Poštnina pližana v gotovini Štev. 128 fiključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pnbblicita Italiana S. A, Milano. F Ljubljani, petek, 6. junija 1941-XIX 1 Uredništvo In uprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | = Redazione, Amministrazlonei Kopitarjeva 6, Lnbiana, | leto TI. Concessionaria esclusiva per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pnbblicita Italiana S. An Milano. Enotnost italijanskih in madžarskih ciljev in stališč do vseh skupnih vprašanj Izjava madžarskega ministrskega predsednika pred odhodom iz Rima Rim, 6. junija, s .Predsednik madžarske ^lade Bardossy je bil včeraj s svojim spremstvom sprejet pri sv. očetu Piju XII, potem pa Je obiskal vatikanskega državnega tajnika Jttsgr. Maglioneja. Popoldne je obiskal Tivoli ter si ogledal Rim, zlasti najpomembnejša nova javna dela. Proti večeru je sprejel vatinskega državnega tajnika msgr. Maglioneja, zvečer pa je udeležil pojedine, ki jo je priredil mad-2arski poslanik v Rimu. Ob 25 je odpotoval iz Rima. Navzlic pozni Uri se je zbrala velika množica in se navdušeno Poslavljala od visokega gosta, katerega je na Postajo spremil zunanji minister grof Ciano. Na °s_tijski postaji je Bardossy med manifestacijami množice pregledal častno četo, pozdravil zastavo ter se potem razgovarjal z zastopniki oblasti in strankarskimi dostojanstveniki. Pre- den je stopi! v vlak, se je še nekaj časa razgovarjal z grofom Cianom. Slovo med obema je bilo kar najprisrčnejše. Danes bo predsednik madžarske vlade zasebno ostal v rirenci. Pred odhodom je dal Bardossy agenciji Stefani naslednjo izjavo. »Srečen sem, da sem mogel nekaj časa, čeprav kratko, biti na prijateljski italijanski zemlji. Komaj dobim besedi, vrednih, da izrazijo veličastni vtis, ki sem ga dobil in ki me je prevzemal med bivanjem v Rimu. Od prihoda sem okoli sebe čutil manifestacije kar najbolj prijateljske gostoljubnosti, ki je dobila višek v Rimu, kjer sem bil sprejet kar najtopleje in najprisrčneje. Ko sem s Kapitola, simboličnega središča italijanskega Imperija, gledal ponosne ostanke rimskega Fora, so se mi v duši mešali spomini na veliko preteklost s prividom ponosnih pridobitev, ki jih je ustvarila današnja Italija pod vodstvom svojega genialnega Duceja. Te trenutke sem čutil, da je duh starodavnega rimskega cesarstva vstal M da je oživljen v Mussolinijevem Rimu. Ti duhovni vtisi so bili potrjeni in izpopolnjeni po pogovorih, ki sem jih imel z Dncejem in z grofom Cianom. Z zadovoljstvom vidim, da Italija hodi z zanesljivimi in odločnimi koraki proti svoji veliki bodočnosti in sem čez vse zadovoljen, da morem znova ugotoviti, da so cilji Italije in Madžarske ter stališča glede skupnih vprašanj v popolnem soglasjn, kakor ga narekuje zgodovinsko prijateljstvo in pa duh trojne zveze.« d 11 K.dIMVi 1111 CUJSHJJoUSlVclliK.1. J7 te- avvj o aiiuuuiti/ucgo luiatu UC Mj Perfetta identita dei fini e dei punti di vista tra 1'italia e 1'Ungheria D;chiarazione del Presidente del Coverno ungherese prima detla partenza da Roma Roma, 6. giugno. L’Ece. Ladislao De Bardossy Presidente del consiglio dei ministri e ministro degli esteri di Ungheria ha fatto alTAgenzia Stefani le seguenti dichiarazioni: Sono felice di a ver potuto trascorrere sia pure un breve periodo nel-1’amica terra d’Italia. Riesco appena a trovare le parole degne per esprimere la grandiosa impres-sione che ho riportato e ehe mi ha soggiogato durante la mia permanenza a Roma. Fin dal mo-mento dell’arrivo ho sentito intorno a me la ma-nifestazione della piu amichevole ospitalita la <|ua)e ha culminato a Roma dove sono stato rice-■»uto nel modo piu caloroso e spontaneo. Quando dal Campidoglio dal eentro simbolico dell’Impero Italiano ml «j sono presentati i ruderi orgogliosi del Foro Romano nella mia anima si sono con-fuse le memorie del grande passato con la vislone delle realizzazioni superbe compiute dalPItalia odierna, sotto la guida del suo geniale Duce. In J fluei momenti sentivo pili che mai che lo spirito j dell’antico impero romano e risorto e rivive I nella Roma in Mussolini. Quelle impressioni spi-rituali sono State riconfermate e completate dalle conversazioni che ho avuto occasione di scam-biare col Duce e col conte Ciano. Vedo con piacere che l’Italia cammina con passi sicnri e fermi verso il suo grande avvenire e sono oltre- modo contento di poter nnovamente constatare che i fini dell’Italia delPUngheria e il punto di vista sulle qnestioni di comnne interesse sono in perfetta armonia secondo la tradizionale amicizia italo-ungherese e secondo lo spirito del patto tripartito. Uradno vojno poročilo štev. 365 Topniški in letalski napadi na Tobruk Rim, 5. junija. Uradno poročilo štev. 365 pravi: Severna Afrika: Streli našega topništva so prizadejali precejšno škodo napravam in ntrdbam trdnjave v Tobruka. Nash letala so znova bombardirala ladje in naprave na tem oporišča > Bollettino No. 365 Attacchi di artiglieria e d'aviazione contro Tobruk Nell’Africa settentrionale il tiro delle nostre artiglerie ha prodotto sensibilli danni aeli im-pianti ed alle opere della piazza di Tobruk. Nostri velivoli hanno nuovamente bombardato navi ed impianti di quella base. In Egeo nella notte sul 4, aerei nemici hanno lanciato bombe Eulla isola di Rodi producendo qualche danno. In Africa orientale, in regione Galla e Si- damo, con azione concorrente di due nostre cokm-ne sono state poete in fuga forze nemiche. In altro attacco nostri reparti coloniali hanno inflitto gravi perdite al reggimento Nigeria. La nostra caccia ha abbattnto un apparecchio tipo »Hurricane«. Un altro aereo h stato abbattnto da nostre mitragliatrici. irski protest zaradi bombnega napada na Dublin Berlin, 6. junija, s. Včeraj je irski poslanik v Berlinu uradno protestiral zaradi bombardiranja Dublina po letalih, o katerih sodijo, da so bila nemška. Iz nemškega pooblaščenega vira poročajo, da so pristojne nemške oblasti zapovedale strogo preiskavo, da bi ugotovile, ali so res bila nemška letala, ki so metala bombe na irsko prestolnico. Ce bi to bilo ree, potem je docela jasno, da gre za pomoto. Domnevati, da bi bili nemški bombniki s premislekom napadli Dublin, je nesmiselno, sicer pa ni izključeno, da bi bila bombe, čeprav so bile nemškega porekla, metala kaka druga letala, in sicer zaradi izzivanja. Nemški odgovor na spomenico ameriške vlade glede bivše Jugoslavije Berlin, 6. junija, s. »Diplomatisch-politische Korrespondenz« odgovarja na spomenico, s katero je namestnik ameriškega zunanjega ministra Sumner Welles izrazil bivšemu jugoslovanskemu poslaniku v Washingtonu ogorčenje ameriške vlade zaradi napada na Jugoslavijo in njene okrnitve po raznih državah, članicah trojne zveze. List pravi, da je to ogorčenje hinavsko in sicer toliko bolj, v kolikor je nesrečo Jugoslavije povzročilo vmešavanje Združenih držav v balkanske zadeve. List omenja znano potovanje polkovnika Donovana in Rooseveltovo brzojavko generalu Simoviču ter pravi, da balkanska ljudstva, kakor Hrvatje, Macedonci, Albanci itd., niso prav nič nejevoljna zaradi okrnitve države, od katere niso nikdar dobila tistih pravic o samoodločitvi, kakor jih je Evropi obljubljal demokrat Wilson. Vzroki za odstop egiptovske vlade Beyrouth, 6. junija, s. Egiptovska vlada, ki ji je predsedoval Husein Siri paša, je pred dvema dnevoma odstopila. Naročilo za sestavo nove vlade je od kralja Faruka spet dobil Siri Paša. Po Podatkih, ki prihajajo iz Kaira, so angleške oblasti zahtevale od prejšnje vlade, da mora razorožiti egiptovsko vojsko, odpustiti razne visoke Uradnike, dalje da mora dovoliti Angliji nadzorstvo nad egiptsko politiko in da mora Egipt sodelovati pri novih obrambnih napravah. Po zadnjih poročilih naj bi bil kralj Faruk povabil v novo vlado tudi nacionalistično stranko Vafd, da bi ta vlada imela splošno narodni značaj. Hud letalski napad na Aleksandrijo Berlin, 6. junija, s. V noči na peti junij so nemški bombniki z veliko silo napadli pristaniške naprave v Aleksandriji. Večkrat so bila zadeta velika skladišča goriva, požare, ki so izbruhnili takoj nato, je bilo videti na veliko razdaljo. Beyrouth, 6. junija, s. Z ozirom na prvo veliko bombardiranje pomorskega oporišča v Aleksandriji priznavajo angleški viri, da je škoda bila pomembna. V pristaniškem predelu so izbruhnili številni požari. Po angleških podatkih je bilo na stotine mrtvih in ranjenih. v ijekavščini v jekavščlni Cetinje, 6. junija, s. Po željah črnogorskega ljudstva so obnovljene tudi šole v južnem narodnem narečju, imenovanem »ijekavščinac. Visoki Komisar Mazzolini je s svojim zadnjim ukrepom določil, da se bo z novim šolskim letom po vseh zavodih v Črni gori začel pouk v tem narečju. Egejsko morje: Ponoči so sovražna letala metala bombe na otok Rodos in povzročila nekaj škode. Vzhodna Afrika: V pokrajini Galla in Sidamo sta dve naši koloni s skupnim nastopom pognali v beg sovražne sile. Pri drugem napadu so naše kolonialne čete prizadejale hudo škodo polku >Nigeria<. Naši lovci so sestrelili letalo vrste »Hurrican«, neko drngo le* talo pa so sestrelile naše strojnice. s: 0 končnem redovanju in izpilili na nedržavnih iolah Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, glede na nared bo št. 28 z dne 20. maja »41-XIX, odreja: 1. členi 4., 5. in 6. naredbe ši 28 z dne 20^ maja 1941-XIX se uporabljajo tndi za nedržavne šole s pravico javnosti. 2. Za učence razredov, za katere je ob skle-u določen nižji tečajni izpit, nadomesti za te-oče šolsko leto končno redovanje predpisani ifepit tudi v nedržavnih šolah s pravico javnosti. Pri redovanjn učencev IV. gimnazijskega razreda in pri popravnih izpitih predseduje odposlanec Visokega Komisariata. 3. Na letnih izpričevali!, ki nadomestujejo izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu, morajo biti napisane pripombe po členih 5. in 6. naredbe št. 28 z dne 20. maja 1941-XIX, ob sklicevanju na to naredbo. 4. Kolkovina, predpisana za izpričevala o izpitih in diplome, je obvezna v izmeri in primerih, kakor to določajo veljajoči predpisi, tako za učence državnih kakor nedržavnih šol, tudi če redovanje nadomestuje izpit. Ljubljana dne 31. maja 194i-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio GrazioIL Roosevelt čaka prvega nemškega strela Washington, 6. junija, s. O namenih predsednika Združenih držav Roosevelta piše »Wa-shington Post« sledeče: Rosevelt se popolnoma zaveda, da bo z Anglijo v kratkem opravljeno, če ji Amerika ne bo pomagala. Zaveda pa se tudi, da ne more voditi svoje države v vojno, ker bi to bilo proti obljubam, ki jih je dal v volivnem boju. Povod za vstop Amerike v vojno bi bil kak neljub dogodek, ki bi ga lahko bilo prikazati za takega. Roosevelt samo čaka na prvi nemški strel. List piše. da Roosevelt polaga vse upanje v ameriško brodovje, ki bi prevzelo nadzorstvo nad Atlantikom in dalo priliko nemškim letalom, da bodo sprožili prvi strel proti Združenim državam, nakar bi bil vstop Amerike v vojno opravičen. Razen tega je določil, da se bodo prihodnje leto začeli redni tečaji za narodno književnost in zgodovino. Ti ukrepi, ki 90 tako zelo »stregli gorečim željam črnogorskega ljudstva, so bili sprejeti s splošnim zadovoljstvom kot nov dokaz, da se Crna gora pod italijanskim vodstvom vrača k svojim starim izročilom Štiri vaine odredbe Visokega Komisarja 0 pridobivanju in prodaji kuriva Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za potrebno, da se na ozemlju pokrajine proizvaja kar največ rastlinskega kuriva in da ge na enoten in popoln način uredi izvoz količin raslinskega kuriva, ki presegajo notranje potrebe pokrajine same, odreja: 1. Vsi lastniki gozdov v Ljubljanski pokrajini so v mejah in ob pogojih, določenih v veljajoči gozdni zaknodaji, dolžni proizvajati kar največ drv in oglja. 2. Po pokritju potreb Ljubljanske pokrajine uravnava od 1. julija 1941-XIX dalje izvozno trgovino c rastlinskim kurivom (drvmi in ogljem) v celoti Visoki komisariat, ki opravlja te posle po podrejenem ravnateljstvu državnih gozdov. Zaradi tega sta proizvajalcem in trgovcem prepovedana izvoz in izvozna predaja rastlinskega kuriva. Na zahtevo ravnateljstva državnih gozdov mu morajo le-ti odstopiti za izvoz razpoložljivo količino po eeni in pogojih, ki jih določi Visoki Komisariat. 3. Do vštetega 15. junija 1941-XIX morajo vsi trgovci-izvozniki in proizvajalci-izvozniki rastlinskega kuriva prijaviti ravnateljstvu državnih gozdov pr Visokem komisariatu količine drv in oglja, ki jih imajo na dan 10. junija 1941-XIX in količine, ki jih nameravajo izvoziti. Razen tega mora biti v prijavi navedena po mesecih tudi količina, ki se jo zavežejo proizvajalci in trgovci dati na razpolago ia izvoz v ostali dobi tekočega leta. 4. Železniška uprava in prevozna podjetja ne smejo prevzeti rastlinskega kuriva v odpravo izven pokrajine, če je ne odredi ravnateljstvo državnih gozdov pri Visokem komisariatu. - 5. 0 svojem poslovanju pri izvajanja teh odredb mora ravnateljstvo državnih gozdov voditi posebno upravno računovodstvo. 6. Za izvrševanje te naredbe je poverjeno nadzorstvo in poslovno vzporejevanje posameznih gozdarskih strok državni gozdni milici, poveljni-štvu v Ljubljani. 7. Če lastnik gozda ne spolnjuje svoje obveznosti is čl. 1. in se ne odzove pozivu, izkorisfj ravnateljstvo državnih gozdov pri Visokem komisariatu uradoma i odvzemom in v breme lastnika gozdno ploščino, za katero spozna, da je sečnja na njej smotrno in potrebna. Odvzemna cena se določi brez pritožbene pravice na podstavi tržne cene raslinskega kuriva ■ odbitkom vseh stroškov za sečnjo, predelavo in prevoz. 8. Druge kršitve te naredbe se kaznujejo denarno s 1000 do 15.000 dinarji, v hujših primerih pa I zaporom do šestih mesecev. Pole gtega se sme odrediti tudi zaplemba blaga in odvzeti obrtna in trgovska pravica. Ljnbljana, 4. junija 1941-XIX. Visoki komilsar za ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. :<> 0 klanju goveje živine Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. ker smatra za nujno potrebno, da se uredi klanje goveje živine, odreja: 1. Vsi imetniki goveje živine morajo prijaviti število živine, ki jo imajo na dan 5. junija 1941-XIX. Prijave, napravljene na posebnih obrazcih, ki se dobe pri občinskih uradih pokrajine, se morajo predložiti do vštetega 9. junija L 1. pri pristojnem občinskem uradu. 2. Prodajo ali zakol prijavljene živine je treba javiti v naslednjih 24 urah občinskemu uradu, pri katerem je bila vložena prijava. 3. Izvršitev te naredbe je poverjena Prehranjevalnemu zavodu (Prevodu) Ljubljanske pokrajine, pri čemer mu pomagajo občine pokrajine. 4. Kršitelji te naredbe, ki stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, se kaznujejo denarno od 5000 do 15.000 dinarjev in v hujših primerih z zaporom do treh mesecev. Ljubljana, dne 4. jnnija 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko Pokrajino: Emilio Grazioli. O maksimalnega cenika Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, na P°dl®gi svoje naredbe z dne 9. maja 1941-XIX, št. 17, o predpisih glede cen blaga, storitev in rabokupov in na podlagi maksimalnega cenika št. 1 od istega one, od r e ja : 1. Do nadaljnje odredbe se podaljšuje maksimalni cenik št. t, objavljen v »Službenem listu« za Ljubljansko pokrajino št. 39 s dne 14. maja 1941-XlX. 2. člen 3. naredbe št. 1? z dne 9. maja 1941-XIX se spreminja tako} da ostane maksimalni cenik v veljavi dotlej, dokler se ne nadomesti z drugim. 3. Ta naredba stopi v veljavo na dan ob- iove v »Službenem listu« za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 31. maja <*>41-XIX. Visoki komisar za ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Naredbe Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino Prijava podatkov o motornih vozilih, pregled in prepoved odsvojitve pnevmatike za motorna vozila Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za nojno potrebno, da se ugotovijo popisni podatki za motorna vozila, registrirana v Ljubljanski pokrajini in da se odredijo ustrezni ukrepi, ki bi zagotovili nabavo pnevmatik za motorna vozila kakor zahtevajo državne potrebe, odreja: Clen I. Lastniki avtomobilov, priklopnih motornih vozil in motociklov, ki so na ozemlju Ljubljanske pokrajine in imajo prometno dovolilo, izdaon v smislu naredbe notranjega mi-oistra bivše kraljevine Jugoslavije z dne 12. decembra 1929, II. št. 39.003, morajo predložiti Visokemu komisariatu Ljubljanske pokrajine (od-ielku II.), če imajo posebno prometno dovolil-eico, do vštetega 15. junija 1941-XIX, če takega dovolila nimajo, pa do 30. junija 1941-XIX, prijavo v dvojniku, obsegajočo podatke, kakor jih Zahtevajo obrazci, ki se dobe pri tem oddelku. Ce ni lastnika, mora napraviti prijavo tisti, ki ima vozilo iz katerega koli naslova v rabi ali hrambi. Člen 2. Lastniki prometnih dovolil za motorna vozila katere koli vrste, izdanih po zgoraj omenjeni ministrski naredbi z dne 12. decembra 1929, II. št. 39.003, in veljavnih dne 31. januarja 194i-XIX, ki bi jih iz katerega koli vzroka (odsvojitve, prisilne oddaje, uničenja itd.) več ne imeli, morajo predložiti oblastvu iz prednjega člena prijavo v dvojniku do vštetega 30. junija 1941-XIX, s podatki po zahtevah obrazca, ki se dobi pri istem uradu. Člen 3. Od dne uveljavitve te naredbe je prepovedana odsvojitev pnevmatik, ki so del opreme ali rezerva avtomobilov in motornih koles brez prikolice ali z njo, ne glede na njih lastnika, kakor tudi novih in rabljenih pnevmatik (plaščev in zračnic) za omenjena vozila, ki so na ta dan pri trgovcih. Prepoved ne velja za pnevmatike kot opremo ali rezervo avtomobilov in motornih koles brez prikolice ali z njo, ki so last osebja, pripadajočega diplomatskemu zboru, kakor tudi ne za motorna vozila zgoraj navedenih vrst, registrirana v tujih državah in ki jim je dovoljen začasni promet v Ljubljanski pokrajini. Člen 4. Trgovci, ki imajo pnevmatike, morajo predložiti do vštetega 15. junija 1941-XIX Visokemu komisariatu (oddelku II.) prijavo, obsegajočo popis oznak za te pnevmatike (znamka, tip motornega vozila, za kakršno so uporabne, in registrska številka). Za rabljene pnevmatike je treba poleg tega navesti stanje, kako so ohranjene (zelo dobro, dobro, slabo, prenovljeno). Člen 5. Na obrazloženo prošnjo lastnikov motornih vozil, ki jim je dovoljen promet, odredi Visoki komisariat (oddelek II.) od primera uu$Z,do primera prisilno oddajo pnevmatik po vlo-Ženih prijavah, pri čemer določi tudi ceno in pogoje za njih izročitev prosilcu. Člen 6. Kdor ne bi vložil prijave v določe-nli nera roku, dasi je zavezan to storiti, ali bi jo predložil z neresničnimi ali nepopolnimi podatki, se kaznuje, če dejanje ni huje kaznivo, denarno od 1000 do 10.000 dinarjev, v hujših primerih pa z zaporom od 15 dni do 6 mesecev. Enako se kaznuje vsakdo, ki bi prodal ali nabavil pnevmatike drugače nego je določeno v prednjem členn. Poleg tega se pnevmatike zaplenijo. Če so kazniva dejanja iz prednjih odstavkov tega člena združena s prikrivanjem pnevmatik, se kaznujejo denarno z 10.000 do 15.000 dinarji in z zaporom od 3 do 6 mesecev. Clen 7. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave ▼ Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 31. maja 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio GraziolL Nemška tovorna ladja priplula v argentinske vode Buenos Aires, 6. junija. s. V pristanišče La Plata je priplula nemška ladja »Ervvanger« (6101 tona), ki je zapustila pristanišče Monte v Čileju sredini maja. Ladja je dosegla argentinsko pristanišče potem, ko je plula dvajset dni okrog angleških oporišč na otokih Mavina. Madrid, 6. junija, s. Ko je plula t prista- nišče Pasajes, le trčila španska ladja »Lelin« v neko drugo ladjo in se potopila. Tovor, ki je obsegal 65,000.000 litrov petroleja, je izgubljen. Posadka se je retšila. Generalni ravnatelj italijanskega tiska dr. Casini na uradnem obisku v Ljubljani Po sprejemu slovenskih časnikarjev si je včeraj ogledal posamezna uredništva in tiskarska podjetja Ljubljana, 6. junija. Predvčerajšnjim in včeraj se je v Ljubljani mudil ravnatelj italijanskega tiska pri Ministrstvu za Ljudsko Kulturo, narodni svetnik dr. Casini. Po naročilu Ministra za Ljudsko Kulturo Pavolinija ej stopil v stike s slovenskimi časnikarji in slovenskimi tiskarskimi podjetji. V sredo popoldne je dr. Casini na Visokem Komisari-jatu prijateljsko sprejel vodilne slovenske časnikarje v navzočnosti Eksc. Visokega Komisarja Emiglia Graziolija. Eksc. Visoki Komisar je v nagovoru poudaril, da je slovensko časopisje razumelo svojo nalogo in je lojalno sodelovalo pri delu, da se Ljubljanska pokrajina čim lepše prilagodi novim razmeram. Končno je obljubil slovenskemu tisku svojo naklonjenost že za naprej. Narodni svetnik dr. Casini je v nagovoru povedal, da ga je poslal v Ljubljano Minister v želji, da bi si na kraju samem pridobil popolno 6liko o stanju slovenskega tiska. Ministrstvo za Ljudsko Kulturo, ki neposredno skrbi za časnikarski stan v Italiji, bo naklonilo tudi slovenskemu časnikarskemu stanu vso možno podporo, zlasti pa bo skrbelo za čim tesnejše stike med slovenskimi in italijanskimi časnikarji. Svetnik Casini se je potem podrobno zanimal za strokovna časnikarska vprašanja v Ljubljanski pokrajini in sprejel zastopnike obeh skupin slovenskega tiska, ki so mu razložili svoje potrebe in želje, kar je vse z velikim razumevanjem vzel na znanje. Včeraj dopoldne pa se je narodni svetnik dr. Casini v družbi nadzornika za tisk in propagando v Ljubljanski pokrajini in v Dalmaciji dr. Na-nija ogledal posamezna uredništva in tiskarska podjetja. Poldrugo uro si je dr. Casini ogledoval organizacijo in poslovanje Jugoslovanske knjigarne in tiskarne, ki je vodilno tiskarsko podjetje ne le v Ljubljanski pokrajini, temveč tudi na vsem Balkanu. Visoki gost si je natančno ogledal vse oddelke, številne liste in revije, ki se tiskajo, ter bil presenečen nad obsegom tiskarne ter nad visoko kakovostjo najrazličnejših izvedenih del. Obiskal je tudi knjigoveznico, nato pa knjigarno, kjer se je zanimal zlasti za izvirna slovenska dela — Cankarja, Preglja, itd. — in za italijanske knjige. Zanimal se je za želje in potrebe posameznih panog podjetja, obljubil svojo naklonjenost ter ob slovesu čestital zastopnikom lastništva h krasno urejenemu podjetju in njegovi tehnični popolnosti. Ureditev železniškega prometa med Hrvatsko in Italijo Zagreb, 6. junija, s. O pogajanjih, ki so na Keki potekala med italijanskim in hrvaškim odposlanstvom za ureditev železniškega prometa med obema državama, se izve, da so sedaj odprti za potniški promet vsi obmejni prehodi tako na progi Bubnjarci—Karlovac—Plase—Reka, kakor tudi proti Splitu in Šibeniku. Blagovni promet pa se bo začel šele potem, ko bodo sklenjeni zadevni dogovori. Pošiljanje živil je dovoljeno po vseh železniških zvezah. Na otoke pa bodo živila prevažali italijanski parniki, ki bodo zaračunavali posebno ceno, ki bo za 30 odstotkov nižja kakor pa običanje prevozniške tarife. Isti parniki bodo prevažali tudi pisemsko pošto. Koder pa ni železnic, bodo uvedli avtobusne proge. Za blago, poslano v jadranska pristanišča, so predvidene privilegirane tarife, da bi se olajšala prodaja številnih vrst hrvaškega blaga. Po svoji strani pa je tudi italijanska delegacija obljubila da bo uvedla posebne tarife tudi za italijansko blago, ki bo prihajalo na Hrvatsko. Poseben dogovor je bil sklenjen tudi glede živinozdravniškega pregleda živine, katero bo Hrvatska pošiljala v Italijo. Ta pregled bo na Reki, kjer so urejeni hlevi, ki lahko sprejmejo do 2000 glav živine. O poteku pogajanj na Reki pa pravijo časopisi, da so potekala v duhu prisrčnega prijateljstva in da je italijansko odposlanstvo pokazalo popolno razumevanje za potrebe hrvaškega prometa. Nova iraška vlada razglasila obsedno stanje Iraški nacionalisti v zahodnih delih države še niso položili orožja Beurouth, 6. junija, s. Iz Bagdada poroCajo, da je vlada izdala izredne ukrepe in proglasila obsedno stanje v vseh mestih, kjer so prepovedana vsa zborovanja. Podobnii ukazi omejujejo tudi svobodo tiska. Službo javne varnosti so v notranjosti dežele prevzele vojaške oblasti. Civilni in vojaški funkcionarji so odgovorni poveljniku vojske, ki je edini odgovoren za red. Sestavljeno je tudi posebno vojaško sodišče, v katerem je en general, dva polkovnika in en major. Beyrouth, 6. junija, s. List »Ass Sciark« protestira proti novemu dejanju Anglije, ki hoče braniti arabske narode, ko pa je v resnici njihova največja nasprotnica. Angleška letala so namreč včeraj znova napadla skladišča v okolici Beyrouth. List poudarja, da krajevne oblasti spričo tega početja niso ostale prekrižanih rok. List pristavlja, da strokovnjaki menijo, da si angleške čete ne bodo upale iti dalje od Bagdada in tako bodo imeli Iračani v rokah pokrajine, koder vodijo vse prometne zveze v Palestino in Egipt. Po drugi strani pravi list, da so se Angleži ob svojem prihodu v Bagdad znašli pred dvema vla- Novice s Hrvaške Zagreb, 6. junija, s. Včeraj so bili objavljeni novi zakoni, ki se nanašajo na jude. Najprej se razveljavljajo vse spremembe imen. ki so bile judom dovoljene po 1. decembru 1918, torej po nastanku bivše Jugoslavije. Prizadeti bodo morali nositi svoje Izvirno, prvotno ime in ga bodo morali pisati tudi v izvirnem pravopisu. Vse judovske tvrdke bodo morale nositi naziv, kakor se pač piše tisti jud, ki trgovino vodi. Dalje odreja novi ukaz, da bodo morali j-udje, ki so doslej morali nositi rumen trak z Davidovo zvezdo in črko 2, nositi poslej samo poseben znak v gumbnici. Posebni dodatni pravilniki bodo izdani za vsako pokrajino posebej. Tako bodo na primer morali judje v Sarajevu (kjer jih je okrog 10.000) nositi na levi roki rumeno črto. Jeruzalemski mufti v Perziji Teheran, 6. junija, s. Skupaj s številnimi predstavniki arabstva v Iraku in Palestini, ki so si poiskali zatočišče v Perziji, je prispel tudi veliki jeruzalemski mufti. V perzijski prestolnici bodo imeli vsi ti važne razgovore. dama: pred zakonito, ki je stolovala v Mosulu in pred drugo, ki jo je sestavil bivši regent in katero podpira britanska vojska. Toda usoda Iraka 6e bo odločila v dogodkih, ki bodo še nastopili. Gotovo je, da Arabci v Iraku ne bodo prej odložili orožja, preden ne bodo dosegli tistih idealov, za katere se bore, namreč za svobodo, neodvisnost in za obnovitev arabske slave na trdnih temeljih. Naši bratje, ki se vojskujejo v Iraku, nadaljuje list, tvorijo veliko večino. Padec Bagdada nikakor ne bo vplival na njihov bojni duh. Oni namreč dobro vedo, da vojna prinaša včasih poraze, potem pa tudi zmage. List »Al Tom* pa piše, da so iraške čete, ki branijo svoje postojanke okrog Mosula, oskrbljene z vsem potrebnim orožjem in sredstvi, vendar pa še niso imele priložnosti pomeriti se z Angleži, kajti boji so v teku nad Basro, Habbaniyah in Rudbo. Ko govori o vojaškem in političnem položaju, pravi list, da je izven vsakega dvoma, da je izgubil Abdul Irah, ki se je vrnil v Bagdad z angleškimi četami, vlogo regenta na podlagi glasovanja, ki je bilo izvedeno v iraškem parlamentu. Zmanjšana proizvodnja letal v Združenih državah Newyork, 6. junija, s. Navzlic vsem naporom Roosevelta in njegovih za vojno navdušenih prijateljev je letalska proizvodnja zaznamovala v mesecu maju občuten padec namesto predvidenega dviga. V maju so v Združenih državah izdelali 1300 letal vseh vrst vojaških in potniških v primeri s 1427 letali, ki so bila izdelana v aprilu. Proizvodnjo bojnih letal računajo sedaj na 30% celotne proizvodnje Proizvodnja bombnikov je vpadla zaradi pomanjkanja aluminijastih delov, kar je nastopilo nepredvideno, in jih bo mogoče redno dobavljati šele v avgustu. Sovjeti izgnali angleškega časnikarja Moskva, 6. junija s. Sovjetski komisar za notranje_ zadeve je dal izgnati iz Sovjetske zveze tujega časnikarja Johna Scotta, ker je objavil v angleškem listu »News Chroniclec članke, ki so bili naperjeni proti Sovjetski Rusiji. Nuove communicazioni telefoniche tra la Provincia di Lubiana e le altre provincie Un notevole vantaggio per il ceto commer-ciale ed industriale della nuova provincia e co-stituito dalla attivazione eseguita per ordine del-1’Alto Commissario al pubblico servizio di due nuovi circuiti telefonici interurbani diretti fra Trieste e Lubiana. . II primo circuito, rappresentato da un canaje ad alta frequenza, e stato attivato il 9 maggio scorso, medianie la messa in opera di speciali ap-parecchiature collocate rispetivamente la prima presso 1’Ufficio telefonico statale di Trieste e la seconda in un locale, appositamente attrezzato, nella Iocalita Špica, in Lubiana. La seconda comunicazione e costituita da due lili di bronzo da mm 3 quali sono stati posati sulla esistente palificazione per la Iunghezza di Km. 101. Hanno proceduto allacremente alla posa dei due nuovi fili il personale sloveno della locale Direzione delle PP. TT. e TT. di Lubiana nel tratto Lubiana-Planina ed il personale italiano del Circolo delle Costruzioni TT. e TT. di Trieste nel tratto Planina-Trieste, sotto la direzione e sorveglianza di personale ispettivo del Ministero Comunicazioni-Direzione Generale delle PP. TT. E’ovvio notare che i due nuovi circuiti p»s' sono essere collegati presso 1’Ufficio statale di Trieste alla rete telefonica nazionale in cavi so*' terranei delPAzienda di Stato per i Servizi telefonici, la qual cosa consente alla nuova Provincia di poter comunicare telefonicamente con qualun* que centro delPItalia e delPestero. La distribuzione delle nuove targhe alle automobili e motociclette. Anche durante la prossima settimana continuerš negli ambienti della Fiera di Lubiana la distribuzione delle targhe agli automezzi. L’orario da lunedi in poi sara soltanto alla mattina dalle 8 alle 12. Razdelitev novih tablic za avtomobile in motorna kolesa. Tudi prihodnji teden bodo nadaljevali z razdeljevanjem tablic za motorna vozila v prostorih ljubljanskega velesejma. Ura za razdeljevanje je določena: od ponedeljka dalje bo samo dopoldne in sicer od 8 do 12. Nove ameriške bojne ladje Newyork, 6. jun. s. Ameriški mornariški minister polkovnik Knox je na tiskovni konferenci izjavil, da so ameriške nove bojne ladje mnogo močnejše kakor pa nemška »Bis; marcke in sicer po svoji oborožitvi kakor tudi po svojem oklepu. Pozabil pa je pristaviti, da bod nekatere teh novih bojnih ladij stopile v službo šele leta 1946. Angleži pustili svoje zaveznike na cedilu Rim, 6. junija, s. V londonskem radiu je Cyril Bakin poskušal potolažiti Angleže zaradi težkih izgub, ki jih je Anglija imela na Balkanu in na Kreti, rekoč, da je pri Verdunu v svetovni vojni padlo pol milijona mož samo za to, da bi se pridobilo na času. Po Cyrilu. Ba-kinu so se Norveška, Belgija, Holandija, Francija, Jugoslavija, Grčija in Kreta borile le za to, da bi Velika Britanija mogla pridobiti na času. Tako je sedaj vsem navedenim državam znano, da so izvršile le nalogo, katero jim je namenil angleški glavni vojni stan. Iz teh razlag se tudi vidi, zakja so Angleži vselej pustili svoje zaveznike na cedilu, da so se morali sami boriti in umirati. Dve patrolnl ladji potopljeni Rim, 6. jun. s. Angleška admiraliteta |e sporočila, da sta bili potopljeni dve angleški patrolni ladji »Bangairn« in »Jewel«. Posadka s prve se je rešila, dočim se je posadka druge ladje vsa potopila. Vsi bosanski premogovniki so sedaj v lasti Hrvaške države Zagreb, 6. junija, s. Pred vojno na Balkanu so se železnice na ozemlju Hrvatske preskrbovale s premogom iz trboveljskih premogovnikov. Ker pa to poslej ne bo več mogoče, bodo morali Hrvati svoj primanjkljaj v premogu nadomestiti iz bosanskih rudnikov, ki so zdaj vsi v lasti hrvatske države. Seveda bodo morali najprej visoko dvigniti proizvodnjo premoga. Najvažnejši bosanski premogovniki so: Kreka, kjer so lani pridobili 322.000 ton premoga, Kakanj s 312.000 tonami, v Zenici s 287.000 tonami, v Brezi s 183 tisoč tonami in v Mostarju s 122.000 tonami. V celem so ti bosanki in hercegovski premogovniki dali 1,304.000 ton premoga v vrednosti 164 milij. din. Hrvatski gospodarstveniki so prepričani, da bo mogoče s postopnim povečanjem proizvodnje premoga pokriti vse potrebe ▼ notranjosti Hrvatske. Razen teh bosanskih premogovnikov, ki dajejo dober rjav premog, obstojajo še drugi zasebni premogovniki na severnem Hrvatskem, ki so lani dali 6kupno 26 milij. ton, vendar je pa ta premog po kakovosti slabši. Edgar Wallace: • Na sever, potepuh! »Mrs. Beausere bo že našla svojo sobo,« je s posebnim poudarkom dejal Robin. Hitro je naredil seznam stvari, katere je rabil, nato pa je dal papir in svinčnik svoji ženi. Obzirno se je umaknil k oknu, medtem ko Je ona pisala svoje želje. Z okna jedilnice se je videlo na vrt. Na obeh straneh velike trate so bile gredice polne raznobarvnih zgodnjih krizantem. Na koncu trate je bilo zasajeno drevje in za tem je Robin v svoje veliko začudenje zapazil železniško progo. Izgledalo je, da pelje železnica Uk ob meji vrta, ki se je skozi drevje zdel brez konca. Ko je miss Ellen odšla v mesto, si je Oktober ogledala svojo sobo. Robin pa je medtem odšel na vrt. Trata je bila vabljivo mehka. Z drobnim peskom posuta pot je vodila k utici, katero je videl že skozi okno. Tudi tu je b;lo mnogo cvetja, vendar je bilo opaziti, da je ta del vrta nekoliko zanemarjen. »Uboga, dobra duša!« je pravilno pripomnila Oktober. Čutil je njen težak neprestan boj proti revščini, njen junaški, a brezupni odpor proti premoči. Dolga vrsta jelk Je ločila trato od ostalega vrta. Nizko grmičevje je ličoli ves vrt od okoli ležečih travnikov. V kotu je stal majhen hlev, ki pa je bil zaprt. Prav tedaj je prihrumel mimo vlak. Robin se je približal grmičevju, ki je tvorilo živo mejo. Zapazil je, da je bila meja na nekem mestu raztrgana... Zakaj? Videti je bilo, da se je to zgodilo še pred nedavnim. Veje so bile odlomljene in še niso počrnele. Samo na eni je bil temen madež. Kril Tu je zopet kaplja krvi na listu... in še na drugi veji... Robin je pogledal na tla. Trava je bila poteptana... povsod je bilo videti kri! Šel je preko travnika, a ni našel ničesar. Vrnil se je med drevje. Tik ob poti, po kateri je prišel, je pod nekim drevesom našel staro umazano čepico. Ko jo je dvignil, je opazil, da je mokra... kri! Vrgel je čepico zopet na tla in si s travo očistil roke. Ozrl se je proti hiši. Zdelo se mu je, da je postala grozeča. Zdelo se mu je, kot da bi se mu celo okna rogala in se veselila nad kruto šalo, ki se je pripravljala proti njemu. »Živci,« si je dejal in se zamišljen vrnil v hiSo. Oktober je sedela v salonu in črtala časopis. Izraz njenega obraza je bil še resnejši kot njegov. »To sem našla pod blazino na divanu,« je dejala in mu ponudila časopis. Na prvi strani je bilo napisano z velikimi črkami: »Državna pomožna policija išče potepuba-mo-rilca.« »Čeden začetek,« je zamomljaj Robin, ko je prečital naslov. »Še vse hujše stvari boš našel,« je pripomnila Oktober medtem ko je on čital dalje. »Robin Les!ey, potepuh, ki je ugrabil nevesto v Littlebergu, je prerezal vrat nekemu drugemu potepuhu in zažgal filmski atelje, da bi zakril Ble-dove svojega peklenskega zločina.« »Kaj so me prej tudi že imenovali peklenske-ga,< je pripomnil Robin. »Ali si že čital, kaj pripoveduje Al Luke?« ga je vprašala Oktober. Preletel je naslove in se ustavil pri poročilu, katerega mu je omenila Oktobe* »Moralo je biti okrog sedme ure zjutraj, ko sem zagledal tega vražjega potepuha. Ustavil se je pred garažo mr. Stoneja, kjer sera zaposlen, to me prosil za nekoliko bencina. Videl sem sicer, da so njegove roke polne madežev, toda nisem niti od-daleč slutil, da je ta rdeča barva...« »Stavim, da Al Luke tega nikoli ni rekel,« je vzkliknil Robin. »... rdeča barva, kri nesrečne žrtve. Videl sem tudi Oktober Jones. Skoraj ves čas je sedela v avtomobilu. Bila je bleda in izmučena. Ne mogel bi trditi, da je lepa. Njen obraz je izražal neizmerno žalost...« »Pravi, da nisi lepa,« je poudaril Robin. »Saj se mu tudi ti nisi zdel lep,< ga je zavrnila Oktober. »Mož je bil videti popolnoma propal in sledovi njegovega zločinskega življenja so mu bili jasno začrtani na obrazu. Nisem opazil, kakšno obleko je imel...« »Kako je prebrisan!« »... videl sem samo njegov obraz, ki je pričal, da je tudi vdan pijači. Iz njegovih oči je odsevala blaznost.« Pripovedovanje je končavalo s sporočilom, da se mr. Al Luke namerava v kratkem poročiti z najlepšim dekletom iz Luxorja in se preseliti v Littleberg, kjer bo prevzel dobro idočo garažo gospodov Slitt in Silbermann. Robin je skrbno zložil časopis. »Čedna zadeva,« je dojal. »Vseeno pa bi rad vedel, kaj se je zgodilo s starčkom, tem ubogim trpinčenim sužnjem. Časopis ga niti ne omenja.« Položil je časopis na isto mesto, kjer ga je našla Oktober. Medtem ko se je ona, navidezno vsai. zatonila v neko knjigo, je Robin znova odšel na vrt z namenom, da ga temeljito preišče. Ko se je približal najskrajnejšemu koncu nasada jelk, je začutil v zraku duh_ po petroleju. V bližini zidu iz rdeče opeke je našel kupček pepela, ki je v sredini še žarel. Kaj so tu sežgali? Prebrskal je pepel, pa ni našel ničesar. Končno j® pa le odkril v sredini, kjer je kupček najbolj žarel, nekaj svetlega. Bil je to gumb. Odkril jih je še več-Torej je tukaj nekdo sežgal staro obleko. Čudno! Miss AUen gotovo po njegovem mnenju ni bila ženska, ki bi sežigala stare obleke. Šel je preko trate in se splazil skozi vrzel_ v grmičevju, ki je tvorilo živo mejo. Dospel je do železniškega nasipa. Tudi tu je bilo več krvavih madežev. Poleg tračnic je bil kup gramoza, na katerem so bili sledovi, kot da bi nanj padel ka^eu težak predmet. Torej se je tukaj zgodila kakšna nesreča. Skušal je razvrstiti vse dokaze. Mogoče je oče hi&ne gospodinje šel čez tire in ga je vlaik povozil. A čemu potem ta skrivnostnost? čemu mU® Ellen ni ničesar omenila? Ko se je zopet vračal med drevjem, je našel čepico. Bila je stara športna čepica z rdečim robom. Zdelo se mu je, da jo je nekje že videl. A kje vendar* Brez dvoma je na stotine takšnih CepiC' Pobral je na tleh odlomljeno vejo, dvignil z nj čepico, jo nesel na kup pepela, katerega je PJ > raziskoval, in jo stlačil v žerjavico, ki je še vean tlela v sredini kupa. . . Ko se je vrnil v hišo, je našel svojo '°'’a. °;pj spečo, s knjigo na kolenih. Tiho se je vsedel nj nasDroti- ((Dalje.) Ivan Mrak: »Sinovi starega Rimljana« "V Frančiškanski dvorani je bila snoči premiera nove Mrakove tragedije »Sinovi Starega Rimljana«. Obisk in zanimanje ter resnoba in navdušenje proti pričakovanju številnega občinstva (dvorana je bila skoraj čisto zasedena) so dokazali, da so Mrakova dolgoletna prizadevanja dosegla v javnosti uspeh, in se uveljavila v tolikšni meri, da ima vodja te igralske skupine danes že svojo stalno občinstvo ter se je utrdil. Slog in kvaliteta podajanja pa sta mu dala legitimacijo, ki mu v polni meri daje pravico, da se poteguje za vsestransko podporo merodajnih činiteljev, zlasti še, ker je delo in ustvarjanje njegove skupine v razliko od shematičnega, uradno zavarovanega in zato zadnje čase skoraj brezbrižnega ter za storitev nikomur odgovornega oficielnega gledališča (pretekla sezona!), — idealno, požrtvovalno in načrtno. »Sinovi Starega Rimljana« so doslej brez dvoma najmočnejše Mrakovo delo, ki bi v zasedbi prvovrstnih rutiniranih moči doseglo še neprimerno večji uspeh, kakor ga je sicer že itak, ob odličnih kvalitetah resnično nadarjenih diletantov, daleč najboljših, kar jih je Mrak kdaj doslej imel za sodelavce. Po tragičnem koncu »Starega Rimljana« se S pogreba matere vrnejo otroci v prazni dom, nad katerim visi meč maščevanja za greh. Ponosna Rimljanovina se mora rušiti do kraja. Tako propade iz slave in sijaja v beračijo in sramoto med prepiri in spletkami nekoč trdni dom, ker so potomci veljaka slabiči, obremenjeni z usodnimi nadlogami in premajhni, da bi bili kos malopridni ženski, ki razpad še pospeši. Premalo pomenijo njihova v jedru otroško dobra srca, preslabotni so, preradi podlegajo vplivom in si nakopavajo krivde, ki jih napravljajo v hipih slepe togote, v katero jih zna spraviti ženska. Od treh sinov propadeta dva, tretji, potrt in izmučen odhaja oprt na Večer Murnovih pesmi Slavistični klub na ljubljanski univerzi je v dvorani Filharmonije priredil večer Murnovih pesmi, ki je bil pripravljen za štiridesetletnico smrti velikega lirika Josipa Muma-Aleksandrova. Vsa prireditev je pokazala, da je v očeh mladega slovenskega rodu zaživel Mum v priznanju prave veličine, ko je dolga leta stal nekako zadaj, daleč pod svojo resnično pomembnostjo. Večer je začel akademik Novak, ki je podčrtal pomen novega Murnovega vstajenja za našo dobo. Z vznesenimi besedami je slavil veličino tega čistega pesnika. Za njim je akademik Tiran odlično recitiral Župančičev ciklus »Manom Josipa Muma-Aleksandrova«. Akademik Brejc je imel nato obširen govor, v katerem je podal analizo Murnove pesniške osebnosti, označil življenjsko tragiko ter opozoril na sodobnost Murnove poezije. Članica Narodnega gledališča gospa Saričeva je s svojim lepim, zasenčenim glasom z veliko kulturo recitirala več Murnovih pesmi, ki so resnično pokazale Murnovo pesniško vrednost in lepoto njegove svojstvene stvariteljske osebnosti. Za svoja izvajanja je recitatorka žela pri občinstvu obilno mnil!« je vesel vzkliknil Chan: »Ravno zjutraj sem premišljal, kakšno ime bi mu dal. Ce mi dovolite, ga bom imenoval za Barryja Chana.« »To je zame nenavaden jx>klon,« je resno dejal Kirk. »Da bi vam le mogel sedajle izročiti darilo za novorojenčka! Bom pa darilo kasneje poslal.« »Želim le to, da bi bil vreisn imena, ki ga bo nosil. Vam, gospodična Morrovv, pa želim najlepšo in najsrečnejšo bodočnost!« »Hvala vam, gosjiod Chan. Rada bi videla, da bi ostali pri nas, toda v celoti razumem vaše nagibe: stvar je vse preveč zapletena in zato Charlie Chan beži pred težavami!« »Zbogom gospodična,« je odvrnil globoko užaljen. Kirk je začudeno pogledal gospodično. »Nikar me tako grdo ne glejte,« je odgovorila žalostna. »Vem, da so bile moje besede krute, toda potem, ko sem izčrpala vso svojo spretnost pregovar- janja, sem hotela preizkusiti tudi to sredstvo. Pa se mi ni posrečilo! Kaj naj storim! Pojdiva!« »Počakajte malo. Ladja bo odplula šele čez dve minuti. Zmerom rad gledam odhod! Vselej me prime neke vrste jeza. Poglejte!« je rekel in s prstom pokazal na krov ladje, kjer 6e je v vrvežu pojavila mlada ženska v sivi obleki s šopkom orhidej na rami. »Lahko bi stavil, da je to mlada žena, oni tepec zraven nje ja je nedvomno srečni mladi mož.« Gdč. Morrow je ravnodušno pogledala na ladjo. »Havajsko otočje je kot nalašč ustvarjeno za medene tedne. Včasih mislim... vam morebiti že presedam?« »No... ne ravno preveč.« »Aha, že razumem. Poročno potovanje je nekaj, kar vas ne more zanimati. Ločitev zakonov so za vas bolj zanimive. Pa naj bo, ne bo se vam posrečilo potlačiti mojega lepega navdušenja!« Potegnil je iz žepa robec in začel z njim mahati ženi z orhidejami: »Nasvidenje in veliko sreče!« je vzkliknil Kirk. »Nikjer ne vidim gospoda Chana,« je rekla Morrovv. V 6voji kabini je sedel na robu postelje gospod Chan in se zatopil v mračne misli. Njegovo veliko veselje in radost spričo odhoda, ki ga je že komaj čakal, se mu je sedaj nepričakovano skalilo. Zakaj neki? Ali je gdč. Morow resno mislila tisto, kar je izrekla? Da se je zbal težav? Ali je sploh kakšna stvar zanj pretežka? Nek glas v kabini zraven njegove mu je zmedel misli. Tistega glas je bil nekoč že slišal. Njegovo srce je za hip prenehalo utripati. »Mislim, da je to vse, Li,« je govoril ta znani glas. »Imaš svoj potni h'*t in denar. Čakaj me v Honolulu in se preveč ne kaži javnosti.« »Storil bom, kakor mi velevate,« se je glasil odgovor s tenkim in enoličnim glasom. »Ce pa te bodo poskušali pretipava ti, pa ee naredi neumnega. Ali razumeš?« »Da, molčal bom kot zid.« »Dobro, Li-Gung ti sd moj najboljši oproda! Ne bom te preveč hvalil. Bodi zdrav in srečno se vozi!« Chan je stopil k vratom in pazljivo pogledal v poltemni hodnik, iz katerega se je na desno in levo vstopalo v kabine. Hitro je zapazil, znan obris, lci je stopil iz kabine zraven njegove in izginil po hodniku. Dalje. S poučnega potovanja v Tržiški kot Vedno 6em z največjim veseljem zahajal v tržiški kot, če že ne zaradi česa drugega, pa vsaj zato, ker me na te kraje vežejo moji najlepši spomini iz mladih dni. Tudi zdaj, ko se je moja življenjska pot s temi kraji že davno razšla, imam tu pa tam včasih le še priliko, da se odtrgam od dela in pohitim v ta priljubljeni kot, ki danes še bolj kot kdaj prej živi čisto svoje življenje, čeprav sta ga široka cesta in tudi železnica že pred davnimi leti zvezala z glavnimi gorenjskimi prometnimi žilami. Vendar pa življenje tod res še ni bilo nikdar tako izredno razgibano, kakor je prav zdaj po velikih dogodkih, ki so si vsaj za skromen košček velikega odra, na katerem 60 se odigrali in se še odigravajo, izbrali tudi pisana polja in ljubke vasice med Kriško goro in Dobrčo nad Brezjami. Med potjo se mimogrede za dober trenutek ustaviš v Kranju, da nekoliko pogledaš, če je še tak kot je bil, ali pa vsaj, da si po stari navadi »privežeš dušo«, če čutiš, da se ti hoče »odvezati«. No, če pa si že tam, nič ne škodi, če malo opazuješ ljudi in skušaš ugotoviti kar na videz, če še vedno hodijo po enakih opravkih, kakor so hiteli tedaj, ko si bil zadnjič tam. Dosti spremembe skoraj ne opaziš, če hočeš vse naenkrat zvedeti ali nahitro presoditi, ne da bi srečal kje kakšnega znanca in 6e zapletel z njiim v pogovor. Toda zdaj je tudi tam malo takšnih znancev, ki se jim ne bi mudilo. Morajo opraviti še to in ono, potem pa spet hiteti domov, na vlak ali na avtobus, ker sta čas in delo res postala več ko zlato. Kranjsko trimostje Preden odideš tudi sam spet na postajo, da ne zamudiš vlaka, ali pa preden se odločiš, da si boš po dolgih letih privoščil kar peš izlet mimo Naklega, Podbrezij in dalje proti Tržiču po oni 6trami Bistrice, se za trenutek le pomudiš pri kranjskem mostu, ki 6i je bil svoj čas pridobil tako velik sloves, menda zato, ker se je na njem ubil »šenk«, kakor pravijo tisti, ki neradi kaj podare. Toda tudi ta most je moral ob zadnjih velikih spremembah pretrpeti svoj »polom« in se še danes ni opomogel. Vendar pa ga zdaj počasi spet postavljajo »na noge«. Na obeh koncih delavci Eridno sučejo svoje orodje in gre delo tudi res itro od rok. Vendar pa promet, ki ga tu ni malo, ni mogel čakati toliko časa, da bosta odrezana konca ceste spet zvezana. 2e takoj prve dni potem, ko je veliki most zgrmel v Savo, so ga za skromno silo nadomestili z lesenim tam za Maj-dičevim mlinom, da vsaj pešcem ni bilo treba hoditi preveč daleč naokrog. Pred nedavnim pa so potegnili čez Savo še drug lesen most, nekoliko nižje od prejšnjega, med slovitim kranjskim živinskim trgom in Gaštejem, kjer so tovarne »Jugo-češke«. Preko njega gre tudi tovorni promet, tako da je zdaj tudi glavna cesta proti Ljubljani spet oživela. Drugače bi bilo mesto, kakršno je Kranj, res preveč prizadeto, tako rekoč brez zahodnega zaledja, kjer so včasih Stražišče veljale že kar za nekak Kranj številka 2. Najžlahtnejši »vrtnici« krompir in fižol Tako je zdaj »Pod mestom«, kakor pravijo K^Sfjčani temu koncu. Zgoraj v mestu pa na vij dez še takšnih sprememb ni. Le tu pa tam opaziž fmtke, da so zdaj v mestu drugi gospodarji. Tudi po vrtovih človek rad pogleda. Tu pa vidiš naravnost čudne spremembe. Zemlje se je začelo ljudem zdeti od site škoda. Kjer si nekoč videl vrtove polne pisanih rož, da jim še daleč nisi vedel niti imen, zdaj bujno poganjajo druge, dosti koristnejše rastline, med katerimi zavzemata po vsem videzu najčastnejše mesto krompir in lizol. Danes se marsikak Kranjčan gotovo spomni, kako napačno je sodil o tistem kmetu, ki je ne-oziraje se na to, da je imel svojo hišo v strogem mestnem središču, mirno kmetoval dalje in 6e prav tako tudi ni zmenil za tiste, ki so vselej, kadar se je s svojim težkim kmečkim vozom pokazal na ulici, skušali briti norca iz niega, tako da je še sodnija vedela za to... Zamenjane vloge Zaradi pomanjkanja prostorov so letos v Kranju tudi šolo predčasno zaključili. Nekateri 60 bili tega veseli, drugi pa spet ne, kakor je to bilo vedno pri vsaki 6tvari. Kranjske dijaške gospodinje, ki so po vsej Gorenjski bile znane jx> svoji strogosti, ali če se po študentovsko izrazimo, po svoji sitnosti, 60 se letos tudi prej oddahnile kot druga leta in jim je bilo, kot študentom tudi, precej skrbi prihranjenih. Drugače pa zdaj pride v Kranj vsak dan, zlasti pa v ponedeljkih, dosti manj ljudi kot včasih, ker se jim zdi škoda časa, pa tudi bolj varčni so postali Zakoličili so novo ljubeljsko cesto No, tako smo si današnji Kranj na hitro ogledali, zdaj pa pojdimo še malo naprej proti Pod-brezjam in dalje za Bistrico proti Tržiču. Nekaj časa je še V6e tako kot je bilo: lepa cesta, ki se vije med skrbno obdelanimi njivami in ki tu pa tam za trenutek zavije v mrežasto senco vrtnega drevja, slednjič pa se spusti za ovinkom v bistriško reber, odkoder se zdaj še vzpenja kot kača proti Podbrezjam, pa kaže, da bo kmalu te nerodnosti konec. V dnu te ozke doline se že moraš pomuditi nekoliko dlje, kajti tu se zdaj začenjajo, oziroma so že v polnem teku velika javna dela, za tiste kraje in za ljudi, ki tam žive, res nekaj posebnega. Najprej bodo most postavili drugod, tako da bo šlo vse bolj naravnost, brez ovinkov. Ker bo most nekoliko višji, kot je bil prejšnji, ki mu vojna tudi ni prizanesla, na drugi strani Bistrice tudi ne bo več tako hudega klanca in bodo še serpetine lahko odpadle, 12 m široka cesta pa se bo spustila kar lejx> naravnost preko podbre-škega polja, desno od Podtabra, če gledaš proti goram, in potem naravnost čez podbresko dobravo, zvirsko in kovorsko polje, preko vrtov in globokih jarkov, ki so jih bili pred davnimi tisočletji začeli kopati hudourniki. Nova, na dvse moderna široka cesta bo od Zodbrezja do vasi Bistrice pri Tržiču križala prejšnjo trikrat; prvič sredi polja pod vasjo Zvirče, drugič dobrih pet minut nad Kovorjem, kjer bo čez visoki viadukt stopila na bistriško polje, tretjič pa na drugem koncu Bistrice. Odtod dalje se ne bo več spuščala po strmem klancu v Tržič, pač pa bo šla po pobočjih zahodno od mesta naravnost proti Ljubelju, ki po novem ne bo več prelaz, pač pa bodo tam izkopali skozi hrib predor in bodo tako odpadli vsi hudi sedanji klanci pod njim. Že so zapeli krampi in lopate To je vsekakor velikopotezen načrt, ki so ga sicer že začeli izvajati, vendar pa je težko povedati, kdaj bo mogel biti končan. Zabili so že povsod koliške in na več krajih delavci tudi že pridno odmetavajo prst, podirajo drevje ali drugače izravnavajo svet, čez katerega bo v bodoče šla ta, na Gorenjskem gotovo najmodernejša cesta V6eh časov. Tod ne vidiš zdaj samo delavce, ki so bili prej iz kakršnega koli vzroka izgubili delo, ko se je začela vojna tudi pri nas, pač pa tudi kmete in njihove sinove, ki bi vsi radi kaj zaslužiji, ko se nudi tako lepa priložnost. Plačani so na uro, in sicer nekateri med njimi jx> 7 din, drugi pa po kak dinar ali dva manj, ker ne narede toliko kot prvi. Hrano imajo kar v skupni kuhinji, tako da jim opoldne ni treba hoditi daleč domov pa spet nazaj. Pozna pa se tudi tu nova disciplina, ki ne dovoljuje, da bi bil kdo na račun drugega prikrajšan. Sicer so 6e ljudje zdaj že kar precej pomirili od prvih dogodkov, ki jih je tudi v te kraje prinesla vojna. Nič več dosti ne govore o tem in onem, in kar neradi vidijo, če je kdo le preveč radoveden. Ne utegnejo namreč izgbljati časa v brezplodnih razgovorih, ker vedo, da jim to prej škoduje kot pa koristi. Delo in zaslužek sta danes prvo m za V6e to je zdaj v teh krajih spričo tako velikopoteznih načrtov za javna dela eotovo v za- I n i mpri rvrvsikrhliVno. ,: ■ mam ■ U , , « < . » ; Una nave portaaerei inelese nella pioggia delle bombe italiane nel Mediterraneo. — Angleška letalonosilka v dežju italijanskih bomb na Sredozemskem morju- Atomski dež, ki nikdar ne preneha Na zemljo dežujejo atomski drobci, ki nastajajo onstran sonca Profesor fizike na nekem vseučilišču v Cali-fornici, R. B. Brode, trdi, da neprenehoma padajo na zemljo kot nekak dež atomski drobci, imenovani mesotroni, in sicer z isto sik) kot vodne kaplje, kadar dežuje. To je trditev priznanega ameriškega učenjaka in je zato v znanstvenem svetu vzbudila izredno zanimanje. Dr. Brode je na podlagi dolgotrajnih raziskovanj in proučevanj izjavil, da nastaja na stotisoče in stotisoče atomskih delcev, ki imajo v sebi ogromno silo, v nebesnem prostoru onstran sonca in njegovih planetov, ter da le majhen del teh drobcev pride do zemeljskega ozračja. Tu 6e srečajo z atomi zemeljskega ozračja ter pri sjx>jitvi z njimi izgube ter ostvarjajo druge atomske drobce, imenovane elektrone in mesotrone. Mesotroni so edina vsemirska telesca, ki imajo tolikšno prodorno silo, da v velikih množinah lahko dosežejo zemljo ter povzročajo skupno z drugimi drobci, ki so nastali pri njihovi spojitvi z atomi v zemeljskem ozračju, po veliki večini vse kozmične učinke na zemeljskem površju. »Znanost,« tako pravi dr. Brode, »še ni mogla ugotoviti, odkod dobivajo prvotni kozmični žarki svojo ogromno silo. Verjetno je, da ta njihova moč izhaja iz združitve magnetičnih in električnih polj, ali pa je posledica razbitja atomov, ki nastaja zaradi tega, ker se atomska jedra z veliko silo zaletavajo drugo v drugo, pri čemer postanejo drobci, ki skrivajo v sebi tolikšno moč, prosti.« . ... Večina mesotronov ne doseže zemlje, pripominja dr. Brode, ker prej eksplodirajo in se spremene v navadne elektrone ter v neskončne majhne drobce brezoblične snovi, in sicer v časovnem raz- | dobju, ki odgovarja dvema bilijoninkama sekunde, nakar se razprše po zemeljskem ozračju. 60 letnica tramvaja Prva električna cestna železnica na svetu je stekla pred šestdesetimi leti — 16. maja 1881 — med Berlinom in lichterfeldskim predmestjem. Progo je zgradilo podjetje Siemens in Halske. Električni tok je šel skozi tračnice. Na mestih, kjer so 5ea progo hodili ljudje, so bile tračnice izolirane. Preko teh točk je voz cestne železnice mogel le zaTadi tega, ker je imel primeren zalet in je tako izkoristil vztrajnost mase. Ta prvi tramvaj je smel voziti po mestu le s hitrostjo 20 km na uro. Hitrejša vožnja je bila policijsko prepovedana. Največja dosegljiva hitrost pa je' bila že pri tej prvi električni železnici tudi 30 do 40 km na uro, če se je vozilo dvajset oseb. Vsa proga je bila dolga dva in pol kilometra. Leta 1890. je dobila ta cestna železnica nad seboj vodečo žico, kakršno vidimo pri sedanjih cestnoželezniških napeljavah. Tudi ta novost je bila uvedena na omenjeni progi. Nemške šole na Madžarskem Z odlokom madžarskega ministra za ljudsko vzgojo je bilo te dni odrejeno, da bodo na Madžarskem odprli z začetkom novega šolskega leta več nemških šol. V njih bodo poučevali izključno le v nemščini. Gre pri tem za ustanovitev treh nemških srednjih šol, in sicer v mestih Nemet-boly, Nagy-Karoly in Baia ter enega liceja v mestu Pecs. Še šest novih mostov čez Tibero Vseh skupaj jih bo zdaj v Rimu 23 V Rimu je bilo dozdaj čez Tibero 17 mostov, zadnja leta pa 6e je izkazalo, da jih je spričo vedno večjega prometa, ki vre po večnem n*5™ Rimu, še zmerom premalo. Zato so jih sklenili zgraditi še šest. Kako ogromna bodo ta javna dela, se najlepše vidi iz tega, da bo 6kupna dolžina teh novih šestih mostov znašala 1714 m, površina 77.000 m2, kamenja pa bodo porabili pri tem me manj ko 313.900 m3. Ob vseh teh novih mostovih bo posebno važen in pomemben »Most 28. oktobra«, ki bo 9t&l blizu zgodovinskega mostu »Ponte Milvio« ter bo vezal Rim s severnimi in vzhodnimi kraji. Širok bo 40, dolg pa 440 metrov. Italija ima 50 tovarn za kavine nadomestke Odkar je bilo prepovedano uživanje prave kave, se je avtomatično in to vedno bolj dvignila potrošnja raznih kavinih nadomestkov. Računajo, da bo v letošnjem letu proizvodnja kavinih nadomestkov dosegla, če ne še prekoračila 200.000 kvintalov. V proračunskem letu 1935-36 je znašala proizvodnja le 75.000 kvintalov, v prvem vojnem proračunskem letu 1939-40 pa je poskočila na več kot 141.000 kvintalov. Zdaj je v Italiji že petdeset tovarn, v katerih izdelujejo kavine nadomestke. Cement bomo delali kar iz šote Kakor poroča »L’Informazione Economica Ita-liana«, proučujejo strokovnjaki italijanske cementne industrije možnost uporabe premoga za izdelovanje cementa. Ta njihova zamisel se je vsaj v neki meri tudi že uresničila. Cement so začeli pridobivati iz mešanice, v kateri je ena četrtina premoga iz Nemčije, ostalih 75% pa sardinskega ali istrskega premoga. Tako je bilo v začetku. Zdaj pa izdelujejo cement že iz samega domačega premoga. Pa niti ne samo iz boljšega, pač pa v zadnjem času že celo iz naj6labših vrst, kakor iz lignita, šote in ksiloidov. Do 6edaj so v ta namen uporabljali mešanico 20% šote in 80% nemškega premoga. Kakor so pokazali najnovejši j>oskusi, bo odstotek šote sčasoma lahko še znatno večji, tako da izdelovanje cementa ne bo treba več uporabljati tolike množine boljšega premoga, ki je precej drag, ker ga je treba mnogo uvažati, šota pa je prvič dosti cenejša, drugič pa je ima italijanska zemlja sama precej v zalogi. Za lastno potrebo imamo dovolj čevljev Zadnji statistični podatki kažejo, da je danes izdelovanje čevlje