§jmmm
AME
ji
SK h
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN T IN LANGUAGE ONLY
D©M©Y
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 58
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, MARCH 11, 1942
LETO XLV. — VOL. XLV.
zbira rezervo proti Rusom
"načrtu ima velikansko ofenzivo, da ustavi prodiranje Rusov proti Nemčiji. - Nemci se boje, da bodo Rusi štrli nemško silo pri Leningradu »n nato preko baltiških dežel udarili v Nemčijo.
London, 10. marca. — Iz Evrope prihajajo poročila, da je po-jP®' Hitler globoko v svoje rezerve, ki jih namerava peljati na 8tr 0 fl'onto, da v ogromni ofenzivi od Leningrada do Rostova 02ee ''Usko bojno silo in tako ustavi prodiranje Rusov na nemško pri t ■ ^emci se b°je- da se bo nekaj nepričakovanega zgodilo Leningrad, in da bi Rusi udarili preko baltiških dežel v
^mcijo.	——-—-
Zau:
Pna poročila vedo poveda-defe ^ ^ler opustil načrt za 0W.lv»o vojno na severu in za tel ;,V0 na jugu" Pač pa bo za-lter, ofenzivo tudi na severu, lajve°"tam ruske čete zaenkrat °2enilCJa nevarnost za nemško ' Rus,e,radi l,spehov Pri stara-
18 K
ze vsiplje vse možne a vzhodno fronto. Ba-e celo iz tovaren fante
letih
ln jih podi na fron-
fiitie Vln Pa Z°Pet zatr'l u'ie'i°> Tof ne bo pričel z ofenzi-
koncem
»m
junija in prodiral nevzdržno naprej, dokler ni njegove armade ustavilo blato, zatem pa takoj ruska zima. Tedaj so pa udarili Rusi z ofenzivo in pregnali Nemce izpred Moskve in drugih krajev.
Nemci priznavajo, da so jim vzeli Rusi utrjeno postojanko Juknov ob reki Ugra, 125 milj južnozahodno od Moskve. Poroča se tudi o novih ruskih četah, ki prihajajo v sektor Staraja Rusija, kjer se skuša 16. nemška armada rešiti jeklenega kroga,
ki so ga napravili Rusi okrog ^ . — aprila ali začet- nje. b0 ker se boji blata, ko | Iz fronte v Ukrajini prihajajo el acel topiti sneg, ki je za-[poročila, da je maršal Timošen-^dnjjw61" najstrašnejših zim I ko pognal 4 do 6 divizij, 60,000 % , ° let"	!do 90>000 mož> Proti Taganrogu
61 ^ napadel Rusijo 22.'ob Azovskem morju.
^n§leški zunanji minister Eden obtožuje Japonce nečloveških grozodejstev nad ujetniki
]0 „---
"Ji tjj;.. ' 1U- marca. —■ Zuna-
s'ansk ' Eden obtožil v S(> i2Vai 1 2bornici Japonce, da
Nji ^ 1 nad ujetniki pri oku-
^jstva Cr'gkonga strašna grozo-
Ho E(len
Ntih„
astnikov in vojakov na
So T - je pripovedoval, Japonci zvezali 50 an-

bajoneti
nato jih pa zače-
ter vse ubili.
i apanski ^orii; v Vo3aki so onečaščali
Ske . ?enske> naJ so bile Ev-
Azijatke. En cel ki
fde,
dist
aj

so proglasili za
i tola*!n ga izročili na
So? !ojakom,

Atn.
, ne glede na ■stanoval tam.
36 rekel, da ta grozo-
dejstva Japoncev niso prišla v javnost prej, dokler se ni dobilo o tem pričevanja očividcev, ki so pobegnili iz tega kraja.
V Hongkongu. so počenjali Japonci prav take stvari, kot so jih v kitajskem mestu Nankingu, katerega so zasedli 13. decembra 1937. Takrat so tudi Japonci cnečastili in pomorili na tisoče žensk, pomorili na tisoče civilistov ter več dni neprestano ropali in požigali po mestu.'
Značilno je, je rekel Eden, da Japonci niso pustili v Hongkong zastopnikov mednarodnega Rdečega križa, ker so se bali prič za svoja zločinstva.
tovarne oziroma vojna produkcija bo trpela skodo, če bodo odpuščale tujezemce
&5S? D- c "
X ; ke Civilne obrambe
finski' Landis> J'e opozoril po-
obrambo.
iC6
ravnatelje urada za
iSi,?,1""- naj opozorijo '»lokalne obrambne od->jo vProbleme, ki lahko na-0Jol»čin i mno^ih krajih vsilil sHeni So bili v industriji
ti Ni \T[ l0jalni ki
^oaemcj ali državlja-
aterj8tva-j Landis
Nil D ^andis je zlasti
t^avn jinske ravnatelje ^Nveitae lzJ'ave predsednika
CBidciiaeeneralne^ Prav' Cenika ? pomožne^a v°j"
kKc>jski ' da utegne naš pro-
tfSSf* trpeti veiik°
le; lovarne na splošno ^Vli ZeTnce in tujerod-"0bs Jane od dela.
Ž?? C£.nuJal potrebi m>
V Na a Jati del° vsakega
C1' Werikanca'" ie ^
■X	"Zatiranje ino-
. ■ alj t, • ------"»•j- —
Oerodnih držav'ja
k ^Ško p0 sebi povsem ne-•Znanje, ki vodi do



ga
naši deželi
notranjega raz-osiške sile rade
to opozorite državne in lokalne obrambne odbore v nadi, da bodo oni izvršili svoj obsežni vpliv v tem pogledu. Zaščita lokalnih inozemcev ali tujerodnih državljanov je ena izmed nalog civilne obrambe."
Več o tem bo ravnatelj Landis gotovo govoril 31. marca, ko pride v Cleveland na manifestacijo za napor civilne obrambe. Narod že sedaj opozarjamo na shod v mestnem avditoriju, kamor bo imel' vsak prost vstop. Program bo zelo zanimiv, kot nam zatrjuje pripravljalni odbor.
---o--
Gramčevi imajo 2 vojaka
Zadnjo soboto je prišel na dopust Joe Grame, sin Gram-čeve družine iz Geneve, O. Joe služi pri mornarici v Detroitu in se pohvali z vojaškim stanom. Avanziral je že za mornarja 2. razreda. Drugi dan je moral že nazaj. Naročil je pozdrave za vse znance in prijatelje. Prostovoljno je odšel v armado tudi njegov brat Eddie. Oče Grame pravijo, da če bosta tako dobra vojaka, kot sta bila
Vsa Pozivljem, da na lovca, bo gorje Japoncem.
Maksimalna cena postavljena za rabljena avtna kolesa
Washington. — Vlada je postavila maksimalno ceno za obrabljena avtna kolesa, ki bo stopila v veljavo 16. marca. Vlada je odredila nove cene radi številnih pritožb, da je cena obrabljenim kolesom že višja kot je pa cena novim. Vjrok temu je, ker morejo samo gotovi sloji kupiti nova kolesa, drugi pa samo obrabljena.
Vlada je ukazala, da cena obrabljenim avtnim kolesom ne sme biti višja kot je bila zanje med 1. in 15. oktobrom. Cena se ravna pa po debelosti kavčuga; debelejši ko je kavčug, višja je cena. Po kakovosti so razdeljena kolesa v štiri razrede in po tem se ravna tudi cena. Za razred 1.je cena $8.10, za razred 2. «$6.65, za razred 3. $4.45 in za razred 4. $1.50. Najvišja cena za notranje tube je $1.50. -o-
Vatikan primerja Hitlerjev pohod v Rusijo z onim cesarja Napoleona
Zurich, Švica. (ONA). — Radijske postaje, ki so poslušale nedavni radijski govor iz Vatikana, poročajo, da je vatikanski ra&a^spominj^Lna. izjava nekdanjega papeža Pija VII., ki je napovedoval Napoleonov padec s tem, ker je udaril na Rusijo. Vatikanski radio je zdaj primerjal Hitlerjev pohod na Rusijo z onim cesarja Napoleona.
Vatikanski radio, ki je namenjen za Poljsko, rad primerja zgodovinske dogodke ter s tem podaja svoje mišljenje glede današnjih časov.
Tako je vatikanski radio omenil, kako je Napoleon pregnal papeža iz Rima, katerega so potem tri nekatoliške velesile zopet pripeljale.nazaj. Napoleon je zahteval od papeža Pija VII. izjavo, naj bi zatrdil s cesarjem: "moji sovražniki — tvoji sovražniki," česar pa papež ni hotel storiti, ker bi s tem udaril po Angliji.
S tem, da je vatikanski radio omenjal to zgodovinsko zadevo, je dal indirektno razumeti, kakšna usoda čaka Hitlerja, ki preganja katoliško Cerkev.
-o-
Gdynia je navečje nemško baltiško pristanišče
Stockholm. (ONA). — Gdynia, ki je bila pred vojno glavno in edino poljsko pristanišče, je zdaj največje nemško bojno pristanišče na Baltiku. Od Poljakov, ki so pred vojno tam šteli 135,000 duš, jih je ostalo samo še 1,000. Naselilo pa se je tam 90,000 Nemcev in 46,000 je pa marinov.
Euclid se upira novemu hišnemu projektu v mestu
Euclidska mestna uprava se namerava upreti gradnji novega vladnega hišnega projekta za 800 hišnih edinic, razen če vlada prej preskrbi za dovolj velike odvodne kanale. Tudi šolski odbor bo protestiral, ker še sedaj ni dobil od vlade zahtevanih $890,000 za šolske potrebe, ki so nastale radi hišnega projekta na 200. cesti. No vi hišni projekt nameravajo zgraditi med Babbitt Rd. in 250. cesto, nedaleč od nove zgradbe Chase Brass Co.
S FRONTE NA PACIFIKU:
INDIJA. — 77,000,000 muslimanov v Indiji grozi z vstajo, če bo dala angleška vlada Indiji samovlado, na račun muslimanske narodne manjšine. Indci, katerih je 240,000,-000, so smrtni sovražniki muslimanov. Anglija je znala oba plemena krotiti, a Indci zahtevajo zdaj samoupravo, česar se pa muslimani boje. JAVA. — Boj za Javo je zdaj zaprta knjiga, ko so Japonci zasedli vse straiegične točke in pomorske; baz0. Poroča se sicer še o posameznih bojih v hribih, ki pa"ne morejo trajati dolgo.
FILIPINI. — Nobenega znaka še ni, da bodo zaceli Japonci s splošnim napadom na armado generala MacArthurja na polotoku Bataan. Pričakovalo se je, da bo novi poveljnik japonskih čet, Yamashita, ki je okupiral Mala j o, takoj udaril na ameriške in filipinske čete, toda vse je še mirno. AVSTRALIJA. — Avstralci pa-zno čakajo na pricetek invazije japonske armade, ki je dobila trdna tla na Novi Gvineji, last Avstralije, 400 milj severno. Včeraj so izkrcali Japonci že tretjo .posadko na Novo Gvinejo ter bombardirali pristanišče Moresby, ki leži komaj 280 milj oti Avstralije. Vprašanje je, če bodo zdaj Japonci napadi? "Avstralijo ali Indijo, ali obe hkrati. -o-
Avstralci so poškodovali Japoncem pet ladij
Canberra, Avstralija, 11. marca. — Avstralski avijatičarji, ki so se nedavno vrnili z raznih bojišč, so z vso silo udarili po Japoncih, ki izkrcujejo čete na Novi Gvineji. Bombe so direktno zadele eno bojno ladjo, na štirih drugih so pa zanetile požar.
Letalci trdijo, da so pustili dve japonski ladji v takem stanju, da se ne bosta dolgo vzdržali na vodi. Avstralsko letalstvo je dobilo ukaz, da udari na Japonce z vso razpoložljivo silo. —--o--
Slovenski pomorščak padel v Pearl Harborju
Ely, Minn. — Pred kratkim se je izvedelo, da je bil med žrtvami zahrbtnega japonskega napada na Pearl Harbor na Havajskem otočju dne 7. decembra 1941 tudi Viljem Lavšin, star 22 let in rojen na Elyju. Bil je član KSKJ in prvi član te jednote, ki je padel v sedanji vojni; Služil je 21 mesecev v pomorski pehoti (U. S. Marine Corps). -o-
Ruske bolničarke v bojni liniji
Rurska armada pošilja bolničarke prav v bojno linijo. Tukaj jih vidite skupino, ki čakajo na transportno letalo. To jih bo pripeljalo prav nad bojno linijo, kjer se bodo pogumna dekleta spustila s padali na tla.
K^SŠdaiKratke vojne in druge vesti
Nov grob
Po dolgi in mučni bolezni je umrla Ana Hadley, rojena Ze-leznik, stara 53 let in stanujoča na 1380 E. 43. St. Tukaj zapušča soproga Lawrence. Do ma je bila iz Polhovega grad-ca, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki je bivala 32 let ter je bila članica društva Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ. Pogreb bo v četrtek popoldne ob eni iz Zeletovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave na Highland park pokopališče Vesel dogodek Pri družini Mr. in Mrs. Louis Lekše, 673 E. 96. St. se je ustavila teta štorklja in jim pustila osem funtov in pol težkega sinčka. Materino dekliško ime je bilo H e r m i n e Jančigar iz Scheafer Ave. Čestitamo!
jile vojno produkcijo
Washington, 10. marca. — Donald M. Nelson, ravnatelj vojne produkcije, je danes izjavil, da bi ta dežela lahko podvojila produkcijo vojnega materiala, če bi se vpreglo stroje 24 ur na dan in sedem dni na teden. In ako ne bo produkcija prinešena na zmagoslavno višino, ne bo ne delavstvo ne vodstvo tovaren ušlo srdu publike.
Nelson je v svojem radijskem govoru trdil, da je prepričan o narodni zahtevi za večjo produkcijo, sodeč po brzojavih in pismih, ki jih dobiva od vseh strani.
Nelson je rekel, da je mnogo tovaren, ki izdelujejo vojni material, in ki delajo samo pet ali pet dni in pol na teden. Mnogo jih je, ki v drugem šihtu delajo samo 40% kapacitete in v tretjem samo 20% obsežnosti. Zato je na tisoče in tisoče strojev, ki počivajo po 16 ur na dan, mesto da bi delali 24 ur. Vsi stroji, ki počivajo, delajo za Hitlerja, je izjavil Nelson.
-.o-
Slovenski mornar se rešil s torpediranega parnika
New York. — Henry Vičič, star 35 let in sin Jakoba Vičiča iz Universala, Pa., je bil mornar na tovornem parniku Pan-Mas-sachusettsu, ki ga je pred dnevi s torpedom potopila nemška podmornica nedaleč od obrežja F16-ride. Na ladji je bilo 38 mož'in le nekaj teh z Vičičem vred se je rešilo s tem, da so plavali po morju z rešilnim pasom. Vičič je plaval sam več ko dve uri, preden ga je opazila posadka neke druge ladje in ga potegnila na krov.
-o--
NEW YORK. — Osiška podmornica je torpedirala včeraj nekaj milj od obale države New Jersey, oljni tanker Gulf trade. Torpedi so prelomili ladjo na dvoje. Od 35 mož posadke jih je rešila obrežna straža že 16, ostali so še v rešilnih čolnih.
* *
WASHINGTON. — Kanadski general McNaughton, ki poveljuje kanadskim četam v Angliji, je izjavil, da je glavni cilj zavezniških bojnih sil na angleškem otočju napad na zahodno Evropo. Kdaj bo prišla ta ofenziva, general ni hotel povedati.
♦ * *
WASHINGTON. — Predsednik Roosevelt se je smejal^ ve-stem, da namerava njegova žena obiskati London, kjer bi ojacila odnošaje med Anglijo in Ameriko. Roosevelt je rekel, da teh govoric najbrže niti njegova žena še ni slišala.
* * *
ATLANTA. Dr. George Baehr ia urada za civilno obrambo, je povedal kongresu južnih kirurgov, da ima vlada v načrtu plačati bolniške stroške za vse žrtve zračnih ali drugih napadov v Zed. državah. Bolnišnice bi dobile gotovo vsoto na d^n za vsakega bolnika.
* * #
RIO DE JANEIRO. — Vlada Zed. držav je napravila kupčijo z brazilsko vlado, da ji bo ta izročila dve osiški ladji, ki jih je brazilska vlada zaplenila. Ena je bvša italijanska ladja Conte
Grande, druga nemška ladja Windhuk.
* » *
. VICHY, FRANCIJA. — Vladni viri zatrjujejo, da- francoska vlada ni izročila Nemčiji 40 ladij, kot se je to včeraj poročalo iz Moskve.
* * *
SAN FRANCISCO. — Federalna rezervna banka je prevzela varuštvo nad nepremičnino sovražnih tujcev, ki so morali oditi od pacifične obale. Na tisoče oseb nemške, italijanske in japonske narodnosti je moralo oditi v notrajnost dežele.
-O-
ANGLIJA NIMA DOSTI ČEBULE
London. — Deževje lanskega avgusta je povzročilo, da so pridelali komaj eno tretjino pričakovane letine čebule. Iz Španije so jo sicer dobili precej, toda ta ne bo zadostovala. Za vsako osebo je dovoljeno okrog enega funta.
-o-
Podružnica št. 14 SMZ
Nocoj se vrši seja naše podružnice v Turkovi dvorani na Waterloo Rd. Pričetek seje ob osmih zvečer. Prošeni ste po sebno tisti, ki ste zaostali z asesmentom, da se gotovo udeležite te seje.
Listnica uredništva
Naročnica. — Tržaški škof Luigi Fogar, ki se je bil tako zameril fašistom radi svoje pravičnosti do narodnih manjšin, je bil Uojen v Pevmi pri Gorici. Njegov oče je bil Italijan iz Fur-lanije, a njegova mati je bila Slovenka. Torej bi ga po kraju rojstva in po materi lahko tudi smatrali za Slovenca.
Važna seja
Nocoj ob osmih ima sejo društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ v Domu na Recher Ave. članstvo je prošeno, da se udeleži.
šestnajsta obletnica
V	četrtek ob pol sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim Joseph Kastelic v spomin 16. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Osma obletnica
V	četrtek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Gertrude Možina v spomin 8. obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Čeki so dospeli
Bolniški- tajnik društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ naznanja, da so dospeli iz glavnega urada bolniški čeki.
VEČJI RAZMAH V INDUSTRIJI JE VZROK VEČ NEZGODAM NA CESTI
Clevelandski policijski načelnik, Geo. J. Matowitz, svari meščanstvo, naj posveča več pažnje uličnemu prometu. Vsako leto je ubitih več oseb na cestah. Lansko letd se je zvišalo število smrtnih slučajev za 16%. Največ se pripisuje temu večja zaposlenost v vojni industriji.
Ako se bo zmanjšalo število
prometnega problema. V Londonu, na primer, je bilo celo več smrtnih nezgod, čeprav je bilo zmanjšano število avtov na cesti.
V vojnem naporu vse hiti v mrzlični naglici, tako pri delu, kot na cesti. Zato pa pri vsem tem ne smemo pozabiti na lastno varnost in na varnost svojega bližnjega. Vozimo previdno
avtov na cesti, to še ne bo rešilo in pazimo pri prehodu čez cesto
r r
6117 St. Clair Ave.
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland. Ohio.
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland Do nošti. celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year: Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada. $3.00 for 6 months: Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. Single copies. 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
No. 58 Wed., March 11, 1942
Mrtva emigracija
V svojem ognjevitem govoru, ki ga je obdržaval Rude Trost zadnjo nedeljo pri manifestaciji Slovencev v Slovenskem domu na Holmes Ave., je vrgel tudi dve trpki besedi "mrtva emigracija." Povedal je s tem bridko resnico, kako so smatrali nekateri vladni uradniki v Beogradu naše izse-Ijenstvo kot mrtvo emigracijo, misleč s tem nas, ki smo se izselili iz domovine, ki nam ni mogla dati kruha, kot mrtvo telo za našo rojstno domovino.
Res smo bili mrtva emigracija, toda to samo po mnenju nekaterih beograjskih vladnih uradnikov, katerim se ni zdelo vredno polagati ikako vrednost na nas. Ti uradniki pač niso bili pri vladi takoj po prvi svetovni vojni, ker bi sicer ne rekli o nas, da smo mrtva emigracija. To je bilo takrat in tiste dneve in leta po svetovni vojni, ko je ta "mrtva emigracija" < rešila rojstno domovino propasti. Poudarjamo: REŠILA propasti! To vemo sami in to nam je'priznal tudi ljubljanski župan dr. Juro Adlešič, ko se je nahajal pred nekaj leti tukaj med nami. Ta je izjavil, da če bi ne bilo ame-rišhik Slovencev (govoril je samo o Sloveniji in Slovencih), ki so poslali za milijone raznega blaga in denarja v domovino, ki je bila po vojni lačna in raztrgana, bi si ne bila mogla nikdar opomoči.
Torej nismo bili mrtva emigracija, še blizu ne, ampak smo bili prav dobri in iskreni sinovi in hčere svoje rojstne domovine, ki je v njeni potrebi nismo pozabili, čeprav nam ona v naši potrebi ni mogla dati kruha. Mi nismo bili izgubljeni sinovi in hčere, ki bi šli po svetu zapravljat svojo doto in se potem, ko bi zapravili vse, vrnili domovini v breme. Ne, mi smo šli po svetu praznih rok, praznega žepa in s svojo lastno pridnostjo smo si začeli graditi tukaj v Ameriki svojo drugo domovino. In prav ti naši pridnosti, pa našemu zlatemu slovenskemu srca se ima zahvaliti naša rojstna domovina, ko so se začeli po svetovni vojni vsipati izza morja dolarji.
Da, bili smo mrtva emigracija za nekatere vladne uradnike v Beogradu, ker nas niso hoteli poznati, ker niso hoteli imeti z nami nobenih ve?i, niti sorodstva, niti prijateljstva. Oholo birokratsko uradništvo je pač mislilo, da nas ne bo nikdar več potrebovalo.
Nam je bilo to popolnoma prav, kajti mi smo popolnoma lahko živeli brez pomoči svoje rojstne domovine. Kar bi bili sicer lahko dobili od nje kulturne pomoči, za finančno itak nismo vprašali, smo si morali pač ustvariti sami in začeli graditi tukaj popolnoma svojevrstno Slovenijo, ameriško Slovenijo, po vzorcu in na temeljih demokracije, kot je zapisana v ameriški ustavi.
Ta "mrtva emigracija' je že enkrat rešila svojo rojstno domovino propasti. Razume se, da tega ne očitamo, ampak pribijamo samo kot fakt, ker ta fakt, ta činitelj, pa zelo važen činitelj, se je zopet pojavil, je zopet pred nami, pa v vse bolj važnem smislu, kot po prvi svetovni vojni. Takrat je še obstojala naša rojstna domovina, najsi naga in brez kruha, a danes je pa niti take ni.
Danes je ta mrtva emigracija edina Slovenija in ta mrtva emigracija je ona, ki bo zopet ustvarila domovino Slovenijo in Jugoslavijo, pa jo ustvarila lepšo in srečnejšo. Da smo pripravljeni to izvršiti, da smo pripravljeni delati na tem, so dokaz sijajne narodne manifestacije, na katerih prisegamo in v spomenicah izjavljamo, da bomo storili vse, da zopet osvobodimo slovensko in jugoslovansko zemljo.
Videti je, da je ta mrtva emigracija zdaj prav zelo živa in bo živa tudi ostala, dokler ne bomo dosegli tega, na kar smo prisegli: odrešenje vseh Slovencev v večji in srečnejši Jugoslaviji. Upamo, da bomo to dosegli, pa naj nas tudi po tej vojni smatra kak nadut uradnik za mrtvo emigracijo. '1 oda če bodo takrat še pri vladi taki možje kot sta ministra Krek in Snoj, smo prepričani, da nas Beograd ne bo smatral za mrtvo izseljenstvo.
'Zadnjič sem obljubil, gospod urednik, da bom še eno pismo posvetil razpravi Petra Paula Cosgrov-a o stališču Zaveznikov v sedanji vojski. Evo Vam
BESEDA IZ NARODA
PlCItlA 17 NnurVntfb-o mornarica udarila po japonski 1 lolIlU 1L new lOlKcl in jo premagala, bo konec avtomatično tudi japonske oblasti na zasedenih otokih in na azijski celini nad Singaporom.
Da ne pozabimo — poraz Japonske bi bil tudi poraz Nemčije! In narobe. Katera bo prej
tisto obljubljeno pismo!	tepena- na to treba Pikati.
Praktična posledica tega, kar	p.a..,je Že .daneS; .da je
je bilo zadnjič povedano, je to, da ne smemo prehitro obsojati umikanja zavezniških front na Pacifiku. Nasprotno, zatrjuje Cosgrove, tako umikanje utegne biti zelo na mestu vsaj za začetek. Poudaril je že poprej, da imajo Zavezniki tako-zvani "središčni položaj" v tej vojski, ki je vedno bolj ugoden ko "obmejni." Ne smemo pa misliti, da "središčni" položaj že tudi zahteva OFENZIVO v
zastonj vsako upanje, da bi si mogli kdaj Japonska in Nemčija podati roke preko Indije ali Rusije . . .
Končno pa še to! Med zavezniki je v prvi vrsti poti'ebna brezpogojna edinost in medsebojno zaupanje. Brez tega pa seveda utegne nazadnje vse skupaj iti k vragu. . . . Zato ni. kar ne mislite, da koristite stvari s tistim neprestanim jedkim kritiziranjem, ki ga je
vsakem slučaju. Nikakor ne! vse polno na vseh oglih. Zave-
Defenziva celo lažje služi končnemu namenu.
dajte se, da tisti, ki so odgovor, ni za vojskovanje, ne morejo
V sedanjem položaju našega Priti k vam in vam razlagati in
V gonji proti slovenskemu jeziku niso fašisti delali izjeme niti v takozvani Beneški Sloveniji, ki je bila inkorpo-rirana v Italijo leta 1866. Bilo je celo tukaj, kjer je bil izvršen prvi atentat na slovenski jezik. Prefekt province Udine, ki je načelnik tega okraja, je v avgustu 1933 poklical k sebi vse vikarje ter jim ukazal, da takoj prenehajo s slovenskimi pridigami, molitvami in pesmimi, z branjem evangelija in sploh vsem verskim poukom v slovenščini. Zaenkrat jim je dovolil le toliko, da so smeli v par besedah povedati v slovenščini vsebino pridige.
To je vzbudilo med slovenskim prebivalstvom v Beneški Sloveniji največje ogorčenje. Izgubili so zadnjo svobodo, ki so uživali od leta 1866, da so smeli namreč gojiti svoj materinski jezik. Vsled tega so slovenski duhovniki apelirali na škofa Giuseppe Nogara v Vidmu, ki jih je pa odslovil z izgovorom, da nima časa za take stva/i, ker se ravno pripravlja na božjo pot v Svefto deželo. Tako zavrnjeni slovenski duhovniki so napisali spomenico naravnost na Sveto Stolico. Toda tudi tukaj so doživeli razočaranje, ker škof Nogara jih jc obvestil, da je Sveta Stolica v tem brez moči.
vojskovanja je vsekako boljša defenziva ko ofenziva. Pomisli, mo samo na silne razdalje, ki zaenkrat odsvetujejo ofenzivno vojskovanje. Polagoma se bodo komunikacije zboljšale in takrat bo na mestu ofenziva. Med tem bo tudi naša pripravljenost vse drugačna.
Pa bi utegnil kdo reči: Čemu se pa potemtakem naše čete ni. so kar umaknile za nekaj časa, da ne bi naši fantje padali brez pomena na tistih bojiščih, ki so bila že naprej obsojena v sovražnikove kremplje?
Napačno sklepanje! Tako-zvana "zavlačevalna akcija" je v takem slučaju nujno potrebna. Sovražnik ne sme dobiti preveč po ceni, kar mu je namenjeno. Njegova udarna moč izgublja ostrino, njegove fronte se razblinjajo v nedogled, nasprotno pa vojna :sila'zaveznikov polagoma prehaja v koncentracijo na enem mestu ali na več mestih ter dobiva priložnost, da se usposobi za prehod iz defenzive v ofenzivo.
Na tem mestu Cosgrove še enkrat poudari, kar je že poprej zapisal: Ne pozabimo, da za zmago osišča nikakor ne zadostuje, če se na enem vojnem pozorišču uspešno bije. Če ne bo dosegel uspehov istočasno na obeh, se ne bo nikoli mogel ponašati z resnično zmago.
In potem nadaljuje: Mnogi se sprašujejo, kako bodo zavezniki pozneje nazaj jemali Filipine in Malejo in Borneo in Javo in vse tiste skoraj neštevilne otroke, ki padajo sedaj drug za drugim v japonske roke. . . . Toda po mislih in prepričanju tega strokovnjaka je to nepotrebna bojazen. Japonska mora podleči, kakor hitro bo premajhna na morju. Ona je v prvi vrti pomorska sila. Zato morajo zavezniki gledati na to, da ji na morju zadajo porazni udarec. Tega pa zdaj že zato ne morejo, ker japonska mornarica noče dati prilike za pomorsko bitko. Skriva se za tistimi skoraj brezštevilnimi otoki, ki jih je po prvi svetovni vojski dobila kot "mandat." Japonski admiral Nobumassa je sam poudaril, da je to najbolje 2a jaiponsko mornarico, zakaj tisti otoki so sijajni naravni "nosilci zračnega orožja." Zavezniki imajo dobro mornarico, toda v zraku še nikakor niso kos osišču. Dokler torej ne morejo priti do živega japonski mornarici — in tega ne morejo, dokler jo japonska letala tako dobro čuvajo — ne more biti drugače kot je. Kakor hitro se pa razmere toliko zboljšajo, da bo
pojasnjevati vsakega koraka, ki ga nredijo. Zaupajte in po svoje pomagajte, zmaga mora biti in bo naša!
Kaj ne, gospod urednik, to se kar dobro sliši. Nekaj mora že razumeti ta Cosgrove, saj pravi, da je vojni strokovnjak. Upajmo, da se bo res po njegovem izteklo. Vi in jaz bi gotovo samo še to željo izrekla, da bi se najprej Hitlerjeva fronta podrla, zakaj potem bi bila tudi Japonska že potolčer.a in Amerika bi šla samo še ostanke pobrat. Imenitno! Pozdravljeni !
Nardžič --o-
Položaj Slovencev
Kakor je razvidno iz poročil, je denarna pomoč po gotovih potih zanesljiva, da nesrečni narod v domovini sprejema kolikor se mu pošlje. Vsi ti viri bi bili znatno večji, če bi vsaj eno potrdilo o sprejemu prišlo od tam. Tako pa, kakor je.srce na pravem mestu, pa se vsiljujejo pomisleki, če jim ameriški dolar, kaj pomaga v teh okoliščinah, kakoršnjih se nahajajo danes? Razpršen: so, da sami ne vedo drug za druge, ga. Po konfinacijah, taboriščih so izročeni v pest sovražnika. Ostali pa, če jih je še.kaj ostalo na rodni zemlji, so tako iz. ropani, da jim tudi denar ne more pomagati. Obleke in živeža nimajo; živino in kar so na polju pridelali, so jim vzeli vse! S tem je neizogibno, da jim uzamejo tudi to, kar se jim pošlje.
Pri vsem pa le nismo na mestu, če se tolažimo s tem, da ne moremo pomagati. Za pomoč moramo biti pripravljeni v'sak čas, imeti moramo gotovino že sedaj. Priporočljivo bi tudi bilo, da odbori, kateri so v to pomoč izvoljeni, na način iz. Pljujejo, kakor je bilo po zadnji svetovni vojni, k osmo poslali zaboje z obleko in živili, to kar je za prvo silo našim ljudem največ pomagalo. Spominjam se pisma, ko sem ga s j reje! v zahvalo, v katerem niso mogli dati duška v besedi, kako da so bili veseli darii. Stali sc okoli "kište" in na glas ihte-li in molili za dobrotnike, naj
verno ulogo versko vprašanje! Ni še prav dolgo, ko so katoličani želeli podpis konkordata s Sveto stolico, kar so pa pra-voslavci zaželjeni -podpis preprečili. In danes pa katoliški nadškof Šarič blagoslavlja dela razsule države. Kaj misli o tem Slovenec Gabrovšek, ki je tudi katoliški duhoven, ker najostreje obsoja v svojem govoru dejstva, da se s silo na-ganja ljudi, da prestopajo iz pravoslavne v katoliško vero. Gabrovšejk, čuti in ve, kar bi morali vedeti vsi, da s silo brez sloge tiščimo sami sebe v pogubo. Za to ni prav nič čudnega, če smo v dvomih, koliko se bodo ozirali veliki državniki na naše resolucije, če ne bomo nastopali v imenu 16-17 milijonskega naroda.
Predzadnjo nedeljo je obdržaval hrvaški narod v Cleve-landu svoj shod. Kolikor moremo izbrati od tega shoda po poročilih naših dnevnikov, daje komaj pet odstotkov Hrvatov, ki se ogrevajo za Paveličevo državo. Vsi ostali Hrvatje, da so pa lojalni Amerikanci? (To se samo ob sebi razume, da morajo biti!) Koliko se pa njih resolucija naslanja na trozvezo Srba, Hrvata in Slovenca, pa v teh poročilih nismo brali nobenih zahtev? Kar daje povoda na misel, da se bo pesem Slovenec, Srb, Hrvat v finale rada glasila: Hrvat, Hrvat, Hrvat! za uvjek brat i brat.
Kaj in kako pa bo s Slovenci po tej vojni, pa nihče danes ne ve. Če bi imeli Slovenci vsaj toliko besede v državi, kakor jo imajo drugi, bi bilo gotovo da se jim obeta boljša bodočnost. Tako pa odnehati bodo mo-nst. Tako pa, odnehati bdo mo. gli eni in drugi, drugače ni misliti na zadovoljstvo v državi. (Sploh je pa še vprašanje, če bodo državo imeli?) Zakaj, kakor vse kaže sedaj so tako v žalostnem položaju, da prej še
Ne smemo pozabiti, da je bilo takrat v pasijonu do 125 oseb, ki so ga izvajali in da so oprave, ki so se rabile za vse osobje enkrat stale mnogo tisoč dolarjev.
Igra tega pasijona je bila tako s požrtvovanjem igrana, da zasluži, da si jo naš narod ohrani v trajnem spominu, kot največje kulturno delo doprinešeno na odru Slovencev v Ameriki. To delo ni bilo samo v izvajanju igre, marveč je bilo tudi delo duha in žrtev. Osebe, ki so ga izvajale in imele v njem svoje vloge, naj bodo na to ponosne, to delo ostane za vselej dokaz, kaj smo Slovenci že vse doprinesli za na odru kulturo.
In, ker je k temu pasijonu dodano sedaj še toliko slik, da je nastal iz nje cel križev pot, za to je upati, da se bo te predstave udeležil vsak, kdor le ni zadržan z delom, žal ne bo nikomur kdor se udeleži.
Ne bo pa samo slika pasijona ali križevega pota, poprej se bo kazala slika ki je nova in tako zanimiva, da je bo vsak občudoval, ta slika prikazuje zemljo "Incasov" v Španiji, iz 16 stoletja. Ta slika ima v sebi vseskozi tako zanimive stvari iz življenja tega naroda, da jo je vredno videti.
Pred križevim potom bomo videli vse kraje sv. dežele, kjer se je Jezus rodil, trpel in umrl in kjer groze danes vojske. Na Vsaki način pa moramo- videti staro domovino, kako je bilo do-ma na cvetno nedeljo, ko so pastirji nosili butare in dekle pa jerbase na veliko soboto. Ako bo pa preostajalo še časa, bo k tem dodejano zopet še kaj takih slik ki jih še nismo videli. Ena izmed teh bo Baragov zbor oc pustnega večera. Da se lahko več udov iz ene družine udeleži bo vstopnina samo 10 centov, ves skupiček gre v korist cerkve Pridite v obilnem številu k predstavam. Pokarana bo nova slika iz voj
nikoli niso bili. V zavesti ima- ske' ki je bila resnično posneta
mo tolažbo samo ;v tem, da'je edini slovenski narod, ki delu-ie samo na to, da se reši iz suženjstva ! Če si bodo drugi pulili lase, ko bo enkrat že prepozno, pa le ne bodo mogli s prstom kazati na Slovenca, ti si kriv!
S tem zaključujem jaz ta vprašanja. Pa naj drugi nadaljujejo. Posebno me bo veselilo, da se kdo oglasi, ki ima moč, da (prizadetim vlije nekoliko pameti v možgane, pa bomo končno imeli še nekaj upanja. Pozdrav. p.K. -o-
jih ljubi Bog ohrani pri najboljšem zdravju in tisočkrat jim povrne dobroto, katero smo jim s pošilji^tvijo storili. Za drugo pomoč, katera je še bolj važna, imamo pa pred seboj precej pereče vprašanje, za obstoj naroda?
V Jugoslaviji, da, so bila na-sprotstva, brez edinosti in pra-zavezniška ve sloge, je igralo precej kla-
Italijanska vlada se je postavila na stališče, da so prebivalci Beneške Slovenije že več kot 50 let italijanski državljani in so radi tega že zmožni italijanščine. Zato je zdaj škof Nogara ukazal, da morajo biti vse pridige izrecno v italijanščini.
Času primerne slike
Sedaj, ko je postni čas, ki je bil za nas katoličane vedno svečani čas, posebno naši ljudje so vedno s spoštovanjem obhajali štiridesetdanski postni čas za to smo dolžni tudi tukaj, da nadaljujemo v istemu duhu, kakor tudi skušamo, da v vseh drugih zadevah posnemamo naše stare običaje.
V tem času je najbolj primerno kazanje slik. V slikah se nam nudi vse karkoli se godi, ali se je že godilo po širnemu svetu. Kakoršne slike si izberemo, v takem duhu se potem tudi razvija premišljevanje.
Kakor je bilo že v dopisu omenjeno, smo imeli zelo imenitno predstavo v sliki, ki jo je predstavil Rev. Father Audrey v daritvi sv. maše. žal, da jo ni videlo mnogo več ljudi. Prihodnjo sredo, 18. marca bo Father Audrey pripravil zopet eno primerno predstavo.
Za v petek ta teden, 13. marca, bo prikazana slika križevega pota. To je slika, ki je bila deloma že prikazana, toda sedaj je ta slika vsa prenovljena z dodatki, ki so sliko spopolnili. Sedaj je nastal iz "PASIJONA" cel križev pot z vsemi postajami. Ta križev pot bo spremljan z domačimi cerkvenimi pesmimi, največ iz cerkve sv. Vida, ki bo sliko naredilo kakor predstavo.
na bojnemu polju, kar se bo raz videlo iz slike same. Prav je da vidimo tudi vojskino gorje da ložje razumemo kaj se godi po širnemu svetu.
A. G
P. S. Takega programa slike bodo pokazane tudi v Collin-woodu, Newburghu in v .Eucli-du, kraj in čas bo v kratkem naznanjen. Sedaj je čas za take predstave. Predstava se prične točno ob 8. uri.
-o-
Zato pa imamo časopise
Moje skromno mnenjfe je, da imamo časopise tudi zato, da od časa do časa v njem tudi lahko malo pokritiziramo in protestiramo. Po mnenju nekaterih bi se moralo na vse kar lepo molčati in vse prenesti, čeprav se ti dela škoda. Zato pa je tako, če se kdo oglasi, pa ti že drugi zakriči — molči! Jaz pa dam kredit Mr. Kozinu, ki je prvi protestiral radi psov, da smo tako vsaj nekateri povedali svoje mnenje.
Večina smo bili vsi proti tej pasji nadlegi. Še Mr. Vehovca bi se moralo opomniti, da bi delal na to, da bi mesto zopet enkrat polovili tiste pse, ki se pode okrog in delajo ljudem škodo. Le še zapišite kaj, pa še o mačkah, ker so tudi te v veliko nadlego ljudem. Večkrat se mi je že primerilo, da ko sem stopila na vrt, pa sem stopila na mačje blato in prav tako ti kaj rade ponesnažijo tudi med solato. In na vse to pa naj bi bil človek samo tiho in naj bi kar vse lepo potrpel. Kaj pa naj potem pišemo? O današnjih razmerah, ki jih hvaliti ne moremo in grajati jih pa ne smemo, ali naj samo vabimo: pridi sem in zopet pridi tja, saj tega je itak brez našega pisanja vedno dovolj v našem časopisju.
O pomoči za stari kraj smo tudi že 'napisali cele strani, pa smo še vedno tamo, kot tedaj živo I ko smo začeli. Samo čakaj in zopet čakaj. Pravijo, da čakal
t«S '!"
P«
'm
.k#eda

iz gostilne.
Naenkrat obstanejo oči na nekem oglasu, in se začudi. Prebere dvakrat, trikrat, prebei'e enkrat,1 potem pa na^lc ne klobuk na glavo i« s „
ste^
cesto. Malo ga je
\f
malo pa ne, kar ga pa m.f[ • lo, da je hitel naprej i"11, r~ dokler pride do Shawnf ^ Tam začne pa gledati P^ nih številkah. Ko se 1,1, da je prišel do prave' j parkrat natančno i prava, potem pa stopi in začne na vse mile ^
\
ta K
Hi!"
skati na hišni zvonec.
zače
Dolgo je zvonil M - | zadnje tudi s pestjo vrata. Končno je bil Pa f
šan. Vrata se za spoz"11 pro in nek zaspan, Pa ter glas vpraša:
'Kaj pa je? Kaj Pa
te;
te po vratih? Kdo Pa bi pa radi?"
"Ali ste vi tajnik olU ga doma?"	.
"Seveda sem, pa kaJ,
"Al pri vas iščete °s _•>»
"Da, iščemo ga!"
n«1
"O, potem sem Pa v šel! Povedati sem vanl .pf prišel, da jaz ne morcf!r i' ti službe oskrbnika, \i stalno delo v tovarni.
noc!
o\"

p
/
['Penny Sense—Good V*
TOCKINGS and so»\ /
C
O on and off by jjrfj longer than when tugSe ^t tops. Teach the "li«le5 treat socks gently—
"Po
'fugo
miit "0, "Po pa? "Da. "Vid "Ne b Pove ima "Let "Tor ''icen, dreti. mog( Ali s in j
je tisti, ki je s češnje P** ** Toliko se še o nobeni stva" pisalo kot se je ravno oP® či za staro domovino. M® pa, da je naš dom tukaj I' posebno če se komu dela šk® se sme tudi nekoliko Protf;' rati. Tako je Mr. Meljač. zdrav,	Mrs. Modrij®
uiiiiuif č«
verjaH al' paj
IIIIIIIMP' t];0
Tako se je zgodilo, da s«1 čeli v gostilni že luči P^1'1 kar je vidno in jasno zna®" gostom, da ga imajo dovol) da se bodo v par minutaht »ličen, trgale vse prijateljske vtf bartender jem, ne glede >!J če si kdo še tako domišlJ2 ga je še potreben.
Naš Tone je imel še dobre razsodnosti, da Je mel gostilničarjev na®® in se je zazibal proti do®1 ni bil prav nič zaspan, čudno, da je v takih nah človek voljan storiti samo v posteljo ne mar8, ima ravno dovolj, da Je mast.
Tako si tudi Tone ogleif ft po sobi, kaj bi počel gleda na mizi razgrnjeno riško Domovino in naen spomni da je še ni P1 Zvečer si jo je bila Pri , ona, potem je moral pa n jo." Zato se zdaj lepo ^ začne brati oglase. Se rece| je morda mislil, da bere stran. Toliko mu Pa vseeno dati kredita, da 'lSj držal narobe, kar bi se prav lahko pričakovalo ^ veka, ki pride ob 2:30
Dob; Vrnit
itata v2ela
m*
"Ali
>
'lies
t?"
'Da.
Kjš
„ laj
V levet, "teiii
ja
Vam0 el"
V
Niv ]e>p.
P1
kll ste
S: m.
čist va: , ate
N
S

n
lu
Hr \
%

h.
«v0 >j
H S
s
1JV
h
m
St
'01 '"t tii
Otf
He
4Vj;
-
Careful handling of ^pP1',
ease the strain on »'
J10 »"V
and save you money DRFHNSR RAVINGS «taM
Needs Money!
j P'
SATAN IN IS K AR 10 T
Po nemikem lirlrnlk« K. May»
_Po katerem? Po zraku — ? ! tu£od ne morete neopazen pri-»uno straž."
"0
Pač. Po vodi.'
lili
I so1 rivijj
»volj ah!'
"Po vodi —?" se je čudil. "Ka-
I" J,Plavali bodete?"
Jeli vas bodo —!" ie bodo. Koj vam razložim, bom naredil.
0ve3te mi še prej, kake šoto-
letne ali zimske." Letne."
ves na sij*
>	toll?"
>
niiž1 ab»
'eJ Platnene. Platno je pri-
ret?° p t.'°m in količi se daj0 zimskih šotorih to
mogoče.
rAil?jita Š0tora g0SPe Wer_
?, ieit°na daleč proč od vo-blizu
pitata;
je
« I
10 4
ikrat pre^ rilas« na vse^ reče> >re
"Pametna misel, jako pamet. !" je hvalil. "Da da, pri Shatterhandu in Winne-se tudi nas eden lahko

Um
ton
reke sta."
riti fkre, ara>
Vr;tro' Pojdem.
rn'ta sp v, i -
^ n konjem m poca-
m- moji puški bode-s ®eboj, moj pas in sa-0r°žje bi se mi zmo-
vzela
A,
■Pač
Ali T je V skrbeh gledaL
Wj!.tVega m°j brat pre-
ln«etou bi te spremljal \ v-
eda moreš mi koristiti. ^„'Cebi vedel za tista šoto-
Inke,
* je
fl'l "Da. Nša
Pozorno poslušal.
v ta-
mislite plavati
Pot
P° vodi je najeno-i najk," najPnročnejša. Pa «gu Se (, J. varna. Ne desnem
levem a Stena' Bela Peč' snem b?arraSte grraovJ'e- Na „6gu ni straž, v senci
vartin f 1 fonjei,-/ plavam
•e
re ^ lot" stefe
■A \ t
laP1 iji
m
e« ;iP°
m"
e' «
da, d« i že
a' ,
1-8» ste?
na ievem bregu pa lah-nihče me ne bo fen ■
%>°ate' izredno drzn°, kar ■ie'Prav'- SU'! Ampak všeč
°ttioičai Zato> ker je drzno.' cal Je.
fei;raVlte'bišelzvami-?
^Pravit,
S s f?e' da bi vzeli Win-'iita šn7°j. če bi vedel, kje N" °t0ra Koirist.il bi

S°t0ra Koiristil
je govoril. , :°čist7' Sern dvomil. "Ni SNs« ,8tavno Ne po-
V n 6 br°-
Plavati?
na, sir Old tou
mnogo nauči
"Človek mora biti iznajdljiv, master Dunker! Prav lahko pridete na divjem zapadu v položaj, da takale iznajdba ne omogoči samo drznega udara, ampak da reši življenje vam in tudi drugim. Meni na primer je tak umeten, plavajoč otok že nekajkrati rešil življenje."
"Nekaj mi še povejte, master Shatterhand! Otok bo plaval, kajne?"
"Seveda! Rdečkarji ga morajo smatrati za naplavino."
"In tudi midva bova plavala?"
"Plavala bova, če bo voda do. volj globoka. Če bo plitva, bova pa bredla. Ako bredete,. se morate ravnati po globočini vode, ako je voda zelo plitva, se morate leže plaziti po plitvini, da vas z brega ne vidijo, pa se spet plaziti kleče in po vseh štirih, toliko, da držite glavo pod vzboklino. Ako plavate, je najbolje, da plavate stoje. Glavo imate pod vzboklino, z nogami menjaje se teptate vodo, z rokami pa veslate. Ampak ja ne nad vodo! Videli bi vas. Vobče plavanje ne sme nikdar povzročati niti najmanjšega valovanja. Valovanje bi bilo pazljivemu in mislečemu opazovalcu takoj*sumljivo.
Ste vse to razumeli, master Dunker?"
"Yes, sir! Jako dobro, zelo dobro! Mislim, da bom vse prav naredil."
"Le počakajte! Še druge reči vam moram povedati. Ako vas kdo ostro opazuje, morate paziti še na marsikaj'! Pred-

ruš' j /
>
i'	Se znate po-
Vei ;0je Plavati?" e rl dobro." \:ka globok;
J Vem>..
V
'J,
a?"
bil
i
i?avi voda kalna? eZev*lo je. Tudi
Je
na-
iCje .koliko reka, travo, V! lrmovje plavi."
Hm
■! Jako do-

aj?»



j,, "^vijj, .
li^Voj « bova h Ustičja K" k in se skrila pod
Hje
>k Z?* je gledal.
skrila se bova

tO
p
ft" ✓
V
;5
M „k OD1
avai
n«' i* £
V,

Pl«
'fl;
°Va s tistim otokom

Umem
¥
pod njim mi-
Raz
Mobilizacija Rdečega križa

vas, sir! mislite!" zelo enostavna, znal sestaviti tak
C^otoL ^ala in po. Ii js ®civa 7,ter rnu dala ob-? bara'siakih kosov brega, Tau a reka odtrga in
Je lahko do
Nli-XS 'n meter širok-
0va »aredila 2n°traj votlo in 2 odprti
mami na


av? Varnem> skritem JC;<!otok, zlezla.pod
k) od7 glavo v vzbo-a Glava je
Ht>i JlVa lahko in pre. VS i " Videla bova
S blizu
bo opazil
brega. Naju
vsem na tok. Ne smete plavati hitreje, nego teče.voda, in seveda tudi ne hitreje, nega plavajo drugi predmeti, ki jih plavi voda. Pa tudi ne počasneje, roti toku ne smete plavati. V vrtincu se morate sukati z vrtincem vred. Ako se mislite us. taviti, da bi prisluškovali, se morate ustaviti v mirni vodi, na primer v ovinku, kjer se bo zdelo, da je otok sam obstal."
"Hm —! Je le težje, nego sem si mislil."
"Poglavitno je vaja in preudarnost. In paziti je treba na vsako malenkost.
Bodete poskusili?"
"Seveda! Prav rad! Kar veselim se že.
"Lepo! Ampak opozarjam vas, da tvegate življenje! Če naju opazijo, če le samo zasu-mijo prevaro, sva izgubljena."
"Saj se lahko braniva —!"
"S čim? Pušk in samokresov ne smeva vzeti s seboj, strelno orožje se bi nama zmočilo. Kvečjemu nože bova imela. In kaj bodete z nožem proti stp puškam, ki bodo merile na naju ob prvem svarilnem klicu straže!"
"Ali bodo imeli že kar vsi svoje strelne krepelce pri rokah? Če naju kdo opazi, odplavava brž dalje, reciva, pod vodo —."
"Dolgo ne morete vzdržati pod vodo. In ko se prikažete, vas ustrelijo. Ali pa naju pre-hite, poskačejo v vodo in nama zaprejo pot.
Rečem vam, izgubljena sva, če naju opazijo! Zato si dobro premislite, preden poj dete z menoj!"
"Pshaw —! Kaj bom premišljeval ! Z vami bom šel. Tudi sam bi rad vsaj enkrat v življenju tičal pod takim plavajočim otokom in pripovedoval, kaj sem se naučil od Old Shat-terhanda. Tajci doživljaji so zanimivi in nič ne de, če človek nekaj tvega za nje.
Dovolite, sir, da smem z va-
mil"
Skoro nimam besede, s katero bi napisala, kako nas kličejo in prosijo nesrečneži v strašnih mukah in trpljenju ter pomanjkanju po širnem svetu. Odprimo svoja srca in pomagajmo po svojih močeh. Prispevajmo tako moralno kot materialno. Vem, da je danes mnogo ljudi, ki jim ni mogoče posečati raznih zabav, ki se jih prireja v prid dobrodelnosti Teh zabav mnogim ni mogoče posečati radi dela, zato pa lahko finančno prispevajo, kajti vsak cent pomaga in prav nič ne vemo, kakšna usoda bo še nas doletela.
Torej, naša dolžnost je, da mi danes pomagamo, kajti nesreče se dogajajo v mirnih časih in še toliko bolj pa v vojnem času in baš sedaj je naša splošna dolžnost, da se odzove, mo in pomagamo, kolikor nam je mogoče, da tako olajšamo gorje nesrečnim trpinom in do končne zmage. Saj se moramo zganiti, ko pa vsak dan čitamo in slišimo, kako germanska golazen hiti in si prizadeva, da si podjarmi ves svet in potepta vso civilizacijo, katero hoče nadomestiti z novim redom. Upam pa, da se jim to ne bo posrečilo in prav tu je naša sveta dolžnost, da se postavimo v mogočno nepremagljivo steno, ob kateri si bodo razbili svoje bu-tice.
. V Euclidu smo se zbrali in posvetovali, kaj bi lahko napravili, da tudi mi stopimo v vrste-narodne obrambe. Odločili smo se, da, pripravimo za 29. marca krasen program, pri katerem bodo zastopane vse narodnosti, ki se bore na naši strani in to so: Angleži, Rusi, Kitajci,; Grki, Čehi, Poljaki in Jugoslovani. Vse te narodnosti bodo-predstavljene pod njih lastno zastavo in njihovih na-
ga doma na Richer Ave. omenjeni dan napolnjena do zadnjega kotička.
Prosim vas, da ne prezrete tega mojega dopisa in da mi ne zaprete vrat, kadar se bom oglasila pri vas z vstopnico z rdečim križem. Cena vstopnicam je samo 50 centov. Kar se pa tiče nadaljnega programa, naj omenim le toliko, da bodo nastopili tudi naši "Škrjan-čki," Slovan, mladinski oddelek SŽZ, Salby Hrvatin in Gloria Perry z umetnim plesom in petjem, Helen Kosten bo nastopila z deklamacijo v slovenskem jeziku. Oder bo v oskrbi mojstra Mr. William Miller-ja in njemu pa bo pomagala tudi predsednica Rdečega križa v Euclidu Mrs. Paul Torbet. Pro. sim pa vas, da nikar ne ropotajte z nogami, ker to pokvari vse. Zdržimo se tega vsaj enkrat. Na svidenje, 29. marca ob treh popoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.	Jennie Hrvatin
—-o——.—
Zahvala in priznanje
Cleveland, Ohio. — V dolžnost si štejem, kot načelnica "Red Cross War Relief Drive" v 23 vardi, da se zahvalim vsem društvom, posameznikom in našim pridnim ženam, ki so darovali denarno pomoč in čas, da nam je bilo mogoče izročiti $2,-882.56 Rdečemu križu iz 23. varde do 1. marca, 1942.
To vsoto bi ne mogli doseči če bi nam ne šle na roko naše podporne in kulturne organizacije; Posebna zahvala gre naši domači organizaciji Slovenski dobrodelni zvezi, ki je podarila $500.00 iz glavne blagajne in navedena društva S. D. Z. so darovala $140.00: štev.
2 Svobodomisel. Slovenke $25 4 Sv. Anna ..........„.......... 25
1 "Slovenec" .....25
3 "Slovan" .......t.......................25
6 Slovenski dom .....u.-....^..'.	25
rodnih-nošah. To«bo-nekaj' ta- 40 Clairwood..............—............5
kar še ni bilo v nobeni 50 Naš dom ................:....'...	5
naselbini. Upam pa 38 Martha Washington ..:..'.	5 tudi, da bo dvorana Društvene- Od časa do časa smo že poro-1 rili.
kega, slovenski
čali imena društev, ki so darovala v ta namen, ako ne vidite imena vašega društva tukaj navedenega, boste vedeli, da smo to že storili. Dalje so darovale sledeče organizacije: Progresivne Slovenke št. 1 $20
Spartans št. 576 SNPJ ........ 5
Concordian Srs. 185 SNPJ 10 Community Welfare Club .... 15 Vodnikov Venec 147 SNPJ .. 10
Hrvatski Dom........................ 15
Ilirska Vila ABZ .................. 10
Carniola Hive—Ladies
Macabees ................................ 10
Lake Shore Post, 737 ............ 5
Hrvatski Pevski Zbor............ 25
St. Nicholas 22 HBZ ............ 25
V	imenu Rdečega križa hvala' vam vsem.
V	to zahvalo bi rada omenila tiste naše žene, ki so v strašnem mrazu in v slabem vremenu hodile od hiše do hiše in pobirale prispevke za Rdeči križ in ki so se neumorno trudile, da bi prekoračile tako zvano kvoto, ki je nam bila dana za to vardo in to je bila vsota $1,200.
Iz zgoraj omenjene vsote je razvidno, da so storile izvrstno delo.
Te naše pridne ženice (in smo ponosne na nje) so:
Marion Kuhar, Antoinette Simčič, Josephine Alich, Jennie Kariger, Anna Skulj, Mrs. Mi-halic (Glass Ave.) Mary Stre-kal, Mary Blatnik, Mrs. Petrovič, Cecelia Subelj, Frances Okorn, Mary Somrak, Mollie Bronoff, Mary Lunder, Nettie Prince, Alma Lazar, F. Tait, Mrs. Brody, Frances Zugel, Frances Novak, Pavla Zigman, Frances Ponikvar, Marie Kova-cic, Mrs. Armbruster, Mrs. Gus. Prinčic, Louise Mlakar in Johanna Mervar.
Moja osebna zahvala, dekleta.
Pri tem delu nismo bile same žene, smo imele tudi enega fanta v osebi Mr. Anton Grdineta, ki je dal na razpolago svoj urad pri North American, banki, da smo imeli tam naše središče, in njegov avto je bil pripravljen za nas, če je bilo potreba. Tudi on se je trudiljida ismo nabrale čim več denarja, čez kvoto. — Hvala, Mr. Grdina, za vse, kar ste sto-
XT.r	.	, . . i Pregledujemo druge dopis-
Nikoh poprej, v zgodovini sve-	prostak Dušan Petrovič
ta ni rabil Rdeči križ toliko de- i	, " . ?, '
narne pomoči kakor sedaj, da iz-išt' 869333: Po ko,maj ftljlVem
vršuje svojo humanitarno vlogo; rokoPlsu ^ razVldn0' da Je nas . . . , • ■ , 'pravi gorjanec. S svojo neva-na vojni fronti ah drugje m ko, v „_,._ .___
ste bili poklicani posamezniki,
"Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglaše-vanih nekaj prav poceni predmetov!
"Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
"Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
"Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva."
da pripomorete finančno, ste se odzvali, ali v tovarnah ali pa našim ženam, ki so vas prišle obiskati na dom, za kar se vam tudi zahvaljujemo.
Vsi, ki ste se podali v to delo za Rdeči križ, ste to storili, brez da bi dobili kakih posebnih časti, ampak, da ste pripomogli olajšati trpljenje naših trpečih.
Torej vsak, kdor je prispeval finančno ali z delom, naj si bo v svesti, da je pomagal in storil, ne samo dolžnost, temveč omogočil, da bo Rdeči križ še nadalje tolažil in olajšal bolečine našim nesrečnim.
Moram poročati, da ker'je ta "War Relief Drive" tako dobro uspel v Clevelandu, se ne bo vršil letos pomladanski "Membership Drive" in vsi, ki ste darovali $1 ali več v Red Cross War Fund, boste dobili člansko karto Rdečega križa potom pošte in če je izmed vas kdo, ki bi rad postal član Rdečega križa, ste prošeni, da pošljite $1 ali več direktno na Red Cross, 1289 nion Commerce Bldg., Cleveland, O., ali pa na naslov podpisane in boste dobili karto potom pošte.
Torej še enkrat, hvala vsem.
Za Rdeči križ
Josie Zakrajšek, Distriktna voditeljica. --o-
Položaj Jugoslovanskih vojnih ujetnikov
Izjava g. dr. Subotiča (Nadaljevanje)
Kosilo: Liter godlje iz korenja, repe in koščkov mesa. Zdi se, da je dovoljeno 100 gramov mesa na teden za vsakega ujetnika. Namešajo ga v to godljo.
Večerja: Čaša ječmenove kave, kakor zjutraj.
G. dr. Subotič pri tem omenja: "Treba je priznati, da tak v resnici pomanjkljiv jedilni lišt ni posledica namena ,da bi se u jetniki mučili, temveč posledica pomanjkanja hrane, zlasti v krajih, kjer so ujetniška taborišča."
Pozdrav Ameriki skozi bodečo žico
Redka radost, ki so je deležni ti junaki v ujetništvu so pošiljke, ki od časa do časa prihajajo v ujetniška taborišča s pomočjo ameriškega Rdečega križa. To so zavitki s kakšno konzervo, ali zavitkom cigaret, kri prihajajo skozi Genevo in Mednarodni Rdeči križ v taborišča. Anglija pošlje vsak mesec večkrat pošiljke svojim ujetnikom, Jugoslavija pa je v težjem položaju, kajti njeno ozemlje je zasedeno in jugoslovanski ujetniki so navezani samo na tisto, kar dobijo po ameriškem Rdečem križu. Hvaležni so vsaki malenkosti, s katero se jih spomnite.
Delegat' g .dr. Subotič nam je pokazal kup dopisnic in potrdil, s katerimi ujetniki potrjujejo sprejem poslanih zavojev in se zanje zahvaljujejo (v vsakem zavoju je priložena dopisnica, naslovljena na ameriški Rdeči križ). Ujetnik tako dopisnico pošlje Mednarodne, mu središču v Genevi in od tam pride v Washington^
Te dopisnice so ginljive. Mali beli lističi, odsev hvaležnosti in upanja v boljše. Ti dokazi hvaležnosti so zlasti ginljivi, ker prihajajo iz rok prostih ljudi, nevajenih pisanju.
Čitali smo dopisnice, kar po vrsti. To je pisal pravoslavni duhovnik, imena ne bomo navajali. Prisrčno se zahvaljuje. Zraven njegovega imena je tajni znak ujetniškega taborišča. Na dopisnici je že natiskano "I have received todaj one food package from the American National Red Cross trough International Red Cross Committee."
jeno roko je napisal: " Z Največjo hvaležnostjo." Ganljivo je, ker je "največjo" napisal z veliko začetno črko. Hotel je izraziti 'velikost svojega veselja. In res, ni težko razumeti veselja tega junaka s planin, ko je dobil svoj zavitek s tobakom in ploščo čokolade. Več kot pol leta je tega, kar so ga ujeli in že je mislil, da je svet zunaj bodeče žice zanj zaprt.
(Dalje prihodnjič)
MALI OGLASI
Sobe v najem
Dve opremljeni sobi s kopalnico se odda v najem. Vsaka soba zase. Poizve se na 6808 Bonna Ave.	(60)
Avto naprodaj
Radi odhoda k vojakom, se proda 1936 Plymouth avto. V jako dobrem stanju. Vprašajte na 7610' Lockyear Ave. (60)
Operatorji
za "horizontal boring mill" stroje se sprejmejo. Plača na uro in overtime. Vprašajte pri The Motch & Merryweather Machinery Co., 888 E. 70. St., en blok severno od St. Clair Ave.	(60)
Fanta se sprejme
V službo se sprejme fanta, v starosti 15 do 18 let, ki bi pomagal v groceriji in mesnici in razvažal s trukom. Oglasi naj se v Lupšina Grocery & Meats, 10201 Prince Ave.	(60)
Dekle se sprejme
V službo se vzame dekle, ki bi pomagala pri splošnih hišnih opravilih; nobenega pranja ali kuhe; jako dober dom s svojo sobo. Pokličite ERrie-view 0183.	(60)
Stanovanje se odda
Odda se stanovanje 5 sob zgorej; vse ugodnosti; blizu St. Clair Ave. v Collinwoodu, Sprejme se mirna družina brez otrok ali z dvema odraslima otrokoma. Za podrobnosti pokličite MUlberry 3229. (59)
Moža se sprejme
Na delo se sprejme moškega, ki bi likal in popravljal obleke v čistilnem podjetju. Za naslov vprašajte v uradu tega lista.	(60)
Izučene delavce
Sprejme se enega ali več delavcev, ki znajo obratovati in nastaviti avtomatične stroje za vijake (automatic screw machine). Stalno delo in lepa bodočnost za prave ljudi; jako dobra plača. Naslov izveste v uradu tega lista.	(60)
Šivilja dobi delo
Delo dobi ženska, ki ima izkušnje v šivanju moške obleke. Vprašajte na 6905 Superior Ave.	(x)
IZTIRJAM zaostale dolgove; točna in hitra akcija; lokalno podjetje, 437 Society for Savings Building.	(60)
ženska dobi delo
Išče se ženska ali dekle, ki je zmožna za splošna hišna opravila. Delovne ure od 8 do 6. Plača po dogovoru. Zglasi naj se na 14516 Sylvia Ave., Collin-wood.	(59)
Zelo lepa prilika
Naprodaj je gostilna in restavracija, ki ima licenco D-5. Ima vso najmodernejšo opremo. Nahaja se na najbolj prometnem vogalu na St. Clair Ave. v sredini slovenske naselbine. Cena je jako ugodna. Ne zamudite te prilike, ki se vam nudi. Lastnik mora prodati, ker sta sama s ženo. Naslov izveste v uradu tega lista. (x)
Ves nov 1942 stenski papir!
Cena na debelo za vsakogar VARNIŠI, ENAMEL Vsa barva in stenski papir po znižanih cenah
Glenville Wallpaper & Paint
10018 ST. CLAIR AVE. blizu E. 101. St.
★ ★ ★ ★
Za las je manjkalo
ROMAN
* * ★ ★
"Po precejšnjem trudu in stroških sem naposled našel v Londonu brata Sir Francisa Burnetta, bivšega blagajnika tvrdke Gilmour in Benson. Naš Sir Francis ni mrtev. Njegov oče ga je poslal po važnih denarnih opravkih v Madras in pričakuje se, da se vrne s prihodnjim parnikom. O njegovem prihodu bomo takoj obveščeni, čim se izkrca.
"Manj^ežav mi je povzročilo odkritje Suky Woodove oziroma njene družine. To so do-brostoječi ljudje, ki obratujejo mornarsko gostilno v Folksto-r,u. Od njih sem zvedel, da šo dobili pošto od dekleta pred tremi tedni, vendar pa mi niso vedeli povedati, kje se zdaj nahaja. Vse, kar vedo, je to, da je šla na otok Jersey, kjer je dobila službo natakarice v neki gostilni. Ampak meni bo to zadostovalo. Otok ni velik in meni je že znan, ker sem nekoč sledil tja nekemu notarju, ki jo je bil pobrisal z denarjem svojih klijentov. Lahko smatrate, da je Suky varna. Ko boste prejeli to pismo, bom jaz na potu na Jersey. Denar mi pošljite tja v hotel Zlato jabolko, kjer se nameravam nastaniti. Življenje v Londonu je neverjetno drago in meni je ostalo le malo od denarja, ki ste mi ga dali ob slovesu."
Folgat se je oddahnil. V tej smeri, se je torej vse povoljno razvijalo. Odvetnik je vzel bankovec za tisoč frankov, ga del v kuverto, napisal nanjo naslov agenta ter pismo takoj poslal na pošto. Nato si je sposodil od gospoda de Chandore-ja kočijo ter se odpeljal v Bois-coran. Tam je hotel videti na-jemnikovega sina Mihaela, ki je bil tako naglo našel Cocoleu-ja ter ga privedel nazaj. Fant je baš privozil domov na vozu slame; Folgat ga je potegnil na
ČE STE BOLNI
Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvu, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metode bolnišnic pri zdravljenju.
Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način.
DR. PAUL W.WELSH
HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg.
850 Euclid Ave.
Telefon: MAin 6016.
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1126 E. 61st St.
6122 St. Clair Ave.
HE 2730.
stran ter ga vprašal:
"Ali si pripravljen, napraviti veliko uslugo gospodu de Bo. iscoranu?"
"Kaj pa mi je treba storiti?" je vprašal fant z glasom, ki ni dopuščal nobenega dvoma o njegovi pripravljenosti.
"Ali poznaš Trumenceja?"
"Bivšega izdelovalca košar iz Trembladeja?"
"Točno."
"Bogme, kako bi ga ne poznal? Saj mi je lopov pokradel dovolj jabolk! Ampak jaz se zaradi tega ne jezim nanj; navsezadnje je izvrsten možak."
"Imeli so ga zaprtega v Sau-veterreju."
"Vem, zasačili so ga —."
"Nu, mož jim je ušel."
"Falot!"
"Toda mi ga moramo spet najti. Sicer so poslali za njim žandarje; ampak ali ga bodo
ujeli?"
Mihael se je zarezal.
"Nikdar!" je vzkliknil. "Tru. mence jo bo odkuril v Oleron, kjer ima prijatelje in žandarji ga ne bodo iztaknili sto let."
Folgat je prijazno potrep-ljal fanta po plečih, rekoč:
"Ampak ti bi ga našel, če bi hotel? Nikar me tako jezno ne pogleduj. Mi nočemo, da bi ga aretirali. Vse, kar zahtevam, je, da mu izročiš moje pismo
ter mi prineseš njegov odgovor
_ tj
"Če je to vse, potem le računajte name. Samo dovolite mi, da se preoblečem in obvestim očeta, pa bom že na potu."
Tako se je Folgat v naprej pripravljal na vse možnosti, skušajoč v naprej prekrižati vse nakane prosekucije, kakor so mu narekovale njegove skušnje in ženijalnost. Ampak to ni še pomenilo, da je imel ne-omajano verq v končni uspeh, kakor bi se dalo soditi po njegovem govorjenju v družbi zaupnih prijateljev. Kajti on je nosil vso odgovornost na svojih plečih in je zato skrbno pre. tehtal vse možnosti v tej strašni igri, v kateri sta bila na tehtnici čast in življenje mladega človeka. On je vedel bolj kot kdor koli, da bi lahko kaka sicer nepomembna malenkost postavila na glavo vse njegove načrte in da je bila Jacquesova usoda odvisna od najbolj trivialnih pripetljajev. Ampak Folgat se je obnašal kakor dober general na predvečer bitke ter skrbno prikrival svoje 'pomisleke in skrbi pred drugimi in jim kazal samozavesten obraz, čeprav ga je skrbelo, da je pre-čul dolge nočne ure. To je zahtevalo celega moža, kajti vsi okrog njega so že obupali ter opustili slednje upanje. Chan-dorejeva hiša, ki je nekoč odmevala radosti, je bila zdaj pusta in glulfc kot grobnica. Gospod Chandore se je v dveh mesecih zelo postaral. Njegova visoka postava je začela lez. ti v dve gube in korak mu je postal neokreten in težak, da je bil videti ves zlomljen in strt; pa tudi roke so se mu začele tresti.
Markiz de Boiscoran je bil komaj pred nekaj tedni izgledal zdrav in čvrst kot dren, je še huje prizadet. Mož, ki je bil zdaj podoben živemu mrliču. Ker ni maral jesti, je shujšal, da ga je bila sama kost in koža. Že samo govorjenje mu je povzročalo bolečine.
Kar se tiče markize, se je zdelo, da je življenje v nji usihalo. Žena je slišala Magloire-ja, ko je pravil, da bi bil Jacques nedvomno rešen, če bi mogli doseči odložitev razprave
na poznejši čas. Ona bi bila lahko to zahtevala, pa ni tega storila. Ta zavest jo je razjedala kakor ogenj. Reva je bila komaj še toliko pri moči, da je mogla iti obiskat svojega sina.
Gospodični Lavrande sta morali skrbeti za vse neprilike, ki so vstajale iz te težke preizkušnje; ženski sta prihajali in odhajali po prstih, kakor bi imeli v hiši mrliča in bledi kakor dva duhova.
Diana je bila drugačna. Bolj ko so težave naraščale, več energije je pokazala. Upanju se pa ni vdajala.
"Vem, da bo Jacques obsojen," je dejala Folgatu. Ampak nato je pristavila, da pripada obup samo kriminalcem in da bi morala usodna zmota, zaradi katere bo moral Jacques najbrž trpeti, le še pod-žgati njegove prijatelje pri nje. hovem prizadevanju in jih pre. pojiti z ogorčenjem in žejo po osveti. In medtem ko sta njen stari oče in markiz de Boiscoran skoro vedno čepela doma, je ona često zahajala v mesto ter presenečala ženske iz "boljše družbe" z lahkoto, s katero je sprejemala njihove neiskrene izraze sočuvstvovanja. Ampak bilo je oči vidno, da jo je držalo pokonci le vročično razburjenje, ki je obenem rdečilo njena lica, dajalo njenim očem izreden žar in njenemu glasu čist, srebrn zvok. Folgatu se je tako smilila, da si je že zaradi nje želel, da bi bilo konec te strašne negotovosti, ki je vse mučila.
Usodni čas se je medtem naglo bližal.
Kakor je že povedal dr. Seig. nebos, je predsednik sodnega tribunala že prispel v Sauve-terre. Mož je bil eden tistih ljudi, ki delajo čast sodnemu stolu —-spoštovanje vzbujajoč mož, ki ni nikdar smatral sebe za nezmotljivega, strog, toda ne krut, hladen in obenem toplega srca—mož, ki ni priznaval drugega gospodarja razen pravičnosti in katerega najvišja ambicija je vedno bila, odkriti resnico. Mož je zaslišal Jac-quesa, toda to zaslišanje je bi-
lo gola formalnost in ni privedlo do nobenih rezultatov.
Prihodnji korak je bil izbiranje porote.
Porotniki so že prihajali iz vseh delov okraja. Stanovali so v hotelu de France, kjer so skupno obedovali v veliki obed-nici v ozadju, ki je bila vedno rezervirana zanje. Popoldne jih je bilo navadno videti, ko so se resnih, zamišljenih obrazov sprehajali po mestu.
Tudi gospod Gransiere je bil že tu. Ampak on se je držal v svoji sobi v hotelu de la Poste, kjer je Galpin vsak dan prebil po več ur v konferenci z njim.
"Meni se zdi," je zaupal Me-chinet Folgatu, "da pripravljata silno porazno obtožnico,"
Razprava proti Jacquesu je bila določena na četrtek. V mestu je zavladalo nenavadno vzhičenje. Dobri meščani, ki nikakor niso hoteli zamuditi
redke prilike, naslajati se ob pogledu na pi^ičakoivane čuv-stvene izlive v sodni dvorani, so oblegali člane sodišča in j§h prosili za vstopnice; mnogi so se obrnili celo na sicer obso-vraženega Galpina, da bi jim preskrbel vstopnice. Naposled se je zgodilo celo to, da so se vstopnice odprto prodajale — nekaj nečuvenega za Sauveter-re. Neka družina je bila celo dovolj nesramna, da je pismeno prosila markiza de Boisco-rana za tri vstopnice, obetajoč v zameno "s svojim obnašanjem v sodni dvorani doprinesti k Jacquesovi oprostitvi."
Sredi tega razburjenja je nekdo nenadoma začel pobirati prostovoljne prispevke za družine ognjegascev, ki so se smrtno ponesrečili pri valpin-sonškem požaru. Kdo si je to izmislil, ni nikdo vedel, ampak bil je to grd trik, katerega na-
Slika nam predstavlja 17 letnega morile* Clarence McDonald, ki je z revolverjem ustrelil svoje dekle v nekem čikažkem gledališču med predvajanjem nekega gengsterskega filma.
Ko se je japonska podmornica prikradla v bližino kalifornijske obale, je v bližini Santa Barbara, Čal. napadla s topovskimi streli tamkajšnje oljne naprave. Povzročena škoda znaša okrog $500.00. Slika nam kaže obrežni pomol, katerega so zadeli toposki izstrelki podmornice.
Ob priliki japonskega napada na oljne naprave v bližini Santa Barbara, California, je topovski izstrelek japonske podmornice padel tudi prav blizu ogromnega tanka, ki je napolnjen z gazoUnom. Izcstrelek je le za malenkost zgrešil svoj cilj, kakor nam kaže slika.
Tjulni (morski psi) vsako zimo zapust e skalnato obalo v bližini San Francisca ter se podajo v bližino otokov bolj sredi morja. Letos pa so se ti tjulni vrnili skoro en mesec prezgodaj. Skoro gotovo se počutijo bolj v ivrni na pečinah ameriške obale, kot pa kje sredi morja, kjer se sedaj sučejo razne podmornice.
men je bil očividno, nahujskati < javno mnenje proti obtožencu.
"Stavim, da ima Galpin prste vmes!" je spričo te novice vzkliknil dr. Seignebos ter zaškripal z zobmi. "In če pomislim, da utegne navsezadnje tudi triumfirati! Le zakaj se ni Goudar domislil svojega poskusa nekoliko prej ?"
Kajti Goudar je zahteval predvsem časa. Mož si je bil gotov uspeha, ampak bebca ni mogel kar tako spraviti na svoje limanice. Če bi pokazal nestrpnost, bi s tem utegnil v trenutku vse pokvariti. Cocoleau je bil namreč vse prej kot zaupljiv.
Drugače se ni pripetilo nič posebnega.
Zdravstveno stanje grofa Claudieuše se je znatno izboljšalo.
Agent, ki se je mudil na Jer-seyju, je brzojavil,. da je na Sukynem sledu'; da ;jo: b<3 goto-
vo dobil v roke, 1«| tega kdaj.	; IL
Mihael ni imel sreče pn-nju Trumenceja. Mož J8 hodil ves okraj in pretakl Oleron, toda o Trumem*'1 bilo Qe duha ne sluha.
Tako se je vršil na se je pričelo zasedanje P'! sestanek vseh Jacqueses jateljev, na katerem J1 sklenjeno, naj njegov^' nik ne omeni na razprav" grofice Claudieuše, tudi prišel grof na razprav« ponudil za pričo protiJ su in da naj se obraP načrta, ki ga je svetova gat.
mw
flo.
Spi
Nasi
FOR
BONDS
ICTOtf
UNITED ST.^
STAMP,
>
Sedaj se nahajamo v voji
V deželi primanjkuje avtnih koles in trukov, Pr" kuje delavcev, primanjkuje sladkorja! Pomagati1 mo drug drugemu, da zmagamo v tej vojni! Naša priporoča polno sodelovanje.
Mi skušamo doprinesti svoj delež in apeliramo odjemalce, da tlidi store svojega. Tu je način, kako poržagate:
Imejte prazne zaboje pripravljene!
Kadar pride naš voznik vam, imejte zanj prip^v prazne zaboje. To mu bo omogočilo, da bo dal vam gim boljšo in hitrejšo postrežbo.	feg*
Imejte pripravljeno svoje naročilo!
«vs na

Kadar prjde naš Voznik k vam, povejte mu> ^
trebujete,. Tudi to je z namenom, da dobite vi 111
rtfir
boljšp in hitrejšo postrežbo. Pomnite, da nam P kuje unijskih voznikov!
Mi dovažamo točno!
■■■■■■■■■■MBI
Jcei"'
Mi dovažamo dvakrat na teden našim odjem*1 mestu in enkrat na teden izven mestnih mej.
Vsa naročila morajo biti v našem uradu en razvažanjem.
Pomnite, da mot-amo zmagati v tej vojni! T0^ bomo dobili le z sodelovanjem in pomočjo nas
vol'
vse11.
DOUBLE EAGLE BOTTLING 0
JOHN POTOKAR, predsednik.
ilfilii'1111
.......................................................................
POLE ZA DOHODNINSKI DAVE"
vam točno izpolni
WM. J. KENNICK
984 E. 63. St. (severno od St. Clairja)
= vsaki dan od 9. zjutraj do 9. zvečer in v nedeljo ^ ,,
druge dni nimajo časa. Posestnik' .^f \ ^
= za tiste, ki.................. ......
= prihranijo od $10 do $45, če so pole postavno i" | izpolnjene.	rjjm
4
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kemovega
ANGLEŠK0-SL0 VENSKEGA UKKII.A
C
"ENOLISU-SLOVENE READER

kateremu je znižana cena in stane samo:
Naročila sprejema
$2.00
10 5
S
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA Qt
Cleveland^/
6113 St. Clair Ave.
#