Insersti se sprejemajo in veljA iristopna vrsta:
■j kr., če se tisk* lkrat
IS „ „ „ ,, - j) 15 „ „ „ ,i 3 ,,
Pri "?ečkratnem tiskanji se teim primerno zmanjša.
Rokopisi
te ne vračajo, netrankovana pisma ae ne sprejemajo
Naročnino prejema opravnistvo administracija: in ekspediciia ra Btarem trjfu h. št. 16
Političen list za slovenski larod.
Po pošti	prejeman velia
Za eeio ieto	. 10 pi. — Kr.
i« pol leta	. . o .. _
ta četrt leta	. . 'J „ 60 „
V administraciji velia
Za eeio leto . . 4 j|. 40 kr. r.H pol leta	4 „ 'JO
ca četrt leta . .	,, 10 „
V Ljubljani na doni poaiijan velja 60 kr. več na .eto.
VredniStvo ;e ua Bregn hišna <tev. 190.
izhaja po trikrat na teden in sicer v toreK , četrtek in eohoto.
Srbiji v premislk.
Iz Srbije se poroča, da je bivši minister Kristič pooblaščen voditi obravnave med Srbijo in Turčijo zarad sklenitve miru. Nekteri državniki trdijo, da te obravnave so le navidezne in da nimajo druzega namena, kakor motiti Turčijo toliko časa, da Rusija vredi svoje vojskine potrebe. Ne bilo bi lepo, če bi mi, ki se nam za osvobodjenje Jugoslovanov ni bilo treba bojevati, če bi mi, pravim, gonili druge v ogenj in priganjali jih k novim žrtvam. Srbija je že dosti storila in trpela: več ko deset tisoč sinov in očetov je mrtvih, da ne štejemo ranjenih; velik del zemlje je od Turkov opustošen; kar je bilo denarja, požrla ga je vojska, živež so pojedli vojaki iu mnogoštevilni begunci iz turške zemlje; rokodelci praznujejo, ker nikjer ni nobenega zaslužka. Srbska vojska je bila premagana, in nima več veselja skušati se v novič s sovražnikom, saj je reve in joka tako že dovolj; zato se pa tudi ne smemo čuditi, če si srbsko ljudstvo nazaj želi mirnih časov. Ta želja je opravičena, in lahkomišljeuo bi bilo od nas, če bi to hrepenenje zasmehovali. Kri naših bratov je tako žlahten sok, kakor naša kri. in nikakor bi ue svetovali, da naj se uzalud preliva. — Vendar, če vse okolišine, premislimo, zdi se nam, da Srbija ne stori dobro, ako sedaj s Turkom mir sklene. Le v enem slučaji bi mogli to odobravati, in ta bi bil, ko bi se Rusija ne hotela vojskovati s Turkom; v tem slučaji bi bil časten mir dobiček za Srbijo. Pa da bi Rusija sedaj mirovala, tega ni misliti, in zato Srbija ne zadene pravega, če poprej mir sklene. Mogoče je dvoje, ali zmagajo Rusi, ali pa Turki. Vse, se ve, da kaže, da
zmagajo Rusi; in če se to zgodi, kakšen dobiček ima potem Srbija od tega? Ona, kot v miru s Turčijo živeča dežela, ne sme staviti nobenih tirjatev, ker bi jo sicer obsodil ves svet, da je prelomila mir, ko je Turčijo zadela nesreča. Ako bi si hotela osvojiti kaj turške zemlje, protestirala bi vsa Evropa, češ, da v sredi miru nima pravice prijeti Turčije, če pa Srbom Rusija podeli kak kos zemlje, smešil jih bode celi svet, da so le po milosti drugih dosegli, kar imajo, kakor se to še sedaj očita kralju italijanskemu.
Mogoče je pa tudi, da se ruskej vojski ki sedaj na jugu le šteje okoli 300.000 mož, primeri kaj Človeškega, dajo Turki zajeze in premagajo V tem slučaji bili bi pa nasledki za Srbijo jako žalostni in osodepolni. Saj že tako vsa Evropa Slovanom mrzi, če bi bila pa še ruska vojska premagana, bi brž vsa Evropa s svojimi simpatijami prestopila k Turkom, in Turčija bi smela počenjati, kar bi se jej poljubilo- Turki bi [totem brez dvombe podjarmili z ognjem in mečem Srbijo, Rumunijo in, če mogoče, tudi Črnogoro, ter po strašnem klanji zopet upognili te kraje pod svojo kruto vlast.
Ru.-ka zmaga tedaj za Srbijo pomenja nekak dobiček, turška zmaga pa pomenja njeno
vničenje.
Drugače pa se reč zasuka, ako obe kneževini ua novo 7. Rusi vred pričnete boj s Turčijo. Sto tisoč Srbov in Črnogorcev je za Ruse velika pomoč; bili bi desno krilo vojske ruske; da bi bili premagani, se ni tolikanj bati, ker bi se morala glavna moč Turčije obrniti proti Rusiji. Tako tedaj Srbi lahko mnogo k zmagi pripomorejo, in ko se bode potein mir delal, smela se bo Srbija po vsej |
" 4-
pravici vtopiti pred svet, ter zahtevati ne samo svoje neodvisnosti, ampak tudi vse srbske pokrajine, kar jih je še pod turško oblastjo* Ako Srbi sedaj odjenjajo, bile bi vse dosedanje žrtve zastonj, delo osvobodjenja bi ne bilo končano in bi ostalo nedovršeno. Bolje bi bilo, dodati še novih žrtev, in zbrati še enkrat, vse svoje moči, kakor pa zgubiti pravico do cele stave. Podobna je uamreč Srbija igralcu na srečke ali lože, ki je položil precejšno svoto v svojo srečko, ktero mora plačati v dveh obrokih: prvi obrok je plačal, če plača še druzega, mnogo lahko dobi, če pa opusti vplačevanje, zgubi tudi prvi obrok svojo veljavo, in vsi izdatki so prav zastonj proč vrženi. Dasi tedaj svoje jugoslovanske brate ljubimo, in bi najrajše vse videli zdrave in vesele, in štedili njihovo kri kakor svojo lastno, vendar reči sedaj tako stoje, da Srbom ne moremo boljega svetovati, kakor to, da naj še v drugič in slednjič v družbi vojakov ruskih poskusijo svojo vojno srečo, da prejšnje in sedanje žrtve Jugoslovanom prineso zaželjeno svobodo.
Nektere opazke o družbi Mohorjevi in o Matici.
(Dalje.)
Gospod tudi zabavlja čez posamne knjige; velja sicer tudi tu stari stavek, da je ložje kritizirati (bolje rečeno zabavljati) kakor popravljati. Po vnanjosti mu niso dosti dobro tiskane in trdno vezane; no, s tiskom smo bili vedno zadovoljni in menda večina udov z nami; dokler nisem bral gospodovega dopisa, še zapazil nisem bil slabega tiska, a prebravši članek bral sem in bral, a glej! nisem našel nič
Nekoliko dni pri Horvatovicu.
(Obrazci iz bojnega tabora.)
(Dalje.)
V. Pot s Pandirala v Negotin.
„22. dan julija meseca (10.) sem s Pandirala odšel v Knjaževec, moral sem iti v Negotin, o določenem časi pa sem zopet moral vrniti se v glavni stan polkovnika Ilorvatoviča."
„Dokler sem bil v taboru, ni bilo nika-koršne bitve, da-si bi jako rad bil z lastnimi očmi videl kakovo ruvanko. Ali zapazil sem, da brzo utegno vstati važni dogodjaji, kajti Turki so nasproti nam varno prestavljali svoje šatore zdaj le-sem, zdaj 16-sem; tudi so se jih manjše čete po dolgih prestankih spuščale z višin in požigali so poslednje zapuščene koče, ki so bile ostale na Pandiralskej visočini."
„Jedva sem bil s Pandirala odšel 2 ali 3 ure daleč, že je v gorah ua desnej strani ceste zagrmelo nekoliko topov. To je bila bitka, ki je oznanjala blizkost velike bitve."
„Zvečer sem bil v Knjaževci. Rano zjutraj
sem slišal o manjšej bitvi, iz katere so pri peljali tudi nekoliko ranjencev. Po mesti je bilo živo, ali vendar je na dan prodirala neka temna slutnja blizke nesreče. Vsi meščanje so se bali, da bi Turci vendar-le utegnili priti v Knjaževec. Trdil sem jim, da to ni mogoče, dokler je vojska pri Pandiralu."
„Sešel sem se tu v gostilnici z dvema Bolgarskima kupcema iz Carigrada, popustila sta bila svojo kupčijo in prišla skozi Odeso le-sem v dobrovoljce. Le-ta sta mi povedala, da se pri Zajčaru zbirajo nove Bolgarske čete, katere „organizuje" nekov Horvat, podpolkovnik Zeg."
,,Odšel sem v Zajčar — preverjen, da bodem še enkrat videl Knjaževec, to vabljivo, živo mesto z belimi domci in zelenimi vrti. Pot naprej mi ni bila znana, ali šel sem naravnost po cesti na sever, in po dveh urah sem prišel v gostilnico Novi ban. Nad vso krajino je visela mrtva tihota, katero so le redko kalili psi, ki so lajali tega ali tega jezdeca, hitečega mimo poluopustošenih vasi. Le j tam pa tam je taborila kaka vojaška četa tretje I
vrste, vojniki so ali snažili orožje, ali pa so kuhali, ter si kratili čas."
„Prišel sem v Vratarnico. Tu je pri Ti-moku znamenita soteska, ki edini Knjaževški in Zajčarski kraj, Ko pridem v vas, začujem velik hrum — vse je bilo polno vojščaka. Trije ali štirje prapori so tu plapolali soteski na brambo. Po gorah in ob cesti je bila straža pri straži."
„Stopim v gostilnico, zato da bi se okrepčal s črno kavo. Dostojniki in uradnici, ki so sedeli v gostilnici, povprašali so me, od kodi idem, pa kam. A ko sem jim bil povedal, opozorili so sme, da je blizu Zajčara v vasi Gr-ljanu inost črezi Timok zrušen, zato da bi Turki ne mogli priti čez reko, in povedali so mi, kodi naj idem."
„Zahvalim se častnikom, zavsedom konja — in urno sem jezdil v Zajčar, kajti solnceje že zahajalo k Božjej milosti. V Grljanu, kjer cesta prehaja z desnega brega na levi breg, opazil sem, da je most resnično podrt. Stražniki so mi rekli, naj jezdim ob reci po desnem
posebnega, kar se ne bi nahajalo v dragoce-uejih bukvah; zraven sem pretipal posauine strani, a privatno mnenje, koje sem si pridobil, je, da more gospod imeti posebno tanke čute, enako slepcem; svoje mnenje nafte! sem potrjeno še bolj, ko sem bral o vezanji; kajti, ko bi bil gospod natančneje preiskoval vez, našel bi bil, da je ravno tak, kakor povsod drugod, kjer imajo namen podajati bukve, ktere naj si da vsak sam vezati, ali ue, kakor buče.
Seveda, to je moje privatno nirnuje, ne vsilujem ga nikomur, posebno onim ne. ki morejo tipati črk< bukev izdanih od družbe sv. Moharja. Te besede o vnanjosti!
Potem še o nekterih knjigah! V kole-ledarji ga posebno jezi imenik; a mi spominjamo se, da ljudje niso bili kaj zadovoljui, ko se je bil eno leto izpustil iu so ga tirjali; če imenik svetojeronimske družbe zavzema pri 3000 udih 10 strani, zavzema jih pri 26000 udih svetomohorski 130; primera toraj kaže 13: 8. Svetojeronimske družbe knjig nismo imeli ravno pri roki in zato primer, ktere posebno vporabljuje g. dopisnik, da napada našo družbo, ne moremo natačneje razjasnovati; sicer pa pomniti jc tu, kar pravi Nemec, da vsaka primera šepa; s primerami tedaj do kazovati ui posebno logično Sploh pa smemo brez strahu trditi, da se naše domače društvo ne umakne nobenemu drugemu in da moramo Slovenci veseli biti, da ga imamo, ne pa zaganjati se v tako koristno napravo, posebno ako nam je nemogoče na njeno mesto staviti boljega ali vsaj enacega. To le tako mi mogrede! Kar se tiče opazke gospodovih o zgodovini, naj blagovoli on ali kteri drugi mla-doslovenskih historikov kaj tacega spisati, kakor on priporočuje; in če bo pisana zgodovina v krščanskem duhu, kar pa po vsem tem nikakor ne pričakujemo, in če bo objektivna in primerna ljudstvu, z veseljem jo bo sprejel odbor. Molitvenih bukev nam ne manjka, je misel g. dopisnika, misel tudi še marsikoga tacega, ki meni, da tudi molitve ne potrebuje; sploh pa moramo omeniti, da so družniki prav radostno sprejeli lepo knjigo; za ..dosmrtnega Mohorčana" seveda ne garantiramo. — Tako je gospod prežvekal nekaj bukev jin nazadnje izrek, da bi družba po njegovi glavi vstrojena dajala lahko več berila, ki bi dopadalo pobožnim in posvetnim. Zakaj pobožne t-tavlja tako v nasprotje s posvetnimi, vemo; in če bi dru-
žbo vodili „Narod ct Comp." tudi vemo, ka-košno bi bilo pobožno in kakošno posvetno berilo, ktero bi podajali. O tem še več pri Matici!
Še nekterih nasvetov tu ne bomo natančneje jiretresovali; če govori o dosmrtnini 5. gld., ne vem kako more misliti, da bi družba ravno tako lahko shajala, kakor zdaj s 15 gld., kar primeroma tudi ni veliko. Če ga tako boli tajnojst sej, ne vemo, bi mu li bilo z javnostjo muogo pomagano; razsodbe, o rokopisih, darilih itd., to je tajno tudi drugod; s poročili enakimi z Matičinimi bi mu menda tudi ne bilo postreženo, k večemu, da bi se mogel pri občnem zboru kakov g. Šuklje s svojo učenostjo razkazovati! A v principu pa tudi mi nismo zoper javnost, kakor bi tudi želeli, da se prevdari g. dopisnikov nasvet, da bi mogel ud dobiti razun navadnih bukev za isti denar še, ktere bi hotel.
In potem meni nazaduje gospod, če bi odbor ne bil zadovoljen s predlogi tako modro in opravičeno stavljenimi, naj se vstanovi v Ljubljani družba (ne vemo ali zvezana z bra-tovšino ali ne); in če bi dobila le tretjino udov, bilo bi zagotovljeno njeno bitje; če bi o da, to radi verjamemo; pa ta nerodni ,,če"; a to je naš nazor, če bi se vstano-vila in sicer pod vodstvom mladih, ne bi jih dobila niti desetine. V zidanji gospodje nimajo sreče, v podiranji že malo več.
To so le nektere misli o nasvetih g. dopisnika v Narod; jaz menim, da bo za mano večina onih, ki so za družbo največ storili, ki so jo pričeli, podpirali iu pripeljali k sedanjemu cvetu. Kadar bo družba začela razpadati, naj jo gospodje podpirajo in zdržavajo; tako bodo si pridobili nekaj /aslug za-njo in potem bi bil slovenski narod morda pri volji, poslušati njihova muenja. A dokler je družba v cvetu, dokler so zadovoljni ž njo družniki, tako dolgo naj za-se prihranijo dobre svete, morda jih bodo še potrebovali, oni ki niso ničesar storili za-njo, kojih imen zastonj iščem v sovražeuem imeniku. Sicer bi kdo opomnil, da naj se nikar ne jezim na ..Narodom", ki je le priobčil spis, spisan od družnika. morda iz našega kroga; a mi se poznamo; naj ga spiše, kdor ga hoče, korenine ima v „mladih" in tisti pisatelji, na ktere se sklicuje, so tudi med njimi, če niso v g. dopisnikovi domišljiji Kdo da dela, vemo in zakaj, kaže se v tem
spisu; še bolj pa pri zadnjem Matičnem zboru, od kterega prihodnjič nekoliko besedi.
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. februarja.
Avstrijske dežele. O liiiiitatcrski krizi pisala je „D. Ztg.", da je bila to le nekaka komedija osnovana od Madjarov, in novejša poročila jasno pričajo, da je imela „D. Ztg." boje prav. „P. Corr." namreč naznanja, da so vsi ogerski državniki, s kterimi so se cesar o tej reči posvetovali, rekli, da je za sostavo novega kabineta jako neugoden čas in da je vsled tega Tisza z nova dobil nalogo sostaviti novo ministerstvo. Preden pa Tisza to nalogo sprejme, hoče od avstrijskih ministrov privatno izvedeti, bi le ne bilo mogoče porazumeti se zarad točke, ki je dosedaj zadrževala porazum-ljenje? Kolikor so listi dunajski pisarili o tej reči, bi ministerstvo avstrijsko nič ne imelo zoper to, da se Madjarom spolnejo želje, toda skrbi jih, kaj da bode večina državnega zbora k temu rekla. Veljavni vstavoverci so se na raznih shodih proti svojim volilcem odločno izrekli zoper to, da se odjenja Madjarom in deželam takraj litavskim nalože še huja bremena, kakor jih že dosedaj nosijo. Če tedaj vsled odjenljivosti naših ministrov na Ogerskem ostane ministerstvo Tiszavo, se utegne zgoditi, da bode pa moralo vsled nezadovoljnosti državne zbornice odstopiti ministerstvo dunajsko.
41 dalmatinskem deželnem zboru poroča „Obzor", da je bila narodna veČina v klubu že sklenila, da se v adreso sprejme tudi točka o zedinjenju Dalmatinske in Hrvatske. Ko je vlada to zvedela, zaukazala je, da naj se zbor nemudoma sklene.
Vnanje države.
ll<-r<'c?oviiiski guverner Ali paša svoji vladi naznanja, da se zopet prikazujejo vstajniske čete, in da se boj kmalo utegne zo pet pričeti. Turški časniki pri tej priliki očitajo Avstriji, da je vsega tega le ona kriva, in da bi bila nova vstaja nemogoče, če bi Avstrija bolje (loval) s Turčijo ravnala, kar pa toliko časa ni mogoče, dokler general Rodič zapoveduje v Dalmaciji. Turki imajo že od ne-kedaj navado vso krivdo zvračati na druge, f namesto da bi krivice svoje odpravili.
bregu skoro do Zajčara, blizu Zajčara pa — da je most čez reko."
„Jezdil sem dalje, ali ne brezi strahu, kajti že je bilo temno, poleg tega pa sem moral potovati mej visoko koruzo , ki je za-slanjala mi razgled. Mnogo potov se je križalo, da sam nisem znal, po katerem poti naj jezdim dalje. Ni žive duše ni bilo nikder blizu — vse je bilo pusto in tiho. Ves desni breg ob Timoku so bili do cela požgali in opleuili Turki, taboreči v Velikem izvoru — Zajčaru nasproti."
„Bal sem se, da utegnem zabloditi v Turške pesti, kar bi se mi bilo skoro res pripetilo. V tem sem se bil približal Izvoru. Videl sem, da v Izvoru kurijo, ali tudi na levej strani je bil dim. Misel, da bi živ utegnil zabloditi v Turške pesti, lo-ta misel me je pahnila v neizmerno skrb. Nisem — jia nisem znal, kam bi se obrnil, ter ostal sem doluo časa na tistem mesti. Ozrem se, da bi vendar zagledal kako živo dušo; ali povsodi je bilo vse tiho, ni pes ni nobeden zalajal, da bi bil oznanil kakih človeških bivališč bhzkost.
,,Naposled krenem na levo stran , da bi
prišel k reci, ki seui jo že davno bil zgubil izpred oči. Izročil sem se svojej osodi. Jezdil sem dolgo časa, morda celo uro; vsaj čas mi je bil jako dolg, minote so se mi zdele, da so veliko daljše. Ali sem jezdil naprej ali nazaj, tega sam nisem znal."
„Pogled se mi jc zbistril in v temi sem zagledal majhne koče — Srbsko posadko. Hitel sem k tem kolibam , a zdej, pred rnenoj je bila reka! Onostran reke je srbska straža namerila vii me puško. Klicali so me, naj pre-,brodim na njih stran. Ali jaz sem zagledal po strani plavajoč most (ponton), obrnil sem konja k njemu. Na drugej strani se je bilo v tem zbralo mnogo vojščakov — in s pretečimi glasovi so kričali na-me, naj takoj prebrodim. Izpoznal sem, da ne mara .menijo, da sem Turek. Skočil sem na konji v Timok mej valove. Voda mi je tekla čez nogi. Komaj sem bil zlezel iz vode na drugem brezi na kopno , že je blezu deset moških nastavilo mi na prsi puške."
„Stoj! Kedo si? — Kaj iščeš le-todi, ker .si prišel z one strani, koder se potepljejo le i Turki? -- Od kodi ideš?" —
,,Odgovoril sem jim kratko. Ali moj odgovor jih ni pomiril, povpraševali so me še dalje. Rekel sem jim ostro, naj me nepovpra-šujd ničesar več dalje, temuč naj me kar odpelji) pred svojega načelnika. Odpeljali so me k drugej straži, katerej so povedali , kaj sem jim razodel, in vrnili so se na svoje torišče pri reki. Ta straža me je peljala predjednega svojih dostojnikov. Da sem se ognil vsakoja-kega dolgega izgovora, pokazal sem mu svojo objavo", pod katero je bil podpisan Ilorvatovič. Dotični čestnik je prečital objavo, povedal voj-ščakom, da sem „naš čovjek" — in precej je ukazal , naj me odpeljo na blizko Zajčarski-Knjaževsko cesto."
„Da je most v Grljanu podrt, to je do-stojnik zvedel še le, ker sem mu bil jaz povedal, in močno se je čudil. Pristavil pa je, naj bodem Gospodu Bogu hvaležen, ker nisem o svojej bloditvi po onostranskem bregu zašel v pesti Čerkezom, kateri so se po njem potepali neprestano.".
(Dalje sledi.)
Bulgnri Turčije zahtevajo : 1. Iz Bulgarije se naredi vazalna država po mejah, kjer so hulgarska naseljenja. 2. Čerkesi se vsi iz Bulgarije izženo. 3. Vredba bulgarske države se bo izvršila po evropski komisiji, pri katerej mora biti tudi več Bulgarov. 4. Kaka slovanska armada zasede Bulgarijo. Če to ni mogoče, naredili bodo Bulgari svojo lastno narodno vojsko, ki jo bodo vodili evropski častniki, bulgarskega jezika zmožni. 5. Uradni jezik države je bulgarski. 6. Bulgarski eksarh postane patriarh, pa ne zahteva kake politične veljave. 7. Desetina se za vse večne čase odpravi; vsa sedanja posestva krone , državna posestva in gozdi na Bulgarkem se razdelijo med ljudstvo. 8. Bulgarija bo imela za brambo države narodno vojsko. V inostranstvu zastopali jo bodo konzuli. 9. Turški konsolide in turški državni papirji nimajo na Bulgarskem nobene veljave več. 10. Bulgarija bo delala svoj denar. 11. Nova država smela bo snovati vse potrebne vojne naprave. 12. Evropske države, ki bodo pravice Bulgarije garantirale, določile bodo. koliko tributa ima Bulgarija Turčiji plačevati; plačeval se bo v dveh obrokih na leto. 13. Bulgarija prevzame del turškega državnega dolga, kar ga je Turčija naredila do leta 1870. Dokler tega dolga ne poplača, jej ne bo treba tributa plačevati. 14. Sultan se bo imenoval „velikega cara bulgarskega", pa le tako dolgo, dokler bodo sultani pravni dediči Osmanov, ne pa po kaki prekuciji na prestol postavljeni. Če se to zgodi , postane bulgarski prestol izpraznjen , jin narod si bo izvolil svojega kralja. 15. Bulgarski vladar bo nosil naslov „car bulgarski." lfi. „Bulgarski car" se zamore le po plebiscitu (občnem glasovanji ljudstva) odstaviti. 17. če bi nastala v Carigradu po fanatizmu kaka vstaja (prekucija), branila bo bulgarska armada svojega pravnega „velikega cara". 18. Bulgarija imela bo narodno vlado in svobodno kupčijo. 19. Vsi državni podložniki bulgarski bodo pred postavo enaki. 20. Dve mesti ob Črnem morji in dve ob Donavi postanete svobodni trgovinski mesti. 21. Načelo svobodne trgovine se bo postavno vvedlo. 22. Dohodek od colnine se bo porabil samo za ceste, železnice, ladjestaje, in sploh naprave, ki so kupčiji koristne. 23. Noben kristjan ne sme več k turški veri prestopiti. 24. Turčija bo vso škodo povrnila, kar je je leta 1876 Bulgariji [naredila. 25. Bulgarija ne more postati nikoli več turška pro-vincija.
JVlif lutri i>;tHi) pride te dni v Trst, od ondod pa se odpelje na Dunaj.
'ii Fr«iieo«»kei;a se poroča, da se je bivši Napoleonov minister Roulier vrnil iz Italije, kamor se je bil podal, da bi spravil princa Napoleona z ženo njegovo, laško priu-cesirijo Klotildo, pa s sinom Napoleonovim, kar se mu je res neki tudi posrečilo. Roulier je namreč prepričan, da bodo Bouapartovci le tedaj na Francoskem zopet prišli k moči in veljavi, če so složui in edini. Prišedši v Pariz je šel Rouher k načelniku prvega okraja pariškega, kteremu je naznanil, da hoče sin Napoleonov, ki je prišel v vojaška leta, dolžnosti svoji zadostiti in kot prostak stopiti v francosko vojno, da naj ga toraj v dotični zapisnik zapišejo. Načelnik bil je v veliki zadregi, iz ktere pa si je pomagal z izgovorom, da Napoleon v njegovih knjigah ni vpisan, in da se mora zarad tega obrniti naravnost do mini-bterskega predsednika.
.Imerikmiski predsednik G ran t je nekemu veljavnemu možu rekel, da bi volitev Havesova in Tildenova ne bila veljavna
če se zavržejo volitve v Lecizijani, in da bi potem zbornica volila novega prezidenta. Grantu bi bilo to gotovo jako po volji, ker bi na ta način imel upanje, da zopet nekaj časa ostane na svojem mestu.
Izvirni dopisi.
Iz Novomeške okoliee, l.febr. (Turškemu listu.) Neki novomeški nem-čur oglasil se je v štev. 20. ljubljanskega „Tagblatta" ter svoje vredne pajdaše vrlo zagovarja. Izvrsten koncert v prid pogorelcem v Jablaniku pripisuje le novomeškim nemčur-jem. Je li temu neveduežu neznano, da so tudi Slovenci sodelovali'? Tagblattov dopisun zlasti spodbija očitanje, da bi se bil kdo pregrešil proti veri, iu glede travestiranega „Tan-tum ergo" piše: „Besonders erheiternd wirkte der Vortrag eines „Tantum ergo", \velches einen Schulmeister liicherlich macht, \velcher den Abgang der Orgel dureb versehiedenar-tige Modulationen seiner Stimme zu ersetzen sueht".
Kolikor je nam znano, še nobeden orga-nist mesto ,,compar sit landatio" ni pel: tam pri zidu se tlačijo. Tudi o drugih cerkev ali vero zadevajočih reči moramo reči, da se ne spodobi, rabiti jih v razveseljevauje kake javne družbe.
Tagblatov dopisnik hvalisa tudi našo požarno stražo rekši: „Sie hat bereits \vieder-holt Beweise ihrer Tiichtigkeit an den Tag gelegt". Zelo hvaležni bi bili Tagblattovemu dopisunu, če bi nam povedal, kdaj so se naši gasilci tako izvrstno obnašali, morda takrat, ko so se njemu možgani vneli I — To naj bo v pojasnenje Tagblattovih praznih fraz. Sicer pa s Tagblattom ne bodemo polemizirali, kajti to bi bil zgubljen čas, ker vsak narodnjak dobro pozna ljubljanski turški list!
Puščavnik ua Gorjancih.
Iz Ka^relta, 11. febr. Hrvatska se je jela marljivo gibati in vrlo delovati na književnem polji. Naj priobčim tu-le nektere vesele prikazni. Za predsednika jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti je od presv. cesarja 21. jan. t. 1. potrjen bil dosedanji učeni in sloveči dr. Fr. Rački, kanonik Djakovski. V kratkem bode on čital v skupščini o slavnem ruskem zgodovinarju Pogodinu, — Matica hrvatska je glavno skupščino imela 28. jan. t. 1., kedar je predsednik Iv. Kukuljevič v ogovoru spominjal, da pričeta pred 35 leti bila je slaba, toda nailepolna. Vladal je takrat vradno mrtvi jezik latinski, prodiral nekaj nemški, nekaj talijanski iu madjarski: narodni jezik hrvatski govorilo je le prosto ljudstvo. Kako je sedaj že drugače. Tedaj bila je na pr. matica češka pa srbska. Po tej osnovali so končno, da ne bi žalili nikogar, matico ilirsko, in na čast, staremu Dubrovniku jeli izdajati Iv. Gunduliča itd. Sedaj stoji Matica v sredi med znanstveno akademijo in med društvom svetojeronimskim. Delati jej bode na-to, da si pridobi in povzdigne vzlasti srednji stan itd. — Tajnik M. Kišpatic je v sporočilu svojem spregovoril resnico, da — kar so pri sosednih narodih srednji stanovi, to niso pri nas! Treba nam je jih še le stvariti. Nato kaže, da poleg navadnih prihodkov ima Matica po sebno zaklado grof Draškovičevo in priklado deželnega zbora 2000 gld., kaj hoče dati na svetlo iz une in kaj iz te. Na svoje stroške izdati če letopis, pa podučuo biblioteko. Lastnega tajnika ne more si še postaviti. Starih knjig na prodaj ima za 7000 forintov V gos podarstvu samem naj zboljša se to in uno, da
postane Matica naša to, kar ste posestrimi njeni v Pragi in v Ljubljani. — Tretje društvo vzlasti za prosto ljudstvo je sv. Jeronima, ktero je 25. jan. obhajalo glavno skupščino. Predsednik opat in kanonik Tom. Gajdek je uaznanii v slovesnem ogovoru svojem, da je lani pristopilo novih udov 295, in jih je vseh skupaj zdaj 3861; da premoženja ima vsega v papirjih o gotovini, knjigah itd. 45,332 gld. 37 kri; ktere knjige je izdalo; kteri so mu glavni dobrotniki in podporniki (Mihalovič, Strosma-jer; Vranicany; pokojni kanonik Kalabar, župnik Ilerceg); da deželni zbor poklonil je družbi 1000 gld. ; da naj imajo zaupanje do društva in naj ga krepko razširjajo itd. Za predsednikom je spregovoril bilježnik o delovanji od-borovem od lanske do letošnje skupščine; o velikih zaslugah prejšnjega bilježnika dr. J. Posiloviča, sedanjega biskupa senjsko-modru-škega; o knjigah, ki jih namerava društvo dati še na svetlo itd. — V tem razgovoru so vzlasti o naravoslovnih in prirodopisnih knjigah trčili naši gospodje in spoprijeli se med seboj, kakor v vaši Matici ljubljanski, o čemur nekoliko povem pozneje o priliki. Društveni odbornik prejšnji, župnik Iv. Bošnjak, dogotavlja spis ,,Majka krščanska" in prof. dr Koharič spis „o ženitbi", kar naj bi Slovencem preskrbela pa družba Mohorjeva. — Prof. Vojnovič je nasvetoval, naj za umrle dobrotnike vsako leto pred skupščino služi se sv. maša in naj živi priobčujejo se v Danici, in naj Svetojeronimsko društvo v razprodaji svojih knjig sklepa se z Matico hrvatsko, kar je soglasno bilo sprejeto, in v znak zaupanja bil je izvoljen odbor dosedanji s predsednikom kan. F. Gajdekom. — Ker se v pravopisji še ne vjemamo vsi, vstanovil se je odbor, da osnuje školski pravopis, in naj v njem se podučuje in tiskajo knjige šolske. Nasvetovano je bilo, naj pravopis osnuje se na etimologiji, vendar s primernim ozirom na fonetiko ali blagoglasje. — Od 1. jan. izhajati je jel v Zagrebu namenu ..Školskega Prijatelja" časopis za šolo in doni: „IIrvatski Učitelj", kteremu sta vrednika J. Gall, učitelj na viši ženski pripravnici, in St. Kučas, veroučitelj gimnazijski, dvakrat na mesec z naročnino 3 gld., ktero sprejema više realke prof. P. Žulič. List ima biti na temelju „positivne religije katoličke", in veselo se kaže iz tega početja, da hoče du-hovstvo in učiteljstvo svetovno skupno delovati, kar bode gotovo v prid in pospeh šolstvu. —■ Ilvalno je, da ste angličanski gospoji Irby iu^Johnston darovali 100 gld. v podporo dijakom iz Bulgarije, ki doma se učiti ne morejo, naj storijo to v Zagrebu. — Žalostno pak je, da so, kakor unkrat v Osieku židovsko, sedaj v Sisku pravoslavno učiteljico postavili na ljudski učilnici katoliške, v kteri bode jedva (komaj) dvoje ali troje dece njenega veroizpo-vedanja. — V Zagrebu izhaja vsaki drugi mesec „Jugoslavenski stenograf", izdaje A Be-zenšek, stane 1 gld. 4o kr — V Varaždinu „llrvatska pčela", 1. dan vsakega druzega meseca, velja samo 50 soldov na leto. — Pro-povjednik v Djakovu izdaje g. Illadaček, stane 5 gld. — „Pučke Novine", vreduje Lj. Tomšič, vsaki teden po izgledu „Novic" ljubijan-skih, časopis za gospodarstvo, obrt in narod, priporočila je visoka kr. deželna vlada in c-kr. vojno zapoveduištvo svojim podložnim oblastim. Vreduištvo razodeva željo, naj bi jih tudi niže oblasti priporočale in razširjale, da pridejo v roke onim, kterim so namenjene, seljakoin, obrtnikom, gospodarjem itd. — Iz se vidi, da se res vzbuja in delovanji iu v
tega sostavka dviga Hrvatska v slovstvenem
raznih oborih svojega življenja. Drugi katoliki se pripravljajo, da se v poslanstvih mnogo-brojnih poklonijo s pristojnimi darili 85letnemu starčeku Piju IX. letos k 501etni njegovi sve čanosti škofovski ; kaj bode storila katoliška Hrvatska, koja je bila od nekdaj pod posebnim okriljem rimske stolice? — poprašuje vrli „List Kat." In kaj bode storila sosedna Slovenska? —
Iz lleligrratla, 4. februarja. (Slovenci v Belem gradu. Prostovoljci. Pomanjkanje.,) V soboto 3. t. m. prišlo je batalijonov samovoljcev z Drine v Beligrad in idejo v torek v Kladovo. Na Drini zdaj ni skoro nič vojnikov, samo mala četica talijanske legije biva še tam. Med došlimi samovoljci našel sem dva Slovenca, Stibela in Bučarja iz Ljubljane. Došli prostovoljci so slabo oblečeni, imajo slabe opanke, nekteri imajo še poletne platnene hlače, in še te so raztrgane. Vsi tožijo , da se jim slabo godi, in vsi želijo iti domu. Bučarju sem jaz preskerbel srbski pos, ker hoče pobegniti nazaj v Avstrijo. Od Slovencev došel je tudi Sartori iz Zidanega mosta, kterega vsi hvalijo, da je izvrsten junak, ki se je hrabro držal in mnogo dobrega stori), pa nima zato nobene pohvale. Med potjo, ko so se samovoljci po ladiji in vlačivkah peljali, bilo je vse tako natlačeno, da je G samovoljcev in žena nekega delavca z vlačivke palo v Savo, ženo in enega samovoljca so rešili, vsi drugi pa so utonili. Dva sta tudi na vlačivki umrla, pa niso prej vedeli, da sta mrtva, ko so v Belgrad prišli in videli, da se nič več ne ganeta.
Po Beligradu hodijo samovoljci z orožjem po ulicah ; imajo revolverje, nože, sablje in jatagane. Da bi se kakšna nesreča ne zgodila, so jim prepovedali orožje nositi, pa to nič ne pomaga, samovoljci so oboroženi kakor poprej.
V	petek osnoval je talijanski samovoljec, izvrsten svirač na klarinet, g. Anton Sgarba s pevskim društvom koncert na korist tali-janskih ranjenih in bolnih samovoljcev.
V	četrtek bila je božja služba v veliki cerkvi za vse, ki so v zadnji vojski poginili. Bila je velika parada in tudi knez in kneginja sta došla v cerkev.
Danes zvečer napravimo pa tukajšnji S1 o-venci in Hrvatje združeni s Srbi pri že-rovnem vencu malo veselico na čast prvega slovenskega pesnika Vodnika.
6. februarja. Mnogo samovoljcev je danes in včeraj šlo k avstrijskemu konzulu prosit ga, da naj jim pomaga, da bi se mogli domu vrniti, ker jim tukaj ni prestati. Vsled tega je šel konzul k ministerstvu in jutri dobe od brigade odpust, od konzulata pa popotne liste (pose). Toda brigadna komanda jim hoče vzeti obleko; zoper to je avstrijski konzul protestiral, ker kam more kedo iti brez obleke? Samovoljci se s poveljniki prepirajo, ki jim pa pravijo : „Zakaj ste pa sim prišli, saj vas nismo klicali." Vsi inostranski samovoljci sploh tožijo, daje med Srbi težko živeti, ker vsakega iz Avstrije došlega človeka sovražijo, ker je katoličan; le pravoslavna vera tukaj velja.
Neki Prus, piše se Burghard, dobil je dovoljenje, da sme domu iti, pa poveljnik mu je vzel obleko in ko bi se ne bili drugi njega usmilili ter mu dali obleko, bi mu še ne bilo mogoče iti na ulico.
Samovoljci so mi pripovedovali, da se kmetom na granici tako slabo godi, da se kar na glas jokajo. Ker je moral vsakdo iti na vojsko , vole svoje pa za vožnjo municije,
na polju. Skrbi ga tedaj, kako bo sebe in svojo rodbino preživil.
Danes popoldne stal je batalijon samovoljcev pred gostilno „IIotel Pariz", kjer sta nuje njegov načelnik. Med drugimi dobila sta tudi dva avstrijska samovoljca odpust, toda obleko so tudi njima pobrali, samo opanke, gate in srajco so jima pustili. Inostranski ljudje so bili vsled tega razkačeni, Srbi pa so se jima smejali. Obrnila sta se do konzula ki jima bode gotovo potrebno preskrbel.
Domače novice
V Ljubljani, 15. februarija.
(Izpred porotnih sodnij.) Človek, ki je bi 1 12. t. m. na vislice obsojen, se piše Fr. liivec in je doma blizo Gobnika iz Starega boršta poleg Turna.
V torek pa je bil komaj 18 let stari Ja nez K e b e r iz Studenca, fare poljske , ki je nedavno nekega fanta med tepežem tako hudo vdaril po glavi, da je že drugi dan umrl, nekemu drugemu pa kmalo potem z matiko razbil obe čelusti, obsojen na 7 težke ječe.
(„TagUatt") v štev. 35 omenja govorice da so pretekli teden blizo Kranja fantje grdo napadli in hudo poškodovali nekega duhovnika. Da bi se odvrnilo pohujšanje (kakšno? Vred.) in ne napravil šunder (zur Verhiitung eines Skandals und zur Vermeidung alles Aufsehens) potrtega duhovnika niso pripeljali v tukajšnjo bolnišnico, ampak ga bodo vsled posredovanja škofijskega ordinariata (infolge Einschreitens des bischotl. Ordinariates) spravili v kako bolnišnico v Gradcu ali v Trstu. Pri škofijskem ordinariatu nič ne vedo o takem napadu in telesnem poškodovanju kakega duhovnika, zato se nam dozdeva, da je vsa reč izmišljena od Tagblattovcev, pa ne da bi škandal odvrnili, ampak ga še le napravili.
(Nemške postne pridige) bodo letos samo stolni cerkvi vsaki petek popoludne ob šti rih. Imel jih bo stolni kaplan g. Porenta in obravnaval sv. križev pot. Pri sv. Jakobu so nemške postne pridige ob sredah letos opustili, ker po odhodu g. Gostiše še niso dobili novega kaplana, g. Rozmanu pa veliko truda prizadeva ljudska šola, kjer podučuje krščanski nauk, g. Poč pa nekoliko boleha. Teh pridig pa bo tudi težko kdo pogrešal, ker se jih je vdeleževalo tako malo ljudi, da je to pridigarja vselej v srce bolelo, in da se je po tej malomarnosti že večkrat govorilo, bi li ne bilo prav opustiti nemške pridige pri sv. Jakobu tudi ob nedeljah? Kdor želi slišati nemško pridigo, ima priliko slišati jo v stolnici, ki bi se vsled tega morda med nemško pridigo tudi nekoliko bolj napolnila, na drugi strani pa bi slovenska pridiga k sv. Jakobu privabila jako veliko občinstva in bi tudi duhovnikom prizadevala manj truda, pa več duhovnega veselja.
(MaŠlcavada) v čitalnici bila je sijajna, vdeležba obilnejša, kakor druga. Ljudstva se je vse trlo.
(„Laib. Schulzeitung") v št. 3 naznanja, da jih po statističnih izkazih med 1000 kranjskimi novinci zna le 106 pisati ter pri tej priliki zopet udrihne po prejšnji šoli, češ, da je to nov dokaz, kako dobra da je bila stara pod nadzorništvom duhovskim stoječa šola, in da mora nova šola vse te pregreške popraviti. Ko smo pred nekaj časom o tej reči govorili z veljavnim vojakom, rekel nam je, da mnogi novinci nalaš zataje, da znajo brati in pisati,
in napravljeni živež prepustiti državi za vojsko,! ker se boje, da bi jih sicer ne porabljali za zdaj sem nič nima, in tudi vsajanega nič ni službe, vsled kterih bi jim ne bilo lahko mo-
goče hoditi na odpust. Napačno je tedaj znanje branja in pisanja presojevati po takih pomanjkljivih statističnih izkazih. In Če bi to, da toliko novincev ne zna pisati, bil dokaz, da so bile prejšnje šole slabe, kakošne morajo biti potem še le nove šole, v kterih se otroci ne nauče tudi ne brati, kar so začeli pripo-zuavati tudi liberalci.
Razne reči.
—	Gerarcbia catolica, t. j. katoliške cerkve koledar, kteri je prišel na svetlo za leto 1877, razkazuje, da je 31. decembra minulega leta bilo 54 kardinalov, 11 patriarhov obojnega obreda, 750 nadškofov in škofov obreda latinskega, kteri imajo svoje stalne stolice, 50 nadškofov in škofov iztočnega obreda, 280 nadškofov in škofov in partibu, infidelium, 28 patriarhov, nadškofov in škofov, kteri nimajo nikakega prestola več, 12 prelatov nullius dioeceseos; skupaj 1175 članov višega duho-venstva. Za Pija IX. povzdignjenih je bilo 24 škofij v 5 metropolije, metropolij vnovič vstro-jenih, tako tudi novih postavljenih 130 škofij, 3 apostoljske delegacije, 33 apostoljskih vika-rijatov in 15 apostoljskih prefektur.
—	Tajni fondi. Nedavno sta imela minister notranjih oprav Nikotera pa vrednik ..Gazzetta d' Italia" pravdo. In kaj je minister povedal o tej priliki v zbornici? Kako so se tajni fondi (posebne ali tajne vsote, na razpolaganje) trosili, predno je prišel on na krmilo. Za članek ali sostavek spisan ministrom v pohvalo plačalo se je 150 lir, za brambo novi postavi 80 lir.; za hud napad na papeža 175 lir, za vsaki (škandalozni ali pohujšljvi list v „Gazzetta d' Italia" pod naslovom „Va-tikanska kronika" 45 lir, za enak članek tujim ali vnanjim časnikom do 1200 lir. Za 50 vrstic napisanih zoper katoliške časopise dalo se je 15 lir, za napad na prelata ali kakega duhovnika 25 do 500 lir. Ali mar to ni plemenito orožje, s kterim se moderni libertinci ali sedanji liberaluhi borijo proti svojim nasprotnikom. in ali je mar po druzih liberalnih državah drugače?!
Eksekutivne dražbe.
17. febr. 3. Jernej Krašovnc iz Vrhnike (945 gld.) ondi. 3. Jan. in Fr. Rozman iz Kokrice (1363 gld.) v Kranji. 3. Lovro Arhar iz dol. Berda (765 gld.) v Loki. 3. Matevž Rus iz Pod-taborja (467 gld.) v Ribnici. 2. Jan. Oberstar iz Rakttnice (1201 gld.) v Ribnici. 2. Jan. Trost iz Podrage (3705 gld. v Vipavi. 2. Jak. Klemenčič iz leta C280 gld.) 2. Jur. Ilrovat iz Široka (2012 gl.) obe v Metliki. 2. Marjana De/man iz Jcžice (11)22 gld.) v Ljubljani. 2. Kari grof Lantliieri iz Vipave (1250 gld.) ondi. 2. Fr. Pulčar iz Šina-rij (1000 gld.) v Ljubljani. 2. Jan. Oberstar iz Ribnice (930 gld.) ondL
19.	febr. 3. Jcra Černivc iz Cegavniee (827 gld.) v Kranji. 3. Jan. Tomšičv iz Hotiž (1463 gld.) v Litiji. 4. Jos. Božič iz Čateža (2988 gld.) 3. Mart. Šintjč iz Pavžne vasi (1120 gld!) 3. Mili. Subodolc iz Šmarij (1150 gld.) 2. Mili. Zupančič iz Gruče (1495 gld.) 3. Jer. Udvauc iz Ostroga (1083 gld.) 2. Jos. Kusraa iz Šentjerneja (530 gld.) vse v Radolici. 2. Juri lvral iz Krope (250 gld.) v Radolici.
20.	febr. 3. Jan. Salokav iz Bele Cerkve gld.) v Rudolfovem. 3. Andr. Dolenc iz
Ložu (2169 gld.) v Senožečah. 3. Fr. Florijančič iz Sore (8495 gld.) gld.) v Loki. 3. Fr. Marko-vič iz Pivko (1365 gld.) v Kranji. 2. Jos. Maurič iz Mereč (1100 gld.) 2. Jan. Selc iz Bistrice, vse Bistrici.
TcItKrallčnc denarni« cene 14. februarija. Papirna renta 62.45 — Srebrna renta 67.80 — Zlata renta 73.56. — lSHOletuo državno posojilo 111 20 Bankine akcije 839 — Kreditne akcije 111.— — London
123.--Srebrn 114 75.— Ces. kr cekini 5 92 — 20-
frankov 9 88'/,.