JUTRA: Po?!nTn» pTp^r« v nntovrm^ Leto II. (IX.), štev. 58 Maribor, sobota 10. marca 1928 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnsm ček. zav. v Ljubljani 8t. It.409 Velja mesečno, prejeman v upravi »H po poiti 10 Din, dostavljen n« dotnptlg^DIn^ Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 U red n ištvo i n uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.-IS Oglasi po tarifu Oglase sprejema ludi oglasni oddelek „ Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulici j It;A Zanemarjena Dalmacija NUJNA POTREBA REŠITVE AGRARNE REFORME V DALMACIJI. — MIRNA SEJA SKUPŠČINE. BEOGRAD, 10. marca. Današnja seja skupščine je potekla popolnoma mirno in dostojanstveno. V razpravi je bil najprej nujni predlog KDK o rešitvi agrarne reforme v Dalmaciji. Prvi je govoril poslanec Pavle R a-d i c, ki je povdarjal nujno potrebo, da se to pereče vprašanje že vendar enkrat reši, ker je v Dalmaciji nnjsi-romašnejši narod. Poslan. N. K r i z-m a n je naglašal, da je odlaganje tega vprašanja povzročilo dalmatinskemu prebivalstvu že ogromno škodo. Če bi se to vprašanje rešilo že pred leti, kakor je bilo predlagano, bi Dalmacija sedaj ne bila več pasivna pokrajina, temveč bi se že preživljala sama. Dalmatinski narod, ki je očuval nacijonalni značaj Primorja, bi pač zaslužil vsaj toliko pozornosti, da bi se rešilo to vprašanje. Dr. Križman je apeliral zlasti na demokrate, ki vedno povdarjajo, da zastopajo v svoji politiki načelo, da naj pripade zemlja onemu, ki jo obdeluje, da naj sedaj, ko imajo lepo priliko. dokažejo to tudi v praksi. Minister dr. A n d r i č je predlog odklonil, češ da bo vlada o tej stvari tako predložila svoj predlog, nakar je tudi vladna večina odklonila nujnost. Sledila je razprava o proračunu ministrstva za šume in rudnike iti je podal najprej minister dr. M i o v i č obširen ekspoze. Velike tatvine v delavnicah državne železnice DRŽAVA IMA NAD 140.000 DIN ŠKODE. — PRVE ARETACIJE. Mariborski dan PROZA VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Naj opišem mariborski delavnik z vsem njegovim vrvenjem in hitenjem |<;akor se pojavlja pred očmi vestnega opazovalca. V mislih imamo sodobni simsko-pomladanski dan. Čim svane zimsko-pomladno Jutro, ffirvl avtobusi, ki frčijo v vse štiri perife* rije mesta. Ljudje se bude. Manejo si oči. Eni kolnejo, drugi so veseli. Vsak po svoje, seveda. Potem se oglasijo tovarniške sirene: v Melju, na Teznu, pri Doctor in drug in nazadnje — 5 ninut pred 7. uro v delavnicah državne železnice. Medtem že hite fantje in dekleta, nožje in žene kakor čbele k uljnaku — v tovarne, delavnice, komptoarje, trgovine. Vmes v to vrvenje posega tutanje pomnoženih avtobusov, ki drve liki žive Skatlje sardin iz rpedmestij v center mesta. Potem oživi trg. Trgovine se odpirajo, stojnice, -— že postavljene v ranih urah od mestnih delavcev dobe svoje začasne posestnike: branjevce in branjevke in kmetice iz okolice. V to vrvenje se pomeša tudi šolski mladež, naš nadebudni drobiž, ki mora tudi ob 8. biti v svojih šolah. Pred borzo dela se gnete gruča kruha in dela iskajočih. Čim so delavci, uradniki, nastavljenci in šolska mladina dospeli na svoje cilje, zavlada nekaj časa neka praznina nad Mariborom, k} pa ne traja dolgo. Skrbne gospodinje hitč na — trg. Tu je trežišče vsega predpoldanskega življenja. Trgovina, prepiri, poravnave na vse smeri. Tako mine tena ura, dve. Po desetih pa tl padejo v oči kolporterji časopisov. Najbolj agilni so »Jutrovi« raznašalci, ki švigajo bistrih oči po mariborskih ulicah. Med tem pa pojo po cestah in ulicah sonorne hupe avtomobilov in mestnih avtobusov, postrežčkl hodijo semtertje, vmes pa kateri — fijaker in tako mine predpoldan. Opoldan pozvanja v vseh cerkvah. Vmes pa žvižgajo sirene številnih mariborskih in okoliških tvomic, istih, ki so zjutraj klicale na delo ... Po ulicah se vsuje pisana množica: uradniki, delavci, Solarji obeh spolov. Hlt6 k obedu in na kratek oddih, kajti uro pozneje zapojA zopet sirene in trudno mravljišče se zgrinja med ledenomrzle, brezčutne stroje, za prozaične pulte in mize, k šivalnim Ih tkalnim strojem . . . Potem je zopet poseben mir nad mo- stom, neka arogantna puščoba brez življenja. Le par oblagodarjenih ali pa brez poselnih se sprehaja ležerno po ulicah in postopa pred izložbami. Okoli petih se pojavljajo uradniki, večinoma suhi, bledi obrazi z zarisano brezizrazno skrbjo v licih, napudranih z zapadlimi račuuami in menicami. Potem je delopust onih, ki jim trikrat na dan in večkrat pojo despotske sirene in mesto — oživi . . . Zvečer je. Živo mravljišče. Mešajo se najrazličnejši vonji. V gručah stoje dijaki in. se živahno pomenkujejo. Okoli 8. zvečer se vzbudi: mariborski kulturni svet; gledališče, ljudska univerza, predavanja, koncerti in tudi politična zabava vsake vrste. Kdor zaživi mariborski večer, se težko odloči na samomor, razen če mu res »gre za grlo« v tem ali onem oziru. Potem pride noč, ki je poglavje zase. To je torej mariborski dan od jutra do noči, kakor ga doživljamo v zimski pomladi, torej v sedanjem času. Čisto drugačen bo opis poletnega dne, če nam Bog da zdravja in sreče. Čisto drugačen bo tudi opis pomladnega Maribora, ko bodo rožice cvetele in ptičice pele. Tedaj bomo opisali vrvenje našega mesta tudi iz drugih peripetij, tako da bo vsem in vsakemu prav; kajti eden je po zimi v svojem elementu, drugi spomladi, tretji poleti, a četrti — v jeseni. Mnogo pa jih je, mnogo takih, katerim niti zima, niti pomlad, niti poletje ali jesen pa tudi — smrt ne ugaja. Le-tem pa bomo posvetili posebno razpravo, tako da bo vsem, prav vsem — pravi 6eometrski oddelek 'na Tehnični srednji šoli u Ljubljani BEOGRAD, 10. marca. Včeraj je bil tu zaključen kongres profesorjev tehničnih srednjih šol. Ravnatelj prof. Reisner je dobil zagotovilo, da bo prihodnje leto otvorjen na Tehnični srednji šoli v Ljubljani geometrski oddelek, ki bo Imel 2 letnika In se bodo sprejemali gojenci z dvema razredoma srednjih tehničnih šol ali še-stitnl razredi gimnazije oz. realke. foemlnlalte se CDM M a r i b or. 10. marca. Včeraj smo v kratkih besedah javili, da so bile odkrite zopet velike nerednosti v delavnicah državne železnice v Mariboru. Gre za zločin goljufije, povzročen po nekih delavcih, ki so odnašali državno blago iz skladišč in ga prodajali zasebniku. Že del j časa je bilo opažati v delavnicah, da kradejo neznanci iz zaloge neprestano razne boljše kovine, kakor baker, medenino, belo kovino, brone in slično in to ne le samo odpadke in neizdelane komade, ampak tudi popolnoma dovršene dele, ki bi jih bilo postaviti že v popravljene lokomotive in vagone. Država trpi nad 140.000 Din škode. To odnašanje materijala je bilo že tako velikopotezno, da je povzro čalo celo zastoj rednega dela in s tem prikrajšanje na zaslužku poštenih delavcev, ki niso mogli biti polno zaposleni. Upravnik železniških delavnic sosp. Momčilo Stefanovič je po izvršeni preiskavi ugotovil, da je hodil delavec Josip Ritonja pogosto h tvrdki J. H. Biihl, kamor je prevažal razne kovine. Imenovani uslužbenec delavnic je postal tem bolj sumljiv nepoštenega početja, ker je bil Že predkaznovan radi nabavljanja ukradenih predmetov in šele nedavno izpuščen iz zapora mariborskega okrajnega sodišča. Policija je izvršila hišno preiskavo v livarni Btihl in na stanovanju Ritonje. Uspeh varnostnega oblasiva je bil popoln. Pri Biihlu so našli veli- Vozne ugodnosti na železnicah za člane SPD. Ker si člani SPD niso na jasnem glede polovične vozne cene pri vožnjah na železnici, sporočamo, da uživajo člani SPD tudi nadalje na podlagi članske legitimacije in posebnega vložka za polovično vozno ceno potniških vlakov vozno u-godnost trikrat na leto za poljubno potovanje in enkratno, potovanje na glavno skupščino, tudi ako potujejo posamezno! Razen tega pa uživajo člani SPD ugodnost polovične vozne cene potniških vlakov, ako potujejo v skupinah najmanje 10 oseb in na razdaljo 50 km na podlagi »Uverenja«, ki jim ga izdajo za vsako potovanje posebej SPD oziroma podruž. SPD. Pri teh skupinskih vožnjah služi legitimacija SPD potrjena od pristojne železniške direkcije satno za ugotovitev identitete, ter se pri teh vožnjah vložek, ki velja za vožnje posameznikov ne žigosa 1 Ako pa potujejo člani SPD v skupinah najmanje 15 članov in na razdalje preko 100 km, se lahko poslužujejo po polovični vozni coni tudi brzih vlakov! Točne informacije o voznih ugodnostih dobe Interesirani člani v pisarni podružnice SPD pri »Putniku« Aleksandrova c. 35, kjer se sprejemajo tudi novi člani, se pobira Članarina za tekoče leto in preskr bijo vložki in železniška uverenja za vozne ugodnosti. — Obešena bolgarska koniitaša. Včeraj zjutraj sta bila v Solunu obešena bolgarska komitaša Mano v in Ru-lev, ki sta pred meseci pripravljala atentate na razne javne zgradbe v Solunu, na tamkajšnjega jugoslovanskega generalnega konzula ih jugoslovansko prosto cono v pristanišču. Njuna prošnja za pomilostitev je bila odbita. — kc količine rdeče litine (Bruch), bakra in medenine, sumljivega izvora, ki so bile zato zaplenjene. Dognano je že, da je Ritonja vozil kar z vozičkom ukradene stvari k Biihlu. Sam pa trdi, da je kupoval te predmete od neke "Marije Tancer. ki se bavi tudi z nakupovanjem in prodajo raznih kovin in ki je že prav tako bila kaznovana radi nakupa na železnici ukradenih stvari. Neke priče so izpovedale, da so prinašali železničarji ob večernih urah v nahrbtnikih, skritih pod pelerino, te kovina-ste predmete k Ritonji in Tancerjevi in da sta jih plačevali po zelo nizkih cenah. Na podlagi izjav po policiji zaslišanih prič sta prava neposredna tatova pepelar Ivan Haberl, ki sam pravi, da je prihajal Ritonja k njemu in ga nagovarjal k nepoštenemu početju v kurilnici in delavnicah ter da jih bo že sam (Ritonja) spravil v promet — in pa delavec Ferdo Lang, ki sam priznava malenkostno tatvino. V preiskovalni zapor so bili oddani Josip Ritonja. Ferdo Lang, Ivan Uabevl in Marija Tancer. Železniška uprava je. kakor smo že uvodoma omenili, oškodovana za preko 140.000 Din. V kolikor so pravzaprav prizadeti pri tej aferi imenovani štirje, bo dognala še preiskava, vsa znamenja pa kažejo, da je moralo biti udeleženih pri teh tatvinah še več drugih oseb. Občni zbor Zveze privatnih nameščen cev v Maribora se bo vršil dne 15. t. m. ob 20. uri vjzad-nji dvorani hotela pri Zamorcu. Nadnev nem redu so poročila funkcijonarjev o delovanju organizacije v preteklem poslovnem letu. Važna socijalna vprašanja posebno v poslednjem času zahtevaj® strnjeno fronto nameščenstva, in je želeti, da se tega dejstva zaveda sleherni privatni nastavljenec. Poročal bo tudi delegat iz centrale. Zato je važno, da se vsi privatni nameščenci tega zbora udeleže. Za člane je pa udeležba dolžnost Sprejemali se bodo tudi novi člani. — Nova (4.) številka »Skovirja« v Ljubljani izhajajočega humorističnega lista, je izšla v soboto. S to številko se je naročnina znatno znižala, in sicer od 20 na 15 Din za četrtletje itd. V prosti prodaji bo stala posamezna številka odslej namesto 4 1e 3 Din. To je nedvomno prav skromna cena za list s tako obilnimi ilustracijami in dobrim zabavnim besedilom, ki mora ugajati vsem razvedrila željnim ljudem. Uprava »Skovirja« (Rožna dolina ob Ljubljani, Cesta II.i,18) nas prosi za objavo naslednjih vrstic: Vsi, ki se naroče sedaj na »Skovirja«^ln plačajo takoj vsaj četrtletno naročnino, dobe prve tri številke izjemoma vsakote po 2 Din.- Kdor hoče imeti cel letnik, naj se požuri z naročilom, dokler traja zaloga. — Toplo priporočamo. — Smrt zadnjega viškega junaka. V Splitu je umrl včeraj posestnik Rojič, zadnji še živeči udeleženec pomorske bitke pri Visu 1. 1866, v kateri je bila mnogo močnejša italijanska bojna mornarica popolnoma premagana. — Leskovim »Dva breg©*a“ v naši drami Pogovor z režiserjem Radom Pregarcem. Kar se tiče teatra, nismo v našem ljubem, mirnem mestecu preveč »umetniško razvajeni«, posebno pri drami ne. Premalo so nam odgajali okus, premalo nas pitali z izbrušeno in opiljeno podanimi predstavami. Tudi je bila v našem teatru drama pastorka, ki ji je bil prostor odmerjen na zapečku, odkoder je smela le ponižno kukati na sredo hiše, kjer se je prešerno mastila in objestno šopirila predvsem opera in poleg nje opereta. Pri skledi pa je morala sirota drama zajemati z najmanjšo žlico, kar so jih imeli pri hiši, da se ne zameri svoji gosposko razvajeni družini. Ni čuda, če se je publika ogrevala samo zanjo ter dramo več ali manj zanemarjala in ji izkazovala tako bore malo ljubezni. Toda letos vse kaže, da gre na'bolje. V umetniškem ansamblu in v javnosti veje nov duh svežega razpoloženja in se probuja zavest, da gremo z dramo navzgor. V veliki meri je pripomogel k temu novi umetnik našega teatra režicer Rade Pregare. Ker sem zvedel, da pripravlja gospod Pregare Leskovčevo dramo »Dva brego va«, za katero vlada že sedaj med našo teatersko publiko veliko zanimanje, sem sklenil obiskati gospoda režiserja in ga tozadevno intervjuvati. Posebno pa še zato, ker pravijo, da bo to ena izmed njegovih mojstrskih režij v velikem stilu z nastopom množic — saj sodeluje menda nad 50 ljudi — v katerih je režiser Pregare dosegel drugod velike uspehe, ki so mu prinesli slavno umetniško ime in priznanje, da je eden izmed najboljših jugoslovenskih režiserjev. Našel sem gospoda Pregarca v njegovem udobnem stanovanju. Že prvi pogled pove posetniku, da je to umetniška soba. Po stenah vise slike in skice raznih umetnikov, njegovih prijateljev. Med njimi Meštroviča, Tommasea, Bibiča, Toliča, Pilona, Bratov Kraljev, Godwinove, Besta, Majkovskega itd. ob steni precejšnja biblioteka, v kotu nedovršene oljnate slike, večinoma pejsaži iz Dalmacije. Gosp. Pregare, ki je sedel baš za pisalno mizo in z veliko vnemo tipkal na pisalni stroj, me je — ko sem mu povedal namen svojega prihoda — takoj ljubeznivo sprejel. Na moje vprašanje: ali ga ne motim v kakem zanimivem delu, je malce zamišljeno, kakor odsoten odgovorih — O, nikakor ne! Pišem neke reči za tisk. — Tako? Ali se bavite tudi s pisateljevanjem! — Kakor vidite, tudi s tem zdaj, se je nasmehnil in povedal: letošnje počitnice sem bil v Ljubljani slučajno v družbi pisatelja F. S. Finžgarja, ki se je navdušil za moje vtiske iz Rusije ter me prosil naj jih spravim na papir. Pa nikoli ne utegnem. Najprej mi bolezen ni dopuščala, zdaj pa delo v teatru. Ozrl sem se po nedovršenih slikah v kotu in prašal: — Ali slikate? — Tudi to, kadar utegnem. Največ o počitnicah. Toda bavim se večinoma s scenografijo. Vidite dandanes ne zadostuje več, da je teaterski človek samo enostransko teatersko izvežban. Posebno pa režiser ne. Ta mora biti i igralec i slikar i glasbenik in celo pisatelj, hi prav Dravi Reinhardt, da bodoči teaterski u-metnik bo obenem tudi pisatelj. Le da se je genialni Nemec malo zakasnil. To so v Rusiji že zdavnaj vstvarili. Jevrejinov, Tairov, Meyerho!d in še pred njimi Ne-mirovič-Dančcnko. Kaj mislite o Leskovčevlh »Dveh bregovih« in kako jih vprizarjate? — To je najboljša slovenska drama, ki jo dosedaj pozna min ki me je močno o-grela. Iako navdušenje imam samo še za Novačanovega »Hermana«. Zanimivo. Bizarno. Silno. O stvari bi se dalo govoriti na dolgo in široko, pa ne vetu, če boste imeli toliko prostora za moje misli in toliko potrpljenja, da bi me poslušali. Govorim seveda predvsem z našega stališča, igralskega in režiserskega. Litcra-tje bodo drugje povedali svoje mnenje in sodbo. Leskovec nudi nam teatralom toliko materijala za oblikovanje, da je vprizarjanjc njegove drame prvovrsten užitek. Škoda le, da je precizno delo ptl nas jako težavno. Predvsem nnsambl je prezaposlen, zmučen in se hitro utruja. In vsi igralci tudi še niso navajeni na moj način dela. Množica, ki sodeluje v tretjem dejanju, torej gospoda, ki tvorijo to množico so bili na razpolago samo ob večerih. In veste kako je pri takih priložnostih: nikoli nima človek vseh skupaj. Vendar moram priznati, da so bili vsi vprek nenavadno pridni, poslušni ter da so delali z veliko ljubeznijo, za kar jim gre največja hvala. Ti ljudje so omogočili, da vprizorimo to naše izborno domače delo v taki obliki, kakršno boste videli na premijeri. Postavil sem pa stvar tako, da pride, poleg Macaturjeve drame, do izraza tudi vse drugo, kar tvori več ali manj idejo, posebno v tretjem dejanju. Tudi scenografsko sem to podčrtal. Mariborski in Ljudska uniuerza u mariboru V pondeljek, 12. marca, ob 8. zvečer predava vseučiliški prof. dr. Hauptman o »Italiji in srednji Evropi«. Čez dve leti nas spet obišče naš prvi zgodovinar in priložnost nam je dana, da slišimo strokovno mnenje velikega učenjaka o brez-dvomno najvažnejšem zunanjepolitičnem problemu, ki nas vsak dan hudo vznemirja. Italija in njeno razmerje do srednje Evrope! Koliko skrbi, koliko ogorčenja leži v teh par besedah! To nam ne bo mogel odvzeti tudi naš zgodovinar, a nudil nam bo jasno sliko, pravo spoznanje in to v poljudni, lepi obliki. Pridite v velikem številu! Studence (deška šola). V torek 13. marca ob 7.30 zvečer predava prof. dr. Kovačič o našem prvem pisatelju in gorečem prijatelju vseh trpinov in zatiran-cev, Ivanu Cankarju. ... . , ,. . . , „ Ljudska univerza namerava v naj- .. . 1 . . ,7 . , , b‘" krajšem času otvoriti tečaj o dušeslovju meznih vlogah in njihovih mterpretator- »h j (psihologiji), ki bo ga vodil g. prof. Do- . dar. G. profesor bo razmotrival najvaž-g avne. nej§a vprašanja dušeslovja v kakih petih urah. Sprejemajo se pismene in ust- jih gospod šef-režiser? — Vse vloge so važne, vse Moderni teater ne prizna več postranskih vlog. Vsaka vloga mora biti podana čimbolj popolno in izdelana do najmanjših podrobnosti. Vsaka podrobnost pa mora biti čim popolnejši fel celote. Zato sem uvedel pri režijah v večjem stilu pomožnega režiserja, kajti človek mene prijave. Iz mariborskega občinskega sveta. Na včerajšnji seji so se odseki inarl borskega občinskega sveta konstituirali ne zmore — pri naši disciplini(!) in pii sledeče: I. odsek (personalne in pravne vseh naših križih in težavah vsega sam. zadeve): načelnik dr. Leskovar, namest-Torej o večjih vlogah bi radi slišali? No, nik dr. Strmšek: II. odsek (soc. skrbstvo izjemoma naj bo! — V ospredju je vloga in šolske zadeve): načelnik dr. Strmšek, Macaturja, ki ga igra gospod Grom. To rtamestnik Jože Stabej; III. odsek (stav-je impozantna figura berača, demonske- bene zadeve): načelnik Jože Stabej, na ga pogleda, ukazujočega glasu, ki ima v mestnik Rudolf Tumpej; IV. odsek (fi-sebi magično moč voditelja. Kralj bera- nance): načelnik dr. Jerovšek, namest. čev, poglavar potepuhov. V srcu pa nosi dr. Lipold; V. odsek (obrtne stvari): na-skrito nežno ljubezen do sina. Sijajen tip čelnik Karel Robaus, namestnik Vid je Rona, nekakšna slovenska Carmen, ki Murko. — jo igra gospodična Kovačičeva. Zaljub- Občinske volitve v Rušah, ljenega berača-potepuha-gizdalina Brigo ki so bile določene za 25. t. m. so spora igra gospod Daneš, ki nastopa to pot pri zumno med strankami preložene na 1. nas prvič v tragični vlogi. Krištof Boga- april. — taj, človek ki se je izmed svojih, edini Poslanec Žebot proti naprednim želez- povzpel na drugi breg pa ga vendarle ničarjem. vleče nazaj in plača to tudi s svojim živ- Pri razpravi o proračunu prometnega Ijenjem, je v rokah gospoda Pavla Kovi- ministrstva je govoril tudi poslanec gosp, ča. Staro »šnopsarko« Komposarico igra Franjo Žebot, ki se je pri tej priliki spra-gospa Zakrajškova, župana gospod Stan- vil nad ljubljansko železniško direkcijo in kovič, policaja gospod Rasberger, razne govoril o naprednih železničarjih na prav beraške originalne tipe pa gg. Starčeva, denuncijantski način. Njim da je dovolje-Založnikova, Harastovio, Skrbinšek, To- no vse in da lahko delajo kar hočejo, vornik, Furlan in posebno v tretjem de- Pretepajo se, pijančujejo in izvršujejo janju velika množica. razdiralno delo. Vse to je čitati v dana- — Torej vse kaže, gospod režiser, da šniem »Slovencu« na prvi strani. Kdor bo to prava senzacija in atrakcija v pozna razmere pri ljubljanski direkciji, našem gledališču? In bo brez dvoma ve- ve, da niti gospod direktor, niti šef per-lik uspeh? sonalnega, niti Šef saobračajnega odse — Upajmo. Za nas jc največje plačilo ka, ki imajo vsi v prvi vrsti opravka z priznanje, če smo za napredek naše slo- uradništvom in uslužbenstvom v obmo-venske umetnosti storili lc majhen korak čju ljubljanske direkcije, niso pristaši naprej. jSDS, ampak njeni odločni politični na- Gospoda Pregarca so njegovi domači: sprotniki. ysakdo si lahko radi tega na prišli opozorit, da je čas za medicino. : Prstih izračuna, ali bi ti gospodje v slu-Gospod režiser se je nasmehnil in pove-, čajih, o kakoršnih je g. Žebot seveda dal, da vedno pozablja na to. Pa se mo- j govoril samo splošno brez konkretnih ra še zdraviti, ker se ne čuti Še povsem trdnega. Tudi mu je jako žal, da radi tega še ni mogel nastopiti in se kot igralec predstaviti publiki. Upa pa, da bo kmalu bolje in da pride v kratkem tudi do tega. Poslovil sem ze z razdraženo radovednostjo na premijero »Dveh bregov«, ki bo gotovo napolnila naše gledališče do zadnjega kotička in sprejela i avtorji, ki bo prisoten i izvajalce tako toplo, da jih ogreje in navduši še za nadaljno delo. mariborsko gledališče REPEPTG* E: Sobota. 10 tnarca ob 2 Med pasivami dokazuje dvig vlog na knjižice in na vezanih računih za 41 mil. Din na 268 mil. Din (lani 227 mil. Din) in postavka »upniki« v znesku 243 mil. Din (lani 181 mil. Din) neomajano zaupanje v naš najstarejši bančni zavod. — Vpliv go spodarske krize se zrcali v nekoliko zmanjšanem dobičku per 5,212.634 Din (lani 6,282.000 Din), zaradi česar bo pred lagal upravni svet banke občnemu zboru delničarjev, ki se bo vršil 14. aprila 1928. poleg običajnih dotacij izplačilo dividende v višini 9 Din na delnico (lani 12 Din). Uprava banke izraža mnenje, da je vrhunec gospodarskih kriz v naši državi prekoračen in se že opaža, četudi zaenkrat le v skromni meri, zboljšanje razmer. — 559 Občni zbor »Trgovske Samopomoči« se bo vršil v sredo dne 14. tm. ob 20. uri v dvorani hotela »Kosovo«. Vabila so poslana vsem članom, opozarjajo in vabijo se pa na zborovanje tudi drugi trgovci, privatni nameščenci itd., ki se z d to dobrodelno inštitucijo zanimajo. Kdor prijavi svoj pristop Še pred občnim zborom, more takoj dobiti vabilo in člansko legitimacijo. iy. veliko dobrodelno tombolo priredi Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev v Mariboru dne 15. aprila,. Dobitki so sledeči: 10 tombol, 20 desetink, 25 petink, 50 četvork, 150 tern in 250 amb. Ker je eventualni dobiček namenjen le podpiranju bolnih članov, ubogih vdov in sirot naših tovarišev, prosimo cenjeno občinstvo, da nas podpira. Srečke bodo prodajali pismonoši in trafike. — Pri hemoroidih, zaprtju, bolečinah v črevesju in v boktl» ter pri glavobolu se uporablja Franc-Jožefova grenčica čestokrat z najpopol-nejšim uspehom. Specijalisti za notranje bolezni priporočajo v mnogoštevilnih slučaji, naj se pije dnevno zjutraj in zvečer pol čaše Franc-Jožofove vode. — Kdor ne verjame 1 ta naj se prepriča, da ima tvrdka L. Ornik, Koroška cesta 9, krasno izbiro moških cefir- popelin, in svilenih srajc.^. Ure, zlatnina na obroke brez poviška t- Jlger,-Maribor, Go moška ulica 15. —* i Pdhrski Tiiek piše Švejku DOŽIVLJAJI POHORSKEGA TIJEKA NA ŠVEJKOVI PREDSTAVI V MARI- BORU. Krucitfrkn, Švejk, video sn Te, pa me jsta našemar.a gospada ni nahola k Te-i gr na teater, de bi Te pozdrovo. Držpli \ D me nazod no so mi po šrifti notr pod jiuos provili: Ta je gospod danes, ta ni pravi Svejk. Donarvetr, sn reko, toti je «>lo ta birklih Švejk, pucflek, štora sob-la, no je tota bousa, de bi Švejk biu do-aes. gospoud. Ti si še nes glih testi fejst Icamplc, kak prej nokret pr militeri. Toti kšajt purgari so rajtali, dč bojo lehko norce brili z nega ajnfoh člaveka, ko ur-. kreše s cekrorn u toti nobl Morpok, ko si bo vun z blota no žlofrce naredo šlosperk s turmom cur šenen aussiht na testi mondern plout nauštric penzjonpaloče' pajm kartoflfelt. Birklihe grosstot! Krajcpataljon, jezn no zelen ko kušer sn tiapisau totq pismo no šou k prjotli »Ve-cerniki« no ga proso, če bi biu tak prjozn no bi Tebi toto zagvišno u roko spravo. To jo či keka žleht, če bi rad s svajim krikskamerotom no molo poplaušau. Vejš, jaz debelo čujem no žleht vidim, pa so me uteknili med krompirvohtare za peznrajtara. Zaj bi pa rad vohta to prozno penzjonpaločo pri krompirji. Ma-goče me pa notr uteknejo u paločo, ko marm zaj na dilah svetemu Florjonu no pa miškam krotek cajt delat. Z rihtarom sma nesla gospoudu Sresu politiš kugle nazaj, ko se u Beogrodi pr skupšni usi za lise skup držijo zavolo tejegence; kila po 20 Din, pa bi rodi no volitve viienšpeloli, de bi lehko Ni Ti komandirau, de bi mnogo telefonirati n železno pejč. Pa gvišno ni meo pejči pa nej rora. Le ohči se, toke muhe še lehko pridejo, če kor temu storemu, pa hdnemu milhkfrisnemu kardetu. Čuj, Švejk, kok je biu tdti hejc! Nejk pijonir, nb gvišni Gobec, je biu Tebi gliha. Gliha pa kup štriha. Na ksiht tumast, u hirn-kostelni pa mu je svejtla svetla luč. Ti si mnogo vipat, honi je pa mogo še prej telefonirat. Gobec se je napefel posovo prejdi pred pejč, kardet je pa šou notr u drugo cimro no se postovo pred železni ror, ko je lukau vun z zida. Houp-man je komendirau, Gobec je pa na komando rukno durce no pa notr u pejč zaklicau: »halo, ber hir?« Houpman ga je suno u zodnco no jezno vunpoprovo: »ber dort, s d sog švajnehunt!« Gobec u pejč: »ber dort, so sog švajnehunt!« Kardet je od rora odskočo, ko bi ga modras pikno. Zaj so tega zanikanega Gobca tak dougo muštrali, de je znau ordentlih poklicat no še h6no povedet, ko mu je houpman dektirau u pejč: »melde gehor-somst, her kardet, i pin tuni, majne tum-hajt prinkt mi um.« Kardet je na kane rora poslušau, pa ni neč zastopo, ko jb Gobec coflajs bol tiho govoriu no se štelau, ko bi ga blo špat. »Švajnehunt, elendiger, birst net laut redn«, je šrojau houpman. »Ausbendik sog nohamol!« Gobec coflajs trpeče ko šiba na vadi pa zlo glasno povej nor u pejč: »melde gehur-samst, her kardet, pin ni tum, dajne tum-gršfrišano storo žemlo predojali, gnorje i hajt prinkt mi um.« Zaj se je čulo, kak je pa špandirali morpoškemu teatri, ko je tam u honi cimri ror zlamatau po Podi. biu operiran na hoperi. Kene vejm, ko- Kardet je stegno točo, dč bi dau klafuto Vtisi iz tujine V STARI REZIDENCI POTSDAMU. - ŠVEJK V NEMČIJI. — KRANTZ. — AFGANISTANSKI KRALJ V BERLINU. PROCES eana bolezn je hopera, hona hopereta je pa toka ko na španiš bolezn, de dobiš zlo visak fibr. Če gnorje birklih dobijo, pa boš Ti Švejk pr gnorji na vohti stau, bom jas blizu Tebi perajtšaft držeo. To je nes posod kšmokzohe, zastopiš?! Ti • sl nč salamensko duzasukan tič, si se zmirom delau, ko bi biu za brejgom, drgoči si pa use te kšajt glave počikau no pa u žokl utekno. Z rihtarom sma šla na šperzic. Kdma sma še dvo uj6gala. Tak se mi je zdelo, 'ko bi sedeo v konzerfpiksni. Spodi na podrti je blo videt, ko bi blo use našpika- • no, klabdsa pa špila, zgr po teh redečih -duplah je pa blo videt, ko bi bli fleder-mauzi, fortnofort po cejli škotli. Ludi je blo tri furme, glih tak, ko so nam provili gospoud šolmaštr: moški, ženski no srejdni spol. Toti ta tretji je biu na pou mandl na p6u bajbl. Od Švejka ni blo nej duha, nej sluha, drgoči pa usega furana duha od useh furmo ludi. Od naji z rihtarom t6di. Zaj sn jih borau, pr kirih vro-tah boš Ti notr stopo. Pa so mi rekli, da si Ti zodi za firhonkom skrit. Grotnska • pištola, že vem zako. Moški so se zbali, dč bi ženski no srejdni spol Tebi zlizali za cukr, pa so Te skrili. Ko so mi rihtar j pokimali, de je glih tak, so pa na šus.use Auči elektriš dupihnili. Firhonk je š6u po-itsi gr, pa smo bli že u krčmi. Testi škric z .Muho pod nčusom je sedo notr, Švejka pa za hudiča ni blo. Zaj je prišo skoz Gobcu, je pa u peklenski jezi pozobo no udoro po železnem rori. Gobec je mogo za svoj tumast gdehnis še vipat, te drugi so pa grizli svaje žnable, tak jih je smejh lomo. Tebi, lubi Švejk, vunšam use narbolši. Le štelaj se tumast, pa jedi še na honi kraj Donave, pa jim še tam fejst natele-foniraj! Vejš, tam se narveč tokih kup zbere, ko jim je som ta žfu sotan nabruso kremple na magnetiš brusi, dč se usč jihovih kremplou prime, te drugi pa od lakote črkujejo. Pa aufpasaj, de Te ne zašraufajo u konzerfbiksno! Sn že ču, de prideš u soboto drgoč u Morpok, pa jas' nom kous prit u testo žlofrco, si marin prej te prezejne čreule potumplat. U coklah pa todi kene paše, bi lehko še kiremu purgari u glavo skočile. Pozdraulen! Živio Ti no pa jas!« Ugrabljeni milijoni Humorističen detektivski roman i Borba Slovenca, Amerikanca, tatu iz ljubezni in hvaležnosti, proti naislovitejšemu ainerikanskemu detektivu Doddu. Oba sta športnika, oba genijalna prebrisanca jeklenih živcev in neomajne volje. Dodd lovi Slovenca po Zedinjenih državah, Angliji, Nemčiji, Poljski, Rusiji, Sibiriji in Japonski, a Slovenec Jack Bell ali Ivan Belič mu uide iznova pred nosom. Roman je tudi poto- in narodnopisno vse- Dež, moj stari drug na potih v tujini, me je spremljal tudi v Potsdam, staro rezidenco in garnizijsko mesto ob Raveli. Potsdam, Potsdam! Mimo in preko tebe je šla velika doba, mogočnost naroda, dvig kaiserstva, soinrak bogov, danes zapuščene dvorane, krušeče se fasade, v1 sencah dreves krohot faunov in nimf ... Iz zgodovine se dviga samo eno osebnost, popularno nazvana »stari Fric«, cesar Friderik I. Na vsak korak srečuješ spomine nanj, pa bodisi v garnizijski cerkvi, ali v gradu Sanssouci vrli teras, kjer se je kregal za svoj nočni mir s sanssouskim mlinarjem ali zbijal šale s svojim vrtnarjem. Še danes se pripoveduje tale: Stari Fric je neki dan poslal svojega kočijaža, da vozi gnoj na lehe. Ko je opravljal delo nekaj dni, ga cesar povpraša, kaj rajši dela: ali vozi njega ali gnoj. Pa se mu odreže kočijaž, da mu je prav vseeno. »No, če ti je prav vseeno«, meni stari Fric, »boš pa danes zopet mene enkrat vozil.« — Take in enake si pripovedujejo o starem Fricu, a vedno z največjim spoštovanjem, znak, da pod republikanskimi poleni tli močen in jak monarhističen ogenj. Pa je zgodba o Kyffhauserju in Fridriku Rdečebradcu še ravno tako lepa in mameča kot nekdaj, morua se urpsniči kdaj, morda. — Hodim ob gradu in historičnem mlinu in se spominjam pravljic nekdanjih dni. Pa saj je to svet pravljic vsenaokoli: sicilijanski vrt, oranžerija, zmajev stolp, rimljanske kopeli, Neptunova jama, marmorna palača, antični tempelj, kjer je giob zadnje cesarice, vedno obsut z venci in rožami, kar le potrjuje prejšnjo mojo trditev o monarhistični udanosti premnogih tkzv. boljših krogih. Zdaj v zimi so pota zapuščena in prazna, velo listje, mirne fontene. Skoro pride pomlad, takrat pa ožive vrtovi, drevesnice, gozdovi, takrat bo pela violina mameče in vabljivo: »Komm’ in den Park von Sanssouci . . . Komm’!« * Gledališki revolucionarec Piscator je spravil na oder »Dobrega vojaka Švejka«. S polnirn uspehom — najboljši nemški kotnik Pallenberg kot Švejk. Razprodane hiše večer za večerom. Kritike, proti-kritike . . , Dva mogočnika si stojita v svojih listih nasproti: Ullstein in Scherl s svojimi novinami. Prve ostajajo v mejah dobrohotne hvale, polne umevanja posebnosti slovanske, prav nič avstrijske duše — druge, nacionalistične, so zastavile pero v ostro grajo vseh, ki se zabavajo nad doživljaji dobrega vojaka Švejka in ne pomislijo, da — »je moralo radi enega Švejka umreti na stotine nemških vojakov!« — A Ervin Piscator je mož, ki gre preko vseh gledaliških škandalov in škandalčkov, samozavestno, v svojo smer. In bogve, kaj bo še vse nudil velemestni publiki in nulim kritikom, opsovan od enih, občudovan od drugih — m Proces Krantz je vznemiril duhove. Skoro vse. Ni je bilo kavarniške mize, ne bavarske pivnice, kjer ne bi z važno resnostjo razpravljali »tragedijo otrok v Steglitzu«, ugibali o sodbi, secirali duševnost mladih ljudi. Ko je bila razglašena obsodba oz. oprostitev in so to naznanjale nekaj minut kasneje že posebne izdaje, so se oddahnili sodniki, zagovorniki, oblegovalci moabitske justične palače, najbolj pa obtoženci in priče. Danes toži stari Scheller razpečevalce brošure »Hilde Schellers Rechtfertigung«, ki se je razpečavala za 20 pfenigov na vseh vogalih, in veliko gledališče, kjer je neki igralec aludiral na Hildo Schellerjevo, ko je v ekstemporu pripomnil, da je mada-me Pompadour še bolj pokvarjena. Tako bo duh stegliškega procesa še strašil po sodnih dvoranah. Taki smo pač, mladina današnje dobe. Sladostrastni verzi — jazz —vroče noči brez odrekanj — revol verji — porote. * Z veselim predpustom je bil proces zaključen. Za resno pepelnico so se Berlinčani pripravljali za sprejem afganistanskega vladarja. Saj so pa tudi ves teden poprej pripravljali, kitili hiše, postavljali obeliske, z zelenjem obite, njegovo in sliko lepe kraljice so v milijonskih nakladah razpečavali ilustrovani listi. Nakrat so bili privlečeni na svetlo atlanti, vsakdo, ki ne pozna svoje domovine niti do Ravele, je nakrat bil dober poznavalec Afganistana, koliko ima površine, koliko prebivalce, in — kar je zelo važno — koliko nemških strokovnjakov je Aman Ulah poklical v svojo vročekrvno domovino. Parade, muzike, ceremonije, sijaj. Hindenburg — monarh s črnim cilindrom. Za 'sprejem pri predsedniku republike se je pred kratkim uvedel — dvorni cere-monijel. In kako, vesela je bila množica, da je smela prvič v republiki pozdravljati kralja — sicer samo tuje države! * Via triumphalis je še okrašena. »UnteT den Linden« plapolajo zastave, pred brandenburškimi vrati stoje zeleni obeliski, pota med 32 spomeniki »Sieges-ailee« so izglajena. Nalašč uberem to pot. V vetru vejejo zastave in si domišljujem (in koliko je včasih v tujini vredna domišljija!), da mi vejejo v pozdrav in slovo — črno-rdeče-zlate zastave \veimar-ske Nemčije in črne resne zastave Afganistana z belo mošejo. Ls. skozi skrajno napet, velezanimiv, pred-zodiie vrote ne špicbubnkfrls u civilu no j vsem pa poln humorja in neodoljivo ko-s fajfco u zdbah, ko je dvej besejdi zino’mičnih prizorov. »Tat« Jack Bell ima sn že vedeo, da si Ti, Švejk iz Čehije. ; prekrasno, pogumno ženko Polly, ki do-Glih tak si vunsprovo, ko testi gospdud z življa v lovljenju pobeglega moža po urami niže purkploca. Je t6di od tam dama ko TL Fikselement, že štima, ni za' tajit. Testemu škricu, ko je biu špijon no je Tebi aretirau, bi bfu zlo rad no t6ko žgečo prsollu, de bi prejk Pohrja u Šmortn na vuro video. Ko so Te uteknili n komisgvantelc, si jim pa začeo genau glih t6ke špilat, ko u tem prvem militer-cajti. Usi ludi so se režali n6 kihali prejdi no ž6dk h6ni u teh rčdečih duplah pa glih tak. Testa ta prva hmelduka Te ni užgtila, pa h6ni redeč hudiček, ko se je na šus Tebi pred n6usom duslejko, krajc-fajerelement, pje Švejk, testi Te je pa spr6vo vun z hajzlca, dč si meo pčune hloče discipline. Peklensko seme, ko je blo freh, pa t6di šikano od hudiča z ringl-špilom vred. Hakspejdihaks, lubi Švejk, u šicngrobn mija ne pridema, za noji je le hinterlant. Špegau sn okoli sebi, pa sn video, dč so todi t6ki sline požirali, kft mojo na glavi tonepodn za muhe, dč plešejo polštrtonc. Telefonirat no vipat še nisi poz6bo, pa no m6!o bol trde kdsti si že dobfu. Pa vejo, na kd je testi honpunion pozobo, ko ie tik vunzgledau, ko ne smrejkou locn? svetu čudovito zabavne ljubezenske a-vanture z lastnim soprogom. Londonske, hamburške, berlinske, varšavske, peter-burške, sibirske in japonske dogodivščine med Bellom, Doddom in Polly so vedno bogate pikantnosti najdecentnejše oblike. Angleške, nemške in ruske teče pa kažejo celo vrsto silno zanimivih značajev iz uradne, policijske in arestantske družbe, vseskoz originalov. Življenje na prekmorskih parnikih, obmorskih kopdli-ščih, prvih modernih svetovnih mestih, po ruskih vlakih in japonskih čajarnah je opisano živo in plastično. Tako mora roman, ki je bil tudi že filmovan, zelo zanimati vsakogar, moškega ali žensko, najvišjega inteligenta in preprostega či-tatelja, ker je po dejanju, idejah in toriščih izredno pester in bogat, a vrhu vsega napisan v lepem jeziku in najboljšem slogu. Roman je hkratu prvi, ki ima za junaka vrlega tata Slovenca Amerikanca. Knjigo z lepo naslovno sliko torej lahko prav toplo priporočamo. Cena broširano Din 35, vezano Din 45. Daroča se pri upravi »Jutra« v Ljubljani, Prešernova uL 54, f*, Iz Studijske knjižnice u fnariboru Priobčuje Janko Glas er. XVII. Bartholomae Ch.: Altiranisches w'dr-terbuch. StraBburg 1904. (II 2190). Baudouim de Courteuay J.: Zur Kritik der kiinstlichen Weltsprachen. (Leipzig), b. 1. (2127). Cappelfer K.: Sunskrit-Worterbuch. StraBburg 1887. (2162). Diez F.: Etymo!ogisches Worterbuch der romanischep Sprachen. Bonn 1387. (2176). Eberhard J. A.: Synonymisches Hand-w6rterbuch der deutschen Sprache. Leipzig 1882. (2056). Geiger W.* Elementarbuch des Sans-krit unter Berucksichtigung der vedi-schen Sprache. StraBburg 1909. (2110). Hechtenberg K.: Fremdw6rterbuch des siebzehnten Jahrhunderts. Berlin 1904. (2116). James W.: Dictionary of the english and german languages. Leipzig 1$04. (2092). Janssen V. F.: Gesamtindex zu Kluges etymologischem Worterbuch der deutschen Sprache. StraBburg 1890. (2161). Johannesson A.: Grammatik derurnor-dischen Runenlnschrlften. Heidelberg 1923. (2097—KI, 1L) Kluge F.: Etymo]ogtsches Worterb*»ch der deutschen Sprache. StraBburg 1894. (2160). Lepsius K. R.: Das allgemeine iin-guistische Alphabet. Berlin 1855. (2139). Lexer M.: Mittelhochdeutsches Ta-schenvvorterbuch. Leipzig 1891. (2058). Menge H.: Lateinisch-deutsches Schul-vvorterbuch. Berlin-Schoneberg 1911. (II 2182). Muret E.: Encyclopaedic cngllsh-ger-man and german-english dietionary. Ber-lin-Schdneberg b. 1. (II 2185). Nachtigall R.: Die Frage einer einheit-lichen albanischen Schriftsprache. Graz 1917. (2126). Sachs K.: Dictionnaire encycIopčdique francais-allemand et allemand-francais. Berlin-Schoneberg 1911 (II 2184). Schade O.: Altdeutscbes Worterbuch. Halle a. d. S. 1882. (2111). Schlessing A.: Deutscher Wortschatz. Stuttgart 1892. (2120). Schonfeld M.: W6rterbuch der ultger-manischen Personen- und Volkemamen. Heidelberg 1911. (2097—I/IV, 2). Schopf J.: Tirolisches Idiotikon. Innsbruck 1866. (2085). Stowasser J. M.: Lateinisch-deutsches Schulworterbuch. Prag 1894. (II 2191). Unger Th.: Steirischer Wortschatz. Graz 1903, (216). VValde A.: Lateinisches etymologisches \Vorterbuch. Heidelberg 1910. (2094— 1 /II, D- Ziemann A.: Mittelhochdeutsches W6r-tcrbuch. Ouedlinburg 1838. (2151). Iz grobnice v dolini Eufrata STRAŠNI POGREBNI OBREDI. — UMORJENI DVORJANI. — OKOSTNJAKI V ZLATU IN BISERIH. Na kratko smo že poročali o velikih uspehih britansko-ameriške ekspedicije, ki išče ostanke prastare akadske dobe ob reki Enfrat v Mezopotamiji blizu mesta Ur, ki leži 200 milj južno od razvalin Babilona in Ninive. Sedaj je pa poslal v London sam vodja ekspedicije Leonard Wooley obširno poročilo, ki daje zanimive podatke iz življenja v dobi 4000 let pred Kr. Po dolgem iskanju je ekspedicija odkrila najprej dolg hodnik, ki vodi v kra-\jevsko grobnico. V tem hodniku je bilo mnogo okostnjakov. Kako so prišli ti ljudje v hodnik, je pa postalo ekspediciji jasno šele tedaj, ko je prikopala do kraja hodnika, odnosno do vhoda v grobnico. Tu so namreč našli 6 okostnjakov z orožjem In s čeladami na razklanih lobanjah. To so žrtve nekdanjih strašnih pogrebnih obredov.Vojake so postavili na stražo ter jih pobili, da za vedno stražijo mrtvega gospodarja. Kralju so morali slediti v smrt tudi oni ljudje, kojih okostnjaki so se našii v dolgem hodniku. Pred grob so postavili kralju tudi par vOzov, v vsakega pa vpregli tri vole. Volovski skeleti so nepoškodovani. Voli imajo v nozdrvih obroče iz srebra. Vprega je iz srebra in usnja. Leseni deli vozov so sicer strohneli, velika in močna kolesa so pa popolnoma ohranjena. Na vozovih in poleg volovskih skeletov so vozniki in hlapci z razbitimi lobanjami. Velik prostor pred grobnico je bila strašna klavnica. Grobnica sama ima več oddelkov. V prvem oddelku, kakor v nekaki veliki predsobi, leži na eni strani dolga vrsta moških, na drugi pa ženskih okostnjakov. Vsem tiče bodala v prsnem košu. Na moških okostnjakih je dosti raznovrstnega orožja in oblačilnih ostankov, ednajst ženskih okostnjakov, preobloženih z zlatim in drugim nakitom, pa predstavlja ostanke harema, ki je moral s kraljem umreti. Roke teh okostnjakov držijo srebrne in zlate posodice za dišavo in za barvilo ustnic in lic. V posebnem prostoru stoji čoln z vesli, šestimi sedeži in velikim solnčnikom. Čolni enakega modela se še danes vozijo po reki Eufrat. Poleg čolna je nakopičeno raznovrstno orodje. Čoln je dobro ohranjen, ker je močno okovan s srebrom. Sama kraljeva grobnica je zgrajena iz opeke in obokana. S tem je ovrženo mnenje mnogih starinoslovcev, da 4000 let pr. Kr. še niso znali graditi obokov. Vštric kraljeve grobnice je posebna podobno zgrajena soba. V tem prostoru so na eni strani pogrebni darovi — posoda iz gline, bakra, kamenja in srebra. Na drugi strani ie pa oder. Ob vznožju ležijo okostnjaki služabnic, na odru samem pa okostnjak kraljice Sub-Ad. Kraljica ima na glavi nakit, ki je spleten iz zlatih in srebrnih pramenov ter podoben veliki lasulji. Iz podobnih zhtib *.n sre^rivb pranie.ao* spletena tudi obleka. Okrog okostnjaka je vse polno vencev, pri katerih so zlate ploščice izrezljane v podobi murbovega in vrbovega listja. Okostnjak ima na sebi in okrog sebe veliko zlatega in bisernega nakita. Zanimive sr >>ie. ki !maio pečatnike na ?:!avi. Fden od teh pečatnikov ima kraljičino ime. Iz raznih okol-ščin se da sklepati, da je bila kraljica pokopana nekaj let po kraljevi smrti. Bila je najbrž edino izjema strašnega pogrebnega obreda, ki je za kraliem ooslal v smrt ves dvor. Soholsho Kako in kje je nastalo Sokolstuo? Misel Sokolstva ni misel današnje dobe, njenih prilk in potreb. Ona izvira iz devetnajstega stoletja, iz one dobe, ko so začeli zasužnjeni deli Slovanstva pred koncem Bachovega absolutizma in po njegovem zlomu stremeti za samostalnim narodnim življenjem v svobodni in samostojni državi ter za osvoboditvijo vsega Slovanstva od Germanstva. To je doba prebujenja narodne zavesti pri vseh delih Slovanov. V tej dobi so se začela ustanavljati razna idealistična društva v moralni, prosvetni in družabni smeri, začele so se namreč ustanavljati čitalnice, knjižnice, pevska društva, diletantski odseki itd., vse v cilju, da se dvigne uspavana zavest slovanskega človeka in se ji pokaže pot. ki vodi k Osvoboditvi in k ujedinjenju vsakega zasužnjenega dela Slovanstva. Tako delovanje se je zlasti vršilo v bratski češki zemlji. Toda vsem tem društvom je manjkal en del človeške vzgoje, ki je v zvezi z vzgojo duše in telesa, ki bi daja na podlagi ljubezni do naroda in svobode v skupnosti z ostalimi deli Slovanstva nov tip slovanskega človeka, takega, ki bi bil zdrav na duši in telesu, ki bi že s tem faktom, da je zdrav, bil sposoben, dovesti zasužnjene dele Slovanstva v samostojno in svobodno državo. Manjkala je tedaj telesna vzgoja kot sredstvo, da v skupni vzgoji duše in duha "stvari nov tip slovanskega človeka boljšega, lepšega in popolnejšega ter bolj zavestnega, nego je bil dotakratni slovanski človek. Razmere naroda so tedaj zahtevale, da se ustanovi društvo, v katerem bi se poleg duševne moralne vzgoje polagala velika važnost tudi na telesno vzgojo. Vrhu tega je okoli leta 1860. pri Čehih nastalo gibanje, da se razloči celokupno življenje češkega naroda od Nemcev. Ti so tedaj imeli v Češki Turnvereine, nemška telovadna društva, v katerih so telovadili tudi Čehi, toda po izrazih in poveljih nemški in v duhu Nemcev ter njih pokreta. Kakor je nastal v vsem češkem življenju občutek kulturne, gospodarske in politične odcepitve od Nemcev, tako je nastalo tudi gibanje osamosvojitve v telovadnem življenju. Ta dva razloga sta bila pobuda, da so Čehi, v prvem redu dr. Tyrš. ki je telovadil, začeli akcijo, da bi se ustanovilo samostojno telovadno društvo in to češko, kjer bi se poveljevalo češki in delovalo v češkem duhu. Tyrš sam. eden izmed ustanoviteljev Sokolstva je občutil, da naj vodi svoj narod prosvetno v oni smeri, v kateri je mali grški narod vzdržal borbo z mnogo večjimi arodi, bil je namreč dober roznavalec grške kulture. Zavedal se i.\ kfk-en pomen je imela telesna kultura za narodno in prosvetno življenje Grkov, na tudi za oblikovanje naroda za lepoto in vrnitev k nrirodi. Za to ni ustanovil samo društva za o-:,,irojo telesa, ampak društvo za vzgojo telesa in t!u-še. ker sc je zavedal, da bo samo harmonično vzgojen če^ki človek sredstvo za svobodo In samostalnost pa tudi sredstvo za ustvaritev kulturnega naroda. Pri ustanovitvi Sokolstva vidimo poleg Tyrša še druge osebnosti, ki so dale s svojimi kulturnimi pogledi na svobodno in bodoče življenje češkega naroda določen del svojega duševnega dela, ki so od vsega početka da- li sokolski misli večji pomen, nego je samo vzgoja telesa Brata Jurij in Edvard Gregr sta bila pristaša svobodoumnih načel. z’asti napram veri. Brat Toma Čcrn>’ je bil vzor Sokola v javnem življenju. Naše junaške narodne pesmi so imele viden unliv na notranjo vrednost pri ustanovitvi Sokolstva. Eden izmed ustanoviteljev Sokolstva. Tonner. je predlagal, da se naj tn novo društvo imenuje »Sokol v ki ga opevajo pesmi Jugoslovanov in ki poseduje take vrline, kakor bi jih naj imel oni češki človek, ki se bo vzgajal v tem društvu. Tip takega človeka že ima jugosl. narod v narodnem junaku, ki ima vse vrline, katere mu omogočajo, da postane sredstvo za obrambo naroda in njegove svobode. Tako se je društvo imenovalo Sokol. Glavno zaslugo pa ima Jindfich Fiigner. On je ustvaril iz Sokola re-volucijonarno društvo, ki mora dati smer politični in narodni svobodi. Študiral je Irsko in Garibaldijev po-kret in je hotel po teh vzorih nokre-niti sokolsko gibanje. Prepotoval je Angleško in Ameriko ter je videl idealno zvezo poklicev in razredov med seboj in je odločil, da med Sokoli ne sme biti razlike. Po njegovem predlogu je uvedeno tjkanje, so naglaša-na v ideologiji Sokolstva revolucionarna francoska načela, je dana Sokolu rdeča srajca kot težnja za svO' bodo. On je vodil Sokole na izlete, jim budil ljubezen do domovine in preteklosti. On je dal Sokolstvu notranjo moč; zato vidimo, da je Sokolstvo po njegovi smrti propadalo, ker je Tyrš vodil društvo preeno-stransko, to je v smeri telesne vzgo- Prvo sokolsko društvo je bilo usta? novljeno v Pragi leta 1862. in ne kot telovadno društvo, ampak kot društvo za vzgojo in harmonijo telesa in duše. Med ustanovitelje se mora šteti poleg Tyrša tudi Jindfich Fiigner, pa tudi mnogi drugi prvaki takratnega češkega živ^enja, ki so enako dali del svojega nazora in kulture sokolski misli. Razen Čehov je sodelovala tudi naša jugoslovenska narodna pesem, ki je opisovala tip našega narodnega 1 junaka, kakor ga je ustvarila zgodovinska borba našega naroda in ki je posedoval vse vrline, katere je bilo treba pri drugih narodih, pa tudi pri Čehih šele umetno vzgojiti. je. Spari lutrisnje tekme: ob 11. hazena Maribor I:Maribor II, ob 13.30 prijateljska nogometna med naraščajem Maribora in Železničarjem, ob 15. prvenstvena rezervna Svoboda-Rapid. Vse tri na igrišču ISSK Maribora, ob 15. prvenstvena proti moštvu »Svobode« in »Ptuja« v Ptuju. U nogometni borbi za ločke se srečata jutri ob 15. v Ptuju SK Svoboda in domači nogometaši SK Ptuja. Vsak klub ima dosedaj po 3 točke tn je od nedeljske tekme odvisno, kateri izmed obeh klubov bo zasedel tretje mesto v tabeli. Železničarjem se najbrž ne bo posrečilo dobiti zinago proti SD Rapidu in proti SK Ptuju. V nasprotnem slučaju pa bi Železničarji š 6 točkami zasedli tretje mesto. V jesenski sezoni je končala tekma med Svobodo in Ptujem neodločeno. Rezultat po poteku igre ni bil popolnoma pravičen, ker je bila Svoboda v premoči in je dala zmago iz rok s tem, da ie za-strelila dve enajstmetrovki. Svoboda je lotos igrala proti Rapidu 0:3, medtem ko ie Ptuj proti istemu nasprotniku slabši, ker je podlegel 1 :S. Primorana pa ie pojaviti rezervnega vratarja, kar je sigiir-’o velik Haridičap za moštvo. Ostalo moštvo isto kot v nedeljo.' SK Ptuj nastopi s sledečim moštvom:'Ribič, Peer, Stross, Maka te; Tfjftn. Štormanu, Boščic. Prelog, Urzič, Brumen, Oberiindner. Navedeni igralci so se že proti Rapidu dobro obne-sii in bodo tudi tokrat napeli vse moči, da dosežejo tretje mesto v tabeli. Prvenstvena tekma rezerv SD Rapid: ( Svoboda. SI) Rapid razpolaga z vec dobrimi rezervisti, ki so že v nrvem ; toštvu sodelovali. Letos jih sicer še ni-: 'no imeli prilike videti pri delu, vkljub temu, mislimo, da bodo odnesli zmago. i?e'/<-rva Svobode je precej decimirana, ker je več igralcev letos v prvem moštvu in nnm ni znano, v koliko se je mladina že vigrala v ensembl. Vsekakor se bo po vzjdedu prvega moštva žilavo branila. Predtekmo odigra m'adina iSSK Maribora z mladino SK Zelezničana. •Maribor« ima dobre tehničarje, kar je okazala tekma proti mladini SD Rapida. Gladina SK Železničarja stopi (utri prvič ired javnost in bo dala »Mariboru« veli-ko opravka. Sodniška sekcija ZNS službeno. Prvenstveno tekmo Svoboda—Ptuj \ tuju bo sodil g. Franki, ki sc odpetje \ Ptuj z avtobusom z moštvom Svobode Odhod 13.30 z Glavnega trga. — Prvenstveno tekmo rezerv Svoboda—Ra.>id bo sodil g. Marinič, prijateljsko junijorsko Maribor—Železničar g. Vesna ver. — Klubi Maribor, Železničar, Rapid in Svoboda se naprošajo, da delegirajo za nedeljske stranske sOdidke resne ljudi, ki naj se javijo sodniku pred početkom tekme. SK Železničar. I. moštvo in rezerva bosta igrala jutri dopoldne ob 9. trening tekmo. Sledeči igralci morajo biti točno ob 9. na Igrišča ISSK Maribora: Štrukelj, Pasternjak, Jakovljevič, Vavda, Petan, Polegeg, Podjaveršek, Stavber, Frangež, Vogrinec, Frangež II, Marinič, Pollak, Kopčič, Skrabar, Ronjak, Marčinko, Hardinka, Glumač, Veras, Mahajnc, Jurko, Drobnič, Gblob, Turk in Artič. — Juniorji igrajo prijateljsko tekmo z jimlorii ISSK Mari- bora ob 13.30. Sledeči igralci momjo biti točno ob 13. na igrišču Maribora: Bischof, Polegeg II, Kager, Kaiser, Bač-nik I, Smeh, Podpečan, Antoličič, Bačnik II, Kohont, Jandelj I, Jandelj II in Hod-žar. Verificirani so s pravico nastopa 17. tm. naslednji igraK ci nogometaši v Mariboru: Rapid: Albert Losehnigg; »Maribor«: Ladislav Najžcr, Rupert Glavič; Železničar: Alojzij Polegeg; s pravico nastopa dne 8. tm. pa Oton Kropf in Oton Wolfzettel od Svobode. Ha.?pna 155K fTlaribora Sklenjene so že tekme s »Ptujem«, »Muro« in prvakom ČSR »Slavijo« Jz Prage. Hazenski družini »Maribora« odigrata jutri dopoldne ob 11. uri prvo letošnjo tekmo, to pot med seboj in za vajo. Kakor prva družina tako razpolaga tudi rezerva z jako dobrimi močmi, ki bodo dokazale, da ne zaostajajo veliko za prvimi. V pretekle sezoni smo nekajkrat prav z užitkom gledali, kako ambicijozno, včasih celo zagrizeno, a kljub temu vedno v mejah dovoljene in dostojne ostrosti sta se borili obe družini za čim večji uspeh. Zal ima hazena ISSK Maribora premalo prilike srečanja z drugimi družinami, ker doslej še ni noben mariborski kjub razen »Maribora« vzel hazenske sekcije resno in so vsi tozadevni sicer dobre-voljni poskusi dosledno propadli, »Mari* borčanke« pa ostale same. Biti pa stalno navezan na gostovanja bodisi v tujini bodisi s tujimi družinami na domačih tleh, pa razumljivo mnogo stane, .ilasti dokler tudi zanimanje občinstva ni toliko, kot bi lahko bilo. Upamo pa, da bo dalo tudi letošnje vodstvo hazene ISSK Maribora igralkam kolikor možno veliko prilike za nastope. Kolikor smo obveščeni, se že vršijo pogajanja hazenske sekcije ISSK Maribora s češkoslovaškim prvakom »Slavijo« iz Prage za odigranje vsaj ene tekme ! v Mariboru. Slavija pride namreč v prv? j polovici aprila na hazensko turnejo r > Jugoslaviji in severni Italiji in bomo in' ii redko priliko videti na naših tleh češkoslovaško družino, ki vodi že dolgo vrsto let neprekinjeno v prvenstveni tabeli. — Drugo nedeljo 18. tm. gostuje hazena »Maribora« v Ptuju, oba velikonočna praznika pa pri simpatični murski družini v Murski Soboti. KA&O strapac-fevlji KARO Sovskf-čevlil KA&O so zer-ievIH so «©vJjl najboljših kvalitet .4ARIBOR. Koroška c. Ufe V Mariboru, dne 10. m. 193». Mariborski V t č FF NIK Jutra. Stran: 5. Hans Dominik: Oblast treh Lady Diana je oklevala, se obotavljala. Šele čez nekaj fasa je mogla izpre,govoriti. »Ne smeš biti hud name, Horace! Nakrat me je prevzelo . . . gotovo posledica. zadnjih kritičnih dni. Stavili so- zahteve na moje živce, katerim nisem dorasla . . . Časopis od dr. Glossina ... da seveda! Zanimalo te bo, kako je uspela ekspedicija v Lin-•nais.« »Zakaj je poslal časopis na tvoj naslov?« »Mislim ... menim ... no popolnoma enostavno... vi moški ste si sedaj vendar sovražniki.« Diana Maitland se je skušala šaliti. »Njegova patriotična zavest mu ne dopušča še nadalje občevati s teboj. Prevedla ti bom te vrstice.« Prečitala mu je vsebino vesti v časopisu. »Ah, jako dobro . . . Načrt je torej uspel. Neverjetno, da nimamo še nobenega poročila od polkovnika Trot-terja . . . Toda ti? ... Ti se ne vese. Jaz nisem o vsem tem vedela hiče-! ustnic je bil zapopaden cel svet ne-, sar. Raul'tudi ne. Rada šva- se' imela, skončne blaženosti, začudenja in sre-kot se imajo radi otroci. Obadva nisva ' vedela ničesar o življenju in ljubezni. Raul je postal častnik in je spoznal življenje. Medtem ko je moje sr,če ostalo mirno ko preje, so postala njegova čustva vse-bolj strastna. Še eno leto in najina poroka naj bi se praznovala . . . Takrat pa.je izbruhnila vojna’ proti Rusom in Nemcerri. Četrta delitev Poljske je - bil njen cilj. Veš, da je Poljska po kratkem junaškem odporu, podlegla premoči. Ko je odhajal Raul na bojišče, je bilo že vse pripravljeno za hitro, poroko. Pravkar smo se pripravljali stopiti pred oltar, ko je močna ruska konjeniška patrulja vdrla v naš dvorec. ce Spominjala sem se nanj le kot na otroka, mladostnega tovariša. Leta in dogodki so se odigravali okoli mene, ne da bi se dotaknili onega dela moje duševnosti, ki je bila za vse in vsakogar prikrita. Samo. enkrat je nekdo odprl vrata v ta najbolj skriti predal mojega srca . . . vdrl v ta najgloblji kot moje duševnosti . . v : in tega spomina nisem mogla nikdar izbrisati. Lahen stresljaj je hušknil preko njenega telesa. »Pri. katastrofi naše domovine smo vse izgubili. . . . Postala sem družabnica pri neki švedski grofici, ki je bila prijateljica Svatovska družba se je razbežala ■ moja matere. Večji del leta smo pre-na vse strani. Raul je sestrelil povelj- živeli v Parizu. V neki družbi sem nika sovražnikove patrulje s konja in spoznala nekega švedskega inžinerja. je pobegnil. ^ ^ Izredna se mi je zdela njegova oseb- Za kazen so požgalb naše posestvo. nost v primeri z drugimi moškimi, ki Mojega starega očeta so mrtvičili ta- sem jih bila spoznala. Zdelo se. mi je, ko zelo. da je kmalu na tb na posledicah izdihnil. Moja mati je zbežala na Finsko, v svojo domovino. Jaz pa ji nisem hotela slediti in sem šla kot da so v njem .združene vse, telesne in duševne vrline... vzljubila sva se... Bila sem srečna . . . srečna ...«■ Tih; v daljini zgubljen nasmeh je zaigral na Dianinem licu. Občutila je neverjetno olajšanje. Samoizpoved jo je okrepila, ko dejanje nenadnega ' junaštva. Smehljaj je' hušknil preko njenega obličja. Potem pa so se njene poteze zopet zatemnile. Njen glasi pravkar še monoton, je postal zopet enoglasen. »Neki zdravnik je bil neopaženo priča Raulove zadnje ure. Nekega dne se je pojavil v Parizu. Spoznal me je in me pričel nadlegovati's svojo vsiljivostjo. Mojemu zaročencu to ni ušlo. Prijel ga je. Podlež ga je naslovil name .... Jaz sem mu povedala resnico. Mof" zaročenec ga je v dvoboju ustrelil.., In jaz?! ... Meni je vrnil drugi dan zaročni prstan . . . brez vsake besede . . . brez najmanjšega pojasnila .« ’ Dalje prihodnjič. bolničarka k armadi. x , Ko je nekega dne prišel,nov trans-liSi Ti si se vendar ^sprva tako zelo port ranjencev v naš lazaret, sem opa interesirala za ta načrt.« j zila med njimi Raula, o katerem sem Diana se je naslonila nazaj. S svi- mislila, da je že davno mrtev. S prelenim robcem si je otirala čelo. Njene streljenimi prsi. Raul sam je natančno NM ogtMi, k)«MEfjov poar*. 4ev*hM in »ocljkln« namon« ebeinttv*: vMka batoda 30 p, aajmanjSi *n*«ak Din &•— O 2«nhv», *apl»c»— |« T^j ti trgovskega ali r«W značaja: vsaka baaada SO asjmanjii znao*k Dia tO' a prsi so se naglo dvigale. »Diana, kaj ti je?« , .»Nič! Imej potrpljenje z vedel, da ne bo več dolgo živel. Samo zavest, da sem bila jaz stalno oko-,. •_ „ , menoj, n njega, je še prilivala oj ja k njegovi Horace. Pusti me danes samo, pro- sia50 brleči življenski lučki.« ®im te- . . .. I Lady Diana Maitland je nadalje- ■- »Zaupaj mi, Diana! Oprosti se bre-!;va]a; Lepa soinčna soba v bližini glav. kolodvora se takoj, 'ali's 1. aprilom odda solidnemu gospoda. — Naslov v upravništvu. 563 »Šele sedaj sem spoznala, koliko j ra brezplačno globlje je segala njegova ljubezen od t -J s .1.. i,_i u: Popis brezstanovanjcev. Da se ugotovi potreba stanovanj, se vsi brezstanovanjci vabijo k popisu pri oblastno konces. stanovanjski posredovalnici »Marstan«, Koroška c. 10, Vpis samo 1 Din. — Za stanodajalce prijava, in izbi- 551 mena, ki te teži. Po^ej mi, kaj te mu '*!*- ' . • ' .v.' ■ giomje ]e segam njesuva ljuDez-eu uu, Opremlieno sobo Lord Maitland seji ^ približal :n moje> Jaz sem ga imela rada, kot bi , senarirano z elektr^ ji pomirjevalno-položil roko okoli ra- pač imela rada vsakogar, ki bi mi ga oddam mirni gospodični mena. Diana je vstrepetala. Tresla se je po vsem telesu. »Pusti me! Pusti me! Jaz nisem ... nisem Pritožba in izzivanje je istočasno Ovenelo iz njenih besed z elektriko, blizu drž. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 550 stariši določili za moža. Toda prav tako, kot je moja nav zočnost olajšavala njegove zadnje! Odda se soba dni, mu je v isti meri tudi otežavala ja 2 c' — e Vošnjakova u'-slovo, III, vrata 8. 549 Stanovanje Videla sem, kako gine v hrepene-) nju in ljubezni do mene. Njegovo ne- 2 sob in pritiklin išče mirna stranka. Po-Lord'Horace se je umaknil za ko-'prestano moledovanje je odmevalo vnudbe pod A., K., na .upravo »Večeriiika«. Tak. Preplašen je opazoval menjajo- mojem srcu. Moja ljubezen da ga bo čo se igro svetlobe in sence na njenih rešila: zavest popolne posesti mojega potezah. Ni si upal izpregovoriti. ni bitja da ga bo ozdravila. Besede polisi upal prekiniti trpljenja, v katerem ne sladke opojnosti so se vkradle v se je zvijala njena duša. Končno, po moje srce. Toda še sem se branila, dolgem premišljevanju, se je zdelo, Videla sem, kako je prebledel, ko da se je Diana odločila. Trda poteza da zemlja žre njegovo kri. Mislila .se je začrtala okoli njenih ustnic. »Nočem še dalje molčati, Samo resnica mi lahko pomaga.« Z mirno odločnostjo je nadaljevala. . »Poslušaj me, ti moj mož, moj prijatelj ... in moj sodnik.« Obrnila se je k njemu in mu odkrito pogledala v oči. »Ti veš, Horace, da so bili moji sta-■riŠi Poljaki. Naš sosed je bil knez '553. Otroški voziček dobro ohranjen prodam po nizki ceni. — Naslov pove uprava lista. 553 sem, da bo takoj izdihnil . . . Zrl je vame z očmi, v katerih je odsevalo vse njegovo občutje. Ljubezen, razočaranje, bolest, obup. Segel je na svoja prsa, ko da si hoče strgati obvezo ... Tedaj. .. tedaj.. . nisem imela več dovolj moči, da bi se še upirala . . . Dan za dnem sem sedela ob njego vi postelji, dokler ni ugasnilo njegovo Otroška postelja na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 554 Oddam takoj ali s prvim opremljeno sobico z električno razsvetljavo in prostim vhodom. — Vrtna ulica 8 I, vrata 6. — 555 Meksinski. Imel je edinega sina Rau- življenje. Videla sem'njegovo slovo la. Raul je bil tri leta starejši od me- od tega sveta . . . brez'bolečin, polno V najem. se odda enostanovanjska hiša na Bet-navski cesti št. 37. Stanovanje obstoji iz kuhinje, '4 sob, kopalne sobe i. pr. Ponudbe na Posojilnico v Mariboru, Narodni dom. 560 ne. Še ko sva bila napol otroka, naju je vse smatralo za. zaročenca. Rodbi sreče ... V meni pa se je vse zrušilo. , - . razni sta tako sklenili. Moj oče je bil bo- padlo.‘Zdelo se mi je. da šerrt vse do- gat. Raul pa je bil potomec prastare živela samo v sanjah, rodbine in lastnik plemiškega našlo-j Samo zadnja Raulova^bešeda. zad-va. Kako lepo se je to skladalo .. bo- nji njegov vzdih mi je ostal v spo-gastvo in staro plemenitaštvo. V bi- rriinu ... stvu je bilo vse kupčija, katero sta. .Diana!’ sklenili obe rodbini. 1 V tem umirajočem vzdihu z bledih Lepa soba v parku s posebnim vhodom iz stopnišča se takoj odda. Naslov pove uprava lista. , 565 Čedno sobo oddam. Tattenbachova ul. 26, I. n. 561 Mebllrano sobo pri parku se odda gospodu. Trubarjeva ulica 11 I. 567 Brezplačni tečaj vezenja na vsakovrstne šivalne stroje. Istotam zaloga najmočnejših šivalnih strojev in koles. Stroji na obroke 1000 Din ceneje edino pri tvrdki Gabrenja/Maribor, Kralja Petra trg 1. 469 ■ Pekarna v ljubljanski okolici, % ure od glavne pošte, s stanovanjem, se odda v najem. Naslov in pojasnila v upravi lista. XXI Singer šivalnt stroje dobro ohranjene od Din 50 do 900 proda Hinko Kralj, Maribor, Tvorniška cesta št. 30. 546 Kupi se mala hiša, pripravna za trgovino v sredini mesta Maribor. Ponudbe pod »J. M.« anončni 'zavod Hinko Sax, Maribor. '■ 543 Praktikantinja (začetnica) z znanjem strojepisja, stenografije, korespondence in nekoliko knjigovodstva želi mesta kot praktikantinja. Naslov v upravi lista. 541 Specijalna delavnica za črkoslikarstvo in soboslikarstvo, Fr. Ambrožič, Grajska, ul. 2. Maribor. 429 Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X Proda se jako lepa Biedermeier-garnitura, sofa, 4 stoli in miza za Din 5.000. Ogled med 11. in 12. uro, Miklošičeva ul. 2 I, vrata 1. 536 Čudovito je lepa letošnja bogata izbira spomladanskega in letnega blaga za moške obleke pri tvrdki L. Ornik, Koroška c. 9 Posebno se odlikujejo bajni deseni moškega blaga ža športne obleke ki morajo res vsakega presenetiti! Ne odlaSejte, da ne bo prepozno! , Vit {isti kemično in barva vsakovrstne obleke, tkanine in žalne obleke v 24. urah najlepše in najcenejše. 532 MARIBOR Gospodka ull«a 33 Razlagova ulica 22 HOriL H ALB W IDI. Danes, sobota 10. marca V nedeljo; dne 11. _tm.se bodo piodsjale1 od 9. do 12. ute v pisarni Jugoslovenske Matice v Slovenski u!. 2 krasne stenske slike morskih obal, katere so bile lazobcSene ob priliki zadnje Jadranske noči. DrtiStvo ,tJadran‘, prejemam'na dooro hrano. Obed po Din 7-50, večerja po Din 5*—. Brezalkoholna restavracija .Pri zvezdi", Rudolf Smolel, Mari-bor, Pod mostom It. 23» ur gramofonov zlatnine ceno, hitro in z jamstvom A. STOJEČ ure, zlatnina in srebrnina '462 MARIBOR, Jurčičeva ni. 8 Po stoječe in stenske; ure se pride na dom, Igra salonska kapela Pečnik s saksofonistom g.Arlatl. V nedeljo jutranji in vuCerni Končar* s posebnim programom. 562 1125 najboljše ,kvalitete kupite le.pri Zlati Brišnik, Maribor, Sloventka ul. 11 Vce tiskovine po naročilu« Ovratniki, trdi in poltrdi najboljše vrste 9 srajca, samovesnlce, klobuki in vsi modni predmeti po raklamnlh cenah. vrtna cveUicna temena se izposojujejo šatno pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova 14 Gumijaste nogavice najboljši kakovosti ia po najnižjih canah pri tvrdki A. Besednik, Vetrinjska ulica 20 Maribor i no pnnai li dajte si čimprej blago in obleke pri tvrdki L. Zinthauer, Glavni trg Stav. 17 barvati ali kemično čistiti. I. mariborska barvarna In kemiCna pralnica. Ustanovljena 1852 376 Usnjarska ni. 21—Sj Izvrsten in najcenejši premog! Brezkonkurenčno znižane cenel ,PEKLENiCA‘ 4800 kalorij — brez kameaja — fcrez žlindre — malenkosten pepel — brez duha pe žveplu — radi tega posebao pripora- g čtjiv za stanovanja. NOVE CENE: Po vagonih, Iranko Mursko-SrediSč« . Din 26'— Kolesaril poror! Prihaja čas ko bo treba Vsša kolesa popraviti, emajlirati in ponlklsti. Vse to Vam fzviši po jako nizki ceni tvrdka Justin CustlHčIl, Maribor, 167 Tattenbachova ulica 14 SrzzkoBkurffiične cm Glavnozastopstvo šivalnih strojev „DBrkopp“ 36-~ 40— za 100 kg Po vozovih od 20C0 kg dalje, na dom postavljen . Na drobno na dom postavljen .... Glavno zastopstvo: Božidar Guštin - Maribor Pisarna: Cankarjeva 1 Skladišče: Cankarjeva 24 - tel. 400 Pilljalka: B. Krainer & sin, trgovina s kurivom Maribor, črtomirova ulica 6, pri Koroškem kolodvora 1» Ne pozabite I Modna trgovina Jos. Karnlčnlk je sedaj na Glavnem trgu 11 Din, ----------------------- ... drugi modni predmeti po reklamnih cenah. V. Vsled preselitve trgovine se vrši razDrodaia medenih okvirjev, umet. slik, denarnic n damskih [ torbic iz usnjerezs, trgovskih knjig, plssrn. po- trebščin in vsakovrstnega papirnega blaga I . 20%' cauje. Miho Vahtar, Maribor, Gosposka ul. 24 Prevzem gostilne Slavnemu občinstu vljudno naznanjam, da sem prevzela znano gostilno „Pri zelenem vencu** v Danjkovl ulici št. 1C. Točila bodem prvovrstna domača in dalmatinska vina, po najnitjih cep?h- Postreglo se bode vedno s toplimi in mrzlimi jedili. V nedeljo dne 11. marca t. 1. otvoritev gostilne z domačo zabavo in pojedino domačih klooas i. t. d. Za obilen obisk se priporoča 7 Rozalija Križnič, gostilničarka. S-Jll w>. M. Berdais Maribor Kavama Evropa! Dnevno kabaretne predstave. V nedeljo 11. t. m. popoldan družinska predstava s koncertom. Vabilo 46. redni občni zbor Posoiilnice v Mariboru r. z. z z. o., ki se vrši v oon-deliek, dne 26. marca 1928 ob 17. uri v rrali dvorani Narodnega doma, I. nadstropje. SPORED: 1. Zapisnik zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrditev računskega zaključka za leto 1927 in razdelitev čistega dobička. 5. Volitev predsednika. 6. Volitev dveh članov odbora. 7. Slučajnosti. Računski zaključek Posojilnice za leto 1927 je zadružnikom na vpogled v posojilnični pisarni v Narodnem domu ob uradnin urah. V MARIBORU, dne 10. marca 1928. Dr. Radoslav Plpuš 1. r. predsednik. vseh vrst in obl k, ukrasno grmovje, ukrasno drevje, trajno cvetje, dalije itd. Cvetlice vseh vrst iz steklenjakov, kakor cvclimen, azalee. dnerarlje, primule Itd. Semena vseh vrst, cvetlična, žele* njadna, gospodarska, vrt-parsko orodje, umetna gnojila itd. 559 Zahtevajte ilustrirani cenik i JrT, Ožamoflja lo drogovi, dražba z g. (. največje jugosiovnske vrtnarsko podjetji Maribor, Koroščtv« ul. 44 Damske modne nogavice v vseh barvah samo 8 Din Kie? Klel Samo v Prvi manufakturpi trgovini n v Studencih, Aleksandrova c. 48 (blizu cerkve) blago in cene brez konkurence! 568 Oglejte si! Halo! Pozori V Jadranski kleti se vsled prodaje gostilne od danes naprej točijo pristna štajerska bela in rdeča izborna vina po lastni ceni dokler traja za* loga, 25% cena velja od litra samo do 1. aprila 1928. Tu so vedno na raspo-lago izvrstna topla in mrzla jedila. 566 K tej priliki se vljudno priporoča Jadranska klet, za pomladanske plašče VUl po ugodnih cenaH pri I. TRPIN-U MARIBOR, Glavni trg štev. 17 PODRUŽNICA MARIBOR Delniška glavnica in rezerve: Dllt 60,000.000 Centrala: LJUBLJANA Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Met-kovlč, h ovlsad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenj radec, Split, Šibenik, Gorica, Trst Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Telefon it. 140 In 258 Poštni čekovni računi: Ljubljana 11.258 — Zagreb 30.068 Wlen 180.041 - Praha 59.705 Na stare šl in največ i bančni zavod v Slo venili se oriooroča za vse bančne trans akd e, katere izvršu.e nalkulantneje « Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: Pran Brozovlčv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Deteli v Mariboru.