158. številka. Trst, v soboto 13. julija 1901. Tečaj XXVI ..Edinost izii.ft enkrat «ian. razun oedeh ta pr itnikof. ot> 4. uri zvećer ca celo leto ........ 24 kron zh pol let« ......... 12 „ u Četrt tet«................€ „ z*. en me«>ec ........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Bi« na-oir>€ brer nrilnžeoe naročnine te aorava ■ i žira _ P-) tobak arnah t Trntu se prodajajo po • tmesne številke po H stotin k (3 qyč.»; «? *c Trata pa po 8 atotink (4 nvf. Telefon 5tr. K70. odincšt Glasilo političnega druStva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Oglasi se računajo po vratah v pet'tu. Za večkratno naročilo s primernim poptiHtom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaČi osrlasi itd. se računajo po pogodbe Vsi dopisi naj se pošiljajo uredniAtra Mefrankovani dopisi ae ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu uglane sprejema npravnifttvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Urednlfitvo in tiskarna ne uahnjata ▼ ulici Carinila 4tv. 1*2. I praTiilStvo, In •prejemanje InsemloT v ulici Moli* j.iccoio šiv. 3, 11. .uH'iMtr. ladajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k Lastnik konaorcij lista „Edinost*4 Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. 0 češi socijalnih demokratih Te dni je baron dr. Rieger nasproti nekemu (»oljskemu publicistu zatrdil, da češki socijalni demokratje žt* skušajo |>o|>olnoma ločiti se od socijalno-demokratičnega središča nemškega na Dunaju. Češki socijalni demokratje pa bi morali zares silno zaslepljeui biti, da bi po raznih dogodkih ne s|>oziiali resnice, da nemško vodstvo avstrijskih socijalnih demokratov ne le da je v židovskih rokah, temveč tudi na delu za židovske kapitalistične interese: |>otera, da drži vendar z Nemci, četudi se drugače razglaša za internacionalno, ali pravično za vsako narodnost posel*. Z druge strani pa mora tudi češka socijalna demokracija zapaziti, da so v njeni nemški družbi nastale velike teoretiške zmešnjave. V nemški socijalni demokraciji že dolgo vre, in je v njenih načelih nastala huda kriza. Vo litelji te demokracije so dolgo prikrivali kritiko, ki je izpodbila nauke ali glavna načela takozvane Marx-ove teorije ; i sedaj pa spoznavajo voditelji sami, da te kritike ne morejo več skrivati pred delavskimi množicami. Sami ti voditelji pobijajo že nauke svojih prvih učiteljev, med katerimi so imeli doslej prvo mesto Lasselle, Marx in zvesti apostol j>oslednjega : Engels. A tudi sedaj skušajo le židovski teoretiki, da bi vse obrnili tako, kakor da bi od njih strani proizhajali j>opravki napačnih naukov, zlasti Marx-ovih ; zopet bi Zidje radi spravili delavske množice j>od svojo teoretično in praktično vodstvo. Zato l»o dobro, ako se še do časa vsaj slovanskim socijalnim demokratom Dokažejo kriva dosedanja, in boljša, pa prava pota za nadalje. Češki socijalni demokrati imajo mnogo razumnih mož med sel>oj ; od teh se moremo nadejati, da se v resnici do cela odtržejo od požidovljenega socijalnega demokratizma nemškega. Nekoliko ugodnih znamenj imamo že ravno na češki strani. Znano je namreč, da se je jeden del čeških socijalnih demokratov ločil od židovske internacijonale ter se postavil sam na svoje noge. Ta del si je pridel ime narodnih socijalnih demokratov in si je poleg Praškega dnevnika »Ćesksi de-' mokracie«, zasnoval po raznih mestih in tudi na Dunaju več svojih, jako ugodno raz-širjajočih se listov. Ta narodna socijalna demokracija si je v zadnjih treh letih silno (>omnožila svoje člene, in dan na dan jej pristopajo novi členi iz tal>ora m e d n a r o <1 n e socijalne demokracije. Znano je, da ima ravno narodna demokracija češka že zastopstvo tudi v državnem zi>oru, in videti je, tla se jej bodo zastopniki mno- • žili za deželne zl»ore in za državni zbor. Ta narodna demokracija češka je sedaj na najlx>ljšem potu. da postane krepka narodna stranka, ki se povspne tudi teoretično do tistih stopinj, na katere je ne- ' pristranska znanstvena kritika {»ostavila skupno | socijalno vprašanje in s tem torej posel>e tudi delavsko vprašanje. Napačno bi bilo, ako bi trdili, da Nemci sami nimajo že boljših naukov o socijalizma, nego 9o jih doslej razširjali nasledniki Marx-ovi, a te nauke, kakor rečeno, so židovski agitatorji in vodje prikrivali nemškim množicam. Poleg nemške kiitike se razvija vedno lioljše tudi kritika drugih narodov, in med temi dobiva vedno važnejše mesto ruska kritika. Ruske socialistične pisatelje so začeli proučevati tud: med drugimi narodi, in ravno češka narodna socijalna demokracija govori že naravnost o slovanskem socijalizmu. Ona izrecno kaže na razlike ruske socijalisti ke, s|»ominja na B a k u n i n p »in Herc en a, katera med drugimi narodi krivično ocenjujejo. Češki narodni socijaldemokrati povdarjajo*), da sta n. pr. ta dva moža proučila razmere vse Evrope, poleg tega, da sta mogla opazovati mnogovrstne razmere skupne Rusije. Ti demokratje trdijo : »To so bili ljudje mnogo širšega razgleda nego Marx pa Lassalle, ljudje, nasproti katerim se kažejo pritlikovce nemški Bebeli, Liebknechti, Bernsteini in Kautskv. »Baku ni n pa Hercen sta ostala vse življenje nasprotnika grobega materijalizma in huda sovražnika organizovane, brutalne moči«. Dalje pravijo narodni češki demokratje, da veliki slovanski mislitelji so delovali povsod na federacijo (namreč delavskih stanov} in na centralizacijo stvari; slovanski delavci pa so posnemali židovsko-nemške teoretike in so tako delali tlako za centralizacijo ljudi j in stvari j. Hvala Bogu — vsklikajo dalje — reakcija je že nastopila, in to na vsej črti. »Zo[»et moremo dihati, zopet moremo čutiti, da poleg želodca imamo t ti d i srce; navdaja nas misel, da slovanski soci-jalizem prešine ljudi, da bodo gospodovali nad stvarmi, da bi za vselej raztrgali poti kapitalizma in železnih zakonov Marrovih. Ali niso to dobra znamenja ? Ali ni vredno, da bi ta glas poslušali tudi slovenski in v obče naši jugoslovanski delavci, naj si bodo v katerem ta bor ti koli?! Sicer pa se prilično še oglasi stari delavski prijatelj. dokazuje, da se svoje dolžnosti do potreb naroda poleg čeških spominjajo tudi italijanski socijalisti v Tirolu. Le naši slovenski in hrvatski socijalni demokrati menijo, d i najbolje služijo svojemu programu, ako nasprotujejo težnjam svojega lastnega naroda in se družijo s tistimi laškimi psevdosocijalisti, ki so zavezniki — laške buržoazije in v Istri tudi tiste oligarhije, ki se redi in pase ob krvavih žuljih našega kmeta. Afera Rimler. Valcvje se še ni ugla-dilo. Čudno. Ugron se je kompromitiral smrtno, Ugron se je ubil, politik Ugron je odslej nemogoč, odigral je svojo ulogo. je zapal smešnosti definitivno in za vedno. Rimler pa je pustolovec, zgubljena ekzistenca, človek ki se lovi za slamico, da bi se rešil. Torej dve velik« — ničli za bodočnost. Tako so dokazovali vsi oboževatelji trozveze, ko je bila na vstala »afera« vslert tiste brošure Rimlerjeve. A glejte, valovje, ki je je vzbudila afera dveh zgubljenih ekzistenc, se noče ugladiti in razburja dalje baš one, ki so v vseh možnih varijacijah izrekali gornjo sen-tenco o Ugronu in Rimlerju ! Ali ni čudno to, če se kdo daje vznemirjati od koga, o katerem pravi, da se ga — ne boji {! Rimler sam pravi v nekem »poslanem« v »Politiki«, da je ono knjigo izdal glavno v dvojni namen : da b: priporočal spoprijaznje-nje med Madjari in Slovani kakor absolutno potrebo in da bi deial propagando za zvezo med Avstro-Ogrsko, Rusijo in Francijo. To akcijo svojo imenuje Rimler izrecno: anti-germansko akcijo. To priliko pa porablja rečeni praški list, da one nemške liste, ki so v tej aferi denuncirali dra Riegra kakor veleizdajico, spominja nekaterih interesantnih reminiscenc iz nedavnega časa, ki pričajo, tla je »patrijotična skrb« ljudij, ki bi hoteli soditi jednega Riegra, zgolj komedija in da imajo H ljudje dovolj pometati pred svojim lastnim pragom. Na nekem nemško-radikalnem shodu v Hebu julija meseca leta 1897 je prišlo do pobojev meti oboroženo silo in naščuvanim prebivalstvom. Tedaj so javile »Egerer Nach-richten«, da so iz Heba še isti večer o b-vestili cesarja Viljelma o »ekscesih, storjenih od avstrijskega vojaštva in orožnikov proti heb-skim Nemcem«, ter naprosili istega za pomoč. To sporočilo je našlo svojo pot pt> vsem nemškem novinstvu, a ni jednega glasila ni bilo, ki bi bilo reklo, da to ne gre, da bi ptujega monarha klicali takorekoč za sodnika v Avstriji. Ista »Neue Freie Presse«, ki je dra. Riegra denuncirala kakor veleizdajico, ker tla je klical ruskega carja na pomoč, pa je mesec pozneje sama poročala da je Veliki vojvoda \Veimarki pisal cesarju Franu Josipu lastnoročno pismo, v katerem je tožil radi B a d e n i.- ; jevih jezikovnih naredb! Torej to je v redu, ako Nemci kličejo tujo vojaško silo na pomoč in se njih vladarji direktno vtikajo ▼ naše notranje stvari in le — dr. Rieger je izdajica !! Veliki knez Aleksander Mihajlo-viČ V Bolgariji. Včeraj zjutraj je ruski veliki knez Aleksander M a h a j 1 o v i č dospel v Varno, kjer ga je ljudstvo navdušno sprejelo. Metropolit je v svojem pozdravnem govoru povdarjal, da je obisk velikega kneza podal novo podlago prisrčnim odnošajem med narodom ruskim in bolgarskim. Na dejeunerju, ki se je vršil na vojni ladiji »Naciejda«, je knez Ferdinand Bolgarski napil mogočni ruski mornarici, veliki knez Aleksander pa razvoju mlade bolgarske mornarice. Rusi o vsesokolskik ilavnoitih v Pragi. Četrti vsesokolski shed v Pragi je dobil veliko veči pomen, nego se je pričako- Politični pregled. V TRSTU dne 13. julija 1901. Za avtonomijo južnega Tirola. Po vseh tridenti nskih mestih se vrse demostracije v prid samoupravi južnega Tirola. Mestni sveti obsojajo postopanje nemške večine v deželnem zboru tirolskem in odobravajo odločno stališče, ki so je zavzeli laški poslanci o vprašanju samouprave. V Tridentu je bil sinoči velik shod, katerega so se udeležile vse stranke: za avtonomijo govorili so tudi socijaln i-d emokratje, kar *) Glej št. 147., od 23. junija t. 1. uvodni članek „f^lovanskv socijalism"1 v listu „Ceska demokracieJ. valo. Vsi veči in važnejši časopisi bavijo se s temi slavnostmi ter jim pripisujejo velik iu dalekosežen pomen. Nemški, češki, francozki in ruski listi komentirajo obširno francozko-slovansko pobratimstvo. »Novoje Vremja« smatrajo dogodke v Pragi kakor pričetek boja francozko-ruske zveze in zapadnih Slovanov proti pangermanizmu. Uvažujč znana Chčra-damova izvajanja o avstrijskem vprašanju, izjavlja ruski list »Novoje Vremjai, da se mora pričeti skupen boj proti pangerman-skim stremljenjem. Rusija in Francija morati srednjeevropskim Slovanom podati roko ter podpirati stremljenja njihova po združenju. Prihodnjost Evrope je odvisna od tega, da-li zmagajo Slovani in Francozi, ali pa pangermanizem. Treba delati na to, da se pomnoži število Sokolov in da se sokolski duh polasti vsega slovanstva. Tako Rusi ! Nekateri m visokomodrim siv. »pol'tikomc pase še vedno dozdeva, da so za sokolsko srajco prepametni. In naj bi se človek ne smejal! ? Anglež Angležem o vojni v južni Afriki. Znameniti Anglež HodgBon Pratt, ustanovitelj velike londonske družbe za mir in za razsodišče, piše mej drugim: Zgodovina, ki jo ustvarjamo, bo z jedne strani beležila slaven boj za narodno nezavisnost, na drHgi strani pa obremeni neizbrisnim očitanjem one, ki so se branili pripo-znati to večno pravo. Pojmo še korak dalje in napravimo jedino dopustni, logični zaključek : Buri ne le da so opravičeni v nadaljevanje vojne, marveč, dokler se govori o aneksiji, morajo storiti to v obrambo načela, na katerega ohranitvi je soudeležen ves svet. Noben Anglež ne bi drugače postopal ob jednakih okolnosti h. Vsaka vojna prinaša v evidenco kako ljudskopravno življensko vprašanje, a v takem trenotku je v dolžnost vsem prijateljem napredka, da se postavijo na stran pravice. Naj bi tudi Anglija storila jednako in hvala jej bo od strani vsega sveta! In potem pravi Hodgson Pratt dalje : Da so bih naši odnošaji do Transvala uravnavam od želje po miru, po pravičnih ozirih in pristojnem poštevanju krivic, ki so jih državljani transvalskiod nas (Angležev) opetovano doživeli — do vojne v južni Afriki ne bi bilo nikdar prišlo. Pričetek te vojne in izvajanje iste sta nam zapravila prejšnje občudovanje in naklonjenost milijonov ljudij. Naš prestiž je otem-nel na obžalovanja vreden način. Ali vstaja nam velikanska prilika, da v očeh sedanjih in prihodnjih rodov vzpostavimo zopet svoje dobro ime. Modrost juristov in narodnih politikov nas uči, da je narodna nezavisnost jeden najvitalnejših interesov človeštva. Oni proglašajo aneksijo kakor usodno in flagrantno krivico, kakor škodo toliko za zmagovalca kolikor za premaganca, kakor slab izgled, zlo vplivajoči na narode. Anglija ima sedaj priliko, da dtf velik izgled in da blagodejno vpliva, s tem, da pripozna splošno soglasje mej razsvetljenim javnim menenjem in človeško vestjo. Naj bi Anglija porabila to priliko in si tako zagotovila spoštovanje neštetih generacij. — Nočemo verovati, da bi hotela ubrati drug kurz. V vseh mestih in vaeeii naj bi ustali možje, ki naj bi svarili angležko vlado, naj ostane zvesta mi-noli zgodovini in značaju našega plemena! Tržaške vesti. »Un buon territoriale«. Naš »Pic-coloc je naše okoličane od nekdaj delil v dve vrsti: »dobre« iu »slabe«. Ne treba praviti, kateri okoličani so na »governu z lesnega trga« zaznamovani za »dobre« ! »Un buon territoriale« je tisti, ki na volitvah iz- V Trstu, dne 13. julija. Biskup Josip Juraj Strosamayer je prispel v Zagreb in je od tam odpotoval — kakor vsako leto — v Rogaško Slatino. Iz »Obzora« doznajemo v svoje veliko zadoščenje, da veliki biskup izgleda uprav mla-deoiški in tla mu je zdravje izborno. »Obzor« izreka željo biskupu na pot v letovišče, tla bi se vrnil, kakor vsikdar, svež in krepak na radost naroda hrvatskega. Mi se spominjamn o tej priliki njegovega odličnega delovanja na j»olju slovanskega bogosluženja, izlasti o priliki tiaočletnice sv. Cirila in Metodija, ko je bil on voditelj slovanskih romarjev na grob sv. Cirila v Rimu in je o tej priliki izposloval vstajenje čiri 1-metodijske slovanske cerkve. — V s peli njegovega romanja je bila slavna enciklika »Grande munus«, v kateri je slovenska katoliška cerkev v vsem svojem obsegu bila na novo potrjena in njen zakoniti obstanek od sv. Stolice javno priznan. S|K>minjaroo se nadalje vseh neštetih dobrot, ki jih je veliki biskup rosil izlasti na kulturno življenje naioda slovenskega in hrvatskega. Zato je on tudi naš ! Zato mu tudi mi iskrenim srcem kličemo- Na mnogaja! daja svoj rod in ki signorom denuncira tiste svoje sobrate, ki niso »dobri«. Ali zdi se, da z naraščanjem mlaje generacije naših okoličanov ti.-La vrsta »dobrih« postaja redka bolj in I Kil j ; slasti pa mej tistimi okoličani, ki imajo kaj več ugleda, bodi izobrazbi svoji, bodi |ki svojem imetju, je »dol>er« okoličan postal tako redek, da je že [trava rariteta. Na taks »dobre« preže na »goverou«, kakor peklenšček na grešno dušo. Ali ni jih in ni ! Ker jih ;»a le ni in ni, si jih pa na »governti« — izmišljajo! No, če se je živemu človeku dogodila taka nesreča, da ga sinagoga reklamira za svojega, nas stvar ne briga dalje: na njem je, da reagira (če fe mu zdi jw»trebnoj proti takemu atentatu na okoličansko čast. V veliki večini slučajev značajni in pošteni ljudje ne smatrajo za vredno, da bi reagirali, ker vedo, da je »governo« prenizki) situiran, da bi njegovo žaljenje moglo doseči višino poštenja .....! Sicer pa; ali vredno, ali ne vredno — kdor je živ, naj si {»omaga sam, kakor ve in zna .... In žaljenje živili baš zato, ker si lahko pomagujo, ni se tako zlo. Drugače je, če kdo skruni s|>orain mrtvih. Ti si ne morejo pomagati. Na njih mesto morajo stopiti njihovi nasledniki. Ce pa je bilo žaljeno dobro ime pnkojnika v narodnem .n politiškem pogledu, potem je narodnemu glasilu v dolžnost, da žalilca loputne po stru-jten.h zobeh. Te dni preminolega |H>sestnika in gostilničarja v sv. Križu, g. Ivana Ipavca, »governo« reklamira za svojo sinagogo ter ga imenuje im buon territoriale«. Pokojni da je bil vel-k prijatelj Italijanov, da je znal ceniti »civilizatorično vplivanje« Trsta in daje topel pi»v-]»eševatelj prijateljstva med mestom in zgornjo okolico. Izgled pokojnega da bi morali posnemati vsi okoličani ! II vata z »governa« pomenja kruto žaljenje za vsakega okoličana, ako mu je kaj do lastnega poštenja — stokrat žaljenje pa je, ako je bil tak atentat na čast in poštenje izvršen na mrtvem, ki se ne more braniti, ako je oskrunjen spomin pokojnika. I^e svojo dolžnost vršimo torej, ako nastopamo kalcor branitelji. (jrost: 1 na Ipavčeva v sv. Križu je na dobrem glasu daleč okolo. Ker pa je Trža-čanom usojeno tako, tla morajo stopiti na naša tla in med naš narod, ako hočejo napraviti le korak sprehoda, ako se hočejo navžiti dobrega zraka ob pošteni hrani in pravi božji kapljici, ni nič čudnega, da meščani radi zahajajo v Jpavčevo gostilno v sv. Križu. Pokojni Ipavec pa je bil uljuđen mož in — pameten obrtnik in trgovec. Prijateljstvo pokojnika do meščanov in njega cenjenje »ci-vilizatoričnega vplivanja Trsta« je s tem blizu pojasnjeno I Le politično in duševno ub»žtvo, ki je vodilni element na »go-vernu« — more iz tega izvajati |*olitično in narodno mišljenje —, ali prav za prav : ne-mišljenje — tistih, ki so »buoni territo-riali« ! Najlepša pa je ta, tla j»okojni Ipavec niti okoličan ni bil, ampak — Kraševee. Ignoranti na »governu« morda ne vedo tega, radi tega pa vendar ostaja resnica, da tlel sv. Križa spada v politični okraj sežanski. In na tem delu stoji tudi imetje pokojnega Ipavca! Ker torej pokojni ni imel nobenega ali le jako malo posla z magistratom, je tudi umevno, tla ni imel konfliktov žnjim. Harlekin z lesnega trga išče o belem dnevu /. laterno »dobrih okoličanov« : novodobni Dijogen. kateremu se svetle — smeje! Ali le mrtvili se naj ne dotika, ker ga ni p retres Ij i vej ega prizora nego je — hijena na grobu ! Nekaj o gospodu župniku kava liehll. (l)opis iz Skednja). Vedno je čuti tožbe, da Siovcnci v okolici nimamo dovolj svoje inteligence. Kar se tiče druzih vasi, ne vem, kako stoje ravno stvari, za našo vas pa odločat* op »rekam tej trditvi. Kako more živ krst priti do trditve, da nimamo dovolj narodne inteligence, ako p.»mislimo, da imamo »narodnega« okrajnega načelnika Vincenza Sanzina, ki zna t-elo svoje ime zapisati; »na-rodnegac okrajnega zdravnika Laurinsicha, »narodnega« župnika Kavalicha in njegovega ravno tako »narodnega« kapelana, »narodnega« nadnčitelja Sovi<*ha ?n tudi isto-tako več ali manj »narodne« učitelje. Mi imamo še celo na italijanskem oddelku neko »narodno« slovensko učiteljico, ki je doma tam nekje s Krasa. »Narodne« inteligence imamo toraj v Skednju več nego dovolj. Vprašanje pa je le to, kako da ta inteligenca • izpolnjuje svojo nalogo. In ker smo je zasebno dovolj opominjali, početi hočemo nje delovanje osvetljevati nekoliko tudi v Vašem cenjenem listu. Z našim okrajnim nadčelni-kom, bivšim capovillo, z nadučiteljem So-vich-em in posebno pa z župnikom Kava-lich-em je naša javnost že precej znana. V narodnem obziru nam največ izmed vsemi škoduje zadnji, t. j. župnik. Kakor Vam je že drugi dopisnik večkrat sporočil, nastopal je do preti kratkim naš župnik najodločnejše proti našemu narodnemu gibanju, v slednji čas pa je svojo taktiko kar naenkrat spremenil ter se nam začel kazati prijaznega. Marsikoga je ta njegova »volta bandiera« res premotila in nekateri mislijo, dasejeJKa-valich res spremenil v Kavaliča, da je postal iz Savla Pavel. Pametnejši sovaščani pa ved o dobro, da lisica spreminja dlako, ne pi nravi. Naš župnik si misli : druge razmere, druga taktika ! In ima cisto prav s svojega stališča. Oe pa je že on tako prebrisan, ne smemo biti ini tako zabiti, da bi mu šli na limanice ! Zakaj je župnik Kavalich spremenil svojo taktiko? Odgovor je zelo kratek — u n i -j a t s t v o ! Kake važnosti pa je za nas uni-jatstvo ? Tudi tu je odgovor kratek — uni-jatstvo pomenja rešitev našega naroda v naših krajih. To vemo mi, vedo naši nasprotniki in ve prav dobro tudi župnik Kavalich. Unijatski, t. j. Cirilo-Metodijski katoliški obred bi nam zagotovil za vedno naš mili jezik v cerkvi, med tem ko ga v latinsko cerkev puščajo le za silo in v zelo omejenem obsegu. Nikjer nimamo zagotovila, da nam tega, kar nam je danes dal jeden škof, jutri ne uzame njegov naslednik! Tako moramo neprestano i^stati v boju za pravice svojega jezika v cerkvi. It^lijansko-latinski duhovniki, med njimi v prvih vrstah župnik Kavalich, delajo na-to, da bi sedaj zamorili unijatsko gibanje :n so pripravljeni — ali le v ta namen ! — dati nam tudi kako mrvo pravice v crkvi ! Kakor hitro pa bi nevarnost preti unijatstvom minila, bili bi zopet stari naši nasprotniki ! Gospodu župniku Kavalich u pa povem ^ imenu zavednih Škedenjcev) po dolgem bivanju med nami g. župnik gotovo pozna njihov upliv) jasno in odkrito, tla nas vse njegove mahi nacije ne premotijo! Ako pa hoče živeti z nami v miru, in ako hoče, da mu bomo kaj zaupali, pride naj v našo družbo in naj ne nasprotuje pravicam našega jezika v cerkvi! Dokler tega ne stori, smatrali ga bomo vedno nasprotuikom našega naroda in bomo na podlagi tega tudi urejevali svoje postopanje do njega. Ste nas umeli ? S tega stališča sodimo tudi Vašo najnovejšo komedijo, ki ste jo uprizorili z napovedanjem slovenske in italijanske šolske maše ob priliki zvršetka šolskega leta. Vi ste storili to, ker ste dobro vedeli, da .1 bo naše »narodno« magistratov o učiteljstvo nasprotovalo temu koraku! S tem hočete doseči, da Vaša oseba zablišči v narodnem svitu! Verujte nam, nismo več tako otročji, da bi se ulovili v tako nespretno nastavljene mreže. Radi vsega tega pa nikakor ne mislimo pri-zanesti »narodnemu« učiteljstvu, ki se je postavilo j>o robu temu koraku. Voditelj tukajšnje šole Sovicli je, čira je izvedel, da misli župnik ob zvršetku šolskega leta prirediti dve maSi (jedno za sloveuske in drugo za laške učence), takoj sklical konferenco.....! Župan Dr. Seipijon Sandriucili v okoliških Šolah. Doznajemo, da je tržaški župan v zadnjih dnevih obiskal ljudske šole na Katinari, v Bazovici, v Trebčah in na Opčinah. Povsod je izrazil svojo zadovoljnost. Iinenovanje v postili stroki. Poštni oficijal Josip Štrukelj v Ljubljani je imenovan poštnim kontrolorjem za Pulj. Slovenska šola pri sv. Jakobu. Danes je bil sklep šolskega leta v šoli družbe sv Cirila in Metodija pri sv. Jakobu. Veselo in ponosno so stopali naši otroci iz šole v cerkev, kjer so prepevali slovenske cerkvene }>esmi. A to še ni vse! Jutri še-le pride pravo veselje. J ti tri, toje v nedeljo ob H. uri popoludne bo veselica na šolskem vrtu. Zato so veseli naši slovenski delavci. In lahko so tudi veseli in ponosni, saj bo to pravi slavnostni dan njih otrok in družin! Koliko zakladov imamo tržaški Slovenci! Dobri in nadarjeni naši otroci se vzdigujejo kakor na orlovih perutnicah v višave napredka in znanja. Kaj pa še le, ko bi imeli vse, kar nam gre po božjem in človeškem zakonu ?! Ali proti nam so se zakleli Nemci in Italijani in nam kratijo naše najsvetejše pravice. Našim otrokom nočejo dati slovenskih šol — slovenske vernike pode iz tržaških cerkva! Zato so se vzdignili tržaški Slovenci in v prvih bojnih vrstah stoje — naš ponos in naša nada — slovenski delavci. Hočete-li znati, koliko časa bo trajal boj ? Pridite jutri na vrt! Tam vam pokažejo slovenski delavci svoje zlate otroke. Zapuščeni, zanemarjeni bi bili, ako ne bi bilo družbe sv. Cirila in Metodija. Kakor brani lev svoje mladiče, tako bo noizprosen, neupogljiv slovenski delavec ✓ boju za slovensko šolo in slovensko cerkveno molitvico. Voditelji naprej, trume so že v bojni vrsti ! Geslo je tudi že izdano in se glasi : »Gospodi po-miluj !« Otroški vrt pri Sv. Ivanu zaključi letošnje šolsko let « jutri, v nedeljo z običajno letno veselico na vrtu »Narodnega; doma« ob 5. uri popoludne. Karakteristika dvatisoeletne kulture. Italijanski abiturijentje nemškega državnega gimnazija v Trstu so poklonili dijakom laškega realnega gimnazija v Pazinu 10 8 K in si^er izrecno radi tega, ker je isti ustanovljen za to da bi škodoval hravtskerau državnemu gimnaziju v Pazinu, kateri gimnazij je ob jednem jedina slovanska srednja šola na Primorskem. Torej isti dijaki, ki so se ravnokar izšolali na državni šoli, ne privošeajo svojim hrvatskim sodeželanom niti jedne srednje šole In ko bi ravno oni, ki so bili na nemškem gimnaziju, morali vedeti, kako težavno j e u č i t i se na tujem jezi ku! Lepi sinovi kulture ti laški abiturijentje, ki žele, da bi njih sodeželani ostali na veke v temi nevednosti. Postajališče sv. Križ. Jutri bo otvoritev novega postajališča pri sv. Križu na južni železnici. Prvi vlak, ki se ustavi na novem postajališču, bo oni, ki odide iz Trsta jutri ob 9. uri zjutraj. Potera bodo postajali v Sv. Križu poleg navetlenega še sledeči vlaki: osebni vlaki, ki odhajajo iz Trsta ob 1.30., 4.35. in 6 uri pop. Izmed prihajajočih vlakov postajali bodo v Sv. Križu sledeči: dunajski osobni, ki prihaja v Trst ob 6.15 zjutraj, korminski vlak, ki prihaja v Trst ob 7.36, poštni ki prihaja v Trst 21 min. pop. in dunajski postni, ki prihaja v Trst ob 7 48 pop. V sv. Križu postajal bo tudi nedeljski vlak, ki odhaja i/ Trsta ob 2.45 pop. in oni ki prihaja v Trst ob 10.38 zvečer. Veselica pevskega društva »Slovan« iz Padrič. Pišejo nam : Minolo nedeljo je bila v Padrieah kaj lepa veselica. Povabljen po tamošnjem »narodnem ženstvu«, sera se podal preko sv. Ivana in čez »razklani hrib« v prijazno vas Padriee. Moj prvotni namen ni bil, da bi jaz poročal o izidu omenjene veselice, ker sera imel priliko videti tam zmožnejših moči, ki pa — kakor vidim — niso nič poročale! Pot v Padriče, osobito od bazovske ceste do vrha, ni preveč prijazna, toda meni in mojima tovarišema ni čisto nič žal, da smo jo »prekobacili« ! Pri sv. Ivanu so imeli »semenj« ali ples in smo bili celo do vrha spremljani po zvokih svetoivanske godbe. Ko smo prekoračili vrh, srao pa zaslišali vdarjanje godbe iz Pa-driča! Ni-li krasen tak izletič ! V Padriču smo že od daleč opazili več narodnih tro-bojnic. Martinov vrt, ali bolje rečeno : dvorišče, je lepo — žal, da je bila lepa veselica premalo obiskana. Na veseličnera prostoru smo opazili več gospdde z Opčin, iz Bazovice, od sv. Ivana in petorico mladeničev iz mesta. Cel<5 iz Skopega je bila četica kole-i sarjev, njim na čelu gosp. Zivie ml., pred Bednik tamošnjega »Bralnega društva«! Tako je prav ! Vspored se je vršil točno in — ako |K)števamo razmere — moramo reči, da so peli ne le dobro, ampak prav dobro. Posebno je ugajal [Laharnarjev »Pozdrav«, katerega je z občutkom in natančnostjo proizvajal mešani zbor »Slovana« in katerega so ponavljali na občo željo. Šaljivi prizor »Pretepači« ni Bog ve kaj. ali je primeren in poučljiv, osobito za bolj priprosto ljudstvo. Igralci so izvršili prav dobro svojo dolžnost, za kar gre zasluga g. Ražmu, ki ni poučeval samo petja in igre, ampak je tudi sam igral glavno vlogo »vedno žejnega« in »nepodkupljivega« sodnika! Ako upoštevamo skromna sredstva in razm°re — smemo biti povsem zadovoljni z napredkom vrlega »Slovana«. Dal Bog, da bi se probudili še oni, ki so mej vsporedom prepevali v krčmi — kar nas je zel<5 bolelo in užalostilo! Slučajen poročevalec. O samomoru Terezije Tomsich, o katerem smo sporočili včeraj, doznaje se, da se je dogodil isti radi nesrečne ljubezni. Tomsich bila je pred kratkim v bolnišnici radi legarja. Med tem časom jo je zapustil njen zaročenec in začel ljubimkovati z njeno najboljšo prijateljico, kar je revico tako potrlo, tla si je poiskala tolažbo v kruti smrti. Nezgoda lia ulici. Kočijaž Ivan Fa-brizi je stal predsinoči s svojo kočijo v ul. San i ta pred muzejem Revoltella. | Ker je bila kočija na tiru električnega tram\vaja in prav za oglom, tako, da zavirač traimvaja ni mogel opaziti je, zadel je v njo voz elekt. tramw., ki je pridrdral otl sv. Andreja. Kočijaž, ki je sedel na kozlu, zletel je vsled sunka na tla in :e nekoliko poškodoval, razun tega je poškodovana malo tudi kočija. Samomor. 37-letni Josip Franceschini, uslužbenec v prodajalnici raanufakturnega blaga Antona Pasu t ti-j a na Corsu, odšel je včeraj zjutraj iz prodajalnice na gospodarjevo stanovanje, ki se nahaja v isti hiši, vzel ključ od podstrešja, šel v podstrešje se zaprl notri in se tam zastrupil. Ko so v prodajal-nici videli, da ga ni tako dolgo časa od nikjer, šli so ga iskat in ga sledujič našli mrtvega v podstrešju, kamor so mogli priti samo skozi okno na strehi. Truplo so spravili v mrtvašnico pri sv. Justu. »Nomen omeni« gotovo ne velja za znano pijanko Siksto Bevilacqua (Vodopivka), ki je bila že večkrat aretirana radi pijanosti. Včeraj, ob 3. uri zjutraj, zasačili so jo zopet »sladko ginjeno« v ulici Torrente. Zenica ni imela sicer nič proti temu, da bi šla z redarjem v ulico Tigor, le peš nikakor ni hotela iti, vsled česar je moral redar pozvati izvožčeka, ki ju je prepeljal do zapora. Med-potoraa si je začela Siksta trgati svojo obleko, češ, da jej morajo dati gospodsko obleko, ko jo že vozijo v kočiji! E, skoro da je imela prav ! Dražbe premičnin. V poned., dne 15. julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulicah Beccherie 1, Araalia 30, Kosini 4, del Fico 1 in Chiozza 7, povsod hišna oprava. Vremenski vestnlk. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 22.0, ob 2. uri popoludn« 27.5 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 761.6. — Danes plima ob 8.41 pred p. in ob 7.23 pop. • t»seka ob 1.48 predpoludne in ob 1.35 popoludne. Za zastavo društvo »Kolo« sta podarila gospoda: Vatovac Jakob 5 K in Poniš I. 2 K. Hvala lepa ! O d b o r. Občni zbor tržaške moške podružnice družbe sv. Cirila tn Metoda. Opozarjamo še enkrat člene moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda na občni zbor te podružnice, ki se bo vršil danes ob 8. uri in pol zvečer v prostorih »Tržaškega podpornega in bralnega društva« v ulici Stadion štev. 19. Koncertna veselica s plesom društva »Slava« pri sv. Mariji Magdaleni spodnji vršila se bo, kakor smo že objavili, jutri, v nedeljo dne 14. t. m. na prostorih gostilne Joži pa Miklavca pri Sv. M. Magd. spodnji s sledečim vporedora: 1. D. Jenko: »Naprej« godba. 2. Hajdrih: »Hercogovska«, moški izbor. 3. S. Gregorčič: »Naš Narodni dom«, deklamacija. 4. Vogel: »Cigani«, možki zbor s tenor solo. 5. I. pl. Zaje: »Slava delu«, moški zbor. <>. Mihelčič: >Začinka«, četvero-spev. 7 Igra »Gluh mora biti«. 8. Pižon: »Himna pevskega društva »Slava« s spremlje-vanjem godbe. (O tej točki se bodo zažigali umeteljni ognji.) 9. Ples in slobodna zabava. Začetek ob 5l/» "" I>°I>; ustopnina k veselici 40 stot.; k plesu moški 1 K., ženske tiO stot. V slučaju neugodnega vremena se bo vršila veselica dne 28. julija. »Slava«. Kdo je ne pozna dične »Slave« ? Kdo ne ve še, kako velike zasluge ima to vrlo pevsko društvo za probujo našega naroda pri Sv. M. Magdaleni in v bližnji Istri ?! Kdo ne pozna nje navdušenega predsednika Antona Miklavca, ki je ustanovil to prepotrebno in prekoristno društvo :n je s svojim energičnim delovanjem dovel do tega, da je ono sedaj med prvimi in najbolj priljubljenimi pevskimi društvi v vsej okolici. Predno je pričela dična »Slava« svoje delovanje, bila je Sv. M. Magdalena zgornja in spodnja jeden narodno najbolj mlačnih okrajev v vsej okolici. A sedaj ? Sedaj lahko s ponosom gledamo na ta naš okraj, ki se od- likuje s svojim narod nj aštv om in ki je jedna najtrdnejših trdnjav v naših narodnih i»cjih. Posebno pri Sv. M. Magd. spodnji, kjer ima »Slava« svoj seo mogel torej zaostati, da ne pojde jutri na veselico naših magdalenskih sokololov ? Kdo bo tako nehvaležen da ne obišče onih »Slavašev«, ki tako radi obiskujejo vse naše zabave v mestu in v okolici in ki vselej radi hite na pomoč, kjer jih |>otrebujejo ? Pokažimo jutri z obilno udeležim na veselici pri S. M. Magd., da znamo cenit j.rezaslužno delovanje »Slave«, ki se ne razteza samo na okolico, temveč tudi na bližnjo Istro l javi odboru, da bo isti znal koliko l>o ude-ležnikov. Lahko se jih prijavi tudi jk> več skupaj. Odprt grob. V Tomaju je dne 12. t. m. zjutraj vmrl p reč. g. A n t o n K u h n, duhovnik v pokoju. Njegovo zadnje službovanje je bilo v Dutovljah. Boloval je po malem skoraj vse življenje. V pokoj je stopil začetkom letošnjega leta, a se ga je slabo navžil. Bolezen se je od dne do dne množila in mu konečno prestrigla nit življenje. N. v. m. p. X »Istarska vila« v Kast v u. Dne 30. junija so oživotvorili v Kastvu pevsko in tamburaško društvo »Istarska vila«. Predsednikom je bil izvoljen župan g. Mirko J e 1 u š i 6. Do sedaj ima društvo 19 izvrsu-jočih in 37 podpirajočih členov. Bog dal obilo vspeha! X J a v n a zahvala. Podpisani odbor |>evsko-braluega društva »Slavec« v Kicmanjih šteje si v prijetno dolžnost, javno zahvaliti se vsem onim čč. gg. udeležencem, ki so pripomogli, da je veselica od dne 29. junija t. 1. vsestransko sijajno izpala. Zlasti prisrčno zahvalo izreka vrlim pevkam in pevcem društva »Slavec« na prekrasnem petju. Posebno zahvalo izreka neutrudnemu gosp. pevovodji -I. Valentiču na njegovem neumornem delovanju, požrtvovalnim diletantom in gospici deklamovalki. Enako zahvalo izreka slav. pevskemu društvu »Slava« iz M. Magdalene s p o d nje, ki nas je v toliko lepem številu obiskalo. Piisrčna hvala vsem! Bog plati! X Nesreča na gradnji vipavske železnice- Iz Dornberga poročajo, da je na vrtenju ro^ov za vipavsko železnico v tamošnji bližini zasulo tri delavce, ker se je bila zemlja usula. Jednega ponesrečencev, IS 1. Frana Cercija, so izvlekli že mrtvega; oba druga — 36 1. Josipa Mrevleta in 16-1. Ivana Doplikarja — sta težko poškodovana; spravili so ju v goriško bolnišnico. Vesti iz ostale Primorske. X Socijalni demokratje v —; P u 1 j u. Dr. Matko Laginja je dobil od jednega hrvatskih soeijali«tov v P'ilju pismo, v katerem piše«* na jedni strani proslavlja La-ginjo za vse, kar je dobrega storil, na drugi strani pa ga grdi ter pozivlje, naj vse Hrvate sprovede v internacijonalo. Stvar je za nas zanimiva ravno danes z oziroin na uvodni članek, ki ga priobčujemo. Tam je ta čudak že dobil odgovor, iz katerega more |>osneti, kako sod jo češki socijalni demokratje, ki rnenda nekoliko bolie umejo svoj program nego pa on! In da mož res nič ne ume ideje socijalizma in internacionalizma, je (»okazal s tem, da zahteva v eni sapi : naj Laginja združi tm* Hrvate \ infernacijonalno federacijo. »Naša Sloga« |H»jasnuje možu, kako da ni mog«»če, »la bi dr. Izginja storil jedno in drugo. < 'e hi hotel ustvarjati intrrnacijonalno federacijo, ne bi smel misliti, da je Hrvat ; če bi pa hotel družiti vse Hrvate, |>otem to ne bi bilo već internacijonalno, ker socijalisti, ločeni jm. narodu<«sti, ne bi bili več mednarodni. In če bi Laginja storil to, bi socijalisti druge narodnosti gotovo skočili nanj, ker je razbil njih vojsko. Puljski list izvaja dalje, da najprej moramo gledati, da pridemo do svojih pravic, in potem še le l»omo gledali, da si uredimo in razdelimo svojo hišo čim najbolje. Kaj bi rekli očetu, -Vgar otroci nimajo hruha, ako bi dajal kruh — drugim otrokom, za katere itak že skH>e mnogi drug: ?! Rekli hi, da je znorel. Taki si tudi iuternacijonalni Hrvatje v Pulju, ki se odtegujejo od ust, da vzdržujejo ljudi in časopisse, ki se potezajo za italijansko univerzo v Trstu, med tem ko otroci njihovega lastnega naroda v najbližji bližini Pulja nimajo ni male šole ! Kaj bi reki: bratu, ki vidi, da mu lastni rodni brat trpi lakoto, pa bi vendar prej dal kruha drugim? Da hi [»omagal vsemnas\etH, samo lastnega gladnega brata bi pozabljal ?! Rekli bi mu, da je znorel. Tako delajo internacionalni Hrvatje v Pulji ! Oni skladajo denar za razne štrajke Bog ve kje, a če treba pomagati kakemu našemu kmetu siromaku, mora mož trkati na vrata Laginje ! Ker pa Laginja ne more pomagati vsem. udri po njem, j»o »uacijonalu«, ki da nič ne dela za narod ! Pravi Hrvatje «ocijalisti bi morali reči kak<«r so začeli govoriti češki socijalisti !) : Evo, Italijani ne dajo našim najbližjim bratom ni tnalih sol; vlada istotako ne. Pomagajmo torej tudi mi vsaki malo! »Nasa Sloga« zaključuje na adreso hrvatskih socijalistov v Pulju : Vi ste danes popolnoma v italijanskih rokah, vaši razgovori so nekaj časa sem samo italijanski. Pa se še najde med vami nekdo, ki misli, da se treba držati tega močnejega hloda. Naj bo d a n e s močneji, ali za nas in vas je veudar tuj i ! L>< Kier ne bo p-jtoinega bratinstva in jednakosti, dotlej ini Hrvatje, kolikor nas je zve- ! stih naši narodni zastavi, se smemo zapuščati in zgubiti vgaj onega malega, karamo z velikim trudom dosegli v Istri«. X Hrvatski abiturijenti na] Reki. Dne t. m. prispejo na Reko vsi hrvatski gimnazijski abiturijenti s Hrvatskega in iz Dalmacije. Dne 30. t. m. zjutraj bodo zborovali v prostorih »Čitalnice«. Na Reki in Sušaku ostanejo tri dni: slavnosti in banketi bodo v hotelu »Sušak«. Hrvatski krogi se zelo zanimajo za to abiturjentski sestanek. Odl>or za prireditev tega dijaškega sestanka na Reki nam je doposlal sledečo obvestilo: Kdor želi udeležiti se kongresa, je naprosen, da se najkasneje do 20. t. m. pri- ZAHVALA. Štejem si v najprijetnejšo dolžnost, da, slede glasu srca, izrazim javnim potom si'ojo najtoplejšo zahvalo velecenjenemu odvetniku dr. Gustavu Gregorinu ki jc vso svojo znanost, izredno spretnost, izkustvo in skrb, posvetil moji pravdni stvari, v kateri me je zastopal. Obrnila sem se do njega v žalostnem trenutku. Potrta, ker se mi jc razkrilo vse moje žalostno stanje, omalodttšena, ker sta me odbila moža, katera sem si bila izbrala, da me branita: prišla sem k njemu ter mu ponudila težko nalogo, katero pa je, v svesti si pravičnosti moje stvari, rešil v popolno svojo zmago. Čast in največje spoštovanje njegovi bistroumnosti, vestnosti in sposobnosti! Blagoslov in nevenljiva hvala njegovemu pravičnemu srcu ! V Trstuf julija meseca irjoi. £ma Qibcrti-jVtauroner. Razglas. Vipavska grajščina prodajala bode na1 prostovoljni dražbi po parcelah ali večjih skupinah na licu mesta nastopna posestva : I. dne 8. julija 1901. ob 9. uri predp. hišo štev. 19 na Colu z vrtom in pašnikom, ob 11 uri predpoldan gojzd »Doline« ležeč v katast. občini Vodice, okraj Vipava v izmeri 67 oral 163| I klft ali 38 H. 60 A. 362 m. II. dne 12. julija 1901. ob 9. uri prcdpol. hiše štev. 22, 23 in 28 v Vipavi, nadalje mlin in žago z vodno silo na Vipavi, kakor zraven stoječa gospodarska poslopja. III. dne 15. julija 1901. ob 9. uri pred pol. gojzd »Zadlog« ležeč v katast. občini Zadlog okraj Idrija v izmeri 297 oral 780D0 ali 183 H 79 A 16 m2. IV. dne 22. julija 1901 ob 9 urt predpol. gojzde ležeče v katast. občini Crni vrh ! okraj Idrija v izmeri 108 oral 1428D0 ali 62 H 43 A 47 m3 in gojzd ležeč v katast. občini Lome v izmeri 282 oral 678n° ali 170 H 81 A m2. Spisek iz zemljiške knjige, posestni listi in dražbeni pogoji ležijo na vpogled v c. kr. notarski pisarni v Vipavi. Vipava, dne 28. junija 1901. Mark Pushnik 1. r. c. kr. notar. V * Svoji k svojim! IVAN REBEK ključarski mojster Celje. - poljska ulica št. 14. Priporoča slavnemu občinstvu svoje najnovejše in najboljše aparate za streljanje proti toči. Zaloga vsakovrstnega pohištva. Anton Breščak i^T^Ž Vetturini ima v zalogi v veliki izberi pohištvo vseh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima : podobe na platno in šipe, ogledala, žime in platno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obroke Bicikelj „Meteor11 v dobrem stanu, je na prodaj v prodajalnici g. KocjaneiČa ul. Barriera vecchia štv- 19. Trgovina z izsrotovljeuimi oblekami. Qolot»llli Poate dellaFabbra št. 2, vogal Odidi lili. ul. Torrente. Podružnica Piazza Pozzc del Mare štev. 1, druga podružnica „Alla eitta di Londra" z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nuove 3 (Brunerjeva hiša). Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke in sicer: obleke za moške od gl ti.50 do 24, za dečke od gl. 4.50 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do 8, suknene hlače od gld. 1.80 do 4, volnene goldinarjev 4.50 do 9. Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. 9 uo 16. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 do 9, od platna ali satena v raznih barvah od gld. I do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od moleškina (alodjeva koža) za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Kormiuu od gld. 1.30 do 2. Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. L20. Velika zaloga snovij za moške no meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovija z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V nekem trgu na deželi. je oddati v najem pod ugodnimi pogoji lep prostor za prodajal 110 in pekari jo z vso pripravo, s stanovanjem ali brez stanovanja. Natančneje se poizve j v uredništvu »Edinosti« v Trstu. Sloveči profesorji zdra" vilstva in zdravniki priporočajo Želodčno 4. tinkturo lekarnarja Piccoli v Ljubljani dvornega založnika Nj. Svetosti papeža kot želodec krepčujoče in __tek vzbujajoče, dalje kot prebavljenje in telesno odprtje pospešujoče sredstvo, posebno onim, ki trpč na navadnem telesnem zaprtja. Razpošilja se proti Dovzetju ? sMjicah po 12 in ve£ stefleniCic. j Crodaja sn v lekarnah v Trstu, Primorskem, Istri in Dalmaciji po 30 stot. stekleničioa. Obuvala. Podpisani priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu svoji zalogi obuvala za gospe, gospode in otroke, ki se nahajati v ulici Riborgo št. 25 in v Skednju (Ščedna)- št. 388 (na glavni cesti). Sprejema naročbe po meri in za poprave. Bog i narod ! Peter Rehar, Čevljarski mojster. JOŽE BOLE nrar pri železniški postaji na OPČINAH popravlja in prodaja vsakovrstne urepojako ugodnih cenah ter jamči za vsako /.vršeno tlelo. Priporoča se slavnemu" občinstu na Krasu in po okolici. Podpisana priporoča svojo novo ustanovljeno postavno koncesi joni-rano posredovalnico za službe. Posredovalnica se nahaja na Lip-skem trgu (Piazza Lipsia) št. 4 in prevzema posredovanja na službe vseh vrst. Priporoča se udana Josipina Jančič. Razne vesti- Pogorela v vlaku. Iz Berolina poročajo: V osebnem vlaku Berolin-Stetin se je dogodila te dni grozna nesreča. Iskre z lokomotive so priletele v neki kupć iu zažgale obleko neki 18-letni dami. Dekle je radi groznih bolečin skočilo skozi okno :n obležalo na tleh s polomljenimi udi. Sopotovalci, ki so opazili to, dali so strojevodji potrebno znamenje, vsled česar je isti ustavil vlak in ga vodil nazaj do tnesta, kjer je ležalo dekle, katero so pobrali in je oddali v bolnišnico v Ebers\viddu, kjer je dekle kmalu za tem umrlo. Dvostroka pevkinja Parižko gledališče »Saint Martin« je angažiralo mlado pevko imenom Fillds. Dosedaj je pevala v nekem potujočem društvu na Angležkem. Ta nova pevka zavzimlje dve mesti v gledališču : kakor primadona za sopran in kakor altistkinja (kontra alt). Ona peva namreč najviši sopran, kakor si ga je le možno misliti, a takoj na to zopet najgloblji a't, ki v človeku vzbuja senzacijo. Za ta svoj dvostroki glas dobiva tudi dvojno plačo. — Srečna ona ! Brzojavna poročila. Kraljica Belgijcev onesrestela. BRUSELJ 13. (B) List »Etoile« javlja : Kraljica Belgijcev, ki se sedaj mudi v Spaa, se je včeraj na vrtu kraljeve vile, v družbi več druzih oseb udeleževala igre »crotpiet«. Hkratu je obledela in se oprla na neko klop. Kraljica je padla v nezavest najbrže vsled velike vročine. Odnesli so jo v njene prostore, kjer je kmalu zopet pišla k sebi. Za cesarjev prihod lia Solnosraškeiii. SOLNOGRAD 13. (B). Priprave za vsprejem cesarjev so v polnem razvoju. So-sebno pot od kolodvora v Išlu do nekdanje knezonadškofijske rezidence, kjer se nastani eesar, je krasno dekorirana. Pritok tujcev je nenavadno vrli k. Vreme je krasno. Velik požar. LIPSKO 13. (B). V Ribekovi pivovarni je nastal ogenj, ki se je naglo širil. Sladne naprave so popolnoma pogorele. Pivovarna sama. stroji in kotli so rešeni. Istotako 10.(KX) meterskili stotov zaloge sladu. O polnoči ogenj še ni bil pogašen. vendar pa je, ker ni vetra, izključena vsaka nevarnost. Prednednik Čilske republike umrl. BUENSO AYRES 12. (B). Gl som došlib sporočil je predsednik Čilske republike umrl. PODJETJE ZIMOLO - TRST Prvo podjetje za pogrebne svečanosti ustanovljeno leta 1876. Pisarna: Corso 41 • Zaloga: ul. Istituto V* Telefon št. 141 1 Telofon št. 145 Sprejemajo se pogrebi v veliki gali in L, II., III. IV. razreda; prevr zi mrlicev v tu-in inozemstvo; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogrebe v popolno črni, v zlato- crni, srebrno-erni iu zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših; krst iz trdega lesa s ko; vinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje; lesenih krst; belo in črno lakiranih; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organ tin. umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih pogrebnih predmetov. Restavrant f f 4 s prenočiščem na Opčinah odpre poreherjevo pivo. Kuhinja izl»onia. Priporočujć se mestnemu občinstvu in onemu na deželi za obilen obisk se iteleži uilano Josip Vouk. M. U. Dr. Ant. Zahorsky priporoča svojo j>omoč na porodih, abortih in vseh ženskih boleznih, kakor: ne-rednosti v j>erijodi, krvavenje, beli tok, neredna lepa maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni. Ordinuje ulica Carintia štv. 8. od i 11 in od 2-4. Tim-oHima reostrovana Mm z neomejenim jamstvom. V GORICI, semeniska ul. št. 1., I. nadstr. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, t Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr v lastni hiti. -- Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 4'/a0/«« ne hi se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom iti sicer na menjice jk; ti °/0 in na vknjižbe po 51/*0/© Urad llje vsaki dan od y. do 12. ure dopol. in od 2. do ure po pol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1900. Kron 1,263.563 Poštno-hran. raćan str. 837.315. Hranilne ulojre se sprejemajo od vsakega, će tudi ni ud zadruge in »e obrestujejo po 4 Kentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo ae samo zadružnikom jn sicer na uknjizbo po ii1,0'., na menjico po 6*/# na zastave po 51 ,*/#- I radne ure so: od 9—12 dopoludne in oc* 3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne. Postno hranilnični račun 816.004. Vela zaloga tmm ita i Krojaška zadruga vpisana zadruga z omejeno zavezo GORICA Gosposke ulice 7 GORICA Priporoča vse v to stroko spadajoče blago ter jamči za pošteno in solidno po-' etrežl>o. Cene stalne brez podajanja. Restaurant SILBEREOG } Via Ghega št. 9 A. ) ■■ najugodnejša gostilna ■■ PLZEHSKO PIVO SILBEREOG po 24 nove. liter. Namizna vina in v buteljkah zajamčeno pristna Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila in večerje od 20. novč. više. Pivo v buteljkah iz zaloge S1LBEREGG (G. E. P O H L Y), g/C Via Zovenzoni št. 2. Tam se nahajajo tudi najpristnejša vina: opolio, istrsko črno in belo. Pozor! Častim si naznajati slav. o očinstvu, daje moja prodajalnica vedno preskrbjena mauitakturnim blagom vsake vrste in po cenah, da se ne bojim nikake konkurence vsaki dan dohaja novo blago. V nadeji, da me bo slavno občinstvo po-češčalo z obilnimi obiski, beleži spoštovanjem F. Dobauschek, trgovec z manufakturnim blagom. Via Barriera vecchia 27 v Trstu. Se govori Slovenski ! IVAN SCHINDLER Dunaj, m. Erdbergstraue ttev. 12. razpošilja trralis in franko katalosre v slo-veu»ko-italijaii>keni jeziku z ver kakor 400 slikami o vseh vrst ali aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene. Cene nižje Mor drnpd. Za reelno postrežbo se garantira. Ugodni plačilni pogoji. Solidne zastopnike se Išče. IVAN SCHINDLER ces. ^^ kralj, privilegiran lastnik Dunaj, III Erdbergstr. štev. 12. Grand Hotel-Restaurant Obelisk OPĆINA Nova lastnika ravnatelja Berrettini & Cattaneo. Vatikanski vrt in veranda. — Krasen razgled. W Izvrstna kuhinja |J Plzensko in Kulmbaško pivo. dobro perskrbljena vsaki čas. || Specijaliteta: Kraški teran. KEGLJIŠČE. — LAWN-TENNIS. — KROGUIŠĆE. — BILIJARD. — TELOVADNE PRIPRAVE. ------ | Telefon št v. 657. | Oli nedEliaii tu praznikih t lepem vremena vozne zveze od restavracije „Centrai Pilsen" na Općino. Najzmernejie cene. "^G Točno postrežbo vodita lastnika-ravnatelja osebno. Vsakojaka pojasnila daje in slučajnu naročila prejemlje gospod BERKETTINI „Jfova restavracija Centrale pilsen", (Crst Via Torrente 10) z vrtom, kamor ne pride prah, ker je v zavetji. O O Kegljišče. O 'Z> Izvrstna kuhinja dobro preskrbljena vsaki čas. — Poštene cene. — Najtočnejša postrežba. Velika zaloga koles novih ali vže rabljenih iz prvih tu—in inozemskih tovarn. Prodaja in menjava po ugodnih cenah. Bogat izbor pripadkov in pneu-inatik. Sprejemajo se vse poprave kakor tudi lakiranja na ognju in niklovanja. Os. kr. priv. tvornica strojev, brizga Inic, čelad, cevij, pasov in prva moravska mehanična tkalnica tvrdke Czech pri Prostjevi 'Moravskoj R. A. SMEKAL-A podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9 priporoča slavnim gasilnim društvom iu zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in priredbo, da na obe strani vodo sesajo in mečejo. Parne brižgalice, h katerimi za-moreta že samo dva človeka delati; izučba lahka in brez maši-nista. Dalje motorne vozove, aparate za acetilenski plin. brizgalnice proti peronospori „ Vermorel" po IG kron. „Avstrija" po 20 kron franko na vsako pošto — Kmetijsko orodje. Izdelki solidni, lepi in po ceni. Uzorci in ceniki brezplačno. — Ugodni plačilni pogoji — Spoštovanjem Podružnica R. A. S MEK A L v Zagrebu, -m* *XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^ Velika zaloga koles po nečuveno nizkih cenah. Nova kolesa I. vrste od K 150.— više. Kolesa za dame z ravnim okvirjem. dobrim gumijem K 65.—, «0.— , 90.—. 100.—. Pneumatiki, gumijevi nadkrovi, dobre vrste K 9.—. Cevi K 5.—. Ceniki gratis. Vsi deli jednako po ceni. iT K 18. -W Neprekosljiv v svojem delovanju, najpripravnejši šivalni stroj na roko „The juvel1* Siva vsako snov, debelo ali tenko in tudi najmočnejše sukno in platno. Cela sestava je od železa in jekla, lino poliran, s premenjavo na zobno kolo, šivan-kami, posodico, ključem in potegovalcem vijakov, teza 5 kg. K 18.—. Singerjev za dvojno šev 36.— Naivpria nnvnctV Husttovani dunajski koncertni ročni akordeon IIIIVUol. vzbuja povsod zbog njegove konstrukcije, dobre sestave in nizke cene veliko zanimanje. Posebno fini akordeon. 10 tipk, 2 registra, 20 dvojnih glasov, 2 pridržavalca, 2 dvojna meha z okovi od jekla, odprt klavirtjat od nikelja, močen, širok, krasen glas, 35 cm velik krasen inštrument, jamčeno brez napake, 75 najboljših okov, od niklja, godba jednaka 2 korom, lahka priučba. Cena s šolo K 9.— na ogled po povzetju, ako ne ugaja, vrnem denar. Nainnvpičp vplilta nnvncff Fot°9rafični popolen str°j 190 a MOJIIUVOJOO, TCIIIVa IIUVUOI. kojim zamore napraviti vsak brez prej-šne znanosti popolnoma izgotovljene fotogralije. Lahka manipulacija, velikost 5X5 Cena kompletnega stroja z vsemi potrebščinami in navodilom s krasno škatljico gld. 1.90 Velik stroj z objektivom in neštevilnimi potrebščinami gld 3.—. Za zunanje naročbe se zaračuna zaboj 35 novč. K. Rundbakin — zaloga Dunaj. — IX Berggasse 3 — Dunaj. Ceniki gratis in franko. 5 Obrestuje hranilne rloire, stalne, ki si nalože za najmanj jedno leto po O0/o» ,,a~ vadne jm> 47s°/o vloge na Conto-eorrent po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgul>e obreeti ter izdaja v zameno lastne. Kentni davek plačuje zadruga MIHI I>aje posojila na jH»r«»štvo ali zastavo na 51etn<> odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, / t_*k<»čeni računu |>o dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron jh» 1 krono na teden, ali daljših obrokih fx.> dogovoru. Deleži se obrestujejo jx> 6. 1 o°/0. Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.3Gti. Uradne ure: oludue in od 3—4 [M)[H»ldne; ol» nedeljah in praznikih od i*—12. dopoludne. Tržaška posojilnica in hranilnica! icfistrmia udrita z omeie&im porošnom, i ulica S. Francesco št. 2, I. n. < (Slovanska t i tal nica I. ' Svoj k svojim! Zaloga obuvala v ulici Riborgo štev. 2. Pozor okoličani in tukajšnji Slovenci ! V mojej zalogi vdobite na izbor najcenejše in okusno izdelano obuvalo. Sprejemam tudi naročbe po meri. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Lovrenc Vodopivec. Zaloga šivalnih strojev za domačo rabo ali obrtnike od 60 kron naprej. _ 9C 5 letno jamstvo. Velik izbor vseh pripadkov spadajo-čih k šivalnim strojem. Pošiljatve na deželo po povzetjn. Mehanična delavnica za popravljanje strojev vseh vrst. RUDOLF R O T T L Trst, Trg Piazza S. Catterina št. 2. Cene zmerne. liojansko posojilno in konsumno društvo v Kojantl (pri cerkvi) priporoča svojo dobro znano „Društveno krčmo" v kojej se toči: najboljše domače črno vino po 52 novč. I. vrste istrsko „ „ 40 „ kak(»r tudi Steinfeldsko pivo v sodčkih in buteljka 17. Gorke in mrzle jedi. Lep senčnat vrt. OSO Krogljišče. Smicliov-Praia