil ves kakršen mora biti: kipeč, strasten kmečki fant, pravi kolerik in pre-nagljenec. O- Gregorin ga ie v polno pogodil. Kralj kot premišljen Lokvanec je prijetno stopi! V ospredje iz neresničnega Ozadja ostalih kmetov, posebno vnanje ugodno vplival je vse premehki Medvedov Erazem-Drenovec. Grajan-starina g. Danila
ske svoje tipe dobro in dokaj verjetno. Gledišče razen praznih lož je posebno prot! koncu z ginjenostjo, ki jo povzročajo take stvari sledilo igri- Kot prava ljudska igra pa se bo to delo ohranilo tudi v bodoče na našem odru. Dolžnost naša je pač naše redko posejane gredice dramske umetnosti gledati raz vidika ljubezni in resnosti. Po reprizi poročamo podrobneje.	—I
— Svetosavska proslava v Parizu. Jugoslovanska kolonija v Parizu je slavila narodni praznik sv. Save v liceju Louis-le-Grand pod pokroviteljstvom g. L. Marina, podpredsednika parlamenta. V komiteju so bili g. Appel rektor pariške univerze, g. Spaiajkovič, naš poslanik, in g. Cesar Caize, bivši predsednik mestnega sveta pariškega.
— Velika nagrada pariškega dnevnika. »Le Journal« (100, rue de Richelieu) ie razpisal natečaj za svoje čitatelje na podlagi podlistka »Doroteja, vrvohodka«, ki ga objavlja Maurice Leblanc, poznani avtor francoskega Serloka Holmesa, Arzena Lupina. Prva nagrada znaša 50.000 frankov v gotovini; manjših nagrad je 780 v vrednosti 150.000 frankov. Naj omenim nekaj dobitkov: avtomobil vreden 40-000 frankov, motocikel 5 HP (11.000 fr.), salon, moto side-car, glasovir, jedilnica, spalnica, drage puške, ure, šivalni stroji, fonografski stroji, horoelektrične ure itd. Feljton je pričel izhaiatl 28. januarja t 1. V Isti številki najdeš več podrobnosti. List stane 82 frankov na leto, 43 na pol leta, 22 za tri mesce* Podjetnost velja! Lani je eden naših rojakov dobil nagrado.
— Češki jezik na švedskih univerzah. Prof. slavistike na vseučilišču v Lundii Signet Agre!! bo predaval v poletenskerf semestru v češkem jeziku. V tem semestru se bo torej na obeh švedskih univerzah predavata o češkem jeziku ta slovstva
ta]ts kfljip za koroško Elitno I
KÄr	ä. .1»« m miwiii ’—i
Dnevne novosti,
— Zdravstveno stanje dr. Nlnčtća. Zu* nanji minister dr. Ninčič je že toliko okreval. da Je mogel včeraj priti v svoj urad.
— Županom in občinskim odborom na deželi. Minister Zupanič dobiva iz vseh krajev Slovenije prošnje in povabila od županov in občinskih odborov da jih obišče in se na licu mesta prepriča o potrebah prebivalstva. Priljudni in demokratski nastop ministra izredno ugaja našim ljudem. Tako se širi duh Šumadijo tudi po naših krajih. Iz kmetlškcga rodu izhaja naš mladi kralj. In tudi njegov! ministri občujejo z ljudstvom po domače. Neki župan piše: »Poslanci stare šolo so vsako leto enkrat nagnali voliice na shod, izpustili naučeni govorček in politično delo je biio opravljeno. Ä Vi, g. minister, se ne strašite nobenega truda in vremena, da obiščete zadnjo gorsko vas in izprašate vsakega vaščana, kake težave ima in potrebe?« Drugi župan piše: »Mi kmetiški župani smo pravzaprav mali kraljevi namestniki in naši odborn’ki mali kraljevi ministri. Vsi Imamo isto naiogo, da varujemo in zastopamo državo. Kako lahko nam pojde to delo za državo od rok, ako bodo veliki in mali ministri vedno tako skupno kakor rodni bratje sedali za isto mizo.« Gospod minister Zupanič se tem potom zahvaljuje županstvom širom slovenske domovine z obljubo, da po možnosti obišče vsa županstva, da se v parlamentu občinske hiše porazgovori z župani in odborniki o potrebah občine in države.
— Zdaj je pa ven! Tako je vzkliknil premožen klerikalen kmet, ki je bil štiri leta v ruskem ujetništvu In doživel vse grozote komunistične vlade, moritev škofov In duhovnikov, ropanje In požiganje cerkva, Javno posiljevanje mladih žena In hčera, nmiranje od gladu, ko so ljudje besni od lakote pekli človeško meso itd. »Zdaj je pa ven!« tako je zagrozil klerikalen kmet, ko Je izvedel, da je ljubljanski škof z duhovščino volil komuniste, »zdaj lahko izprevidi zadnji hribovec, da je vera takim duhovnikom zadnja stvar In da hočejo samo oblast nad ljudmi, da bi vpeljali komunisti tudi v avtonomni Sloveniji svojo krvavo strahovlado. Zdaj je pa ven, gospod škof. zdaj ste Jo pa za vedno zaigrali. Noben krščanski Slovenec ne odda glasu za vaše komunistične podrepnike!« Zdaj je pa ven! Po celi Sloveniji se naj razleže ta ogorčeni krik Poštene, do dna užaljene krščanske duše.
— Izmišljene izjave dr. Kukovca. Pred-sedništvo pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja: Z ozirom na članek, ki ga je dr. Vekoslav Kukovec priobčil pod naslovom »Beseda o naših Nemcih« v mariborskem »Taboru« z dne 11- februarja t. 1. in na notico »Notranji minister vali krivdo na slovenske mešetarje« v »Jutru« z dne 13. februarja t. 1. je g. minister za notranje zadeve Milorad Vujičič z brzojavko pov. br. 305 z dne 13. t. m. pooblastil g. pokrajinskega namestnika Hribarja, da odločno de-mentira te izjave dr. Kukovca. Med ministrom za notranje zadeve Mtioradom Vujičičem in dr. Kukovcem ni bilo niti govora
0	odnošajih med Slovenci in Nemci. Gosp. minister Vujičič obžaluje, da je mogel bivši minister radi strankarskih ciljev objaviti take netočnosti.
— Volitve v Višji šolski svet. Skrutinij volitev zastopnikov v Višji šolski svet, kateremu je načeloval srednješolski nadzornik K. dr. Poljanec, je bil 13. t. m. zaključen. V punini zastopnikov ljudskih in me-SCa«skih šol je bilo oddanih 3107 gla-Praznih glasovnic je bilo 72. V Višji ir-r, ,Svet so izvoljeni: Ivan Tomažič s
1	a ^ 0s°vi, Luka Jelenc s 1597 glasovi In Anton Qnus s 1535; kot namestniki so izvoljeni. Marija Godčeva 1569 glasov. Uka Waschtetova 1604 glasov In Janja Miklav-i w,e,va , E,l0sov- Vsi omenjeni so člani UJU, sekcija Ljubljana. Učiteljstvo meščan-skih šol je oddalo za Dragotina Humka 120 glasov Od klerikalnih kandidatov sta do-bjla Julij Slap sak 453 in Junj Pečjak 449 Klasov. Kot zastopnika s rednješolskih Profesorjev sta izvoljena pran Jeran, Profesor na realki, z 98 glasovi in dr. Lju-devik Pivko, profesor na učiteljišču v Mariboru s 85 glasovi. Njihova namestnika *ta Anton Lovše, profesor v Ljubljani in “ran Mravljak, profesor v Lelju. Dobila sta Vsak po 97 glasov. Skupno je bilo oddanih 3°7 glasov. Od teh jih pet ni glasovalo, v Manjšini so ostali dr Jakob Žmavc, Anton “jeznik in dr. Adolf Pečovnik, ki je dobil 37 naprednih glasov, medtem, ko ie bilo od-aanih za Žmavca 75 klerikalnih glasov.
„	— Volilni materijal. Minister saobra-
ća je odredil, da se mora smatrati volilni Materija! kot brzovozno blago. Vožnjo se Kreditira v breme ministrstva za notranje zadeve.
— Pogreb p. Marloflla Holečka. Včeraj Ph 3. Uri popoldne se je vršil pogreb pre-Mmulega provincijala p. Mariofila Holečka. »vrsto je v frančiškanski cerkvi blagoslovil "JM knezoškof A. B. Jeglič. Pogreba so se udeležili tudi zastopniki oblasti, med njimi Pokr. namestnik g. Ivan Hribar. Železničarje organizacije so podarile poseben venec trobojnico. Pokojnik je bil, kakor uradniun, vstopom v samostan železniški
L- rP|i i® priljubljen duhovnik.
najodtočnei«; LlC-ar ie P°leE Antona Trosta .	na« nilonlo* M
k/»«
likuje njegova'igrakritikov’,se od'
ritmu, veliki sigurnog Najtežja mesta obvlada z ioi,2r Pa hvali tudi kritika njegov.0. ^138"0 «kalnost, ki je vedno le TdUžb?n™ J”?, resnične umetnosti. Koncert se vršf v deljek dne 19. t m. ob pol 9. m/8* ^ rrcn-Moničnl dvorani in so sedeži v predprodaji v Matični knjigarni.	prodaji
„ — Od danes naprej so v predprodali v Matični knjigarni vstopnice za koncert n?, lanista Cirila Ličarja iz Zagreba, ki se vrši v Ljubljani v pondeljek dne 19. februarja v dvorani Filharmonične družbe ob pol 9 uri zvečer. Sedeži so po 15, 12, 10, 8 in 6 P ni sto]ižča po 3 Din, dijaške vstopnice v 2 Din- Naše glasboljubivo ob-umÄo ™,Zi}rlaMo na ta koncert našega urt zve^er ^ ^Ćek točno ob pol 9.
odf,pr ^“«vanie, Aslsteilt kinsrgičnega
oddelka javne bolnišnice g. dr. Minaf je ^ oTf\^iX^ariia °rtopedične bolnlš-
j-tzHÄ ?ÄTÄ;iai.
fc poročalg se je Prljaviff k pSmozgoT-
erfÄss “s
pÄÄÄÄÄÖ
kaj ukradel. — Neki 30—40 let star moški je vlomil v trgovino Miroslava Urbasa in odnesel nekaj jestvin in vina.
— Nov radikalni list. Danes prične izhajati v Zagrebu »Radikalni Giasnik«. Izhajal bo dvakrat na teden.
— Mariborske vesti. Dne 25. t. m. ima Mariborsko muzejsko društvo svoj občni zbor. — Društvo učiteljic osnovnih in meščanskih šol, učiteljic ženskih ročnih del in otroških vrtnaric ima dne 15. t m. ob 2. uri popoldne v meščanski šoli v Cankarjevi ulici zborovanje. — Narodno železničar, glasbeno društvo »D r a -v a« ima dne 23- t. m. svoj redni občni zbor v društvenih prostorih v Narodnem domu.
—	Pregnani radičevski zborovalci v Mariboru. V torek zvečer so Radičevi pristaši, ki se že nekaj dni mudijo v Mariboru, priredili zopet sestanek v Oro-vičevi gostilni v Vetrinjski ulici. Na sestanek so prišle tudi akcijske čete »Orjune«, ki so zborujoče razgnale.
— Iz Celja. Daleč naokoli je znano naše mestece po svojem milem podnebju. Zadnje čase pa je tu vreme pusto in težko, celo megla se pogosto pojavi. V pondeljek je začelo snežiti in nova zima se nam obeta.
—	Živila se neprenehoma draže, meso se je zopet podražilo. Domače slanine skoro popolnoma primanjkuje.
— Aretiran tat. V Celju so aretirali Karla Lancerja iz Olimja pri Podčetrtku, ki je izvršil razne tatvine.
— Nove podružnice Jugoslovanske Matice. V Boh. Bistrici in Trbovljah se v kratkem ustanove podružnice J. M. Podružnica se pripravlja tudi v Slov. Bistrici, ki šteje že sedaj 70 članov, ki so vpisani pri mariborski podružnici. Istotako je v Trbovljah že med samim učiteljstvom okrog 50 članov.
— Grozen zločin. Na svojem potu proti domu je zapazil neki delavec, da se iz neke hiše v Koprivnici vali gost dim. Obvestil je orožnike, ki so takoj poslali na lice mesta ognjegasce. Ko so prišli v sobo, se jim je nudil grozen prizor- Na postelji je ležala OOletna vdova s svojim Ižletnim sinom. Oba sta bila grozno razmesarjena in z debelo vrvjo zvezana k postelji. Morilec je po svojem zločinu pokril žrtvi s perjem, katero je nato prižgal.
— Vlak je povozil v soboto zvečer med Zagorjem in Trbovljami mizarja Tauferja. Našli so ga šele v pondeljek vsega razmesarjenega na progi. Pogreb se je vršil včeraj popoldne.
— Železniška nesreča. Osebni vlak, ki je vozil od Našice proti Kapeli-Batrina je trčil v neki tovorni vlak. Od potnikov je eden težko in več lahko ranjenih.
— Razbojniški napad v Smederevu. Nepoznani oboroženi lopovi so na domu napadli Radivoja Jovanoviča. Razbojniki so posestnika zvezali, mu vzeli ves denar in precej drugih stvari. Napadeni je brat bivšega ministra Miivoja Jovanoviča in zet bivšega finančnega ministra Kumanudlja.
— Češki igralci v Jugoslaviji Začetkom spomladi namerava plzensko gledališče obiskati vsa večja mesta v naši državi. Predstave se bodo vršile po načrtu, ki ga bo izdelala uprava beograjskega gledališča.
— Število Nemcev v naši državi. »Frankfurter Zeitung« prinaša brzojavko iz Beograda, glasom katere je v naši državi 513 tisoč 975 državljanov nemške narodnosti. Od teh Nemcev je 200.000 protestantov.
— Za odpravo smrtne kazni na Češkoslovaškem. Nemški socijalni demokrati bodo v prihodnjih dneh predložili parlamentu spomenico glede odprave smrtne kazni. Spomenico so podpisale vse opozicijonalne stranke.
— Aretiran trgovec z dekleti. Po poročilih iz Klausenburga (Romunska) se je tamošnji policiji posrečilo aretirati nevarnega trgovca z dekleti Hugona Sziiagyja. Aretiranec Je lastnik javne hiše in prekupčevalec deklet na Balkanu. Celo med vojno je po-
f, s, čolnom prepeljati pet deklet iz Madžarske v Srbijo. Srbski vojaki so čoln zapazili in pričeli streljati Dekleta so utonila, sam pa se je rešil na ogrsko stran. Preobratne razmere so mu omogočile, da je zbežal iz svojega skrivališča. Nastanil se je v več mestih Romunije, dokler se ni končno naselil v Kiausenburgu. Večinoma je potoval in lovil žrtve na ta način, da se je dekletom predstavljal kot zdravnik in kakor hitro se je katera vjela na limanice, ji le obljubil zakon. Ko je bilo razmerje že Precej intimno, jo je odvedel s seboj na oglede, od koder pa se ni rešila nobena.
— Državno posestvo Belje. Finančni minister dr. Stojadinovič jc zahteval od glavne kontrole, naj se imenuje posebna Iro-mis’ja, ki naj pregleda račune na državnem posestvu Belje.
Premoženja bivših av-stniskih socijalnih zavarovalnic. Dne 20. t. M* se vrsi na Dunaju seja o izvedbi člena 275. st.-germainske mirovne pogodbe glede razdelitve premoženja bivših avstrijskih zavodov za socijalno zavarovanje-
— Tatvine In vlomi v Zagrebu. V poslednjem času so tatvine in vlomi v trgovine in industrijska podjetja na dnevnem redu. Sicer policija nekoliko vlomilcev izsledi, najdrznejši pa so še vedno svobodni. V zadnjih dneh se je pojavil vlomilec, ki posveča posebno pažnjo hišam, kjer upa dobiti dragocenosti ip gotovino- Do sedaj se mu Je posrečilo okrasti bančnega ravnatelja Eichorna, kateremu je ukradel okoli 130 tisoč Din. Domneva se, da je isti vlomilec ukradel tudi trgovcu Oktaviju Karlič 20 tisoč Din. Policija ga pazno zasleduje.
— Tat, ki se zanima za znanost. Dvornemu svetniku v p. Zmagoslavu Verder-berju je ob priliki njegove preselitve iz Gradca nekdo ukradel precej znanstvenih knjig. Med drugim konverzacijskl leksikon In Valvazorjevo »Die Ehre des Herzogtums Kralns«.
— Predrzni razbojniki. V Subotici je pri belem dnevu napadlo pet oboroženih razbojnikov hišo bogatega trgovca Mihajla x^bMarjä. v hiši se je nahajala samo trgov-da !Lre,na ,n niena Pniateljlca. Zahtevali so, so i2r°či denar. Ker se je ona branila, pa teži^Zbo3nIkI ustTeli,i. njeno prijateljico W ie eneea3^11*-!. Medtem je prišla policija, «jela. 0®tilarÄika	dru«e*a ^
lovi maškeradi v t^r Jlek)‘^rn ša> Sok°-robo (kegljišče). PoštenP^t^-dnl° garde" ša, da ga odda v našem	Dapr0'
— Čevlje kupujte od tvrdke Peter Kozina & Ko.:°“^m£var”
ko, ker so isti priznano najboUs“^^
neiši. Glavna zaloga na drobno h, debeio v Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1
Potni tisti in vizumi.
»Goriška Straža« poroča, da stane enkratni vizum potnega lista na našem konzulatu v Trstu — 45 lir, t j. okroglo 220 D. Vrhu tega še nemajhni troski v Trst. Vse to za eno samo potovanje v našo državo. Ko se hoče tak človek vrniti domov, se mora zopet priglasiti na policiji, da mu dovoli povratek. Veliki troškl in težave za vizum odvračajo potnike od naše države, kar je gotovo izdatna škoda za naše železnice in našo trgovino. — Vrhu tega je vse to naj-izdatnejše sredstvo, da Slovence in Hrvate odrežemo od Jugoslavije. Komu je to v korist? Ali je naloga naših oblasti, da delajo kitajski zid na ozemlju našega naroda ter onemogočajo osebno občevanje, ki mora biti v prilog naši sveti stvari?
Ko se bodo delala z Italijo po sedanji ratifikaciji v parlamentu razne trgovske in druge pogodbe, bilo bi zelo umestno, ako se vizum med obema državama sploh odpravi. Zadošča naj potni list svoje države, kar bodi dovoljna izkaznica in kotrola.
Dalje je treba tudi pri nas izboljšati potne predpise. Dogaja se, da naši državljani še vedno ne dobe že doma vizuma svojega potnega lista za potovanje izven države in obenem za povratek. Vsakokrat se morajo v inostranstvu zglasiti na našem konzulatu, čemu ti stroški, ki so včasih zelo visoko, in pa te sitnosti z izgubo časa! To velja posebno za potovanje v Gradec in na Dunaj. Marsikdo bi se rad še istega večera vrnil domov, a se ne more odpeljati, ker mu ni preostalo časa, da bi si preskrbel vizum.
Kar se Avstrije tiče, s katero so raznovrstne zveze največje in je torej največ potnikov, bi bilo vendar že davno čas skleniti take olajšave, kakoršne imajo češkoslovaška, Poljska, Italija in druge sosednje države. V teh državah dajejo potni vizum brezplačno vsem: častnikom in njih rodbinam, delavcem, služabnikom in služabnicam. Kolika dobrota za te ljudi! Naši ljudje pa morajo plačevati čas, posebno tisti, ki morajo z dežele iti na Dunaj ali v Gradec po vizum. — Na Dunaju igra naše »porošno ode-lenje« najgršo figuro. Povsod je že ponehalo nastavljanje strank v dolgih vrstah in dolgotrajno čakanje, le pred našim konzulatom je vsak dan dolga vrsta in gnječa, pa dolgotrajna procedura! Celo na češkem konzulatu, ki ima še mnogo več posla nego naš, gre vse lepo gladko: greste mimo treh uradnikov, tretjemu plačate in dobite potni list Zakaj ravno pri nas drugače?
Tudi s češkoslovaško so tarifi previsoki. Pritožbe naših ljudi so trpke in ostre. Tisti dobiček, ki ga ima naš fiskus, n! vreden onih nejevoljnih kritik iz ust našega ljudstva! Prosimo torej remedure! NRS je zdaj sama na krmilu, more torej po pameti spremeniti in zboljšati take neljube ostanke naredb demokratskega ministra. Prosimo!
_________ G. N.
novosti Ez Primorsko.
— Tržaški nacljonallst! in ratifikacija Italljansko-jugoslovensklb dogovorov. »Era Nuova« prinaša dnevno povelje direktorija tržaških italijanskih nacijonalistov. Povelje predvsem povdarja. da predstavljajo san-margherltski dogovori samo subsidijamo konvencijo in neizbežno posledico nesrečne (sie!) rapallske pogodbe. Nadalje povdarja žalostno potrebo, da se izvršijo prevzete obveze, katerih se Italija ne more otresti ako noče priti v konfikt s svojimi tradicijo-nalnitni načeli glede izvrševanja mednarodnih pogodb. Vendar pa ne sme, tako nadaljuje povelje, izvršitev rapallske pogodbe in ratifikacija sanmargheritskih dogovorov, pomeniti odpovedi svetim in nepreklicnim aspiracijam Italije na Jadran, za katere se bodo nacijonalisti še nadalje vztrajno bojevali. Končno ponovno izreka svojo ginljivo solidarnost reškim in dalmatinskim bratom. — Nas to povelje nikakor ni iznenadilo. Pribiti moramo samo dejstvo, da smo edini mi tisti kontrahent, ki je vsled teh nesrečnih pogodb utrpel velikansko škodo in doprinesel žrtve, ki bi jih pod drugimi pogoji nikakor ne doprinesel. Ze čas rapallske pogodbe je italijanska diplomacija izbrala tako srečno, da so se vršila pogajanja ravno v času, ko sta bili Francija in Anglija zaposleni s svojimi lastnimi zadevami in sta se trudili, da si pridobe Italijo na svojo stran. Italija Je tedaj žela svoje uspehe. In komu ni znano večno zavlačevanje izvršitve te pogodbe? In sedaj pridejo nacijonalisti, ki v Rimu sedijo v bratsken. 00'emu s fašisti in točijo solze nad bridko izgubo, ki jim je ugrabila stotino Italijanov, ki so nekoč prišli iskat kruha k našim prednikom — na slovanska tla. Kaj naj rečemo mi? Kako bi moralo izgledati šele naše povelje, ki je ne bi narekoval ošabni Imperijalizem, ampak bratska ljubezen in pravica?!
— Slovenski In nemški jezik na sodnijah. Poslanec Stanger je skupno s tirolskim poslancem Finzlom posredoval pri justičnem ministru v Rimu radi posluževanja slovenskega oziroma nemškega jezika na sodnijah. Minister je obljubil, da se bo zavzel za zadevo.
— Izrivanje slovenskega jezika iz uradov. Okrajna bolniška blagajna v Gorici, katero vodi vladni komisar, je odredila, da se sme govoriti v uradih samo italijanski. Istotako se bodo sprejemali samo italijanski dopisi. V svojem sovraštvu gre vladni komisar celo tako daleč, da ne sme biti pri dopisih niti glava slovenska!
Drobtine.
•	Cvetlice in aspirin. Da bi ostale cvetlice v posodi dlje časa sveže, priporoča Baustein (v »Sinn und Invention«) rabo aspirina. Treba je tableto aspirina razpustiti v postali vodi v Posodi. Tudi cvetlica v gumbnici se ohrani dlje časa, če se njeno stebelce ovije z vato, namočeno z vodo, kjer se je raztopil aspirin.
•	Zanimiva statistika. Statistika pravi, da je l 1922. v Češkoslovaški trčilo skupaj 147 vlakov, a 1570 vlakov je skočilo s tira. Ubitih je bilo 95 železniških uslužbencev, 1 poštni uradnik, 40 potnikov ter 221 oseb poleg železniške službe. Ranjenih je bilo vsega vkup 1169 oseb. To se pravi da zahteva češka železnica vsak dan eno človeško življenje ter tri ranjence, da vsakih 50 dni trčijo skupaj vlaki |n da v teku treh dni skočijo vlaki s tira sedemkrat. Odškodnine so izplačali lansko leto 1,378.154 CK za vselej, rente za poškodovane so pa odštel! 94.247 čK, Ako računamo Izplačano odškodnino na 361 ubitih, ne pride na osebo niti 4000 čK,
•	Dunaj pije. Glasom dunajskega policijskega poročila je bilo v drugi polivki prejšnjega leta aretiranih 12.405 oseb. Med
V interesu vsakega posameznika je, da tQmTv:~S:r, * 'ir....
Gospodarstvo.
Pomanjkanje denarja.
Vse naše dnevno in gospodarsko časopisje poroča in toži o velikem zlu, vsled katerega trpi ravno sedaj naše gospodarstvo. V mislih imamo občutno pomanjkanje denarja, ki je opaziti v vseh gospodarskih panogah, v industriji, trgovini obrtu Itd. itd.
Ni to prvič, da trpi naše gospodarstvo vsled pomanjkanja denarja. Že večkrat je bilo čuti slične pritožbe in pa različne nasvete, kako naj bi se to pomanjkanje odpravilo ali vsaj omililo. Kajti posledice so tako občutne, da jih mora občutiti vsakdo, pa naj ima še tako malo opraviti s splošnim gospodarstvom. Ravno v pretečenih dnevih pa je bilo to pomanjkanje tem nez-nosnejše, ker je stal dinar na Inozemskih tržiščih precej nizko. Morda bo sedaj, ko se je dinar zopet začel nekoliko vzpenjat!, ta pritisk postal znosljivejšl
Danes, ko operira že vsako srednje-ve-liko podjetje z naravnost vrtoglavimi zneski, je pomanjkanje denarja še mnogo občutljivejše. Zato se vse vprek zahteva najrazličnejših načinov odpomoči. Priznavamo, da je mnogo teh nasvetov upravičenih, gotovo pa je, da jih tudi ni ravno malo, ki zahtevajo preveč. Tu je treba trezne in silno prevdarne vodilne roke, ki misli in dela samostojno, da ne zabredemo v še večji kaos.
Ne bomo naštevali vseh vzrokov, ki povzročajo sedanjo krizo na našem denarnem trgu, saj se je že dovelj razpravljalo o njih. Omeniti hočem le dva, ki igrata morda najvažnejšo vlogo v sedanjem položaju in kjer je v prvi vrsti potrebna energična odpomoč.
Prvo je tezavriranje denarja. Naša država je pred vsem poljedelska država, kjer pridelajo poljedelci velike količine živil. Vse, kar pridela kmetovalec preko svoje lastne potrošnje, proda. In to znese v celoti ogromne vsote denarja ,ki se steka v žepe kmetovalcev. Ta pa gospodari pri nas z denarjem ravno tako primitivno, kakor gospodari s svojimi pridelki. Dokler mu ni potreba, Ima žito, živino etc, shranjeno v svojih žitnicah In hlevih. Ko pa potrebuje denar, oziroma, kadar je preračunal, koliko svojega pridelka ne bo potreboval in bi se mu lahko pokvaril, dotične količine proda. Izkupiček pa shrani v težki skrinji aii v kaki stari nogavici in tam leže neverjetne vsote denarja, ki je na ta način za dolgo — ako ne kar za vedno — odtegnjen prometu in cirkulaciji. Mesto da bi plodonosno naložil denar v denarnem zavodu, ga pusti brez vse koristi ležati doma v skrinji, kjer mu plesni in sčasoma res splesni. Tako je pretežno ravnal poljedelec v Avstriji in tako ravna še danes.
Ako pomislimo, da je pri nas v cirkulaciji za nekaj nad pet milijard dinarjev bankovcev in če prav upoštevamo, da more pri naših razmerah narasti tezavrirana vsota na domalega pol milijarde dinarjev, potem ni težko uvideti, da je ravno to tezavriranje velik, morda največjf vzrok pomanjkanja denarja. Kajti od vseh petih milijard, ki so v prometu, služi samo 1.5 milijarde dinarjev trgovini in industriji, do-čim služi ostalih 3.5 milijard direktnim in indirektnim potrebam države. Torej ni čudno, ako nastane pri takem ravnanju pomanjkanje denarja, zlasti pri sedanjem načinu plačevanja pri nas, kjer se plačuje vse le v gotovini, z denarjem. Ako bi biio pri nas kreditno gospodarstvo v pravem pomenu besede bolj razvito, oziroma ako bi se vsaj mogli v večji meri uporabljati denarni nadomestki, bi tako pomanjkanje ne moglo tako pritiskajoče vplivati na gospodarstvo.
Vendar ,da ostanemo pri sedanjem načinu plačevanja. Kakor omenjeno, je tezavriranje denarja važen vzrok sedanje krize na denarnem trgu. Kako bi se to tezavriranje odpravilo?
S prisilnimi odredbami ne bi dosegli prav ničesar. Ne preostane drugega, kakor pri vsaki priliki narod poučevati in ga prepričevati, da trpi dotičnik sam, ki ima denar shranjen doma mesto v hranilnici, veliko škodo, ne glede na nevarnost in nezanesljivost take ohranitve. Poleg, tega pa je po našem mnenju dolžnost denarnih zavodov ,da zvišajo obrestno mero in da s tem, oziroma s premijami in sličnim, sami napotijo imejitelje tezavriranih vsot, da jih zopet izroče prometu. Pri višini obrestne mere, ki jo zaračunavajo denarni zavodi svojim dolžnikom, bi bilo prav umestno, da nekoliko zvišajo obrestno mero pri hranilnih vlogah in s tem privabijo mnogo tezav-riranega. denarja. In to bi prav gotovo nemalo pripomoglo olajšanju pomanjkanja denarja.
Pa še en vzrok je, ki prav mnogo prispeva k sedanji mizeriji na denarnem trgu: iznašanje gotovine v Inozemstvo. ~ Vsak potnik lahko nese preko meje tisoč dinarjev in to ‘tudi vsakdo stori. Koliko naših tisočakov se na ta način odtegne domačemu prometu, ni treba pripovedovati. Gotovo je, da več kot preveč. Raznih špekulacij pa tu niti ne omenjamo.
Pri tem slednjem odpomoč ne bi bila težka. Za iznos dovoljena vsota dinarjev naj se kratkomalo zniža. Na ta način bi se vsaj onemogočilo iznašanje tisočakov, ki jih, kakor znano, v Inozemstvu bolje plačajo, kakor pa drobnejši denar. Glede prvega vzroka pa ne preostane druzega, kakor pouk. Pristojno ministrstvo naj bi skušalo vplivati na vsa šolska vodstva, korporacije itd., ki bi pri zadostnem umevanju stvari našega poljedelca kmalu prepričala o koristi hranilnic, in sploh denarnih zavodov. Prepričani smo, da bi se pri sporazumnem sodelovanju vseh zainteresiranih faktorjev omenjena zla dala onemogočiti in s tem bi postalo pomanjkanje denarja mnogo manjše.	nu—
INDUSTRIJA.
X Impregniranje železniških pragov. Po odredbi prometnega ministrstva se bo v gozdnem delu Bosne zgradil poseben zavod za Impregniranje železniških pragov. Materijal za Impregniranje je nabavljen iz Nemčije na račun reparacij.
X Pocenitev šlezkega premega. Vsled padca nemške marke so gomje-šlezkl rudniki znižali premogovne cene. Znižanje znaša preko 70 avstrijskih kron pri kilogramu. Cene koksa še niso nanovo urejene, pričakujejo pa, da se v kratkem poceni tudi koks.
trgovina.
X Naraščanje izvoza Iz Slovenije. —
Vsled nizkega tečaja dinarja je postal Izvoz iz Slovenije v zadnjem času izredno žjvahen. V prvi vrsti se izvaža les v Ita-
Jtifc kMSpr se ia fcvo^io preko Jeaesto i
samo v tem mesecu že preko 400 vagonov lesa. Italijanski lesni agenti so Slovenilo kar poplavili in je povpraševanje po lesu še vedno silno živahno. Lesne cene so ustaljene. Poleg tega se izvaža mnogo zaklanih svinj in suhega mesa, predvsem v Francijo, kamor se izvaža tudi v obilni meri živa perutnina. Nadalje se je v zadnjem času izvozilo tudi nekaj katrana. Jabolk in prediva v Češkoslovaško.
X Prost izvoz cementa iz naše držav« Je dovolilo finančno ministrstvo. Vse devize, dobljene pri prodaji cementa, se morajo prodati na beograjski ali zagrebški borzi. Narodna banka ima pravico, da odkupi del teh deviz.
X Praški vzorčni velesemenj. Od 11. do 18. marca t. I pristopa glavno mesto češkoslovaške republike Praga k prireditvi VI. mednarodnega vzorčnega velesemnja. Vsestranski uspeh, katerega so tudi do sedaj, posebno v tujini imeli vsi Praški semnji, upravičuje upanje, da tudi ta velesemenj ne zaostane za prejšnjim, čeprav da-dašnja gospodarska situacija zelo ovira vse transakcije. Ravnateljstvo velesemnja, kakor tudi vlada čsl republike nudi posetni-kom številne ugodnosti: 75 odstotkov pri vidirajiju potnih listov, 33 odstotkov popusta na železnici, stanovanja, sprevodnike in našim trgovcem in industrijalcem Je dana prilika, da pri najmanjših izdatkih obiščejo Prago, pregledajo razvoj največje industrije v srednji Evropi in pridobe nove ugodne trgovske zveze. — Informacije fn legitimacije, ki opravičujejo k uporabi gori navedenih ugodnosti, daje tukajšnji Češkoslovaški konzulat in zastopnik praškega velesemnja ALOMA COMPANY, družba z o. z., LJUBLJANA.
X Izvoz ruskega žita v Nemčijo. Ruska vlada je sklenila z nemško dogovor, po katerem se izvozi Iz Moskve v Hamburg za tri milijone goldinarjev (švedskih).
VINARSTVO.
X Kletarski tečaj. Na kmetijski šoli na Grmu se je sredi pretečenega meseca vršil trodnevni kletarski tečaj, katerega se Je udeležilo 26 obiskovalcev, največ Iz krogov vinogradnikov, gostilničarjev In vlno-tržcev. Udeležencem se je teoretično in praktično razložilo umno kletarstvo, ki je velikega pomena za naše vinogradništvo in za zaželjen in potreben izvoz naših vin. Želeti bi bilo, da take tečaje v obilnem številu posečajo zlasti naši vinogradniki Podobni tečaji se vršijo še ta mesec in sicer tečaj za sadjarstvo od 15. do 18. t. m. la tečaj za pridelovanje In umno vporabo krme. Naj bi se tudi teh tečajev polnoštevilno udeležili ukaželjnl kmetovalci.
PROMET.
X Izvoz naše koruze v Albanijo. Naša vlada je, upoštevajoč potrebe Albanije, dovolila prost izvoz koruze iz naše države v Albanijo.
X Tarifni odbor je obrazovalo prometno ministrstvo v Beogradu. Ta tarifni odbor bo zbiral materijal In dajal strokovno mnenje pri postavljanju železniških tart-fov za celo državo.
X Pošiljke Iz naše države v Španijo.
Vsaka pošiljka, ki gre Jz naše države v Španijo, mora Imeti opazko o izvora pošiljke. Ta opazka mora biti potrjena od španskega konzulata v naši državi. Za one pošiljke, ki ne bodo imele opazke, se ne bodo upotrebljevale olajšave, k! so pred» videne za pooblaščene države.
CARINE.
X Izpremembe v madžarskih uvoznih in Izvoznih določilih. Madžarska vlada je ukinila prost uvoz v Madžarsko za celo vrsto tekstilnega blaga, papirja in Izdelkov ter usnjenih izdelkov. Ti predmeti se smejo odslej uvoziti le s posebnim dovoljenjem madžarske vlade. Na drugi strani pa je dovolila prost izvoz in uvoz nekaterih produktov.
Borzna poročila.
Zagreb, 14 febr. (Priv.) New York
101.50—	102.50, Pariz 6.20—6.30, Curih 1925 do 19.30, London 479—481, Dunaj 14.40— 14.55, Praga 3.05-3.06, Italija 4.90—4.96, Berlin 37—39.50. — Valute: Dolarji 98 do
99.50,
Zagreb, 14. febr. Devize. Dunaj 0.144 do 0.1455, Berlin 0.37—0.395, Bruselj 560 do 570, Budimpešta 3.90—3.95, Italija 490 do 496, London 479 do 481, New York
101.50-	102.50, Pariz 620—630, Praga 305 do 306. Švica 1925—1930, Varšava 0.29— 0.31. Valute: dolarji 98—99.50, avstrijske krone 0.1435—0.144 francoski franki 620— 630, švicarski franki 1850—0, lire 485— 488.75.
Beograd, 14. febr. Devize. Bukarešta 48.25—49, Berlin 0.37—0.38, Dunaj 0.1425 do 0.145, Budimpešta 3.85—4 Solun 120—
130,	Sofija 58—62, Pariz 615—630, Praga 302—305, Ženeva 1910-1920, London 470 do 474, New York 93—103, Milan 489—495. Valute. Dolarji 0—102, francoski franki 610—625.
Curih, 14. febr. Otvoritev: Berlin 2.03, Holandija 210.50, New York 532.50, London 24.94, Pariz 32.55, Milan 25.55, Praga 15.75, Budimpešta 20.25, Zagreb 5.20, Bukarešta 2.57, Varšava 1.35, Dunaj 7475, avstr, krone 75, Sofija 3.05.
Curih, 14. febr. Zaključek: Berlin 228, Holandija 210.60, New York 532.50, London 24.95, Pariz 32.20, Milan 25.50, Praga 15.80, Budimpešta 20.25, Zagreb 5.20, Bukarešta 2.60, Varšava 1.25, Dunaj 74.25, avstr, krone 75, Sofija 3.05.
Berlin, 14. febr. Dunaj 32.41, Budimpešta 887, Milan 131.720, Praga 70.323, Pariz 140.647, London 109.226.25, New York 23.451.25, Curih 438.900, Beograd 23.740. Praga, 14. febr. Dunaj 4.775, Berlin
14.50,	Rim 165.50, lire 165.75, Budimpešta
131,	Pariz 210.25, London 160.875, New York 34.30, Curih 646.75, Beograd 34.25.
Dunaj, 14. febr. Devize. Beograd694 do 696, Berlin 3.10—3.20, Budimpešta 26.75 do 26.85, London 333.700—333.900, Milan 3416—3424, New York 71.225—71.375, Pariz 4374—4386, Praga 2109—2115, Sofija 409—
410.50,	Curih 13.360-13.390. Valute: dolarji 71.000—71.300, levi 388—392, nemške marke 3.-25—3.55, funti 331.600—332.600, francoski franki 4215—4245, Hre 3382.50—
3397.50,	dinarji 689-693, leji 331.50-
333.50,	švicarski franki 13.270—13^30, češ-
koslovaške krone 2093—2102, madžarsko krone 22.20-22.40.	___________
Glavni urednik: Ivan Podržai Odgovorni urednik: Miha Gaberšek,
La# ti#kar*«* Jt .UBbUaat
EmM Gaborian:
AkS §3ev. 113.
Roman.
(Nadaljevanje.)
To pot je «darcc zasede!. Prosper je povesil pred pogledom preiskovalnega sodnika.
»Mislil sem,« je jec’jal, »hotel sem —«
»Hoteli ste skriti svojo ljubico.«
»Da, to je res. Vedel sem, da se zaračunajo Sloyeku, ki je kakor jaz obtožen zločina, vse slabosti njegovega življenja kot strašne pregrehe.«
»To se pravi, Vi ste spoznali, da bi podala navzočnost ženske v Vašem stanovanju veliko obtežitev; to stoji. Vi živite z neko žensko —«
»Mlad sem, gospod —«
»Dosti; pravica lahko prezre mimoidoče zmote, takih razmerij proti javni morali, ki dajejo pohujšanje, pa ne more opravičiti Mož, ki se sam tako malo spoštuje, da živi s padlim dekletom, je ne more povzdigniti do sebe, marveč se poniža do nje.«
»Gospod —*
»Mislim, da veste, kdo je ona ženska, kateri sto dovolili, da se je posluževala poštenega imena, katero je nosila Vaša mati?«
»Gospodična Gipsy je bila vzgojiteljica, ko sem jo spoznal; rojena je v Oportu in Je prišla z neko portugalsko rodbino na Francosko.« Preiskovalni sodnik je zmajal z rameni.
»Ona se niti ne piše Gipsy, niti ni Portugalka, sid ni bila kdaj vzgojiteljica.
Prosper je hotel govoriti naprej, Patrigent pa mu je ukazal da naj molči Poiskal je iz aktov do-hčne pole iz velikega fascikla.
»Tu je; poslušajte: Palmira Chocareilie, rojena v Parizu 1840, hči Jakoba Chocareilla, uradnika pri pogrebnem zavodu in Karoline Piedlend. njegove žene.«
Obdolženec se je nestrpno zganil. Ni spoznal, SB&aj Je bilo sodniku v tem trenutku toliko do tega,, da mu dokaže, da policija vse zasledi
»Palmira Chocareilie,« je nadaljeval, »je prišla t dvanajstim letom k nekemu tovarnarju čevljev in je ostala tam do svojega šestnajstega leta. Potem eno celo leto ni o njej podatkov. S sedemnajstim letom je vstopila kot dekla k zakonskima Dombas, trgovcu s špecerijskim blagom v ulici Saint Denis, ter je ostala tam četrt leta. Prvo leto, ko j@ služila, torej 1857, je bila v osem službah. Leta 1858 se je naveličala tega dela ter vstopila kot prodajalka v trgovino prodajalca pahljač v Passagi Choisseul.«
Medtem ko je bral, je opazoval sodnik, kako so učinkovala ta razkritja na Prosperja.
»Koncem 1858,« je nadaljeval, »je vstopila tnlada Chocareilie v službo neke gospe Nunčs ter potovala z njo v Lizbono. Kako dolgo se je mudila na Portugalskem in kaj je tam počenjala, o tem nimam poročil. Zagotovo pa vemo, da je bila leta 1861 zopet v Parizu in da je bila od seinskega sodišča obsojena zaradi telesne poškodbe na tri mesece ječe. Iz Portugalske je prinesla s seboj ime Nina Gipsy.«
»Toda, jaz Vam zatrjujem,« je skušal Prosper ugovarjati
»Vem, kaj hočete reči; stvar je manj romantična, kakor ona, ki jo je Vam povedala, zato pa je resnična. Ko je zapustila ječo, smo izgubili Pal-miro^hocareille ali Nino Gipsy iz oči. Šest me-sec^pozneje pa jo najdemo zopet, ker se je seznanila z nekim potnikom, z imenom Caldas, ki se je zagledal v njeno lepoto ter ji opremil stanovanje v bližini Bastilje. Živela je z njim in se imenovala po njem tako dolgo, da ga je zapustila, da še preseli k Vam. — AU ste kaj slišali o onem Caldasu?«
»Ne, nikdar.«
»Ta ubogi človek jo je ljubil tako, da bi bil skoraj znorel, ko je izvedel za njeno nezvestobo. 'Zdi se, da je bil to človek dejanja, ki je Javno zagrozil, da zapeljivca njegove ljubice ubil. Toda zdi še, kakor vse kaže, da se je med tem sam usmrtil. To vsaj je dokazano, da je kmalu potem, ko ga je Chocareilie zapustila, prodal svoje pohištvo in izginil. Vsi poskusi najti njegovo sled, so ostali brezuspešni«
En trenutek se je preiskovalni sodnik prekinil, kakor da hoče dati Prosperju časa, da premisli, kar Je slišal, potem pa je nadaljeval z rezkim naglasom:
»To je torej ženska, ki ste si jo izbrali za tovarišico, ona ženska, kateri na ljubo ste kradli.«
Tudi topot je bil gospod Patrigent, napeljan od napačnih Famerlotovih poročil, na napačni sledi.
Upal je, da bo izrazil Prosper svojo strast z vzklikom, a Prosperja ta razkritja niso ganila. Od vsega, kar mu je bil sodnik povedal, je obdržal samo ime ubogega potnika, ki naj bi se bil sam Usmrtil,
»Vsaj to priznajte,« je silil gospod Patrigent, *da je ta ženska kriva Vaše usode.«
»Tega ne morem priznati,* je odgovoril Pro-iper, »ker temu ni tako.«
»Toda ona je bila vzrok Vaših največjih izdatkov. Vidite, tu je pobotnica, da ste samo mezeča decembra plačali krojaču Van Klopnu: Dve promenadni obleki 900 frankov, družabno obleko J03 frankov, domino s čipkami 400 frankov.*
»Ta denar sem izdal iz lastnega nagiba in z mirno preudarnostjo.
Preiskovalni sodnik je zmajal z ramo.
»Vi zanikate očitna dejstva. Ali hočete tudi trditi, da ste zaradi te ženske opustili dolgoletno navado zahajati zvečer v hišo svojega principala?«
»Da, jaz trdim, da tega nisem storil zaradi
nje.«
»Zakaj pa ste naenkrat prenehali zahajati v hišo, in zakaj ste prenehali naenkrat truditi se za roko d-kliec. ki bi jo bili dobili za ženo, kakor m! je povedal gospod Fauvel in kakor ste sami pisali svojemu očetu?«
»Za to sem imel vzroke, ki jih ne morem navesti,« je odgovoril Prosper s tresočim se glasom.
Sodnik si je oddahnil, vendar je našel slabotno točko v oklepu obdolženca.
»Ali je bila morda gospodična Madelajna vzrok, da ste izostali?«
Prosper je molčal očividno razburjen.
»Govorite,« je silil Patrigent, »da veste, ta okolnost je velikega pomena v obtožnici«
»Ne morem govoriti, pa naj bo nevarnost za mene še tako velika, če molčim.«
»Spametujte se, sodišče ne pozna obzirnosti«
Gospod Patrigent je umolknil ter čakal na odgovor. Odgovora ni dobil.
»Vi torej nočete govoriti? Dobro, nadaljujmo. Vi pravite, da ste izdali v enem letu S0.0G0 frankov. Obtožba govori doslej o 70.000 frankih, toda ostanimo pri Vaši vsoti Ves Vaš kredit je izrabljen, ni Vam več mogoče nadaljevati dosedanjega življenja. Kaj ste hoteli storiti?«
»Nisem imel nobenih načrtov; misli! sem, da bo šlo kakor dolgo hoče, in potem —«
»In potem — posežem v blagajno, kaj ne?«
»Gospod,* je vzkliknil Prosper, »če bi bil kriv, ne bi stal tu. Vendar ne bi bil tako neumen, da bi se bil vrnil v urad, marveč bi bil pobegnil...«
Patrigent ni mogel utajiti zadovoljnega nasmeha.
»Vendar ste prišli z ugovorom, ki sem ga pričakoval,* je rekel »Ravno s tem, da niste ušli, da ste ostali, da kljubujete viharju, ste dokazali svojo preudarnost Nekaj procesov zadnjega časa je poučilo nezveste blagajnike, da ie beg v inozemstvo slabo sredstvo. Železnica vozi hitro, brzojav je še hitrejši. Belgija je malo oddaljena od tu. V Londonu najdejo francoskega tatu tekom oseminštirideset ur. Niti v Ameriki ne najdejo varnega zavetja. Previdno in premeteno ste ostali tu in ste si rekli: Najbrže se mi bo posrečilo izmotati se iz te afere in v najslabšem slučaju najdem po ječi dveh do treh let vendar zopet premoženje. — Mislim, da so ljudje, ki bi žrtvovali za 35QJOQO frankov tudi pet let svojega življenja.
»Če bi bil tako računal, kakor mislite, bi se ne bü zadovoljil s 350.000 franki, marveč bi bil počakal na drugo priliko in ukradel en milijon.*
*Ej!« je rekel Patrigent, »ni vedno mogoče čakati«
Prosper je premišljeval in na ebrvft se mn je videio, kako se je trudil zbrati svoje misli. Končno je rekel:
»Nekaj nebistvenega sem pozabil v svoji zmedenosti, zdaj se spominjam iu to bo morda služilo v ihojo opravičbo.«
»Povejte.«
»Predno sem zapustil pisarno, sem počakal na slugo, ki je šel v banko po denar. Najbrže se prav spominjam, đa sem zaprl bankovce v njegovi navzočnosti v blagajno. Lahko je mogoče, da je to opazil. Na vsak način sem odšel pred njim iz pisarne:
'»Dobro,« je rekel Patrigent, »zaslišal ga bom. Sedaj se bosie vrnili- v svojo celico, in če me hočete ubogati, premislite si dobro svoj položaj!«
Patrigent je svojega obdolženca zato tako nenadno odslovil, ker ga je novo dejstvo vznemirjalo. Izpoved sluge je bila velikega pomena. Ka! potem, če bi sluga trdil, da je videl, kako je blagajnik zapri bankovce v blagajno in odšel? Ali je bilo nemogoče, da ga je bil Prosper prej podkupil?
Ko je obdolženec odšel, je vprašal sodnik pisarja:
»Povejte mi, ali ni ta sluga, o katerem govori \ obdolženec, oni Ante--i!n, ' ; ni briše! na zaslišanje,
! marveč poslal zdrave'm’ . :	-la, da je bolan?«
»Gotovo, gospod v:
»Kje stanuje?«
»Ni ga več doma,-	>7 kakor mi je povedal Fanü ; .. v :	. rana
nevarna, in ker mora ostati defj c. ■:	postelji,
se je dal prepeljati v bolnišnico DuboL.
»Dobro! Potem ga bom še danes, in sicer takoj zaslišal. Vzemite s seboj, kar potrebujete in pokličite voz.«
Pot iz justične palače v bolnišnico v Duboisu je dolga, kočijaž gospoda Patrigenta, kateremu je bila obljubljena dobra napitnina, pa je pognal svoje kljuse, da je dirjalo kakor najboljši konj.
Ali bo mogel Antonin odgovarjati? se je vpraševal Patrigent. Ravnatelj bolnišnice pa je preiskovalnega sodnika v tem oziru takoj pomiriL
Ubogi Antonin si je bil pri padcu zlomil kole-nico, sicer pa je bil pri polni zavesti.
»Če je tako, bi Vas prosil, da me popeljete k njemu. Zaslišati ga moram,« je rekel sodnik. »Če mogoče, pa naj bi nas nobeden ne poslušal.«
»To je prav lahko, on leži v sobi s štirimi posteljami. P» je sam.«
»Dobro, pojdimo.*
Ko je videl Antonin vstopiti preiskovalnega sodnika, kateremu je sledil suh mlad mož z usnjato ročno torbico. Je v svoji življenski izkušnji takoj spoznal za kaj gre.
»Tako,« Je rekel »gospod prihaja v zadevi Bertomy.«
»Tako je.«
Patrigent je obstal ob bolnikovi postelji pisar Signault pa je sedel k majhni mizici
Ko je bil sluga odgovoril na vsa navadna vprašanja in povedal, da ja Antonin Poche, 40 let star, neoženjen, rojen v Cadaujocu v Girondi, je vprašal sodnik:
»Dobro, prijatelj, ali mi morete dati tudi popolnoma gotovo pravilna pojasnila?«
»Brez skrbi, gospod.«
»Vi ste torej 27. februarja prinesli z banke on3r 350.000 frankov, ki so bili ukradeni?«
»Da jaz.*
»Kdaj ste se vrnili?«
»Precej pozno; imel sem opraviti ie v Kreditnem društvu. Bilo je dobro 5. ura, ko sem se vrnil.«
»Ali se spominjate, kaj je storil gospod Bertomy, ko ste mu denar izročili? Ne prenaglite se z odgovorom, spomnite se najprej prav natančno.«
»Počakajte.. „ Najprej je bankovce preštel ter jih razdelil na štiri kupe, katere je položil v blagajno, potem je blagajno zaklenil in potem... zdi se mi... da, popolnoma natančno se spominjam, potem ;e šel ven.«
Pri zadnjih besedah, ki jih je živahno izgovoril, je premaknil svojo nogo, ker ni mislil na svoje koleno in ker ga je zabolelo, je vzkliknil.
»Ali pa veste tudi prav za gotovo, da Je bilo res tako, kakor pripovedujete?« je vprašal sodnik.
Zdelo se je, da je Patrigentovo svečano vprašanje slugo zmedlo.
»Gotovo,* je odgovoril očividno v negotovosti »Dal bi svojo glavo, da je bilo tako, druge gotovosti pa nimam.«
Do jasnega odgovora ga ni bilo moč spraviti. Prestrašil, se je in se bal, da je že osumljen; malo je manjkalo, da bi bil vse preklical.
Vendar je bil dosežen gotov uspeh in ko sta odhajala, je rekel Patrigent pisarju;
»Resen slučaj! zelo resen slučaj!«
Šesto poglavje.
Hotel »Pri arhangelu«, kamor se je bila Nina Gipsy zatekla, je najboljši hotel na nabrežju Saint Mihiel. Kdor plača tam točno štirinajst dni naprej, temu tam dobro postrežejo.
Gospa Aleksandreta, svoj čas lepotica, je bila sedaj močna, vedno nališpana ženska, ki je pomagala svoji lepoti z umetnostjo; posebno je ljubila zlate verižice, ki so se blestele v številnih vrstah na njenih prsih.
Njeno živahno oko in beli zobje so dajali njenemu obličju Še vedno dober izraz, ki ga je pa žal kazil rdeč nos. Od vseh njenih nekdanjih strasti najrazličnejše vrste ji je bila ostala samo ena, rada je jedla in pila dobro, rada nad vse na svetu. Toda, če to trdimo, ni baš popolnoma resnično, obožavala je svojega moža in ravno ono uro, ko se je vračal gospod Patrigent iz bolnišnice, je bila nestrpna, ker njen mož ni prišel h kosilu. Ravno je hotela sesti k mizi, ko je natakar vzkliknil »Gospod prihajajo!«
Čez prag je stopil Fanferlot.
Pred tremi leti je imel Fanferlot majhen urad za tajna poizvedovanja, gospa Aleksnadreta je imela majhno trgovino z oblekam? ter je bila prisiljena dati nadzirati nekaj sumljivih dolžnikov. Tako sta se seznanila. Ko sta se potem svečano poročila pred sodnikom in v cerkvi, se jima je zdelo, kakor da je njiju preteklost oprana.
Oni dan je opustil Fanferlot svoj poizvedovalni urad, gospa Aleksandreta pa je opustila svojo trgovino. Fanferlot je vstopil pri policiji, kjer so
ga že prej uporabljali in zložila sta svole prihranke, da sta najela in opremila hotel »Pri arhangelu«. Imela sta srečo in sosedje so jih kolikor toliko spoštovali, ker ljudje niso poznali Fanferlotovega razmerja napram policiji.
»Kako pozno prihajaš. ljubi možiček,« je vzklik» nlla ter izpustila žlico, da burno objame svojega tnoža, ki je bil ves raztresen.
»Na smrt sem truden,« je rekel on; »ves dan sem igral z Evaristom, rodbinskim služabnikom pri. gospodu Fauvelu, biljard in sem pustil, da je dobival kadar je hotel, dasiravno niti najbolj enostavnih sunkov ne zna. Predvčera;šnjim sem ga spoznal in danes sem njegov najboljši prijatelj. Če hočem vstopiti pri bankirju na mesto Antonina kot služabnik v uradu, vem, da me bo Evariste podpiral:
»Kaj, ti hočeš vstopiti kot sluga, ti?!«
»Seveda! Če je treba, da dobim jasen vpogled v razmere v hiši Fauvel in spoznati osebe v tei hiši
»Ali ti oni sluga ni ničesar izdal?«
»Vsaj ničesar, kar bi mogel porabiti dasiravno sem ga pritiskal na vse mogoče načine. Bankir je mož, da mu ga ni para; Evariste pravi da ni na njem nobene slabosti, niti najmanjše napake. On ne kadi. ne pije, ne igra, nima metres, skratka svetnik! Fauvel je večkratni milijonar, živi pa meščansko in skopo kakor kak kramar; zateleban je v svojo ženo, obožava svoje otroke, po» vablja pogosto prijatelje, sam pa hodi le malo S* hiše.*
»Ali je njegova žena še mlada?«
»Kakih petdeset let bo stara.«
Gospa Aleksandreta je trenotek premišljala»
»Ali si se poučil o drugih članih rodbine?«
' »Gotovo, eden izmed sinov, mlajši, je častnik» ne vem kje; ta za nas nima pomena. Starejši sla Luden, ki živi pri starših, je videti kakor starf vzor vseh čednosti.
»In žena in nečakinja, o kateri si govoril?«
»Evariste mi ni vedel o njih povedati ničesar.«
Gospa Aleksandreta je zmajala z ramo.
»Da nisi ničesar izvedel, je dokaz, da se m da ničesar izvedeti. Sploh» veš kaj bi storila aa tvojem mestu?«
»Kaj pa, govori!«
»Vprašala bi Lecoqa za svet.*
Pri tem imenu se je Fanferlot zganil» Kakor da bi mu bil kdo mimo ušesa ustrelil
»To je res čedna misel! Ti bi torej hotela» da Izgubim svoje mesto? če bi Leeoq tudi le slutil kaj nameravam, bi bilo po meni!«
»Kdo pravi, da bi mu moral razodeti, svofo skrivnost; popolnoma brezbrižno bi ga lahko vprašal kaj on misli, potem si Izbereš, kar se ti zdi dobro in seveda storiš končno, kakor se tl zdi prav.«
Policijski uradnik je premišljal kar mu je rekla njegova žena.
»Morda imaš prav: in vendar tako preklicano
premeten, kakor Je Leeoq, bi utegnil uganiti Kai nameravam.«
»Premeten!..« je odgovorila gospa Aleksa»' dretta zlovoljno, »premeten —- tako govorite ved* no o njem! Vi ljudje od policijske prefekture sto mu šele pomagali do imena.*
»Ej.« ie sklenil Fanferlot, »premislil si bom kaj pa dela naša mala?«
»Mala« je bila Nina Gipsy,
časopise, knjige, brošure, tiskovine za urade, občine kakor vsa druga v tiskar* sko stroko spadajoča deia izvršuje po zmernih cenah lično in točno
Zvezna tiskarna
in knjigama
đ IJuSijani, iiloifoiia ulica 1.
Urejena je tudi za tisk glasbenih del (sekirice, note).
Ulli I
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta
priforfiža srejo tapla zalega:
PM stioji „11“
šiDSloih siroju za rodbino in obrt
Vcznii tesa
Störia, Eüröonp, Orožno feolo (Elaffenrad). Mi zastonj iu (ran’fo.
zaiamfeno pravi asbest-UtrUJ za kritje streh. Ne premoti!
Ne pozebe!
Prot! ognju In viharju popolnoma siguren. Neomejeno trpežen. Tehta na 1 m3 = 12 kg.
Cenik in proračun posije
Fran Hohvap
Zironnica (Moste) Gor.
umrljivega, soUdnefl® to pošteoegit
išče
za Celje, Maribor, PtnJ, Kranj, Novomesto, Kočevje, Zagreb, Osijek, Novi Sad, Subotica Beograd, Skoplje, Split:
Aztončno iu reklamno podjetje
Joso Zorman,
L-IUBLJAAA, ftiartattfilm ul. 2. telet. 231.
Uprava „stenskih, reklamnih načrtov mest in kopališč kraljevine SHSA
■■IM
Ivan Zošfofnili
UUBUANA
Dunajska cesta St. 46. Tei 379 mestni tesarski mojster Tei. sto
Vsakovrstna tesarska deia, modeme lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike? stropi, razna tla, stopnice, ledenice? paviljoni verande» lesene ograje i. t d.
Gradisa lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga.	Tovarna furnirja.

Oglasni zavod: J. ZOROlHII nv
Telefon 231 - - Ljubljana, Gledališka ulica S • - Telefon 231
Tekoč» račun pri Jadranski banki in Trgovski banki /III Poštni čekovni račun štev, 12.866 v Ljubljani / / lil

f-t aus1-v;?
anončno in reklamno podjetje
dobavlja Oglase za VS8 tu- in inozemske časoalse «n revije / Izdaja serij »Stensk h
reklamnih načrtov trgovsko-prome n!h središč In kopadsč kraljestva Srbov, Hrvatov
in Slovencev" / Svojim abonentom nudi dalekosežen popust na podlagi originalnih ogllasnih cenikov. / Zastopstvo dnevnika „Jugoslavenski Lloyd" zu Slovenijo / / /
•*-V.r	a	&VT*?	V,«Tf-Iff-y	-T-rsApt:' W ;	n!*»'1	V; ■ •
Izdala a tiska. »2vem tiskana ta knjigan»« y Ljubljani,