Stev. 6.	V Ljubljani, 11. februarja 1910.	L. leto.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Zadnje pomaknjenje šol iz nižjega razreda v višji plačilni razred.
(S Štajerskega.)
Ce pomislimo, pravzaprav nismo niti kaj drugega pričakovali kakor je prišlo. Vendar, ko je prišlo — pomaknjenje namreč — nam je nehote napolnila srce bridka jeza, seveda nam, ki nismo bili pomaknjeni, in izmed teh zopet tistim bolj, ki smo — najbolj potrebni — ostali v tretjem plačilnem razredu. Srd in gnjev prevzame vsakega trezfio mislečega [človeka nad tako krivičnim postopanjem. To bi se naj reklo učiteljstvu pomagati?! To se pravi učiteljstvo razdražiti, ga indisponirati za vsako uspešno delo. Ali se je temu čuditi? Saj vendar nismo nadnaravna bitja!
Nemcem vedno siplje, kadar nam kaplja. Nemško šolo nekega mesteca na slov. Štajerskem so, nemški meščani seveda, hoteli pomakniti iz II. v I. plač. razred; da bi pa to lažje storili, so privzeli, kajpada v okrajnem šol. svetu, še okoliško šolo. Tako sta prišli obe v vsem okraju najboljše situirani šoli v najvišji plačilni razred, dočim so vse druge ostale na svojem mestu. Ne s stališča faktične potrebe se je torej premeščenje izvršilo, temveč iz politiških ozirov. Učiteljstvo prizadetih šol ima na razpolago in izbiro zdravnike, trgovce, peke, mesarje, ima pred nosom razne urade in oblastnije, par korakov do železnice, premog (brez voznine). lekarno itd. itd., a v razredih pa najmanj trideset do največ šestdeset otrok; v okraju pa v tretjem, oziroma drugem plačilnem razredu brez naštetih ugodnosti devetdeset do stodvajset otrok; je to pravica ?!
Na tem mestu opominjamo, da naj noben tovariš in nobena tovarišica ne misli, da jim izboljšanje zavidamo; kaj še! Privoščimo jim, saj so potrebni vsi.
Krivičen je krajevni sistem, ki upamo, da pade še letos. Ne moremo pa razumeti predloga dež. odbornika prof. Bobiča, ki gaje
LISTEK.
Miroslav Zebre.
Nov grob se je zopet zaprl, in v njem počiva naš tovariš, 29 letni Miroslav Žebre iz Skaručne. Umrl je po kratki, a mučni bolezni, na vnetju možganske mrene. Dne 22. januarja t. 1. je moral do smrti utrujen prenehati poučevati, a že čez 6 dni so zvonovi oznanili njegovo smrt, ki je s kruto silo vzela moža-rednika dvema deklicama v nežni starosti 3 in 6 let in plakajoči soprogi. „Verjeti nisem mogel," je zatrjeval slehrni tovariš, „da je umrl Žebre, on, ki je bil tako utrjen, da je sredi zime bos po vodi lovil ribe". In še, ko sem ga gledal na mrtvaškem odru, sem si mislil: „Žebre le spi". Da — spi za večno.
Na dan pokopa, dne 30. januarja, je bilo vreme, da se ni dalo skoro nikamor priti po cesti, a navzlic temu so spremljali Žebreta mnogobrojni pogrebci iz Skaručne in Vodic.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10 — K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 10 h.
šele pred kratkim stavil v deželnem zboru, naj se črta „petka", predlog, ki bi se moral staviti že 1. 1899. Šole, sedaj pomaknjene v višji plač. razred, so bile pač že davno pred Bobičevim predlogom za Jpreme-ščenje določene.
Sedaj je pač aktualen predlog dež. posl. tovariša Otterja; „Zvezo" opozarjamo, da bo v tozadevni anketi primerno zastopano slovensko učiteljstvo. Namenoma rečemo „slovensko", zakaj za nemško učiteljstvo (in nemčursko: glej Sv. Peter pri Badgoni) je v vsej deželi boljše preskrbljeno nego za slovensko. To [povejmo tudi zastopnikom tistega ljudstva, ki plačuje enake davke kakor njega nemški so-deželani in katerega deco poučujemo mi: slovenskim poslancem! Povejmo pa to tudi tistim nekolegialnim kolegom, ki še stoje vedno izven stanovskih organizacij. Vsak najprostejši tvorniški delavec in vsak anallabet si da dopovedati in uvidi, da je le v organizaciji spas njegovega stanu: učitelj pa s „c. kr." izpričevali nima toliko zavednosti, da bi postal društvenik domačega učit. društva, ki je delavnica, kjer se dela za izboljšanje vseh naj-lažnovrstnejših pedagoških in stanovskih teženj. Sveta jeza zgrabi človeka, ki se žrtvuje fizično in pekuniarno, drugi pa, dostikrat boljše situ-iran, čaka doma, da mu pade v naročje sad našega dela. če preziraš ti našo stanovsko organizacijo, preziram i jaz tebe!
Ni res, če praviš, da ne moreš, ker si preoddatfen, res je namreč, da na leto v najslabših razmerah enkrat do dvakrat lahko obiščeš našo „delavnico".
Lažeš, ako izostajaš pod pretvezo, da „vse to mnogo stane"; zakaj pomni: brez dela ni jela!
Ni res, če se izgovarjaš, da ti žena brani, zakaj sam si kriv, če si vzel za soprogo dekle, ki nima izobrazbe primerne tvoji.
Lažeš, ako praviš, da imaš obilo dela, zakaj ako ti vzame delo lastnega posestva toliko časa, da ga za stanovske reči ne preostaja čisto nič: pusti učiteljstvo; ako pa živiš od učiteljevanja, veš, kaj moraš storiti.
Tovarišev in tovarišic je bilo 14 in okrajni šolski nadzornik Fr. Gabršek. Po cerkvenih molitvah so mu v cerkvi zapeli pevci „Lire" iz Kamnika in trije tovariši „Usliši nas Gospod" in „Nad zvezdami", na grobu pa „Bla gor mu". Pokrila je gruda krsto, a ostalo je gorje v družini.
Bajni je bil rojen 1. 1881. v Brežicah, maturiral je 1. 1900, služboval torej še ni 10 let — družina ostane nepreskrbljena. Žebre je bil dober prirodoslovec; vedel je marsikaj iz prirode, ker jo je bistroumno opazoval. Tudi dober lovec je bil in prav dobro je znal živali podmašiti. Njegovo stanovanje in tudi šolska soba sta bila bogata raznih ptic in čveteronož-cev. Ukvarjal se je tudi uspešno z vrtom in perutnino. Ljudstvo ga je ljubilo, ker je občeval domače z njim, kot tovariš je bil povsod priljubljen. Njegova mati je umrla pred 27 leti in stara mati pred 8 leti na isti dan, t. j. na dan 28. januarja.
Daljšega slavospeva Ti ne bom pel, dragi rajnki tovariš; dovolj je. da si bil skoro celo desetletje učitelj, in s tem je povedano več,
7;i oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h »» » » dvakrat. . 12 „
...... trikrat . . 10 „
za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Lažeš, ako lažeš, da so ti ožji kolegi in koleginje nesimpatične, zakaj svobodna ti pot, pusti nas!
Lažeš, ako trdiš, da se iz politiških ozirov ne moreš udružiti, ker, ako nisi napreden, nisi napreden iz egoistiških nagibov, učitelj pa, ki ni napreden, je kratkomalo nemogoč — je monstrum.
Lažeš, če se izgovarjaš, da ti učit. društvo no nudi nobenega duševnega užitka, nobenega razvedrila, zakaj na tebi je, da se društvo preustroji, preosnovi in postane prava pravcata „delavnica".
Nekolegialni kolegi in koleginje! Ali imate še več vzrokov, več izgovorov izogibati se naših delavnic? Da bi bilo dosedanje delovanje društev: Zveze, Verbanda in Bunda brezplodno, vendar ne morete trditi! Ako imajo torej te korporacije uspehe, pa nam povejte, koliko in kaj ste vi za učiteljski stan storili? „In zadnja premestitva šol?" boste vprašali. To je krivica, storjena nad ogromno večino učiteljstva, to je, kar hočemo, kar moramo odstraniti. Za to in še za mnogokaj rabimo vse moči, vaše in naše; naj bi ne bilo več med slovenskim učiteljstvom „divjakov". „V društva!" je naša parola in „Proč s krajevnim sistemom!" naš bojni klic!
Brezdomovinstvo.
Do danes se nismo utaknili v boj, ki ga so započeli naši klerikalci proti naši šolski družbi. Bili smo povsem mirni, zakaj menili smo, da so vse le utrinki iz politiškega boja obeh jako strastnih in strankarskih strank in da stvar ne bo dobila resnega značaja. Bili bi opravičeni — in kdo bolj bi bil opravičen poseči tu vmes nego učiteljstvo, ki pozna naše meje in ve, kakšno je naše manjšinsko šolstvo, kako ubožni smo na tem polju napram našemu nasprotniku, ki razpolaga z ogromnim kapitalom, da duši nas!
Ne bomo razlagali tu namenoma naše šolske družbe, zakaj nečastno se nam zdi zagovarjati se pred politiško strastjo, pred na-
kot v najdaljšem nekrologu.	Mlad si končal
tek življenja, delal si vedno	zvesto za svoje ljudstvo, zato spavaj mirno !
'	G.
j	■-■
Pisma iz onstran groba,
Piše pokojni Alfron Volj niš, priobčuje Florijan S v o n.
I.
Dragi!
Obljuba dela dolg.
Ko sem še taval po zemlji kot pojav, ki se imenuje človek, sem Ti bil obljubil, da se Ti javim s transcendentalnih cvetočih livad, ako prej umrjem kakor Ti. Da Te prepričam, da še živim, akoravno sem pred sedeminse-demsetimi dnevi umrl, Ti napišem dolgo pismo, obstoječe iz dvakrat sedem in še in še pisem, v katerih se bom potrudil, da Ti dokažem, da je vesoljstvo vse v sebi obsegujoča, vse v sebi izpopolnujoča enota, ki se razvija iz sebe vase.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160.
Reklamacije so proste poštnine.
rodnim izdajstvom, pred kulturnim ignoranfstvom pred moralno neznačajnostjo. Kdor še ni videl klerikalizma v nagoti, naj si ga ogleda sedaj, ko je sam vrgel proč plašč in krinko, ki je skrival pravo njegovo jedro — brezdomovinstvo !
Učiteljstvo! Obračamo se v tem slovesnem narodnostnem momentu do tebe, da pokažeš slovenskemu narodu, da pojmiš reševati svojo kulturno nalogo. Agitacija, ki se jo poslužujejo naši kulturni nasprotniki že zdavnaj presega mere dostojnosti, moralnosti in poštenosti. Višek so pa slepo-fanatična sredstva naših nasprotnikov zadobila sedaj, ko hočejo s šolstvom uničiti svoje politiške nasprotnike, a s tem ne uničujejo njih, temveč uničujejo slovenski narod, uničujejo razvoj in napredek našega manjšinskega šolstva in tako postajajo izdajice lastnega rodu.
Prinašamo tu odlomek protiagitacijskega članka, ki naj priča učiteljstvu in v zgodovini našega lista, kako pojmijo naši klerikalci reševati vprašanje našega ljudskega šolstva in 8 kakimi nasprotniki je imelo opraviti učiteljstvo isto leto, ko je slavilo jubilej svojega razvoja. Pod naslovom „Cirilmetodarija" prinaša „Slovenec" (štev. 29.) tudi sledeče:
„Cirilmetodarji ustanavljajo po deželi podružnice, ki jih vodijo zagrizeni liberalni učitelji in magnati, pošiljajo okoli svoje potovalne učitelje, ki agitirajo za stranko in prirejajo veselice, ki imajo namen zbirati ostanke liberalne podeželske klike.
Spričo tega je zdaj za vsakega slovenskega katoličana nastopila sveta dolžnost, da zoper cirilmetodarijo povsod, kjer se kaže, z vso silo nastopi in naša izobraževalna organizacija mora svoje moči naperiti zoper ta nov način organiziranja pobite liberalne garde.
Za naše kmečko ljudstvo velja tole: Cirilmetodarija je protinarodna in strup za narodno idejo! Kaj bodo liberalci slovenskega kmeta narodnosti učili! Slovenski kmet, če je krščanskega in ljudskega mišljenja, je že samo vsled tega naroden, zato ne rabi poduka o narodnih stvareh od stranke, ki ne ljubi ljudstva! Liberalni frakarji, škrici in škribenti naj same
V prirodi je vse minljivo, je vse hipno in vendar vse večno, neminljivo, stalno. Minljive, hipne, ponavljajoče so le snovne oblike, ki so kalup, v svrho stalnega neminljivega, večnega „bit", kateri zadobi v tem razpadujočem kalupu svojo stalno obliko ali formo.
In glej, 'dragi prijatelj Švob, ta moj „Jaz", ki je bil nekdaj v snovni obliki telesa, še eksistuje. Ce je odpadlo od mojega „Jaz" tridimenzijonalno človeško telo liki lupina, ki odpade od godnega piščeta, ni zaraditega razpadel v telesu tudi moj notranji „Jaz".
Vedi, da kot enota sem bil, kot enota sem in ostanem.
Ker se svojega „Jaz" zavedam, živim. Živim sedaj, in ta sedaj je večen, brez pričetka in konca.
Ura bije v cerkvenem stolpu ravno polnoč, ko Ti pišem prvo pismo kot enoten del enotnega, dolgega pisma. To je ravno prikladen čas, ko tiha noč diha svojo čudodelno moč v vaše od skrbi in toge utrujene in od težkega dnevnega boja onemogle duše.
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
sebe narodno vzgoje, preden gredo narodnost učit druge. Samo ena narodna misel je: krščanska ljudska misell Liberalci narodno ne morejo misliti, ne delati, ker so sovražniki kmečkega ljudstva in njegovih nazorov. Liberalizem zna narod samo izdajati in cirilmetodarija je zgolj agitacijsko sredstvo za liberalizem. Na Slovenskem je narodno delo mogoče le na katoliškonarodnem temelju in na temelju demokratizma. Narodno delo se je začelo šele, ko so prišli na vrh možje vere in ljudstva; narodno delajo zastopniki Vseslovenske Ljudske Stranke, ki so prvi začeli za narodno enakopravnost Jugoslovanov, dočim so se naši liberalci vezali z nemškimi plemenitaši in vlado. Ko bodo povsod neomejeno zavladala načela, ki jih S. L S. zastopa, bo tudi naše narodno vprašanje popolnoma rešeno in najbolj dela za narod, kdor dela, da se uveljavi povsod katolištvo in de-mokraštvo.
Cirilmetodarija pa je čisto navaden pesek v oči. V njej naj se zbirajo dekadentni puhloglavi liberalni trški napolizobraženci in liberalno uradništvo, slovensko ljudstvo pa se je bo ogibalo, kakor se ogiba liberalizma povsod drugod. Vse naše organizacije, nabožne in posvetne, zlasti pa našo cvetočo fantovsko in dekliško je treba zdaj mobilizirati zoper poizkuse cirilmetodarstva! Kakor smo pomedli z ostalimi liberalnimi organizacijami, tako bomo tudi s to. Naše ljudstvo bo darovalo za narodne namene v naš obrambni sklad in bo vstopilo v našo obrambno organizacijo, ki v kratkem začne delovati in za katero so vse predpriprave gotove.
Kdor za cirilmetodarijo le en vinar da, podpira liberalizem in ne more biti več pristaš katoliških in ljudskih načel, marveč se pokaže za nasprotnika vernega Slovenstva.
Ločitev povsod, boj povsod, povsod odločnost in neprizanesljivost zoper liberalne ostanke! Veselo bojno razpoloženje zopet veje po naših poljanah, orožje se zopet ostro brusi, duhovi se zopet živo krešejo 1 Tako mora vedno biti in ostati, da se ne polenimo. S cirilmetodarijo pa na prag, ker za cirilmetodarijo v slovenskem ljudstvu ni več prostora!"
Vzdržujemo se nadaljnega komentarja, ker itak pojmi vsak učitelj pomen teh besedi in ve, kaj mu je sedaj storiti in kaj je sedaj naša moralna dolžnost. Vemo, da vam gmotno stanje ne dovoljuje priskočiti tudi gmotno v izdatni meri na pomoč, toda tudi malenkosti so tu pomembne — tem izdatneje naj pa zaleže naša beseda, s katero pokažimo, da se našim brez-domovincem ne bo posrečil ta načrt! Dixi.
Literarna zgodovina narodnega gospodarstva.
Izbrani eseji.
Spisal P. L. Turna. Kaj je narodno gospodarska veda.
(Konec.)
Starešina sedaj živečih angleških teoretikov, Alfred Marshall, profesor na slavnozna-nem vseučilišču Cambridge, izvaja v uvodu svojih Principles of Economics: Political Economy ali Economics se peča s študijem človeka v svojem vsakdanjem gospodarskem opravilu. Eaziskuje zlasti tiste individualne in socia ln pojave, ki stoje v posebni zvezi z vprašanjem,e
kako si priborimo in kako rabimo sredstva, ki so potrebna v blaginjo. Tako je z ene strani študij o bogastvu in z druge, važneje strani, veja v splošnem študiju človeštva.
Glavar današnje francoske ortodoksne šole, nasprotnik vsakega podržavljenja in zato hud protivnik tako državnega, občinskega kakor radikalnega socializma, profesor pariške univerze Paul Leroy Beaulieu, odgovarja na vprašanje o narodnem gospodarstvu, da je znanost, ki konstatira glavne zakone, odločujoče za človeka, da producira in uživa dovolj različnega dobrega (pour la production et la jouissance des différents biens) česar mu narava ne nudi zastonj in prostovoljno.
Duševni vodja nasprotne francoske šole, ki se naslanja na gotove nemške in avstrijske smeri, pariški profesor Charles Gide pravi, da proučuje politiška ekonomija kot taka spontano razmerje, ki se pojavlja med človekom, živečim v masi, kakor razmerja, ki se pojavijo v kakršnikoli organizovani skupini; po citatu teoretika francoske revolucije Montesquien jih imenuje „potrebna razmerja, ki izvirajo iz narave stvarij samih". Ona noče ničesar presojati, niti z moraličnega niti s praktičnega vidika, ampak samo objektivno razlagati. Tako se kaže še najbolj kot „science naturell, exacte".
Italijanski teoretik Vilfredo Pareto, sedaj profesor na francoskem vseučilišču v Lausanne, imenuje to znanost še odločneje v zadnjem smislu: une science naturelle, comme (kakor) la psychologie, la physiologie, la chimie etc.
Profesor na katoliškem vseučilišču v d'Angers, jezuit Antoine, imenuje politiško ekonomijo znanost, ki išče zakone o uravnanju človeškega delovanja tako v razmerju do materialnega kakor socialnega interesa.
Tako smo zadeli na drugi ekstrem, popolnoma nasproten načelu gospodarskega liberalizma klasične angleške šole, karakteriziran po besedi socialen ; Antoine imenuje svojo učno knjigo Cours d' Economie Sociale, imenovani Charles Gide je spisal poleg svoje glavne knjige še posebno Economie Sociale, ki ji je pridejal še drugi naslov Les Institutions du Progrès Social au début (početku) XX« siècle. Skoro petsto strani broječa knjiga je izšla predlanskim v tretji izdaji.
Ta struja sicer nikakor ni nova. Že koncu sedemdesetih let minulega stoletja so predlagali posamezni nemški profesorji, naj se rajši sprejme ime socialna ekonomika kakor politiška ekonomija. Vendar se ni mogla na Nemškem posebno udomačiti, ali kakor vse kaže, ima pristaše tudi v mlajši profesorski generaciji. Profesor Sieveking, severni Nemec, se je podpisal na razpravi Die Kernpunkte der Beichs-finanzreform, ki je izšla letošnje poletje v Berlinu, kot ordinarij der Sozialökonomie an der Universität Zürich.
Splošno pa moremo reči, da pomenja struja nemških profesorjev, poznana pod imenom historično-etična šola, nekako srednjo pot med tema obema ekstremoma. Vsekakor gre oficialni pruski učenjak Gustav Schmoller še nekoliko naprej in imenuje narodno gospodarstvo „staatswissenschaftlichen Kollektivbegriff" tako kakor državo, narod, družbo, cerkev in podobne socialne organizme, zakaj narodno gospodarstvo je das als Ganzes gedachte und wirkende, von dem einheitlichen Volksgeist und von einheitlichen materiellen Ursachen,
beherrschte System der wirtschaftlich-gesellschaftlichen Vorgängen und Veranstaltungen des Volkes.
Profesor Conrad v Halle ob Sali imenuje narodno gospodarstvo die gesamte, planmäßige Tätigkeit eines Volkes zur Befriedigung seiner Bedürfnisse in vedo, ki se peča zistematično z vzroki in učinki prikazni gospodarskega življenja kakega naroda, ki jih izkuša razodeti po svoji notranji organski zvezi — to vedo imenuje narodno gospodarsko znanost ali nacionalno ekonomijo.
Dunajski profesor Evgen Philippovich, pač tudi v tujini najbolj znan avstrijski učenjak te stroke, imenuje narodno gospodarstvo zeitliche (geschichtliche), räumliche (durch Volks- und Staatsgrenzen abgesteckte) und geistige (durch gleichartige Bildung, Sitte und Becht bestimmte) Vereinigung der im Verkehr miteinander verknüpften Wirtschaftseinheiten.
Pri tem vidimo vseskozi, da se razlikuje narodno gospodarstvo, politiška ekonomija od privatne ekonomije. Prva opazuje gospodarstvo naroda kakor se kaže kot enoten pojav ; druga kaže samo obrat in tehniko različnih obrtnih strok, kakor trgovine, poljedelstva, gozdarstva, obrti itd. To razliko je preciziral popolnoma točno že Benedikt Weber v letu 1818. Isti je razdelil tudi politiško ekonomijo na dva osnovna dela, teoretičnega in praktičnega.
Teoretični del politiške ekonomije se bavi z osnovnimi načeli in pojavi gospodarskega življenja, kakor o produkciji in konsumu, o njiju organizacijah in različnih principih poslednjih, o človeštvu kot gospodarskem faktorju, o njegovi pomnožitvi in padanju, o zemlji itd.
Praktični del, tudi narodnogospodarska politika nazvan, razmotriva v glavnem razmerje države in zakonodaje napram narodno gospodarskemu življenju. Ali ne v jurističnem zmislu, ampak v teoretično-politiškem, t. j. raziskuje njih učinke in presoja njih smotrenost. Trgovska, obrtna politika spada le sem; organizacija borze, denarja itd.
O mnogih vprašanjih si znanstveniki do danes še niso edini, ali naj privzamejo v teoretični ali praktični del. Časih je tudi nemogoče, odločiti se v to ali ono stran in potem je odvisno največ od samovolje avtorja, kako si razdeli svojo snov. Nekateri pa tudi razlike več ne delajo. Med poslednje spada zlasti Schmoller v Berlinu.
Da izpolnimo, to kar obljubljamo v pričetku razprave, se nam je dotakniti še vprašanja metode, zaradi katere se je dvignilo na tem znanstvenem polju že toliko prahu.
Logika, ki se tako ponosno imenuje znanost vseh znanosti, nas uči dveh metod opazovanja: induktivne in deduktivne. Induktivna ali narodna metoda prihaja do svojih konkluzij po opazovanju, iz observacije generalizira; deduktiviia ali izvodna, mnogo bolj abstraktna od prve in starejša od nje, prihaja iz generalizacije do observacije.
Dasi je le redkokdaj mogoče obe metodi strogo ločiti, marveč prehajata druga v drugo že zato, ker involvira vsaka indukcija velik del dedukcije, je vendar pri nekaterih znanostih ena metoda tako pretežna, da je druga potisnjena daleč nazaj.
Ako si predočimo bistvo obeh metod, nam je lahko spoznati, da bo govoriti o strogi dedukciji samo tam, kjer se da sklepati na resnico in rezultat iz nepobitno danih momentov,
ki jih takorekoč konstruiramo, popolnoma ne-zavisno od našega specialnega naziranja in naših nagnjenj. Semkaj spada aritmetika; geometrija; čisto matematično-konstruirajoči nauk gibanja itd. Ta metoda je obenem aksaktna v pravem pomenu besede.
V	takem razmerju med rezultatatom in danimi momenti pri narodnogospodarski vedi ne more biti govora; iz enostavnega razloga, ker je mogoče največkrat dati tem posameznim elementom, iz katerih sestavljamo svoj nauk, rajrazličnejši pomen in namen; po eni strani zavise od naše volje, naše vzgoje ali tudi direktnih namenov, po drugi strani se izpre-minja njih lice tekom časa, pod drugimi šegami in moralnimi spoznanji učinkujejo drugače.
O različnih izvajanjih, ki smo se jih mogli tu samo dotakniti, o vseh strujah in sličnih posameznih posameznostih, ki zahtevajo večje jasnosti in utemeljevanja — na vsako teh nam bo odgovoriti na svojem mestu.
V	Londonu, dne 27. novembra 1909.
0 možitvi tržaških učiteljic.
V četrtek, 3. februarja, so se sestale skoro vse slovenske tržaške učiteljice v društveni sobi, da se pogovore o najnovejšem vprašanju, ki ga je izprožil neki poslanec v mestnem svetu, namreč o možitvi občinskih učiteljic.
Za predsednico je bila izvoljena tovarišica Pakiževa iz Trebč, ki je dala besedo tov. Sabadinovi. Le-ta se je potegovala za stanovsko svobodo in enakopravnost z moškimi glede poroke ter izrekla, naj bi se tudi učiteljice smele poročati, ne da bi odstopale od šolskega pouka. Preden se je prešlo do glasovanja, je tov. Gregoričeva iz Škednja prečitala svoj referat, ki se je glasil:
Ko je poslanec S e n i g a g 1 i a izrekel svoj predlog glede možitve učiteljic, smo bile brezdvomno iznenadene vse učiteljice tržaške občine, toliko one, ki jih je predlog vzradostil kolikor one, ki jih je predlog ozlovoljil. Ali v enem smo si bile bržkone edine: v začudenju namreč, da se je dotaknil nekdo onega vprašanja, ki nas samih ni doslej vznemirjalo in da se je zavzel nekdo za nas ženske, ne da bi za to poprosile.
Z ozirom na možitev učiteljic je šolski odsek na magistratu odredil doslej le to, da je društvu ital. učiteljstva oddal v korenito pre-udarjanje nalog, da reši vprašanje, v koliko bi omožene učiteljice šoli koristile in v koliko bi utegnile šolo obtežiti. „Lega degli insegnanti" ni še docela rešila kočljivega vprašanja, toda po sestankih, ki so jih imele doslej razne stranke učiteljic, doznavamo, da bo moral slavni magistrat tudi sam temeljito proučiti to zadevo, preden jo odobri.
Med ogromno večino italijanskih učiteljic sta se pokazali očitno dve krepki struji: za ia proti poroki.
Ker služimo istemu gospodarju, je neobhodno potrebno, da pokažemo svojo barvo tudi me slovenske učiteljice. Ali ker nas je — v primeri z njimi — le peščica, bi bilo pametno in previdno, da se kolikor možno zedinimo za enoinisto željo, da se združimo med seboj v krožek večine za ono, kar se usojam pred-
li i
Ne misli, dragi, da smo mi tostran groba bogvedi kako daleč od vas. Ne, mi smo z vami, saj preteklost in bodočnost se družita v večni sedanjosti.
Kaj ne, Švon, Ti si mislil, ko nisi dobil od mene nikakega znaka moje eksistence: „Tovariša Afrona Voljšina je uničila smrt, on razpada v prah in pepel, bil je in ga ni." V enem pogledu si čisto prav mislil. Afron je nekdaj bil kot pojav človeka in kot tak ni on več in ne bo taisti Afron nikdar več. „Jaz" pa vendar sem še in še eksistujem, četudi ne več kot pojav bivšega Afrona, zakaj vedi, da pojav sledi pojavu iz pojava kot nov pojav.
Kako sem se rodil iz zemeljskega pojava v nov, v sedanji tostrani pojav, Ti hočem prav kratko naslikati.
Ko sem umiral in so zadnje moči zapuščale moje telo, si stal ob moji smrtni postelji. Torej si priča, da sem kot človek res umrl. Tvoj prijatelj Afion je bil kot človek le enkrat na zemlji in ne bo ga nikdar več. To dobro vidim sedaj in sem tudi prepričan, da se kot človek Afron ne bom več nikdar rodil.
Veruj mi, da mi ni žal, da sem ostavil hladno zemljo in da razpada moje truplo, truplo bivšega trpina-učitelja.
Moje rojstvo na tem Tebi nepoznanem svetu pa ni bilo tako lahko, kakor bi si kdo mislil. Dragi Švon, bodi uverjen, da ne bi rad še enkrat na zemlji umiral, da se rodim za ta svet, v katerem se sedaj nahajam. Veliko sem trpel, jako veliko, ker si nisem znal pomagati iz svojega zemeljskega položaja v novo situacijo. Bavno ta nevednost je največje zlo, ki ga človek občuti ob smrti.
Smrt sama na sebi ni nič hudega, ampak je celo nekaj sladkega, ako je človek prepričan, da se začne novo, udobnejše življenje, ko minejo zemeljski križi in težave.
Ko sem čutil, da ugaša luč mojega življenja, sem se tresel na vsem svojem zemeljskem životu. Prav dobro sem se zavedal zadnjega srčnega udarca. Bad bi bil pognal utripanje srca, toda nisem bil več zmožen. Vsi udje so mi bili odpovedali. Strašna tema je legla krog mene po zadnjem udarcu. Bad bi
bil odprl trepalnice, ki so lezle na moje oči, ali zaman. Slišal sem, ko si rekel: „Zaspal je mirno v Gospodu."
Nehote sem se prestrašil Tvojih besed, zakaj večno se ločiti od svojih dragih, to je grozen udarec, čutil sem, kako pojemajo moje moči. Tudi jok poleg mene je ponehoval, znak, da mineva Afron v solzni dolini.
Momentano se nisem zavedal ničesar več zemeljskega. Vsi zemeljski pojavi so izginili. Bil pa sem vedno še samozavesten. Želel sem, da bi preminula tudi moja samozavest, da izgine v absolutni nič moj „Jaz". Toda luč samozavesti ni hotela ugasniti niti za trenutek. Moja samozavest je bila brez bolečin in brez volje. Zavesten sem si bil le kot točka, ki nima nikake dimenzije in vendar ni hotel ugasniti moj „Biti". To je bil boj med biti in nebiti. Tu sta si dali roke smrt in rojstvo; pojavu je sledil nov pojav.
Vse malopomalo se je pričela širiti moja samozavest. Pričela se je v meni zbujati volja po „Biti". Ali krog mene je ležala neprodorna
črna tema, ki je ¡zijala kot brezdno večnega propada. Od nikoder nobenega žarka pomoči. Sam, tako sam sem bil kakor utapljajoči se mornar na brezkrajnem, odprtem morju.
Neprodorna noč krog mene in grobna tišina v meni, to je bil moj „Jaz" v budeči samazavesti.
Volja po „Biti" mo je dvigala polagoma iz črne noči, iz groznega prepada „nebiti". Stopnjevaje kakor sem propadal kot človek, tako sem se zopet prebujal.
Kakor v temni, brezzvezdni noči nastaja jutranji mrak, tako se je pričel dan mojega novega življenja. Gotovo porečeš, dragi Švon: „Siromak, veliko si prebil!" Ne motiš se, dragi prijatelj, to so bili hudi boji med biti in nebiti, a zdaj je vse pozabljeno.
Ura bije eno čez polnoč in petelin se vdrugič oglaša, zato končam svoje prvo pismo.
Pozdravlja Te
Tvoj nekdanji zemeljski tovariš
Afron.
lagati. Ju sem to vprašanje po možnosti vse* stransko prerešetala, a navzlic temu ne zahtevam, da se pokorite brez prepričanja mojemu mnenju. Svoj predlog hočem staviti ob zaključku na neprisiljeno glasovanje.
Moj prvi vzklik, ki se ga upam izreči na račun tega zanimivega vprašanja, je: proč a poroko 1 Smoter našega poklica bodi tudi nadalje ko doslej šola in pouk! Kdor se pa odreka temu smotru, zamenjujoč ga z drugim — ki ni baje nič manj vzvišen — ta naj se z vso vnemo posveti drugemu, ki je potreben izredne pažnje že zato, ker je popolnem neznan in za katerega ni uživala učiteljica nikakega šolskega pouka.
Saj ženska, ki se poroči, ima itak zadostno opravila v lastnem domu. Me same razvidimo že sedaj, ko imamo prost dan, kako zahrumi polno opravil na nas, da ne vemo, katerega bi se lotile. Kaj šele potem poročenim, ko se ne sukamo le v svoji izbici, ampak nam morajo ležati na srcu raznovrstne dolžnosti: vzgajanje, pospravljanje, snaženje in kuharstvo, kar nam baš v početku ne bo teklo izpod rok, a to ravno zavoljo male prakse.
Vrline za šolo od poročene žene ne opažam nikake, zakaj učiteljica-mati, ki ne čuti v sebi toliko materinstva, da bi vzgajala sama lastne otroke, bo tudi šolskim otrokom le nekaka mačeha. Da, s kakšnim zanosom naj vzgaja tujo otročad, če ne čuti nikake vneme za one, ki so izšli iz njenega telesa? Morda je moje mišljenje v tem prestrogo, vendar se usojam misliti, da bi marsikatera poročena učiteljica poučevala zaradi mesečne plače in ne zaradi priljubljenosti do šole in šolske mladine. Poznam neko učiteljico, ki se je pred meseci izredno veselila poroke, da ji ni treba več „one-gati s paglavci". Odkar je izrekel g. Sinigaglia svoj predlog, pa je vsa navdušena za tičitelje-vanje po poroki. No, in kaj nudi njenemu značaju to posebno karakteristiko, ako ne ravno mesečna plača?
Toda takih, ki jim učiteljstvo in poklic, ki se po šolskih razredih le dolgočasijo, ki jih šola že v cvetoči dobi razdraži, ki delujejo le z mislijo na prvi dan v mesecu, gotovo ni le ena sama. Ni li torej bolje, da se takih odreši šole s poroko?
Ker ni med nami Slovenkami mladih brezplačnih praktikantinj, ki jih je med Italijankami nad 50, so med nami bržkone za poroko ravno najmlajše učiteljice in pa one, ki se nameravajo poročati s človekom mizernih dohodkov. Kar se tiče onih najmlajših učiteljic, mislim, da si le te želijo zakon zaradi svoje neizkušenosti, zakaj negotove so, da se sploh poroče. Pogajajo se potemtakem tjevendan za nekaj takega, česar morda nikoli ne doženejo. Eavno me amo zaradi zasigurane bodočnosti poklicane v to, da korenito preudarimo, preden se poročimo. Računati moramo tedaj z razumom in namenom in nikakor ne z golo aureolo nekdanjih blestečih iluzij in idealov.
Učiteljice, ki žele poroko, morajo slutiti tudi neko drugo možnost, namreč ono, da jih bodo vedli pred oltar morda zaradi nadaljnega službovanja in ne zaradi njih samih. No, in ne zadostuje ta dvom sam, da bi takega zakona ne blažila ravno popolna sreča ? Ni ravno ta dvom, ki bi se časih prekrasno zbujal s tajnim domnevanjem: Ni me vzel zaradi načina mojega življenja, ne zbog mojih morebitnih dušnih kreposti, ne zaradi moje nravi in značja, marveč zato, da mu prinašam denar v hišol Ne bodimo torej nestrpne in ako za-gojimo željo po zakonu, se poročajmo z zavestjo, da je tisto nepoznano zakonsko življenje v krogu lastnih otrok in ljubljenega soproga lepše nego sedanje samsko. Lepše pa utegne biti tisto življenje le, če posvečamo vse svoje sile le svoji naraščajoči obitelji in ne istočasno nekemu drugemu činitelju, to je šoli, ki nas veže s svojimi dolžnostmi in postavami. Če se že ta ali ona poroči, naj se torej poroča z domišljijo, da je oboževano bitje, ne pa navaden stroj. Ako se učiteljica poroči, naj to stori z zavestjo, da ne bo dalje učiteljevala. A če se boji pomanjkanja, naj bo oprezna, komu reče usodepolni „da".
Dosedaj nisem zasledila za šolo nikakih vrlin, dasiravno mogoče marsikatera predcenjuje pred neomoženimi učiteljicami ono učiteljico, ki je postala mati. Le-tem se usojam ugovarjati, da mislim jaz obratno in predcenjujem med materami one matere, ki so bile učiteljice. Nisem zasledila za šolo od poročene učiteljice nikakih koristi, pač pa nasprotno nekaj takega, kar nazivljam za sedaj pouku neugodno. Do tega prepričanja me navaja že sam rok, da se
dvema gospodarjema ne more služiti. V kateremkoli drugem praktičnem življenju se sicer to lahko stori, ako pomislimo na možnost, da služimo drugemu, ko odslužimo prvega. V našem slučaju pa ni tako. Ob času, ko bi učiteljica-mati poučevala, bi njeni lastni otroci morali biti prepuščeni tujemu vplivu. Ako bi torej pod njenim nadzorstvom tudi po poroki uspeval njen razred, bi ne uspeval njen dom. Na nikak način! Mislim namreč, da otroci — ki bi pravzaprav ne prejemali nikakih vzgojevalnih naukov, namreč bili le varovani, dozorevajo le z omejenim dušnim obzorjem. Oni bi ne čutili globokega navdušenja za nobeno stvar. Vsako njih delovanje bi bilo opravljano le s površnostjo, ki bi jih spremljala do zrele dobe. A to le zato, ker niso imeli prave vzgojiteljice, marveč le žensko, ki jih je čuvala pred nezgodo, oziraje se na njih dušni razvoj kvečjemu s pripovedovanjem polpozablih babjevernih pravljic, ki zbujajo malodušnost in praznovernost, sploh nekaj takega, kakršna je bila po notranjščini oseba, ki je vplivala nanje in ki jih ni zamogla ogreti za nikako reč, ki v kasnejšem življenju utegne postati važen problem.
To bodi povedano onim učiteljicam, ki se nanašajo po poroki na nadomestovalko, češ, saj tudi gospoda ne vzgaja sama in prepušča deco tujim osebam. To je resnica in vendar temu nasprotujem. Gospoda, ki ne uporablja svojega prostega časa z deco, marveč z izprehodi, zabavo i. dr., ne poseduje le ene dekle, marveč kuharico in postrežnico in poleg tistih posebe vzgojiteljico. Otroci so tedaj v rokah prave izprašane vzgojiteljice. Ima poročena učiteljica s svojim soprogom še toli dobro mesečno plačo, nikoli ne bo v blaginji dosegla gori omenjene gospode.
Njena plača ji bo le zadostovala, da si najme takozvano hišno, ki opravlja v hiši vse: ključalničarico, sobarico, kuharico in deklo. No, ni taka oseba, ki bo v odsotnosti gospodinje-učiteljice trudna in spehana od nakopičenega hišnega opravila in skrbi, ki ga ji bodo zadali gospodinjim otroci, naj jih še duševno vzgaja in, ako potrebno, tudi doji? —
Nekdo se mi je v razgovoru skliceval na humaniteto in idealnost aktivne poročene učiteljice. To je naravnost nesmisel. Humaniteto in idealnost naj hrani za svoje domovje, za lastno rodovino. Kakšna humaniteta bi to bila, če jemlje kruh in zaslužek mlajšim učiteljicam ? Kakšna idealnost je to, če mora zunaj hiše delati od zore do mraka za svojo blaginjo? Sebičnost, sebičnost je to, ne človekoljubje!
In naj bi posredovala res kaka humaniteta, kje pa bi tičala učiteljičina korist za šolo onega dne, ko bi stopila v razred ozlovoljena zaradi neprijetnih družinskih razmer ? Otroci bi onega dne gotovo ne odgovarjali z razboritostjo. Razvedrila bi se kvečemu učiteljica sama.
Utegne mi kdo poseči vmes, da se isto dogaja dandanes lahko s poročenimi učitelji. Temu ugovarjam iz razloga, da moški organizem laglje prenaša toinono bol in mu je celo od koristi, da izide za par uric od doma, dočim bi ženska — zlasti v slučaju bolezni v rodo-vini — čutila večjo voljo za dom nego za šolo. Kako tudi ne, saj bi morala končno vendarle izprevideti, da je ob soprogovem ali otroškem ležišču najpotrebnejša materina postrežba. Prav zaradi tega sočutja pa smemo pričakovati, da bi na šolsko vodstvo enostavno pošiljala o takih neprilikah opravičenje, da je sama bolna. In kdo bi bil pri tem na škodi? Le šola, zakaj na dlani je, da uspevajo jako slabo taki učenci, ki jih učiteljica venomer zanemarja, ostavljaje jih za eden ali dva dni substitutinji, ki z njimi samo ponavlja in mehanično poučuje, baš ker ni odgovorna za uspehe dotičnega razreda.
V pedagogiki stoji nekje nauk, naj učiteljica nima na sebi ničesa, kar učenke raztresa in zbuja njih opazovanje; niti šopkov cvetic ni dovoljeno imeti. Kako pa bi bilo takrat, ko bi stala na vzvišenem katedru noseča ženska pred deklicami ? Ali bi se ta kratkokrila dekletca ne raztresala in razmišljala? ... Saj za to opazovanje bi imele dovolj časa, zakaj šolska oblast bo vendar gledala na svojo ekonomijo in najela asistentinjo noseči učiteljici kvečemu par tednov pred porodom. In če upoštevamo, daje mnogo šolskih poslopij s skupnim vhodom za oba spola, moramo pomisliti, da bi naši do-štirinajstletni dečki ne zaostajali v maliciji za dekleti, pa se niti kazali v tem pogledu ravnodušne, ampak če bi si o nosečnosti učiteljice, ki so jo srečali na hodniku, ne šepetali, bi jo gotovo prerisavali, a to na vse načine in ne le učiteljic samih, marveč vse, kar utegne biti v zvezi z njimi. Saj vendar poznamo bujno do-
mišljijo naše nagajive otročadi, ki je zlasti v naši občini na polju malieije izredno podjetna in strokovnjaika.
Tudi pri tem mi utegne kdo ugovarjati, češ, saj vidijo nosečnost itak tudi doma. Bes je, ali tamkaj jo opažajo hipno, le tuiutam in pozabljajo nanjo, ko jim izgine izpred oči; dočim bi jo v šoli opazovali po ure in ure, a celo ob takem času, ko mora biti njihov duh pozoren, navezan na pouk in odvisen od učiteljice. Razentega pa bi se nanašale take poročene učiteljice bržkone na dobrote posameznih voditeljev in tožile in javkale, dokler bi zado-bile I. razred s samimi 18. urami, kar bi brezdvomno zbujalo nejevoljnost onih, ki bi morale morebiti za manjšo plačo delati po 28 ur na teden. Na ta način bi vladala na šoli razprtija med učiteljicami, kar je tudi proti pedagogiki.
Marsikatera mi utegne zaklicati: Kdor noče učiti nadalje kakor poročena, naj pusti in ostaja pri svojem ognjišču. O, to ni vseeno! Vsem onim, ki nasprotujejo možitvi učiteljic, je ljubše nekaj drugega, kar lahko rečemo, da bi bila pametna zahteva. In to je naša pokojnina. Zanju se potegujmo vse! Kar nam tiče, naj nam dajo, ne ono drugo, o katerem neke mislijo, da je napredno, a v resnici ni! Pokojnino si izprosimo; zanjo naj se potezajo dobrohotni nam poslanci: Kadarkoli se učiteljica poroči ali kadar se zaradi dušnih nadlog ne čuti več v moči 'poučevati, naj zadobi pokojnino, razmerno po plači.
Me ne maramo ravno poroke; nam je le za ono, za kar smo se potezale že pred leti, t. j. za pokojnino, za katero plačujemo vsak mesec, dasi jo po sedanji postavi ne uživa skoro nobena. Slavni magistrat nam sicer namesto nje odšteva v slučaju poroke takozvano odpravnino. Ali ta nam ni ravno po volji, zakaj bolje bi nas razveseljevala ona druga, ki bi nam dohajala v obrokih. Slavni magistrat naj torej uvažuje prošnjo večine. Saj brez vzroka ne bo stopila v pokoj nobena učiteljica. A krivično bi bilo, ako dospe ovr-žeoi zakon zopet do veljave, za one učiteljice, ki se ne poroče. In z zavistjo bi motrile ko-leginjo, ki ima plačo in moža. Zato bi morale doseči te vsaj nekako odškodnino, kakor tudi one, ki se poroče in morajo za soprogom izven tega okraja.
Pred zaključkom mi je na umu še nekaj. Slavni magistrat nas utegne zavrniti, češ, da se pokojnina oddaja le bolnim osebam in da zahtevamo nekaj takega, kar nam ne pripada. No, kar je proti postavi, ne zahtevamo niti me. in če nam slavni magistrat zamore dokazati, da je naša zahteva prejaka in se mu vsestransko vidi bolji pouk tudi po poroki, naj le obnovi ovrženi zakon, a istodobno naj od-škoduje z nekako mesečno podporo vse one učiteljice, ki bi ne mogle ali ne hotele ali se ne čutile sposobne učiteljevati tudi po poroki.
Na to se je razvila kratka debata med posameznimi učiteljicami, na kar je bil sprejet predlog tov. Gregoričeve ter se je sestavil „memorandum", ki ga naj bi „Slovensko učiteljsko društvo" odposlalo magistratu v rešitev.
0. S.
Opomba uredništva: Priobčujemo to poročilo z izrečnim poudarkom, da nismo s to-varišico poročevalko istega mnenja. Nam se zdi prepoved možitve učiteljic neutemeljena že iz enostavnega razloga, ker je taka prepoved utesnjevanje osebne svobode. Sicer pa imajo cenjene tovarišice sedaj najlepšo priliko, da to vprašanje vsestransko rešijo. Naš list jim je na razpolago.
Narodno šolstvo v Bosni.
Bosanska vlada je šele sedaj izdala statistično poročilo o bosanskem šolstvu.
Leta 1906/7 je bilo v celi deželi samo 379 ljudskih šol v 290 krajih; všolanih je bilo k njim 1781 občin. Javnih ljudskih šol je bilo 259, konfesionalnih 109 in zasebnih 9. Ena ljudska šola je prišla na 4138 prebivalcev. — Leta 1907/8 je bilo postavljenih 19 novih šol in leta 1908/9 drugih 19, tako da je sedaj v Bosni 417 ljudskih šol. Leta 1906/7 je bilo 235 tisoč za šolo godnih otrok, a obiskovalo ni pouka 34.887 otrok, torej nekaj več ko — 19%! Stroški za šolstvo so znašali 1,623.506 kron.
Avstrija zares vzorno skrbi za povzdigo splošne izobrazbe v Bosni in Hercegovini!
Abstinenčno gibanje na Švedskem.
Dobri uspeh alkoholne prepovedi ob času splošne stavke je pripravil osrednjo zvezo švedskih abstinenčnih društev do tega, da poizkusi z ljudskim glasovanjem o vprašanju, je li že pravi čas za uvedenje splošne alkoholne prepovedi na Švedskem ali še ne. Vsaka nad 18 let stara oseba se ima osebno poiskati in vprašati. V Stokholmu samem je glasovalo 50.000 oseb za in 30.000 proti splošni prepovedi, 15.000 oseb se je pa glasovanja vzdržalo. Mnenje prevladuje, da bi, če bi se izvedlo glasovanje po celi državi, bila velikanska večina za prepoved.
Moravsko učiteljstvo za izboljšanje položaja.
Dne 27. pret. m. je zborovalo v Brnu nad 3000 moravskih učiteljev in učiteljic. Po daljši razpravi o položaju učiteljstva se je sprejela soglasno rezolucija, da se mora učiteljstvo glede plače izenačiti z drž. in dež. uradniki v 4 najnižjih plačilnih razredih, t. j. v XI. do VIII. plač. razredu. Službena doba se mora znižati na 35 let. — Iste zahteve kakor pri nas. Da bi bil le uspeh boljši!
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani,
registrovana »druga i omejenim jamstvom.
Promet do konca januarja K 20.559*18.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od 7,2.—'/,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Iz naše organizacije.
Štajersko.
Učiteljsko društvo za laiki okraj
zboruje v nedeljo, dne 6. sušca t. 1., ob 10. uri predpoldan v šoli na Zidanem mostu. Dnevni red:
1.	Zapisnik.
2.	Dopisi in društvene zadeve.
3.	Izvolitev 3 odposlancev za občni zbor „Zveze slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem".
4.	Predavanje gdč. tov. H. Rigerjeve: „O prirodopisnem pouku".
5.	Slučajnosti in nasveti.
Z ozirom na to, da se vrši občni zbor „Zveze" dne 3. aprila 1910 v Oelju, je bilo treba predrugačiti zadnji sklep glede prihodnjega društvenega zborovanja.
K obilni udeležbi vljudno vabi
odbor.
Srednješolski vestnik.
** Avstrijske srednje šole obiskuje v šolskem letu 1909/10 skupno 143.386 učencev, in sicer 95.319 učencev gimnazije (vštetih je 2689 učenk) in 48.067 učencev realke.
*	* Za ustanovitev slovenske realne gimnazije v Celju se v daljšem članku zavzema „Sloga". Novi tip srednjih šol, realne gimnazije, ki ga je lani uvedlo naučno ministrstvo, ima to prednost, da gredo dijaki lahko po zrelostnem izpitu na vseučilišče ali pa na tehniko.
** Novi slovenski šolski knjigi sta
dr. Jakob Sketova čitanka za prvi razred srednje šole in prof. Jos. Westrova čitanka za prvi razred dekliškega liceja, ki sta obe od naučnega ministrstva odobreni.
*	* Znamenit učenjak je vsekakor gimnazijski profesor dr. H. Scheidel v Zagrebu. Izdal je za prvi razred hrvaških srednjih šol nemško učno knjigo, v kateri na strani 26 v članku „Die Slaven in Oesterreich-Ungarn" čitamo: V Avstro-Ogrski prebiva čez 19 milj. Slovanov. Hrvati stanujejo v Istri, v Hrvatskem, v Slavoniji in Dalmaciji. — Prebivalci Zagreba govorijo hrvatski. Prebivalci Češke ljubijo cesarja. Slovenci na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in v Istri ljubijo petje. Glavno mesto Štajerske je Gradec. Poljaki in Malorusi prebivajo v Galiciji, Šleski, na Ogrskem, Bolgarji v Banatu in na Sedmograškem."
*	* Nekaj o beljaški gimnaziji. V „Narodnem Dnevniku" čitamo:. Približno pred tremi meseci se je pojavilo v „N. Dn." med koroškimi novicami ogorčenje, češ, škandal je, da se slovenski dijaki na gimnaziji v Beljaku poučujejo v materinščini po nemško. Krivda se je obenem zvračala na učitelja slovenščine, pa
ne po pravici. Bodi mi torej dovoljeno, da pojasnim resnico po lastnih izkušnjah. Slovenski prvošolec na Koroškem, vsaj v Beljaku, prinese tako malenkostno znanje materinščine s seboj, da še niti pošteno brati ne zna, kaj šele pravilno pisati. Najlažji članek v slovenski čitanki razume šele tedaj, če si mu v koroškem narečju nenavadne ali preveč različne besede prevedel na nemščino. Kolikokrat sem vprašal učenca : „Fant, ali se nisi učil doma v šoli slovenski čitati in pisati ?" Vselej isti odgovor: „V prvem klasi tak'no malo, potem pa nič več." Slovenski profesor bi moral čudeže delati, če bi hotel iz slovenskih ur v nižjih razredih odpraviti n«mščino, posebno če ni vešč tamkajšnjega narečja, da bi si pomagal po domače. Hiba tiči torej v koroških utra k v i s t ični h šolah, ki vbi-jaj o s 1 o vens k i m otrokom učno gradivo po nemško v glavo; ali ga učenci razumejo ali ne. tega jim ni toliko mar. Saj si še mora tretješolec in četrtošolec zaradi mnogovrstne vsebine čtiva pomagati s slovarjem. Kar razume n. pr. štajerski fant iz ljudske šole brez težave, te besede se mora koroški nižjegimnazijec učiti na pamet kakor latinske vokabelce. O stališču slovenščine ter o stališču zavednega slovenskega profesorja na tem zavodu bi se dalo povedati še marsikaj bridkega. Saj še nekemu nemškemu kolegi ni bilo všeč, da se je dalo v višjih razredih po Aškercu za nalogo „Vmeščanje slovenskih knezov na Go-sposvetskem polju". Izrazil se je, kakor sem slišal: „bas ist ein zu nationales Thema. Das solite nicht sein." Zdaj pa sodite, slovenski rojaki, kako prijetno je biti „mejnik" v takih razmerah. Na drugi strani pa se zagovarja razvada nemških dijakov, ki prihajajo celo v šolo z vsenemškimi znaki na klobukih ali v gumbnih luknjicah na prsih. — Kar hitro se mrmra proti slovenski govorici v zbornici, da bi se po naključju ne žalilo nemškega ušesa. Je že res skrajni čas, da se ves slovenski svet zavzame za izpremembo razmer na Koroškem, drugače smo Slovenci na Koroškem v par desetletij — bili.
Politiški pregled.
*	Državni zbor. „Slowo polskie" poroča, da bo pričel državni zbor svoje delo 22. ali 25. februarja. Zasedanje bo le kratko, ker se bodo pričele že 18. marca velikonočne počitnice. Pravo zasedanje se prične šele 7. aprila. Takrat pride na vrsto finančni načrt; pred-velikonočno zasedanje bo rešilo le rekrutno predlogo.
*	Rekonstrukcija ministrstva. Sliši se, da bo na Wrbovo mesto imenovan za železniškega ministra ravnatelj Severne železnice pl. Baukans. Nemški nacionalci polagoma opuščajo odpor proti jugoslov. ministru-rojaku; zahtevajo pa, naj bi se ustanovilo ali posebno nemško krajansko ministrstvo za planinske dežele ali pa naj bil imenovan kak planinski parlamentarec za sekcijskega predstojnika v nemškem krajevnem ministrstvu. Kot tak pride v poštev posl. Dobernig.
*	Narodna odločnost ČehoT. O priliki vojaškega nabora za petrovski in kojetinski okraj na Moravskem je prinesel okrajni tajnik nemške izkaze vojaškemu naboru podvrženih mladeničev. Proti temu so češki župani odločno protestirali ter izjavili na usta predsednika zveze župauov kojetinskega okraja, da odklanjajo sodelovanje pri predstoječem naboru. Šele, ko je pozneje došli okrajui komisar obljubil, da vbodoče priredi češke imenike, so se češki župani vdali, tako, da je bilo možno začeti z naborom.
*	Proti Gessmannu. Nemški nacionalci so uprizorili veliko agitacijo proti voditelju krščanskih socialcev in bivšemu delavskemu ministru dr. Gessmannu. Očitajo mu namreč izdajsko postopanje v stvari lex-Kolisko. Na podlagi sankcioniranih jezikovnih zakonov Cehi sicer ne morejo imeti na Dunaju javnih šol s češkim učnim jezikom, a imajo še vedno lahko zasebne šole brez pravice javnosti. Med te spada tudi šola Komenskega na Dunaju. Nemški besneži pa bi hoteli, da se onemogoči tudi omenjeno šolo. Zato so predložili deželnemu zboru zakonski načrt, po katerem bi smel biti tudi na takih zasebnih šolah Nižje Avstrijske, ki nimajo pravice javnosti, le nemški učni jezik. Sprejetje in sankcioniranje omenjenega zakonskega načrta bi imelo za posledico, da bi se moralo zapreti vse češke šole, ki jih vzdržava društvo Komensky na Dunaju. To je bil vendar tudi za nemške krščanske socialce malo prehud tobak. Zato je proti predlogu nemških nacionalcev nastopil imenom krščanskih socialcev dr. Gessmann. Zato so začeli nacionalci proti dr. Gessmannu zgoraj omenjeno agitacijo po deželi. On zastopa v državnem zboru mesti Krema in Stein. Minuli ponedeljek je sklical znani nemško-nacionalni besnež dr. Weidenhoffer v Kremsu javen shod, ki bi imel obsoditi dr. Gessmannovo izdajstvo. Ali, kakor se vidi se dr. Gessmannu ne dela posebno sivih las zato, pač pa se še norčuje s svojimi nemško-nacionalnimi nasprotniki Medtem, ko je namreč govoril posl. dr Weidenhoffer, je dospela na shod brzojavka dr. Gessmanna: „Želim kazenski sodbi nad m^noj najboljega uspeha". Seveda so zborovalci izrekli dr. Gessmannu nezaupnico.
*	Hrvaški ban Ranch je odstopil. Njegov naslednik je Nikola pl. Tomašič. — Rauch stopi baje v Frankovo stranko, ki mu preskrbi tudi mandat.
*	Srbska socialna demokracija na Ogrskem ima 12. in 13. t. m. deželni kongres Glavni točki dnevnega reda bosta antiklerikalizem in antimilitarizem.
Jubjlejski dar.
Učiteljstvo — sebi! P. n. gospod Fran M a t e j č i c , c. kr. deželni šolski nadzornik v Trstu, 10 K; iz Janko Ž i r o v -nikovega nabiralnika v Borovnici, 5 K; iz J. Krekovega nabiralnika v Trbojah pri Smledniku, 6 K; Posojilnica v Zagorju ob Savi 20 K; Okrajna posojilnica v Litiji 20 K; tov. Julij S 1 a p š a k in tov. Angela Troštova iz Vodic 4 K; Jakobinca Dimnikova iz Ljubljane 2 K; skupaj 67 K; zadnjič izkazanih 296 50 K (pomotoma je bilo izkazanih samo 286"50 K); doslej darovanih 363-50 K. Bog plati!
Ne zabite „Učiteljskega konvikta!"
Obrambni vestnik.
% Sila velik avanzma pri ljudskošol-skem učiteljstvu v letošnjem letu da človeku misliti. Štirideset let po svetu beračiti, to pač ni malenkost, in večina učiteljstva ne prileze niti do polovice onih „lojtrc", ki imajo toliko „klinčkov". Pa časi ima človek srečo! No, nam se ne zdi letošnji avanzma nič posebnega, ker je moralo tako priti — razen nekaterih podrobnosti. Gospodje naj ne mislijo tu, da smo komu nevoščljivi, ker osebni štatus kranjskega učiteljstva itak ne vsebuje imena pisca teh vrstic. Boli nas pa, če spoznamo, da se godi mnogim krivica zaradi enega in to iz strankarskih ozirov. Neki (neoženjeni) katehet je preskočil letos 53 tovarišev, ki imajo vsi pred njim biti pomaknjeni v višji plačilni razred. Poudarjali smo pa zato „neoženjeni", ker je med krivično prizadetimi mnogo oženje-nih s precejšnjo kopico otrok in bolj potrebnih učiteljev. Stvar je brez komentarja nejasna! — Povedati moramo, da oni srečnež obeduje skupno z Lampetom. Ne mislite, da so to osebnosti, ker dandanes mnogo velja, si v privatnosti postavljati „šance" in si dobiti osebnih prijateljev, ki potem vplivajo, da se v uradih uradno v prvi vrsti ozira na osebne prijatelje in se krivično dela krivica. Niso vedno take razmere in taki časi! Še bolj uvaževanja vredno je pa dejstvo, da je dotični katehet hodil vedno okolo svojih poslancev in jim pridigoval in jih vnemal za regulacijo naših plač. Bil je precej oster in nadležen ca gospod. Nevarno je bilo tudi to zato, da ne pohujša v tem duhu vseh Slomškarjev in se vsi ne vzdignejo zoper gospode poslance, ki vedno le obljubujejo; ker oni gospod katehet ni dal na obljube nič Pomagalo je — in pomaknjen je bil — a konto ponižnejših — za 53 „klinčkov" višje v I. plačilni razred. To je pomagalo in temu so usta zamašena! Konec. — Dodatno moramo povedati, da je na ta način rogovilil že prej neki „gospod" P.......in zahteval isto ter grozil,
da če mu financ ne izboljšajo, izstopi iz klerikalnega izvrševalnega odbora za isti okraj. Temu so na isti način zamašili usta in sedaj je tiho.
—	Pa mirna Bosna, ker o tem slučaju povemo lahko še več in tudi navedemo lahko še več
—	ne ravno pravičnih slučajev, ki se gode v tej blaženi deželi. — Taki slučaji vzpodbujajo učiteljstvo k vestnosti, zvestobi in pridnosti!
£ Narodnost in beseda! V Beli peči na Gorenjskem vzdržuje dežela nemško šolo. Na tej šoli je bila razpisana služba nadučitelja. Za to službo sta prosila Slovenec Potokar in Nemec Krauland. Ko je v deželnem šolskem svetu šlo za oddajo te službe, so se klerikalni člani deželnega šolskega sveta vzdržali glasovanja ter s tem pripomogli, da je bil z glasom deželnega predsednika Schwarza imenovan za nadučitelja v Beli peči Nemec Krauland. Torej tudi v tem slučaju so rajši privoščili dobro službo nemškemu zagrizencu kakor domačinu in dobremu Slovencu. Taka je narodnost slovenskih klerikalcev! Da bodo glasovali klerikalci za Potokarja, to so obljubili. Tik pred odločitvijo so se pa premislili in so se izvili na ta način, da so se zdrževali vsekakega glasovanja.
* Čestitamo sebi in Slomškariji! Gorenjska je bogata na vsem, torej tudi na uskokih. Kar si dovoljujejo ti ljudje, to preseda že vse meje. V D....... je uskočil
nekdo, ki prej ni imel dovolj besedi čez „farje", kakor se je on izražal. Sedaj se je pa pričel ustavljati svojemu nadučitelju in se tako arogantno in sirovo vesti napram njemu vpričo ljudstva, da se mora to gnusiti vsakemu poštenemu človeku. Nikakega spoštovanja nimajo ti ljudje do starosti, zato si dovoljujejo vse podlosti. V isti ni ni vreden dotični človek, da bi sivemu starčku odvezal črevlje, ker nikdar ne bo on tako vesten v svojem službenem delo-
vanju in nikdar ne bo imel on toliko zmožnosti za svoje službeno delovanje, kakor ga ima dotični tovariš še sedaj vkljub svoji starosti. Žaljivo je vedenje tega Slomškarja, a mi ga že naučimo dostojnosti in poštenja. Višek pa doseže vsa stvar, ko prihaja dotičnik z grožnjo: „Le pazite se, jaz imam Jakliča, Jegliča in Smrdela za seboj!" — Toda to ni zadnja beseda o tem slučaju 1
* Prosvetno delovanje učiteljstva. Tudi mi bi bili s klerikalci istih nazorov, da ima delovati učiteljstvo le v šoli, če bi bilo naše šolstvo tako popolno, da bi lahko nado-mestovalo vse prosvetno delo. Toda dokler je naše šolstvo tako pomankljivo in ga ni mogoče izpopolniti drugače nego s prosvetnim delovanjem, je učiteljstvo dolžno delovati tudi izven šole, ako noče, da bi zaradi tega ne trpel narod na pomanjkanju. Seveda ne misliti, da ne razumemo klerikalne igre, ki bi rada zaprla učiteljstvo med štiri stene šolskih sob le iz poli-tiških ozirov, da bi ljudstvo ne spoznalo učitelja v pravi luči in ne kot ono temno postavo, ki so mu jo oni naslikali za učitelja. Blesk in sijaj, ki zasleplja sedaj naše ljudstvo, da ne more opaziti nič drugega nego ono stvar, ki mu navidezno daje svetlobo, bo potemnel in tedaj bo lahko ljudstvo izpregledalo in spoznalo tudi učitelja. Seveda, da marsikdo omaga na tej poti in se zateče tja, kjer meni, da dobi precej pomoč, a to je vse le navidezno in netrajno.
Učiteljiščni vestnik.
Učiteljiščnikom v pomislek.
Piše P. K.
(Konec.)
III.
Opozoril sem vas, tovariši učiteljiščniki, na vrzeli strokovne izobrazbe, ki vam jo poda šola. Potom samoizobrazbe lahko dopolnite primanjkljaje.
Zahteva samoizobrazbe pa sega tudi na polje splošne naobrazbe. V naslednjem hočem le podati v glavnem smer, po kateri, mislim, naj bi izpolnili svojo nalogo, nalogo dijaških mladih let. Smoter je: umsko in nravno izpopolnjevanje. Poglobitev kulturnega življa in iz tega izvirajočega hrepenenja po razširjenju umstvenega kot izkustvenega kroga temelji v splošni izobrazbi. Jako široko je njeno polje, poudarjati pa je, da je v prvi vrsti na mestu spoznanje samega sebe, razjasnjenje razmerja do družbe, sveta in poslednjih vprašanj. Postati učitelj bi naj ne pomenilo samo stopiti v gotov stan; prevzeti dolžnosti ljudskega učitelja znači mnogo več: spoznati samega sebe, zavedati se svojega razvoja, pomena svojega življenja, svoje misije, pa tudi svoje končnosti. Definirati svoj lastni jaz, pregledati meje in globino svojega znanja ter dati tvorbi tega v tem vrednost, da je ona življenska sila gotove socialne skupnosti. „Duševna moč skupnosti je zavisna od stopnje omikanosti posameznika." (W. Rein. G. d. E.).
Kdor hoče bi'i „reformator idej, reformator značajev in tako v neizmerne dalje ustvarjajoča moč" (Ellen Key), mora v prvi vrsti biti reformator lastne individualnosti. Umetnik, katerega prvi umotvor je bila lastna osebnost, le temu je mogoče izklesati „nove tipe z višjimi ideali, potnike nepoznanih potov, mislece nemišljenih idej".
Zahteva študija etike in psihologije se javlja kakor je iz povedanega razvidno poleg strokovne tudi v splošni izobrazbi. Zanemariti pa se ne sme, kar sem že zgoraj omenil, študij socialne psihologije in njej podrejene psihologije mas. Tu že stopa na površje nujnost sociološkega študija. Človek ni sam, biva v družbi. Poznati družabne temelje, principije njenega razvoja in izpopolnjevanja je dolžan vsak in-teligent. Tudi s politiko kot znanostjo se vam je intenzivneje pečati. Za teorijo pride praksa: skrbeti je, da s stalnim primerjanjem in kriti-kovanjem prouči politiške probleme, dobi smisel za toleranco, posebno pa, da ko nastopi, dobi dela v javnosti, v kaki stranki, da bo težilo delo za tem, da se stranka, ki ji pripadaš, vedno bolj izpopolnjuje, da ne odreveni v strankarskem dogmatizmu Vse politiško postopanje, razvoj in delovanje pa ima temeljiti na kulturnem in gospodarskem temelju. Neodvisnost določuje kulturna in gospodarska sila, zato je prepotrebno baviti se z vprašanji ene kot druge tvorbe. Ozki stik socioloških, socialnih, poli-tiških in narodno-gospodarskih problemov navaja na literaturo, ki naj ne bo nepoznana učiteljstvu: Spencer: System der synthetischen Soziologie; Sombart: Sozialismus und soziale Bewegung ;Th. G. Masaryk: Die philosophischen und soziologischen Grundlagen des Marxismus; Grundlagen der Nationalökonomie, Roscher: Poljtik, Philosophisch-soziologische Bücherei; V. Žun: Osnovni nauk o narodnem gospodarstvu.
Omenil sem zgoraj, da naj temelji politika na kulturi. Moderna doba zahteva enotnost naobrazbe, umevanje vseh oblik kulturnega življenja. Taka oblika kulturnega življenja pa so ravno misli modernega človeka o svetu in življenju. Želeti je, da se spozna smisel in smoter življenja. Zato naj se z nikako skepso ne ogiblje religioznih in filozofičnih vprašanj. Umevanje teh znanosti poda ti tudi umevanje življenja in sveta. Tudi več kulturnohistoričnega študija bi bilo želeti; da, naravnost potreben
jel Razmotrenj kulturno-historičnih, filozofskih, religioznih je dobiti v mnogih modernih znanstvenih delih, kakor n. pr. Houston Stewart Chamberlen: Grundlagen des XIX. Jahrhunderts, Worte Christi, Immanuel Kant; Drtina; Miselni razvoj evropskega ljudstva; Lange: Geschichte des Materialismus; Feuerbach: Wesen der Religion.
IV.
Sistematičnost posameznih prirodoslovnih skupin, ki se goji pri pouku prirodoslovja na učiteljiščih ne poda nikakega novega vpogleda v notranjost življenja. Zopet tu stopa na dan načelo samoizobrazbe. Principije in rezultati prirodoslovnih znanosti pronicajo vse znanstveno in kulturno življenje. Več študija biologije je upravičena zahteva. V to še sili študij psihologije. Na fiziologiji, na anatomiji temelje psihološka razmotreuja nove dobe, seveda v zadnjih principijah, medtem ko se izhaja navadno iz neposrednega spoznanja. Moderna higiena ravno tako zahteva biološkega študija: kako se boriti proti alkoholizmu, ako ni zasnovan boj v temeljih, v bioloških dokazih potrebe abstinence. Kako se uspešno zoperstav-ljati seksualizmu, ako so strašne posledice v organizmu, njega anatomija in fiziološki procesi neznani, ako je neznana sila podedovanja.
A tudi filozofičnim in religioznim razmo-trivanjem je v moderni dobi temelj prirodo-slovje. Intenzivnejši študij kosmologije, geologije, paleontologije, pa tudi nauka evolucije, descendence, mikroskopije bi donesel novih misli, novih smeri. V Stutgartu na Nemškem je dru> štvo „Kosmos", „Gesellschaft der Naturfreunde", ki izdaja poleg mesečnika vsako leto pet publikacij eksaktno prirodoslovnih študij, in to iz polja biologije; sistematike (seveda ne v starem pomenu, ampak dovršene na principijah morfološko-biološke metode), astronomije, fiziološke psihologije, a tudi živalske in rastlinske psihologije. Poljudne in kratke razprave dado vsakomur zadosten pregled, ki ga rabi v izpopolnitev splošne izobrazbe.
Tovariši! Cas hiti, doba dijaških let mine naglo; niti zavedli se ne boste, in že bo treba stopiti v življenje. Nesmotrenega negotovega koraka bo stopal v življenje oni, ki je zapravil dobo mladih let; samozavestna pa bo stopinja inteligenta, ki ni zadostil samo zahtevam šole, marveč zahtevam časa, zahtevam dobe. Zato na delo! „Živi, delaj, tvori! Ne sedi, ampak brskaj po nerešenih ugankah I Tvoja volja, tvoja zavest, hrepeneča kvišku, naprej, te naj vede k smotru!" kliče Norvežan Ibsen mladini. Ne v gostilni, pač pa pri knjigi, predavanju, v galeriji slik, v muzeju, v gledališču, v razstavi, v knjižnici, arhivu, v tvornici in v svobodni prirodi uporabljajte v svoj in v svojega naroda prid zlate minute prostega časa. „Na dobri razdelitvi časa temelji vse učenje". Zlate besede Komenskega si zapišite globoko v dušo!
Z izobrazbo boste dosegli vsega, česar želite: spoštovanje, čast in lepšo prihodnost v socialnem in gmotnem oziru. „Izobrazba postaja vsakdanji kruh", pravi znaui češki pedagog Drtina v svojih „Idealih vzgoje", Živ-Ijenje vam jasno priča o resničnosti teh besed. Na delo torej — brez odmora!
Priporočajte in širite naš list!
Kranjske vesti.
—r— Zahvala. Dne 26. decembra m. 1, je očaralo Senožečane, posebno še šolsko mladino božično drevo. Da bi se izkazal prijatelja mladini, se je odzval gospod Pavel Liebman, da obdari z oblekami na ta dan 20 otrok, in sicer 20 najubožnejših otrok. Za ta velikodušni dar se je oglasila k zahvalnemu govoru ena izmed obdarovank z najpresrčnejšo vezano besedo. Naj najde ta beseda v velikodušnem prijatelju otrok res pravi odmev ljubezni, ki naj jo goje zanj. Tem potom izreka tudi tukajšnje učiteljstvo g. Liebmanu najpresrčnejšo zahvalo. Želi le še večkrat takih ali enakih prireditev.
Hinko Paternost v imenu učiteljstva. —r— Simon Gregorčičeva javna ljudska knjižnica v Ljubljani krasno napreduje. Meseca januarja se je izposodilo 2185 knjig.
—r— Kmetijski učitelj Anton La-pajne na Grmu je imenovan za pisarniškega pristava na istem zavodu.
—r— Pot do učiteljskih plač. Dr.
Krek je rekel v dež. zbora: „Učiteljstvo misli, da bo potom svojega prosvetnega in politiškega dela prišlo do svojih zahtev (reg. plač), toda to ni pot do nas 1" — Gotovo, da to ni pot do vas! Toda to je pot do ljudstva, da se ljudstvo izobrazi in osamosvoji, da samo s seboj razpolaga, da ljudstvo samo spozna pomen šole in učiteljstva in tedaj ne bo potreba hoditi do tedaj bo ljudstvo govorilo, ono ljudstvo, ki ni tako izprijeuo nego vi. Govorilo bo, toda ne govorilo iz strankarskih ozirov, ne iz egoizma in ne s predsodki, če se ljudstvo osamosvoji, tedaj ne bo učiteljstvo več izročeno na milost in nemilost nekaterim osebam, temveč bo plačano za toliko, kolikor je zaslužilo in kolikor je njega delo vredno. Danes pa vam lahko rečemo: Ne mi, vi ste naši dolžniki, dolgujete
nam mnogo in na vesti imate marsikatero življenje. V vaši zgodovini bo najti marsikak krvav madež — krvi učiteljstva !
—r— Provizorični učitelji in klerikalci. Poslanec J a r c je poudarjal v zadnjem zasedanju dež. zbora, da po njegovem mnenju ne bi imeli dobiti provizorični učitelji nikake plače, saj tudi avskultanti ne dobe prva leta nikake plače. Bi se že skromno preživeli! Seveda, mož ni računal na poznejše dohodke učiteljstva, da bi primerjal učiteljsko plačo z ono sodnijskega uradnika. Da bi bilo učiteljstvo do samega stanu tako navdušeno in vneto, da ■bi se žrtvovalo par let brezplačno, da se mu potem milostno odkaže plačica za trudapolno delo — o tem dvomimo. Žalostno, da celo iolniki tako rešujejo naše šolske razmere in ne nvidevajo v tem pogube našega šolstva. Seveda oni, ki za predjužnik zasluži več nego mu ne*e stanovska plača, ne uvideva, da s to be-raško plačo niso plačane niti pavze, ki jih mora preživeti ljudskošolski učitelj na kvar svojemu zdravju v šolski sobi, ne le da bi bilo plačano njega trudapolno, naporno in vestno delo. Slom-škarija, klanjaj se svojim dobrotnikom!
—r— Pogoji za regulacijo učiteljskih plač, ki jih je v zadnjem zasedanju poudarjal prof. J a r c , so 1. asanacija in 2. sankcijo šolskega zakonika. S tem pravijo klerikalci, da prisilijo vlado za priporočitev novega šolskega zakona. Torej če ne bo potrjen, bo moralo učiteljstvo nadalje stradati, ker je najbrže ono krivo, da se zakon ne more sam priporočati in je protizakonit z ozirom na državni osnovni zakon. Tako pravično se reže kruh učiteljstvu ! To je torej pri nas na Kranjskem •ona pastorka, ki mora nositi vse posledice politisch grehov ljudskih voditeljev.
—r— Za učiteljstvo so govorili v zadnjem zasedanju dež. zbora poslanci dr. Novak, dr. Vilfan, Višnikar, Schollmayer, Lichtenberg, Gangl. Njih izvajanjem so se poslanci S. L. S. — smejali. Dr. Vilfan je navedel najtehtnejši argument, da je treba delo plačati. Imeli bomo še dovolj prilike, da se povrnemo na to važno razpravo v deželnem zboru, ko dobimo stenografični zapisnik v roke. •Govoriti je hotel tudi poslanec Ravnikar, pa mu je to dr. Šusteršič — prepovedal! Živio svoboda!
Štajerske vesti.
—š— Drnštvo „Selbsthilfe der Leh-Terschaft Steiermarks". Odbor razglaša: Leta 1909. so umrli društveni člani: Keller Alojzij (74. smrtni slučaj), SchiwoIowa Jurij <75.), Banco Oskar (76.), Karasek Franc (77.), Sket Andrej (78.), Baner Ivan (79.), Poltel Helena (80.), Hlusčik Henrieta (81), Fetter Peter (82.). — Leta 1909. so bili za vplačilo razpisani smrtni slučaji 70., potem 73.—81., t. j. 10 = 20 K. Z rezervnim zakladom in spravnimi stroški je bilo torej plačati 23 K. — Največ članov je vplačalo 1. 1909. šele 71. in 72. smrtni slučaj, ki sta bila razpisana 16. decembra 1908.
—š— Pravico javnosti je podelil na-nčni minister Stiirgkh nemški ljudski šoli v "Velenju.
—š— Slovenščino je sklenil celjski ■občinski svet uvesti kot prost predmet na dekliški meščanski šoli v Celju. Mestni očetje «o uvideli, da se brez slovenščine ne da v Celju živeti.
—š— Iz Maribora poročajo: Okrajni Šolski svet je predlagal za nadučitelja na nemških razredih lriterberške šole sedanjega nadučitelja v Pobrežu, koroškega Nemca Vernič-nika, za slovenske razrede pa Reicha, ki je nemškutar. Pa se še Nemci čudijo, ako slovenski poslanci obstruirajo v štajerskem deželnem zboru!
—š— Okrajni šolski svet celjski je imel dne 25. pret. m. svojo redno sejo, v kateri je med drugim vzel na znanje, da je Beti Zupanekova zopet nastopila svojo definitivno službo učiteljice na Teharjih, da se je v par slučajih dovolil učiteljskim osebam dopust, oziroma da so se prošnje za dopust predložile višji šolski oblasti; da obolelega nadučitelja J. Štanteja za čas bolezni nadomešča okrajni pomožni učitelj Le«kovar; priporočal je neko prošnjo za starostno doklado; odobril pogodbo glede šolskega vrta pri Novi cerkvi; vzel je na znanje inšpekcijsko poročilo o šolah na Dobrni, Vojnik okolica, Nova cerkev, Franko-lovo in Blagovna itd.
—š— Iz deželnega šolskega sveta. Pomaknjene so sladeče šole v višji plačilni razred, in sicer: v prvega šole v Ormožu in ormoški okolici, Rogatcu, Laškem trgu in laški okolici, dalje v ptujski okolici (deška šola) in devetrazrednica v Studencih V drugega: šole na Blanci, v Veržeju, Loki pri Z. m., v Dobrovcih, Sv. Bolfanku na Bišu, Št. Andražu pri Velenju, Račah, Špitaliču, Hočah, Gorici, pri Sv. Lenartu nad Laškim, Sv. Martinu pod Vurbergom, v Grižah, Pil-štanju, Selnici, Št. Janžu v ptujskem okraju, v Šmartnem pri Slovenjem gradcu, v Št Juriu ob Taboru in v Slov. goricah, v Pišecah, Št. Pavlu pri Preboldu, Št. Jurju na Ščavnici in v Poljčanah.
—š— Ljudska knjižnica v Šoštanju je imel» svoj izr.edni občni zbor 29. pr. m Iz poročila posnamemo sledeče točke: Med letom se je nakupilo zopet 30 knjig za 100 K.
Knjig ima društvo 485. Izposodilo se je v 10 mesecih 761 knjig pri tedenskem poslovaniu. Iz rednih dohodkov se v kratkem naročijo zopet nove knjige. Poslovnik se nekoliko iz-premeni. Za odbornico se izvoli namesto od-išlega tov. Nerata gdč. Jurkovičeva Milica. Sklene se pobirati pri raznih rodovinah knjige, ki so marsikomu odveč. Knjige v večih odtisih se bodo odposlale odboru „Prosvete". Molitvenike in nabožne knjige se odpošljejo klubu naprednih akademikov v Celje za mejo. Dolgo trajajoče zborovanje je imelo v pretresu še več drugih važnih zadev in priznati se mora, da je bilo letošnje izmed najvažnejših v teku društvenega obstanka.
—š— TVastianov predlog o razširjenju dež. šolskega sveta tako, da bi v njem imeli nemški nacionalci še bolj neomejeno samovlado kakor jo že imajo sedaj, je prišel v naučnem odseku do obravnave. Začela se je o njem generalna debata, a sklenilo se ni ničesar. Graški „Volksblatt" izjavlja imenom nemških klerikalcev, da se bodo z vsemi silami uprli Wastianovemu predlogu, ker se boje, da bi tudi oni izgubili ves vpliv v deželnem šolskem svetu. — Namestnik je ponujal Slovencem enega zastopnika v deželnem šolskem svetu, ako odnehajo od obstrukcije; ti so pa to ponudbo odklonili.
Goriške vesti.
—g— Roditeljski večer v Povirjn.
Dne 6. t. m. je tukajšnje učiteljstvo priredilo
1.	letošnji roditeljski večer, ki se ga je ude ležilo častno število očetov in mater, več poslednjih. Voditelj A. Mervič je predaval o potrebi redu in snage. Prihodnji sestanek se vrši najbrž še ta mesec. Starši so se razšli zadovoljni, saj spoznajo sami, kak zaklad je mladina. Le uporabiti ga ter ga varno spraviti, tega ne umemo. Zato le dalje po začrtani poti! Le tako bo mogoče bolje skrbeti za našo deco, za naš ponos, našo nado.
—g— Imenovanje. Poljedelski inženir Matej Kosmač je imenovan pristavnim in strokovnim učiteljem na slovenski deželni kmetijski šoli v Gorici.
—g— Laški liberalni poslanci so grdo potegnili učitelje. Ko je učiteljsko društvo vložilo prošnjo za znižanje službene dobe na 35 let, so jim obetali, da se brez drugega ugodi njihovi prošnji. Sedaj pa ta reč iz odseka niti na dnevni red ne pride; izgovarjajo se, da so proti prošnji slovenski poslanci, ki bi lahko onemogočili delovanje dež. zbora, ako bi prišla ona prošnja v razpravo. Laški klerikalci pravijo, da so za to, da se ugodi prošnji. — Laški učitelji so delali na vse pretege za laško liberalno stranko ob volitvah, ker so jim obljubljali, da se izpolnijo vse njihove želje. Sedaj pa se vidi, kako ti možje držijo besedo. Najžalostnejšo vlogo igra pri tem laški učitelj-poslanec Nigris, ki je obečal učiteljem, kako bo delal zanje v laški liberalni stranki. Pa laški učitelji so plačani: imajo zastopnika, čigar beseda nič ne zaleže!
—	Grdo jih imajo za norca.
—g— Grof Karel Lanthieri. V noči
2.	t. m. je po dolgi in težki bolezni umrl v starosti 70 let grof Karel Lanthieri a Pa-natiko. Z njim je izumrla starodavna in slavna rodovina Lanthieri, ki je igrala važno vlego v zgodovine Goriške in Kranjske.
—g— Vprašanje. Kaprolski napadi na učiteljski stan v zadnjih številkah „Gorice" so pisani tako, da sodijo nekateri, da so izšli izpod peresa načelnika poslancev S. L. S., dr. Antona Greg rčiča. ali pa vicenačelnika prof. Ivana Berbuča. Ta hujskanja in napadanja na učiteljstvo, ki ne izpolnjuje vestno le težke poverjene mu naloge v šoli, ampak dela neumorno tudi zunaj šole za povzdigo izobrazbe in gospodarskega blagostanja ljudstva, ustanavlja društva in zadruge in je potem njih duša, so tako gnusni, podli, sirovi, barbarski itd., da se mora dvomiti, oziroma priti do mnenja da doktor svetega pisma in profesor ne moreta pasti tako nizko, marveč misliti se mora, da je avtor teh hujskanj človek slabše vrste, ki v svoji nevoščljivi duši ničesar ne privošči učiteljstvu in hoče ravno sedaj provzročiti prepir, ki bi utegnil morda odvrniti koga od dobre namere in prepričanja, da se dandanes pri tej draginji ne more delati in ne dela nič zastonj.
—	Ali bi morda ne hotela gg. dr. Gregorčič in prof. Berbuč dati primernega pojasnila?!
—g— Nova laška šola bo stala v Jenkovem v zapadnih Brdih. Otvori jo šolska oblast s prihodnjim šolskim letom. Legina šola v Neblem je zaprta. Zato pa se veselijo Lahi te šole ter pišejo po svojih listih, da jim bo na-domestovala zaprto Legino šolo!
Istrske vesti.
—i— Roditeljski sestanek na Plav-
jah. Dne 2. februarja se je vršil na Plavjah roditeljski sestanek. — Tov. Bertok ml. je nagovoril udeležence, nato je izročil besedo tova-rišici Jeleni Prešernovi, učiteljici v Dekanih. Omenjena tovarišica je govorila o vzgoji otrok v predšolski dobi. Nato je predaval tov Beitok o medsebojni ljubezni. — Tovarišica gospa Skala-Mozetičeva pa je polagala staršem, zlasti pa materam na srce lepo lastnost — snažnost. Poslušalci so bili vneti tako, da so kar enoglasno prosili, naj se jim kmalu priredi drug
I roditeljski sestanek. Drage volje smo jim to obljubili. — Mnogo zaslug imata na Plavjah g. župan Hrovatin in njegov brat. Oba sta resnična prijatelja šole in učiteljstva. čast takim možem!
—i— Prosvetno delo v Istri, V Istri je danes 90 naprednih čitalnic, od teh 57 hrvaških in 33 slovenskih.
Koroške vesti.
—o— V koroškem deželnem zboru
so nekateri nemško-nacionalni zagrizenci spravili na dnevni red tudi vprašanje slovenskega pouka v veronauku na ljudskih šolah. Hočejo ga sčasoma popolnoma odpraviti. Tozadevni predlog posl. Burgerj\ se je izročil šolskemu odseku.
—o— 125.000 K za ustanovitev zimske kmetijske šole v Volšperku na Koroškem je daroval tamošnji tvorničar Offner.
—o— Povsod so enaki! Ne samo naši slovenski klerikalci, tudi v drugih deželah so klerikalci strupeni sovražniki učiteljstva. Iz zadnjega zasedanja koroškega dež. zbora, v katerem so prosili učitelji za zvišanje stanarine, posnemamo, da je krščansko-socialni poslanec Walcher govoril: Abg. Walcher erklärt daß er die Petition der Lehrer nur für einen Faschingscherz gehalten habe. Er ist gegen die Erhöhung, da sie sofort andere Petitionen nach sich ziehen würde. Er findet überhaupt, daß die Ansprüche der Lehrer ständig steigen; das kommt daher, daß die Lehrer zu viel freie Zeit ,baben, die ihnen viel Geld koste. — Od klerikalnih ljudi smo čuli že celo kopico nesramnosti na naslov učiteljstva, najnovejše je tedaj, da inamo učitelji preveč prostega časa. ki nas stane mnogo denarja! „Učitelji" v Slomškovi zvezi, ali imate plohe na očeh?l
Splošni vestnik.
Ali Je učitelj uradna oseba ? Najvišje sodišče je v soboto razpravljalo o ničnostni pritožbi posestnika Jos. Pliberška iz Dobrne na Štajerskem. Učiteljica je njegovega sina, ker je bil poreden, zaprla. Pliberšek je nato prišel v šolo ter odvedel vkljub ugovoru učiteljice svojega sina iz šole. Na potu je srečal nadučitelja Ivana Voglarja, ki mu je dobrohotno nasvetoval, naj dečka pusti v šoli. Ker je Pliberšek jel zabavljati, je nadučitelj prijel dečka za roko in izjavil, da spričo očetove nasilnosti mora ostati v šoli, da prebije svojo kazen. Pliberšek je nato dečka s silo iztrgal nadučitelju iz rok ter ga odvedel domov. Okrožno sodišče v Celju je Pliberška obsodilo zaradi hudodelstva javnega nasilstva, češ, da je učitelj uradna oseba in da se je obsojenec upiral uradnemu poslovanju. Proti tej razsodbi je Pliberšek vložil ničnostno pritožbo na najvišje sodišče, češ, da je učitelj uradna oseba samo v šolski sobi. Najvišje kot kasacijsko sodišče je Pliberškovo ničnostno pritožbo za vrnilo kot neutemeljeno in izreklo, da je učitelj, oziroma nadučitelj uradna oseba ne samo všolski sobi, marveč povsod, kjer nastopa proti učen-cem kot šolski vodja.
Letnino za učiteljski konvikt so plačali ti-le tovariši in tovarišice: Fran Ks. T r o š t, Jerica Zemljanova, Albina Rupnikova in Zinka F u r 1 a n o v a, vsi z Iga; Janko Žirovnik, Ida P a p 1 e r -jeva, Marija Antončičeva in Pavla Čopova, vsi iz Borovnice; Andrej Kmet, Anton L o m š e k in Josip L a p a j n e , vsi iz Cerkelj na Gorenjskem. Bog plati!
Tržaško učiteljsko drnštvo je plačalo tretji rok na račun pokroviteljiue in ne drugi, kakor je pomotoma stalo v glavnem poročilu.
SI. šolskim vodstvom in c. učiteljstvu se priporoča na novo ustanovljena in z vsem potrebnim za šole in urade preskrbljena trgovina šolskih petrebščin Marije Tičar v Ljubljani, Sv. Petra cesta 26.
Duhovnike plačati za veronk. To je zopet nov dokaz, da dežele nimajo denarja in da so duhovniki nesebični prijatelji ljudstvu in učiteljstva. Ali bo vstal v deželnem zboru kakšen Waleher in povedal: Zahteve duhovščine vedno naraščajo, to pride od tod, ker . . .
Gospodom okrajnim šolskim nadzornikom. Pisanje šolske matice imajo preskrbeti krajni šolski sveti. Učitelji po mnogih krajih (večinoma povsod!) pišejo brezplačno šol. matico, ker krajni šolski sveti nočejo plačati. Kjer pa so učitelji odklonili brezplačno pisanje, tam se šolske matice površno ali sploh ne pišejo. Učiteljevi spisi morajo biti v redu, drugače... Ali ne velja za krajne šolske svete ista mera?
Župnik — oskrunjevalec. V Meder-nachu na Luksemburškem so ziprli 55 letnega župnika Lama, ki je že tri leta sem zlorabljal šolske deklice, ki jih je pripravljal za prvo obhajilo. Klerikalni listi sami priznavajo njegov zločin in imenujejo — „hudo kršenje dolžnosti".
Splošno slov. žensko društvo v Ljubljani je imelo občni zbor. Društvo pridno pospešuje izobrazbo svojih članov. V društveni knjižnici je na razpolago 2869 knjig. Za pred sednico je zopet izvoljena gospa Franja dr. Tavčarjeva.
Eksplozija v Soli. V osmem razredu v Friedenau (Nemčija) je pokazal učitelj Schmidt učencem, kako se izdeluje smodnik. Pri tem se je tvarina užgala, eksplodirala in odnesla učitelju levo roko, ranila grozno desnico, nadalje 5 učencev, pobila skoraj vse šipe na celem zavodu. Sedaj vedo učenci, kako se izdeluje smodnik.
Nemški bogoslovec proti slovanskim apostolom. Profesor nemške bogoslovne fakultete v Pragi, dr. Avgust Naegle, ki je prišel pred par leti iz Bavarske, je obelodanil v praškem mesečniku „Deutsche Arbeit" Članek pod naslovom: „Krščenje češkega vojvode Birivoja po Metodu", v katerem se trudi dokazati, da so Čehe izpreobrnili nemški duhovniki in bla-govestniki, a ne Ciril in Metod s svojimi učenci ter da delovanje slovanskih apostolov ni zgo-doviusko potrjeno. To trdi „učeni" profesor, akopram ne pozna niti češkega jezika ni temeljnih spisov in del Palackega, Tomka, Kry-štufka, Vychodila, Snopka, Dudika, Kosa, Pro-chaske, Eckerta, Pasterneka in toliko drugih zgodovinarjev, ki so s svojimi deli vsestransko osvetili Ciril-Metodovo dobo. S to izjavo se postavlja Naegle po robu papežu Leonu XIII. in papežu Hadrijanu.
Iz slovanskih pokrajin.
O Znameniti slikar Slaviček se je
v Pragi ustrelil, ker se je bal otrpnosti kot posledice kapi, ki ga je zadela. Star je bil 39 let in zapušča vdovo in tri nepreskrbljene otroke.
O Masarykova šestdesetletnica. Slavni češki učenjak in politik dr. Masaryk slavi marca svojo šestdesetletnico. Ob tej priliki izide posebna spomenica. V nji bodo tudi prispevki jugoslovanskih politikov in znanstvenikov.
O Poštno in brzojavno šolo so slovesno otvorili v Belgradu. Šola je edina te vrste daleč naokrog.
O Ivan Meštrovič, slavni hrvaški slikar, je priredil umetniško razstavo na Dunaju in dosegel velikanski uspeh. Največje svetovno časopisje prinaša iz peres prvih umetniških kritikov obširne članke, ki slikajo Me-štroviča kot prav velik pojav na umetniškem nebu. V kratkem priredi razstavo v Zagrebu.
O,Češko Sokolstvo. Češka Obec So-kolska (Češk a sokolska zveza) je izdala v preteklem mesecu statistiko češkega sokolstva po stanju dne 31. decembra 1908. Glasom te statistike je bilo združenih v zvezo 37 žup (med katerimi so take, ki so večje kakor naša zveza) z 800 društvi, 66 845 članov ter 11 485 članic, skupaj torej ogromna armada 78.330 članov. V letu 1909. je bilo ustanovljenih nad 50 novih društev, ki pa niso še izkazana v gorenjem statističnem izkazu. Gornja društva se razdele po kronovinah: Češko 58.940 članov v 575 društvih; Moravsko-Šlezko: 17.496 članov v 213 društvih; Dolnje Avstrijsko 1.894 članov v 12 društvih. Ako računamo, da imajo Cehi sokolska društva tudi v Budapešti in Gradcu, nadalje v tujini, in sicer v Angliji, Franciji, Nemčiji in Ameriki, in ako prištejemo zraven še nanovo ustanovljena društva, šteje celokupno češko sokolstvo do 1000 društev s 100.000 člani. To so sicer gola števila, govore pa cele knjige.
Razgled po šolskem svetu.
—	Jagičev naslednik na dunajskem vseučilišča. Izredni profesor dr. Milan pl. Rešetar je imenovan rednim profesorjem slovanske filologije na dunajskem vseučilišču.
—	Protest bolgarskih profesorjev. Vseučiliški profesorji v Sofiji so izročili turškemu poslaniku spomenico, v kateri v imenu humanosti protestujejo proti smrtnim obsodbam nad Bolgari v Makedoniji.
—	V Pragi je umrl 19. pret. m. dr. Otokar Hostinjsky, znani češki filozof in estetik, vseučiliški profesor, star 63 let.
—	Madjarizacija na Hrvaškem. V vasi Zdalaje otvorilo madjarsko društvo „Ju-lian" ljudsko šolo. Župnik Stefanac se je branil poučevati krščanski nauk v omenjeni madjarski šoli. Na pritožbo društva „Julian" je bila uvedena proti župniku disciplinarna preiskava. Izkazalo se je, da obiskuje omenjeno madjarsko šolo 5 otrok, med katerim so 3 Hrvatje in samo 2 Madjara.
=- Jnbilejski dar Češki Matici Skolski je že dosegel vsoto 901.825 K 48 st. Manjka torej še 100.000, in milijon bo dosežen !
Z gospodarskega polja.
= Smotke se podraže. Meseca julija se povišajo cene smodk in cigaret v smislu dogovoia, sklenjenega med merodajnimi faktorji. V tem oziru se vršijo pogajanja tudi med ogrsko vlado in tobačno upravo.
Zahajajte samo v lokale, kjer imajo na razpolago naš list!
Raznoterosti.
X Zabava ,boljših krogov'. V Pariza je prepovedala policija zasebno predstavo, pri kateri so kazali 80 živih ženskih slik, 16 do 18 let starih nagih deklet. Podjetnik je najel dvorano za dve predstavi, a že prva se ni obnesla, ker jo je policija preprečila. Vse osebe, „žive slike", podjetnik in krog 150 žensk in moških, ki so se udeležili predstave, se bodo zagovarjale zaradi prestopka proti nravnosti.
X Kaj je mož svoji ženi? Ceje lepa in mlada kakor »pomladansko jutro, a brez misli kakor zimska noč, tedaj jej je gospodar kakor tudi vsaki drugi svoji stvari. Ako je divna kot angel, a zlobna kakor vrag ali bogata kakor Krez, potem jej je suženj kakor vsak slabič višjemu in močnejšemu od sebe. Ce je pametna kakor on, a je boljša od njega, tedaj jej je veren soprog in prijatelj. Obrijen-talci so že po naravi gospodarji svojih žen, a jim vendar služijo; prebivalci zahodnih dežel so po odgoji njih oboževatelji, pravzaprav pa jih imajo v življenju za največje sužnje. Pri nas Slovanih so pa tudi že moški, ki niso svojim ženam niti gospodarji, niti sluge, pa tudi one niso njim sužnje, niti pokroviteljice; tu sta si mož in žena enakopravna: človek bodočnosti.
X Nevestina podveza. Med nižjimi sloji v Parizu je nekam čuden običaj, pravzaprav šala, ki je nihče ne zameri. Pri ženito-vanski gostiji ukrade namreč prvi ženinov drug mladi nevesti podvezo z nogavice. Navadno je nevesta tako pametna, da nič ne opazi. Drugače pa je bilo na gostiji, ko se je nedavno poročila gospodična Pommier, hči gostilničarja v pariškem predmestju. Gostovanje je bilo v gostilni in vsi so že pili čez mero, med njimi tudi ženin. Ko je tedaj opazil, da je za to določeni mladenič izginil pod mizo, nakar se je kmalu njegova mlada ženka prestrašeno stresla ter zakričala, se ženin ni mogel premagovati, temuč je neusmiljeno osuval „podvezinega tatu" s Žrevlji v obraz, da mu je nos prebil ter mu izbil oko, da so ga morali prepeljati v bolniščnico. Po moža pa je prišel policaj ter ga kljub pretresljivi prošnji mlade ženke odvedel v zapor. Žalostna prva noč v zakonu I
X Jajca so sirova ali mehko kuhana eno najizbornejših živil. Trdo kuhana so neprebavljiva, ako jih požiiamo v velikih kosih; ako jih pa dobro prežvečimo, jih želodec ravno tako lahko prebavi kakor mehko kuhana. Beljak je lažje prebavljiv, kot rumenjak; prvi obstoji iz 14 delov kemično čistega beljaka na 86 delov vode, poslednji iz beljaka in nekaterih tolšč. Jajce zadostuje samo, da da mladi ptici vse v ustvarjenje njegovega telesa potrebne sestavine, pri čemer pa gre v porabo tudi velik del jajčje lupine. Ako bi dajali otrokom pojesti z jajcem tudi fino zmleto jajčjo lupino bi jim dajali s tem jako veliko vredno jed, ki bi pospeševala zlasti rast zobovja in kosti. Sirova ali mehko kuhana jajca so za slabokrvne, bledične, rekonvalescente, doječe ženske jako priporočljiva. Takozvane „jajčje jedi", ki se napravljajo iz jajc z malo moke in veliko masti, veljajo splošno za težko prebavljive. In so tudi, ako jih ne jemo s kruhom in ako jih dobro ne prežvečimo. Nasprotno so jedila z veliko moke, ne preveč masti, a s soljo in poprom priporočljiva in morali bi jih na deželi veliko pogosteje uživati, namesto manj redil-nega, težko prebavljivega krompirja.
Listnica uredništva.
K. M.: Porabimo. Nadaljujte — Na Goriško „Gorici" odgovorimo prihodnjič. — V Trst: Porabimo danes teden. — A. Š,: Porabimo. — V tolminski okraj: Nam ni znano, je li dobiva kaka kronovina od države direktno denarno podporo. Mislimo, da ne. Vemo pa, da se začne v prihodnjem zasedanju državnega zbora velika akcija v ta namen. — 333: Tako sodelovanj e je odločno prepovedano (§§ 78. in 79. novega šol. in učnega reda.) Preberite te določbe!
Uradni razpisi učiteljskih služb.
~ St. 336.	Kranjsko.	93 1—1
Na petrazredni ljudski šoli v Cerkljah se razpisuje s tem učiteljska služba v začasno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 20. februarja 1910. C. kr. okr. šolski svet v Krškem, dne 3. februarja 1910.
St. 226.
89 1-1
Na trirazredni ljudski šoli v Semiču se razpisuje učno mesto v stalno nameščenje.
Zadostno opremljene prošnje naj se semkaj vlagajo do 20. februarja 1910.
Moški prosiloi imajo prednost. C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlju, dne 19. januarja 1910.
St. 61.
Štajersko.
92 1—1
Na štirirazredni v drugem krajnem razredu stoječi ljudski šoli v Negovi, šolski okraj Gornja Radgona, se o Veliki noči 1910 namestita stalno dve učiteljski slubži (mesto učitelja in učiteljice).
Obeh deželnih jezikov popolnoma zmožni prosilci oziroma prosilke za eno teh mest naj vložijo svoje redno opremljene prošnje predpisanim potom do 10. marca 1910 pri krajnem šolskem svetu v Negovi, pošta Ivanjei.
Okrajni šolski svet Gornja Radgona, dne 5. februarja 1910.
St 2228.
O.riSko.
-90 1-1
V tolminskem šolskem okraju se razpisujejo sledeča stalna učiteljska mesta:
a)	nadučitelja dvorazrednic: Breginj, Dreieno», Grahovo, Podbrdo;
b)	učitelja-voditelja enorazrednie : Borjana, Bukovo, čadrg-Laz, Gorje, Idrsko, Kal, Lazeo, Log, Logje-Robidiiče, Nemškirut, Novaki, Orehek, Otalež, Pečine, Plužne, Poliee-Vrh, Poljubinj, Ponikve, Pod-bela, Ravna, Rati, Sela-Log, Slap, Smast, Strmec, Sužid, Stržišče, Trebuša, St. Viška gora;
c)	učitelja štirirazrednice v Bovcu;
č) učiteljice štirirazrednice v Kobaridu, dvoraz-rednici na Srpenici in na Žagi.
Re >no opremljene prošnje naj se predpisanim potom 4 tedne po razpisu v uradnem listu „Osser-vatore Triestino" pri o. kr. okr. šolskem svetu v Tolminu.
Opomni se, da so vsa gornja mesta že začasno zasedena.
C. kr. okrajni šolski svet v Tolminu, dne 24. januarja 1910.
Srečen vse žive dni, Vsaka mu jed diši, Nikdar bolan:	52—s
Kdor vživa
Najboljši želodčni likér!
Sladki in grenki.
Ljudska kakovost
liter K 2-40 Kabinetna kakovost . . 4*80 Naslov za naročila: „FLORIAN", LJubljana.
^■■■HH^MIHiHHHiHHBntf
Postavno varovano.
Našim, rodbinam priporočamo 48
- Kolinsko cikorijo -
z najboljšimi in najcenejšimi ploščami in valjarji preskrbuje zastonj in na mesečne obroke od 2 K naprej slov. reg. tvrdka
ZINAUER & Co., Sv. Jakob
v Slov. Goricah. 6212-12
Cenovniki zastonj in poštnine prosto.
Marija Tičar
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 26
priporoča slavnemu učiteljstvu in pisarniškim predstojništvom svojo na novo otvorjeno in bogato opremljeno trgovino s popirjem in vsemi šolskimi potrebščinami.
12-1
K IJ-jJ^
Premeri & Jančar
Ljubljana, Dunajska cesta št. 20. Lastni izdelki oljnatih barv, lakov, fir-::: nežev in steklarskega kleja. ::: Velika zaloga kemičnih in rudninskih barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Točna postrežba, cene nizke. Za obilna naročila se priporočava ::: PREMERL & JANČAR ::: trgovina oljnatih barv na drobno in debelo.

Ivan Soklič
v Ljubljani
Pod Trančo štev. 2
priporoča cenj. učiteljstvu svojo veliko in bogato zalogo 12—2
klobukov, slamnikov, čepic, peres iti
vse po najnižjih cenah.


Ljubljana, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo 52—4 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate
za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela.

Vsem onim, ki ljubijo žlahtno kapljico in dobro kuhinjo z vedno svežimi raznovrstnimi jedili priporoča svojo nanovo urejeno
restavracijo
kakor tudi moderno opremljeni in ceneni
hotel,Južni kolodvor'
nasproti kolodvoru in
hotel „TRIGLAV"
v Bohinjski Bistrici.
Krasna lega, največji konfort, planinsko letovišče.
A. Seidel,
12-11
resta vrater.
Slavnim šolskim vodstvom in gg. učiteljem vljudno priporočam svojo
izvrstno urejeno
knjigoveznico.
Izvršujem vsa v knjigoveško stroko spadajoča dela.
Za šolske in druge knjižnice sem upe-ljal posebno trpežno in lično vezavo, namreč v celo močno platno ravno za isto ceno kakor do sedaj pol platno.
Pri večjih naročilih 10% popusta.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
Anton Janežič
knjigovez 12-4 Ljubljana, Florijanske ulice 14.
HHHHiil

Jernej Bahovec
trgovina s papirjem
poleg Prešernovega spomenik
priporoča slavnemu učiteljstvu in di : gemu občinstvu svojo bogato zalog»
šolskih potrebščin, papirja, zvezke šolskih knjig, pisalnega in risalneu« orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.	26-4
ANTON BAJEC
umetno in trgovsko vrtnarstvo
v Ljubljani, Pod Trančo
se priporoča slav. občinstvu za obilno naroČbo. Vedno sveže cvetje za šopke in vence, raznovrstne zelene cvetice v loncih itd. itd. Jako okusna izvršba.
Naročila se izvršujejo točno in solidno, na deželo z obratno pošto. — Cene nizke.
Blagovolite pisati po vzorce !
V. J. Havliček a bratr
v Podëbradech na Češkem
: : izvozni dom modnega sukna in rokodelnega blaga : t priporoča v splošno priznani najboljši kakovosti
Map za plesne obleke, opreme za neveste
damast, kanafas, Havličkovo blago, robce, brisače, namizne in kavne garniture, platno. 26—&
Modno blago, sukno, cefir.
Vzorci franko. — Tu dobite najboljše. 1 kos Havlickovega blaga „Kve-tuse" 23 m za 16 kron. 1 kos Havlickovega blaga 15 m za 10 kron 50 vin.
1 zavoj 40 m ostankov letnih in zimskih okusno» združenih za 18 K.
Franko po povzetju.
Od teh ne pošiljam vzorcev.
Le pri nas vse dobro.
Slav. šolskim vodstvom in pisarniškim predstojništvom
vljudno naznanjam, da sem otvoril bogato opremljeno
trgovino
s papirjem in šolskimi potrebščinami.
Blago najboljše. Cene najnižje.
Vzorci na zahtevo.
Z odličnim spoštovanjem
DRAGOTIN LAPA1NE
Idrija.
5—5
| Peter Cotič \
^	čevljarski mojster,
Gorica, v Raštelju 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke.
6—5
Sprejemam naročila tudi z dežele in jih pošiljam po
Cene zmerne — delo ličt
pošti. t Jo lično. K
0
Denarni promet do konca leta 1908: K 71,417.342-75.
Stanje upravnega premoženja: K 17,519.983-93.
■CTstazio-vljen-a, leta, 18S2. Pošt, hran, rač. it. 828.406.	Telefon 185.
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana,Dunajskacestal8,
v lastnem zadružnem domu obrestuje hranilne vloge po 472 %
brez vsakega odbitka rentnega davka, ki ga plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posojuje na zemljišča po 5 '/«"/o z t Vj°/o amortizacijo ali pa po 5 V/o brez amortizacije. Na menice po 6"/„. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizacije dolga. 12—6
Uradne ure vsak dan od 8.—12. In od 3.-4.
Naznanilo in priporočilo.
3-3
Podpisanee naznanjam častitemu občinstvu, da je moj ilustrovani eenik za leto 1910 izšel in ga je na frankovano zahtevanje brezplačno in poštnine prosto dobiti. Moj cenik izhaja že 36. leto in obsega 460 vrst najboljših poljskih, zelenjadnih in cvetličnih semen, za katera jamčim. Cenjeni kupovalei naj dobro premislijo, kje dobe res prav zanesljiva semena. Imam čez 200 pohvalnih pisem na vpogled. Dobe se tudi pri meni mnogovrstne cvetlice v loncih in dežah, kakor tudi mnogovrstni sveži in suhi šopki in venci s trakovi in napisi in mnogovrstni drugi v to stroko spadajoči predmeti, prav po nizkih cenah in točno zvršeno. — Z odličnim spoštovanjem se priporočam
ALOJZIJ K0RSIKA v Ljubljani
vrtnarija in semenska zaloga v lastni hiši: Bleiweisova cesta štev. 1 prodajalna: Šelenburgova ulica štev. 5 (pri pošti).
Naš denarni zavod.
(15) 12—2
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta 7 Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Vplačuje in izplačuje se vsak četrtek od 11.—12. ure dopoldne in vsako soboto od 5.—ljJ7. ure ivečer ali pa vsaK dan potom poštne nakaznice ali c. kr. poštne hranilnice (čekovni račun št. 866.312). Za
drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranilnih vlog po 5 °/0, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok in plačnik), zastava premičnin,
zemljišč in vknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo. Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojila naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve.
Vsakih 100 K. posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu: A v 12 mesečnih rokih, in sicer 11 rokov k 9 K — h, 12. rok 4 K 73 h
B
C D E F O H
18 24
38 46 60 70 85
17	„	„ 6	„	— „	18.	. 3	„	56
23	„	„ 4	„	50 „	24.	„ 4	„	-	„
„	„ 3	„	— „	38.	„ —	„	66	„
45	„	. 2	„	50 „	46.	„ 1	„	81	„
59	„	„ 2	„	- „	60.	„ -	„	70	„
69	„	„ 1	„	75 „	70.	„ 1	.	42	„
84	„	„ 1	„	50 „	85.	„ 1	„	26	„
Zadružni lokal je v Ljubljani, Gradišče št. 4., I. nadstr.
JULIJA STOR
v Ljubljani, Prešernove ulice štev. 5.
Največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, dalje čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. 12_6
Elegantna in skrbna izvršitev po vseh cenah. ISTaopriležinejšI če-vlji sed.a,njosti I
Nova slovenska manufakturna trgovina
Ivančič & Kurinčič
6-6
O
N
O Î.
v Gorici, nadškofijska ulica št. 5 (nasproti škofije)
priporoča cenjenemu učiteljstvu svojo veliko zalogo v to stroko spadajočega raznovrstnega blaga po najnižjih cenah.
Cene stalne. Postrežba domača, poštena in točna.
Vzorci se na željo proti vrnitvi pošiljajo poštnine prosto na dom.
O
M
O
*
M
„Učiteljska tiskarna" v Ljubljani priporoča vizitke in raznovrstne kuverte s firmo.
Knjigarna
L. Schwentner
Ljubljana, Prešernova ulica 3
priporoča nastopne novosti:
Aškerc A.: Akropoli» in piramide. Poetični sprehodi po Ori-entu. — Broširano K 3 —, eleg. vez. K 4"50.	30—23
Cankar Ivan: Za križem. Obsega 18 novel in črtic z epilogom. — Broširano K 3-—, eleg. vez. K 4-50. Levstik Vladimir: Obsojenci. Vsebina: Nenormalni piščanec. Eazmišljeni Vid. Mlada Breda in slepec. Bikard Malloprou. Broš. K 2-50, eleg. vez. K 3"50. Milčinski Pran: Igračke, örtice in podlistki. Broš. 2 K, el. vez. 3 K. MurnikBado: Jari junaki. Humoreske. Br. K 2 50, el. vez. K 3-50.

Najlepše darilo
b vsakemu otroku je lepa a knjiga! Zato kupujte krasne knjige za mladino, ki so;
A.	Rape: Mladini
A. Rape: Dane
J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka
B.	Gangl: Zbrani spisi za mladino
Vsak izvod v elegantni vezbi stane samo 1 K, po pošti 16 h več. Naročila sprejema „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
172 9—7

7—v —^ I. Medved
Gorica,
m Corso G. Verdi 38 ca
priporoča svojo velikansko zalogo izgotovljenih
oblek, čevljev in klobukov. 5_5
Postrežba strogo solidna.
Od skupila gg. učiteljev prepustim v korist učiteljskemu konviktu 3%.
mm
52—2
Snažno se oblači
vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice	52—80
Marije Jirsove
učiteljeve soproge
v Novem Hradku "/Met.
(dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2 — 8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti.
NaroČite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko.
Prvi slovenski izprašani
optik in strokovnjak
Dragotin Jurman
-i Ljubljana, Šelenburgova ul. 2.
hihi ■mu
- - iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiitiim,,,,
ID -i-« rw r* r\\\y-\\	NaJfinejša in vedno sveža
• JJ UTjZjUilili	zaloga gnati, salam, raz-
..... . .	nih vrst klobas i. t. d.
delikatesna trgovina,
,	Izdelovalnica kranjskih
i Ljubljana, Stritarjeva ulica.	klobas. 12-2
•aim ■ 111111 !
; mu« ^ nina
; 11*111 ' Hill«
50 s prihranite
— SLADIN.
stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; kri, moč, zdravje
dosežete in ohranite, ako pijete
• • •
Kdor se hoče o tem prepričati, dobi knjižico o sladinu brezplačno
vlekami Trnkoczy, zraven rotovža, Ljubljana
ali po pošti, kdor po njo piše.
12-2
• • •
Najbolj varno naložen denar
je v slovenski
mestni hranilnici
= ljubljanski. =====
I
š> i >■
o
C s
KS o g :=r> cö rs
Jc s
o «o
.—j CO S? etf
C/3
•Ö 03 C
a
g. »
ro
- S
I 2.
O 3
./•■•••a;
N P9 PC PT pa
O. • •
O
s
Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8.—12. dopoldne, in jih obrestuje po 47*°/o ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Eentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni.
Denar se lahko pošilja tudi po pošti. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo.
Posoja se na zemljišča po 43A°/o na leto. Z obrestmi obenem plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5°/o izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62'/2 leta. Kdor plačuje 6°/o izposojenega kapitala, poplača dolg že v 33 letih. Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako to hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
Mestua hranilnica ljubljanska izdaja lične domaČe hranilnike proti vlogi 4 kron, ki se takoj obrestujejo. Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. — V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov upeljala je ta slovenska hranilnica tudi kreditno društvo.	12-6
Mestna hranilnica ljubljanska je v lastni palači
v Prešernovi, prej Slonovi (Elefantovi) ulici št. 3.
I
__
v
„Zivi človek po smrti dalje?
a
S—5
Na to velevažno vprašanje daje točen odgovor knjižica, v kateri je naše daljno življenje po smrti na eksperimentalni podlagi ne-ovrgljivo dokazano in prepričevalno ::	zasigurano.	::
II. izdaja velja samo 50 h v poštnih znamkah.
Knjižica se vsakemu tovarišu najtopleje priporoča, ker ojači veselje do težkega našega poklica, krepi duha k napredku in obvaruje žalostnega in obupanega
človeka pred samoumorom.
Cena 1 K.
Cena 1 K.
Naroči se pri:
T. KUNSTIČU v KONJICAH
Cena 1 K.
—r=
(Spod. Štajersko.)
Cena 1 K.
I
I
10-6
Valentin Lapajne
• • • •
pred šolo v Idriji
• •
priporoča svojo bogato zalogo vseh risalnih in pisalnih potrebščin, kakor tudi zalogo vseh učnih knjig za ljudsko šolo in realko.	:-:
• •
Velika izbera razglednic mesta Idrije in idrijskega rudnika.
rt C
• «M
>
O
b/0 Xm
03 C
u O Gl
X/3
C
C« C
Modna in športna trgovina
Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	52—3
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
Perilne, volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitničarija in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
Nasproti glavne pošte.
Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine.
Z
p
V5
"O "t o
5T <
3
<t>
-c o
C/5< «-t-CD
g
i 1
%
Učiteljska tiskarna priporoča sledeče knjige:
Učne načrte za Kranjsko za eno- in	K
dvorazrednice po........—"50
od tri- do osemrazrednice po . . .	—60
Načela za obči načrt ponavljalne šole	—-25
Cesarska pesem, čveteroglasna . . .	—'14
Brunet, Telovadba, najnovejša izdaja	4 —
Adamič, Slava cesarju Francu Jožefu I.	4-—
Besedilo k Adamičevi spevoigri . . .	—-10
Štupar, O prvinah in spojinah . . .	1'50 Dr. E. Bretl, Kako si ohranimo zdrave
in trdne zobe.........—'20
Izvršilni predpis k dok. šol. in uč. redu	120
Učit. pokojninski zakon za Kranjsko	—-20
Mladinski spisi:
A. Kape: Mladini 1..................1-—
J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julfka I.	T—
E. Gangl: Zbrani spisi za mladino I..	1*—
A. Bape: Dane....................1"—
Telefon it. 118.
Poštna hranilnica št. 76.307.
Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče št. 4 Ljubljana Gradišče št. 4
priporoča si. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge
Ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko stroko spadajoča dela ter jih izvrši točno, okusno in po solidnih cenah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin za ljudske in meščanske šole posebno:
Razne napise na lepenki. Vse vrste poštne tiskovine za šolsko uporabo. Vse uradne in vse knjigovodstvene tiskovine za obrtno-nadaljevalne šole, prirejene po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtce. Razne mape za uradne spise, za šol. matico iz posameznih listov, za zbirko normalij itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo.

Izdajatelj in odgovorni urednik Badivoj Korene.
Last in založba .Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev".	Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.