Po krščanskem svefu Krščanska državnika. Franklin Roosevelt, predsednik Zedinjenih držav, je mož krščanskega mišljenja. Vera ni zanj samo neka osebna in zasebna zadeva, marveč stvar, ki spada v javnost in ki mora služiti kot osnova za ureditev človeške družbe in države. V družbi tistih mož, s katerimi se predsednik Zedinjenih držav najrajši posvetuje o najvažnejših vprašanjih sedanjosti, zavzema eno prvih mest znani chicaški kardinal Mundelein, ki ga s predsednikom veže odnos iskrenega prijateljstva. Protestantska vera, ki ji Roosevelt pripada, ga ne ovira, da bi ne priznal veličine katolicizma. Glede na osnovna načela o ureditvi človeške družbe povsem 6<^laša z nazori, obljavljenimi v sociabaih okrožnicah papeža Leona XIII. in Pija XI. Ob vsaki priliki, ki se mu nudi, poudari pomen in potrebo religije. To je tudi storil v svoji sloviti poslanici, izdani o letošnjem novem letu. Roosevelt odločno odklanja načelo lažnega svobodomiselstva, da ee politiku ni treba ozirati na predpise morale. Za politiko veljajo isti moralni za- koni, kar za zasebno življenje. Da, celo še bolj se mora politik ozirati na načela morale kot pa zasebnik. Nekemu književniku je Roosevelt izjavil: »Šele ko sem postal odgovoren za skupnost (državo), sem popolnoma doumel smisel desetih božjih zapovedi.« — Mož krščanskega, in to katcliškega mišljenja je novi švicarski predsednik dr. Filip Etter, ki je bil izvoljen za vrhovnega poglavarja švicarske države 15. decembra 1938. Njegova vzgoja, ki se je začela v domači hiši ter se nadaljevala v gimnazdji očetov benediktincev v Einsiedelnu, je bila odlično katoliška. Kot uradnik v domačem kantonu in pri osrednji vladi je s svojim obširnim poklicnim delom združeval glavno uredništvo katoliškega pokrajinsk^a strankjnega glasila. Kot mož visoke izobrazbe je bil za to v pobii meri usposobljen. BU je predsednik Katoliškega tiskovnega društva in častni član Društva katoliških akademikov. Kot borec za načela krščanske demokracije si je pridobil velik sloves tudi pri političnih nasprotnikih. Tega moža visoke in obsežne izobrazbe, katoliškega mišljenja in življenja je zaupanje ljudstva pozvak), da vodi ladjo švicarske države po razburkanih valovih sedanjosti. V Nemčiji se množijo protJcerkveni okrepi in tudi pojavi razkrist janjenja življenja. {V nekdanji Avstriji je bila v preteklem letu z razširjenjem nemškega zakona na ozemlje Ostmarke vpeljana zakonita možncrt ločitve zakonske zveze. V prejšnji Avstriji te možnosti ni bilo. Priliko porabljajo nezadovoljni zakonci, ki smatrajo sklenjeni zakon res za jarem, da se ločijo. število zakonskih ločitev dnevno raste. V eni sami škofiji je bilo v teku petih mesecev, odkar je omenjeni zakon bil uveden v Avstriji, 300 takšnih zakonskih ločitev. To je veliko zlo, ki razkraja družino ter v najhujši meri ogroža vzgojo otrok. Kar se tiče šolske vzgoje otrok, se ta vzgoja vedno bolj odmika od sv. pisma. Narodnosocialistični prenapeteži so izprva mrzili samo staro zavezo sv. pisma, ponekod pa so že tudi začeli prenašati svojo mržnjo na nekatere dele nove zaveze. Tako je narodno-socialistična vlada v Anhaltu objavila v izpopolnitev svojih veroučnih odredb, izdanih pred dvema letoma, naredbo, da mora iz verskega pouka v šoli izginiti ne samo vsa stara zaveza, marveč tudi ves sv. Pavel (njegova pisma in Apo- stolska dda). Obrambnega sredstva kristjani nimajo, ker je ves tisk pod strogo oblastveno kontrolo. Stevilo krlcanskih listov je omejeno skoro zgolj na cerkvene liste. Pa tudi tem, kakor sploh vsem ostalim krščanskim listom je strogo prepovedano ocenjevati kakšno knjigo, ki ni verske vsebine. Skoro edino obrambo krščanslrih načel in pravic vodijo katoliški škof je. Znani monakovski kardinal dr. Faulhaber je imel nedavno v monakovski katedraB pridigo, ki jo je poslušalo 8000 vernikov. Pozval jih je v navdušenem govoru, naj se vedejo junaško. »Ne bodite malodušni in bojazljivilc jim je zaldical. »Čim bolj se množijo protikatoliške odredbe in mere, tem večja mora biti vaša zvestoba in hrabrost.«