Leto VIL, šlev. 124. Celfe, iorek 10. novembra 1925« Poštnina plačana v gotovini* uH^^^^I ^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^^^^V ^^^^^^^^^^^V ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^K w^^^^^Kl^^^^^^^^m V#!o«s?c?>¦ Narocninai Za Jugoslavijo: mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozcmstvo: letno 240 Din. Posamezni žtevitka I Din. Izhaja v iareK, tetrteU In soboto. Redakcija in upravai Strossmagerjeva ulica 1, pritl. Tel. 65.— Rač. p.-Č. zavoda 10,666. Oglasl po stalnem ceniku« Plačilo avstro-ogrskih vojnih posojil. V zadnji številki smo objavili čla- nek g. dr. Vinka Gregoriča o avstro- ogrskem vojnem posojilu. Avtor je v članku kratko in pregledno obrazložil bistvo in namen vojnega posojila. Umestno je, da danes priobčimo po »Slov. Narodu« drug članek istega av- torja kot nadaljevanje in zaključek v tem predmetu: Po človeški pameti je nemogoče, da bi nasledstvene države plačale avstro-ogrsko vojno posojilo 90.000 milijonov kron. Treba bo najti izhod, da se vsaj interesi mladoletnih in ne- dolžnih žrtev varujejo. Vojno posojilo je po večini izgubljeno. Velekapitalisti in vojni dobičkarji to že lahko pro- bo^, veliki denarni zavodi pa to po- sojilo vsako leto odpisujejo. Država je reflektirala le na velike svote vojnega posojila velekapitalistov in bank, mali podpisovatelj je bil le za nameček in vado za druge. Visoka financa je ve- dela, da je vojno posojilo a priori iz- gubljeno. Krila se je na drug način. Diferenciranje je torej neobhodno po- trebno, ako se govori o vojnem poso- jilu. Eno pa že sedaj stoji, danepojde kratkomalo ignorirati to vprašanje, ker vojno posojilo tvori izdaten del narod- nega premoženja. Ljudje so bili pri- morani podpisavati vojno posojilo, ako so se hoteli izogniti neljubim posledicam. Za našo državo, ki se do sedaj Se ni lotila tega vprašanja, je dolžnost, da prične z akcijo, kako rešiti vpra- šanje avstro-ogrskega vojnega posojila. Zadnji čas je že, da se naSa javnost in naSi politiki začnejo baviti s tem vprašanjem, ki globoko sega v naSo narodno-gospodarsko življenje. Ali se bo vojno posojilo kaj honoriralo» all se bo popolnoma prezrlo? Do sedaj se še r,i stavil nobon tozadeven pred- log. Po mojem mnenju ne bo mogoče vojno posojilo popolnoma izbrisati. Preveč je bilo žrtev, in sicer nedolžnih. Občine, ki so se zadolžile, mladoletni katerih denar se je porabil brez njih vednosti za podpis vojnega posojila, male hranilnice, zasebni majhni pod- pisovalci, ki so se dali zapeljati, češ država je najbolj sigurna za nalaganje denarja. Te žrtve bo treba ločiti od bogatinov, ki so podpisali milijone. Zanimiva je statistika teh vojnih posojil glede na število podpisovalcev in visočino svote. lzšla je taka statis- tika samo za sedem avstrijskih vojnih posojil, ki nam jasno kaže, kako so bili prizadeti mali ijudje. Podpisali so v Avstriji: kron 1. Banke in menjalnice 4.439,609.850 1. Hranilnice in kred. društva 6.041,881.000 3. Zavarovalnicc 1.879,060.050 4. Javni fondi in ©bčine 2.142,593.750 5. Zasebniki in firme: a) potom rentne hranilnice 99.694 oseb 11,898.400 b) zasebni podpisi: kron oseb do 100 » 802.931 » 75,413.600 » 200 » 363.455 » 72,176.250 300— 500 » 378.657 » 147,639.050 600— 900 » 181.254 » 133,028.250 1000- 1900 » 618.306 » 705,745.300 2000- 9900 » 575.821 » 1.975,710.500 10.000—49.900 » 213.251 » 3.353,989.300 50.000—99.900 » 30.699 » 1.749,391.600 100.000-499.900 » 31.421 » 3.196,744.350 500.000 in več » 3.185 » 3.494,981.450 Ta statistika nam kaže, da je v Avstriji podpisalo 2,604 374 oseb vojne- ga posojila 8 213,093.950 kron, a samo 34 606 oseb 6.691,725.800 kron. Isto razmerje velja gotovo tudi za naše pokrajine. Ali bi ne bilo krivično obe te kategorije podpisovalcev meriti z enim in istim merilom. Tem 34.606 osebam je gotovo od njihovega pre- moženja Se kaj ostalo, tudi če so iz- gubile vso podpisano vojno posojilo. Teh 2,604.374 ljudi je pa vse izgubilo, ker to je bilo njih celo prefnoženje. Najpreje bi se morala napraviti za naše kraje slična statistika, kar se lahko takoj izvrši, saj so bili vsi ti titri uradno žigosani. Narodna skup- ščina naj se na to izjavi, komu naj se nadalje sklene izdati za to svoto državne zadolžnice, ki se ne obrestujejo, pač pa enkrat v letu z gotovim znes- kom izžrebajo. Za pokritje izplačila teh izžrebanih zadolžnic se stavi vsako leto v redni proračun gotovi odstotek, recimo 4% ako se hoče vse zadolžnice v 25 letih izžrebati. Na ta način bi se rešilo, kolikor se pač v danih razme- rah rešiti da. Rešil bi se velik del na- rodnega premoženja, država bi pa le na svojem ugledu pridobila. Ako vza- memo, da je kilo pri nas avstro-ogrske- ga vojnega posojila podpisanega 200 milijonov dinarjev, in ako računamo, pa bi 50% tega vojnega posojila od- padlo, bi zadostova'o, za ostalih 50%. ako država odkaže 4 % vsako leto v ta fond. Tobi znašalo 4% od 100 milij. dinarjev letno 4,000.000 Din in bi bil ves dolg v 25 letih popolnoma izplačan. Ta vsota ie bagatela za našo državo. Zadolžnice naj bi se glasile na 50 Din in bi se enkrat v letu izžrebale. Svote pod 50 Din se v gotovini takoj izpla- čajo. Oblika teh zadolžnic je lahko majhna, ker ni kuponov za obresti. V teku časa je bil gotovo en del teh obligacij vojnega posojila uničen. Pravo sliko bi pokazalo šele žigosanje teh titrov, in bi bila statistika v prej navedeni obliki gotovo zelo zanimiva in podučljiva. Država ima vse potrebne podatke, ni torej nobenega zadržka. Poiitika, p Kronanje kralja Aleksandra. Sobotno beograjsko »Vreme« javlja, da v političnih krogih mnogo govore o možnosti, da se izvrši spomladi sve- čano kronanje Nj. Vel. kralja Aleksan- dra I. in Nj. Vel. kraljice Marije. V merodajnih krogih pripravljajo vse od- redbe in mere za kronanje. Po sve- čanem kronanju posetita kralj in kraljica oficijelno zavezniške in prijateljske države v Evropi. Oficijelno potujeta v Rim, Pariz, London, v Prago in v Bu- karešto. Temu posetu pripisujejo poli- tični krogi velevažen pomen, kerznatno okrepi položaj naše kraljevine. Pred odpotovanjem pa žele merodajni po- litični faktorji popolno notranjepolitično konsolidacijc. p Invalidski zakon. V soboto se je v Skupščini pričela podrobna de- bara o invalidskem zakonu. Govoril je muslimanski poslanec Ethem Mu- labdič, ki je kritiziral načrt zakona, minister socijalne politike Simonovič pa je predložil nekoliko amendemen- tov, tako za člen IX., da se priznava invalidom prvenstveno pravo pri iz- dajanju raznih ugodnosti za železniške restavracije, trafike itd., in čl. X., da imajo pravico do brezplačnega zdrav- ljenja tudi družine popolnih in težkih invalidov ter ostali invalidi in sirote, ki plačajo letno neposrednega davka manj nego 30 Din. Finančnih amende- mentov ni mogel predložiti, ker ni došlo do sporazuma s finančnim mi- nistrom. Pri glasovanju je bilo sprejeto drugo poglavje. Prihodnja seja je do- Iočena za pondeljek ob 10. uri do- poldne. Veliko pozornost ie v političnih krogih zbudilo dejstvo, da je pričel minister za socijalno politiko Simono- vič popuščati pri invalidskem zakonu, o katerem so trdili, da bo izglasovan v soboto, a v nedeljo sankcijoniran. Vlada je sklenila postaviti na dnevni red četrtkove seje zbornice interpela- cijo posl. Miloša Radosavljeviča, tako da ni izključeno, da bo invalidski za- kon izglasovan šele prihodnjo soboto. Vsled tega se je tudi rešitev vprašanja Radičevega vstopa v vlado zopet za- vlekla za teden dni. Opozicija obsoja zavlačevanje invalidskega zakona. p Delo naših Italljanskih prlja- teljev. ltalijanski poslanik Bodrero je moral radi dogodkov v Italiji prekiniti svoj dopust in takoj odpotovati v Beo- grad. V soboto dopoldan je imel daljši razgovor z dr. Ninčičem. Niti poslanik niti zunanji minister nista hotela dati novinarjem pojasnila o pogovoru. Ka~ kor se doznava iz vladnih krogov je naša vlada odposlala Mussoliniju brzo- javko, v kateri mu čestita, da se je atentat nanj ponesrečil. S tem v zvezi se povdarja, da namerava storiti jugo- slovanska vlada pri italijanski vladi korake glede zaščite naše manjšine v Italiji. V soboto ob 11. uri dopoldan so se vrSile v Ljubljani demonstracije akademske ornladine pred italijanskim konzulatom. Policija pa je demonstrante razgnala. — Po poročilih iz Trsta so povzročili fašisti političnemu društvu »Edinost« veliko škodo. Fašisti so uni- čili vse originalne dokumente o vojni odškodnini, ki pritiče prebivalstvu ka- kor tudi dokumente servitutnega prava raznih kraških občin. Materijelna in moralna škoda je ogromna. Celokupno škodo cenijo na milijon Iir. Fašisti so bili pri napadu oboroženi z bombami, karabinkami in drugim orožjem. — Doznava se, da je poslanik general Bodrero prepričeval dr. Ninčiča, da zadnji dogodki, ki jih italijanska vlada ostro obsoja in obžaluje in ki so se pripetili proti Mussolinijevi zapovedi, niso bili mišljeni kot napad na jugo- slovensko manjšino, temveč so bili Ie izgredi proti celokupni opoziciji, o ka- teri so faSisti takoj po odkritju zarote proti Mussoliniju mislili, da je zapletena v zaroto. — Italijanska vlada je baje pripravljena, povrniti vso škodo, ki so jo storili krivci pri demonstracijah v uredništvuin tiskarni »Edinosti« vTrstu. p Iz seje oblastnega načelstva SD'S za marlborsko oblast. Oblastni odbor SDS za mariborsko oblast je FICLIPUCLI: Kritika zagrizenca. (Pismo v L) (Konec.) Scenerija vobče harmonična, temna in težka — mislim na salon, ne na polno luno in dež — samo tisti dve sliki, od katerih ste videli vi ono na levi, jaz pa ono na desni (kadar nisem gledal veliko !ep5e slike), bi jaz obesil na drugo stran kulis, ki je bila obr- njena na cbema nevidni Alvingov azil. Trdno pričakujem, da se s temi sli- kami ne snidemo pri reprizü Tudi fo- teljev ni treba toliko. Kader je toliko foteljev, zof, divanov, so — to vam je gotovo znano — monologi vedno pre- kratki. Ibsen je predpisal daljšd in če ne bo toliko foteljev, bo več prostora za monologe. Nemirna svetiljka gotovo ni hodila k skušnjam, ali pa je bilo skušenj premalo. Uganke o pomenu in namenu tistega hodnika na desni, ki se v celi igri menda ni porabil, nisem rešii in je tudi ne mislim. Team, ki nam je predvajal pre- mijero je ambicijozen in precej soli- daren. Ta »precej« pomeni, da §e ni dovolj izbrušen, marveč podoben britvi, ki včasi reže, včasi praska. Toda, opro- stite, Rizuš, pozabil sem, da Vi ne ra- bite britve, temveč »Taki«! Ergo ne morete ceniti primere! — Regina je bila skoro preskromna, če vpoštevate, do je imela prvo besedo že ko publika še ni bila nehala govoriti. Zato se je odškodovala v III. dejanju. Njena skromnost me je spominjala na Vas, ki ste vedno slišali koga prihajati ko sem si jaz najmanj želel in ko v res- nici ni nihče priSel. Tudi v tem Vam je slična, da se ne šminka rada, kar je pri iluminacijskih prednostih celj- skega odra slabost, pri Vas pa pred- nost. Engstrand je znal svojo vlogo in jo je podal tako dobro, da mi je po rumu zadišalo, kadar je govoril. Tako je vedno, če govori mornar. Ne poro- čite nikdar mornarja! Pastor je bil ravnoprav dolgo- časen; edini vie je napravil takrat, ko je potegni! iz kovčega »Göschnovko« in dejal, da je to hranilna knjižica. Rad je tudi gledal skozi okno in kazal meni hrbet, v čemer pa ni bil edini, Osvald je pozabil, da se je vrnil iz tujine kot samec in je nosil sijajen poročni prstan. Da ga do polovice ni- sem slišali je moja krivda, ker se ni- sem potrudil, da bi ga slišal. Materi je rekel »mati«, Cesar med fotelji nismo vajeni. Pri Alvingovi bi želel več zuna- njega miru ter več pritajenega ognja in strasti ter večjih sprememb v glasu. Osvald in Alvingova sta glavni vlogi v »Strahovih«, pri meni seveda ste to samo Vi! Važen rekvizit Osval- dov je bila pipa, ki se je res kadila. Radi prepiha in hladu v parterju sem to takoj opazil, vsled Cesar sem se prepričal, da nisem bil prehlajen. In kaj naj rečem o maskah? Ali se Vam ni zdelo, da sta bila ravno oba glavna akterja prečrnolasa; taki so Skandtnavci le izjemoma. Apropos, »Strahovi« so internacijonalni kakor paraliza, ki se ne ustavi pred črnimi lasmi. No torej. Vdova Alvingova pa je le bila premalo siva, kaj ne? Z njenimi čr- nimi lasmi in preutrujenim licem je ni bilo niti s parterja taksirati na tistem polju, kjer delite celo Vi diskretnost z vsemi ženskami. Ženska, ki je preživela petino sto- letja in polovico svojega ženskega do- živetja ob strani Alvinga, ima izžrto notranjost, ledeno zunanjost in najmanj rahlo osivele lase. Saj zadošča za živce, ki barvajo lase, že možnost, da je i sama nalezla bolezen od moža; v živ- Ijenju, kajpak! Gospodična Rizuš, zdi se mi, da sem na koncu reproduktivnih sposob- nosti lastnih vtisov. Posebno, ker visi Crez celotno sliko koprena prikazni Vaše božanstvenosti, ki je zato božan- stvena, ker me odklanja. Menda ne pričakujete več od mene, da bi opeval še inspicijente za kulisami in buffet v »kuloarju«. Ostanite mi zdravi in prenehajte napram meni z božanstvom: to je zdaj vprašanje, vse drugo prepuščam celjski publiki. KAREL SANCIN. Nehaj znnimiuosti o goslih. (S posebnim ozirom na goslarsko obrt). (Konec.) Znamenita je bila benečanska sola. Načeloval ji je Domenico Montagnana. Ena njegovih vijolin je bila leta 1900. prodana tvrdki Hamma (Stuttgart) za 7000 M. Poleg njega je slovel Francesco Gabetti (1678—1735). Eno izvrstno ko- pijo tega mojstra mi je podaril knez Aleksander Thurn in Taxis leta 1922.; na njo sem igral do leta 1924. na vseh koncertih z Zikovim kvartetom. — Tudi florentinska Sola je dala celo kopico velikih izdelovalcev gosli; med temi je najslovitejši Gianfrancesco Pressenda. V splošnem veljajo italijanske violine kot najboljše in so tudi najdražje. Med Francozi so posebno znameniti vsi Vuil- laume in morda je bil ravno Jean Baptiste Vuillaume oni, ki je spričo svoje genijalnosti, vestnega razisko- Stran 2 »NOVA DOBAi Stev 124. imel 8. t. m, v Mariboru pod pred- sedstvom dr. Pr. Lipolda sejo, na ka- teri sta podala politično poročilo posl. dr. Pivko in bivši minister dr. Kramer. Po obširni debati je bilo izrečeno so- glasno zaupanje poslancema stranke ter zahvala za njuno požrtvovalno delo v parlamentu. Soglasno je bilo vzeto na znanje tudi poročilo o delu za kon- centracijo naprednih sil v Sloveniji, ter so bile odobrene smernice za uspešno nadaljevanje tega dela. Ob- lastni odbor je z ogorčenjem obsodil vandalizem fašistovske nasilnosti proti našemu življu v Primorju ter zlasti divjaški napad na tiskarno in redakcijo »Edinosti« ter se pridružuje zahtevi posiancev dr. Pivka in dr. Žerjava, da naš zunanji minister italijanski vladi odločno sporoči, da se s takim nasilnim barbarskim in zločinskim postopanjem ne morejo vzpostaviti prijateljski od- nošaji med našim in italijanskim na- rodom, nasprotno, da je stem ogroženo vse, kar je bilo v tern pravcu storjeno s težkimi žrtvami od naše strani. — Seje oblastnega odbora so se udeležili vsi člani iz mariborske oblasti ter pred- stavniki mariborskih krajevnih organi- zacij. Proračunska seja obcine Celje-okolica. V petek, dne 6. t. m. zvečer se je vršila proračunska seja okoliškega občinskega sveta. Kakor znano, je bila debata o novem proračunu na zadnji seli preložena na 6. t. m. Župan g. Glinšek otvori sejo ob 19'15 in ugotovi sklepčnost. Zapisnik zadnje obČinske seje se odobri. Finančno-gospodarski od- sek (poroča obč. odb. Mlhelčič). Ga. Ješovnikova je koncem oktobra po- nudila okoliški občini svoje travnike pod pokopališčern za zidanje stano- vanjskih hišic po 10 Din za m2. To ponudbo je obč. svet na zadnji seji odklonil. Sedaj pa je ga. Ješovnikova pismeno obvestila občino, da ji je pri- pravljena brezplačno prepustiti zemljo za omenjene svrhe. Obč. odb. Mihelčič predlaga, da se ta ponudba sprejme in županstvo pooblasti, da sklene z go. Ješovnikovo tozadevno kupno pogodbo. Obč, odb. Plankar predlaga v imenu socijalističnega kluba, da se poleg tega predloga sprejme še njegov dodatni predlog, da se občinsko zemljišče na Dobrovi (od vodnjaka do pos. Jazbin- ška) parcelira in nato odda interesen- tom za zgradbo stanovanjskih hiš. O zadevi se je razvila dolgotrajna debata, ki je bila mestoma nestvarna in nepotrebna. Socijalistični obč. od- borniki so že hoteli zapustiti posveto- valnico, a so si končno le premislili, ko se je ugotovilo — da je ves ob- činski svet v zadevi parcelacije istega mnenja. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta. Občinski proračun za leto 1925/26. Obč. blagajnik prečita novi proračun, ki se v glavnem krije s pro- računskim osnutkom, prečitanim na zadnji seji. Skupni stroški so predvi- deni z Din 568.100"—, dohodki pa z Din 139.500"—. Kredit za novo solo je izločen iz rednega proračuna. Sklene se naprositi davčno oblastvo, da se- stavi seznam davčnih zavezancev oko- liške občine, in sicer ločeno z ozirom na najemninski in ostali direktni davek. Obč. odbor bo nato na prihodnji seji sklepal o enkratnem kritju stroškov za novo šolo. Proračunski primanjkljaj Din 428.600"— naj se krije s 300 od- stotno doklado na vse davke, z 260 odstotno doklado na užitnino od vina in vinskega mošta, z občinskirni tak- sami in s 75 odstotno doklado na hišno najmarino, ki se je naknadno znižala na 25 odstotkov. Na predlog obč. odb. Založnika se sklene črtati tudi 25 odstotno do- klado na hišno najmarino, tako da je okoliška občina te neprijetne doklade popolnoma rešena in lahko v tem oziru služi za vzgled ostalim občinam. Obč. odb. Pristovšek izjavi v »menu takozvane »Nepolitične občinske stran- ke«, da se bo s svojimi tovariši vzdr- žal glasovanja o proračunu, ker se je ta naknadno spremenil. Ostali občinski odbor nato soglasno sprejme novi pro- račun za I. 1925/26. Na predlog obč. odb. M'helcica se dovoli občini Svetina razširjenje osnovne sole v dvorazrednico. Slučajnosti. V zadevi regu- Iacije Savinje in njenih pritokov pred- laga podžupan g. Kukovec, da se iz- volita dva obč. odbornikai ki naj skupno z dvema delegatoma mestne občine osebno posredujeta pri celjskemu žu- panu radi regulacije. Za okoliško ob- čino se izvoüta v to delegacijo pod- župan g. Kukovec in obč. odb. Jelen. Nato se je razvila debata o elek- trifikaciji okoliške občine. Debata pa ni pokazala v tej zadevi pravih smer- nic in tudi ni rodila nikakih sklepov. Glede stavbe nove sole poroča podžupan g. Kukovec. Sola naj bi stala pri cerkvi sv. Maksimiiijana, ki bi se naj podrla. Ostanke mrličev bi bilo treba izkopati in prenesti k sv. Duhu. Kapela sv. Maksimiiijana bi ostala. Če bi se pa gradil preko tega zemljišča podaljšek ASkerčeve ulice do vile Jar- mer, bi bilo treba iskati drug prostor za novo solo. Obč. odb. MihelČič poroča, da je županstvo sklcnilo vloZiti na višji šolski svet pritožbo proti odloku krajnega šolskega sveta, da se naj zida osnovna sola na obč. zernljišču na Dolgem polju. Pritožba navaja neprikladnost tega prostora in vsebuje zahtevo, da komisija vnovič pregleda zemljišče. Občina pa s tem ne namerava zavla- čevati stavbe. Obč. odb. Hrastnik (soc.) pojasni, kako je prišlo do svoječasnega sklepa krajnega šolskega sveta, da se kupi za novo šolo zemljišče na Dolgem polju. Razgovori o slučajnostih so bili bolj informativnega značaja, radi Cesar pride do zaključkov šele v prihodnjih sejah. Seja je bila zaključena tričetrt na deset zvečer. —rp— Razširjajte „Novo Dobo"! vanja in vztrajnosti znal priti Stradi- variju zelo blizu, da celo vštric z njim. Zelo nadarjen izdelovaiec gosli je bii njegov potomec Sebastien Vuillaume, cigar originalno vijolino, ki se ceni na 20.000 dinarjev, poseduje gdč. Vida Jerajeva, sedaj učiteljica za gosli na celjski Glasbeni Matici. lzmed nemških goslarjev so najglasovitejši Klotz, Neu- ner, Riechers, Gärtner, Bausei in drugi. Med češkimi goslarji so Homolka, Laska, Külik, Hulinski, Strnad, Dvofak, Eberle, Spidlen, lierclik itd. — Tudi na Dunaju je živela cela vrsta izvrstnih goslarjev. Če bi hoteli naštevati vsa imena odličnih goslarjev, bi ne zado- stovalo prostora v mnogih ätevilkah lista. Samo na Dunaju jih je bilo nad dve sto. — V Pragi je živelo I. 1880. nad 120 goslarjev. Največ jih je bilo v Cremoni, FJorenci, Bresciji, Milanu, Mantovi, Modeni, Napoli, Padovi, Rimu, Turinu, Benetkah, Parizu, Mirecourtu, Hamburgu, Klingensthalu, Markneu- kirchenu, Mittenwaldu, Schönbachu, Münchenu, na Dunaju, v Pragi in Bu- dimpešti. Vendar pa stoji Stradivari sam vi- soko kakor nedosegljiva zvezda. Zaman so bila do danes prizadevanja, da bi ga prekosili. Še dosegli ga niso, kai še prekosili. Z njim je umrl največji izmed največjih, z njim je bil postav- ljen mejnik v goslarstvu. V grob je vzel s seboj svoje izkustvo in ni ga izdal nikomur. Mojstru Jos. Suku, II. vijolinistu slovitega starega češkega kvarteta, je leta 1920. ponujal neki bogataš v Lon- donu za njegovo vijolino A. Stradivarija 30.000 dolarjev. Sedaj si častiti bralec lahko predstavlja, kako vrednost nosi v sebi taka neznatna škatlja. Tako je razumljivo, da so se mnogi Iotili ko- piranja starih mojsterskih gosli in pri- znatt moramo, da se dandanes naleti na kopije, ki spravijo v zadrego celo izurjenega vijolinista, da v prvem hipu ne ve, ima li pred seboj kopijo ali original. V tem so izvrstni zlasti Fran- cozi. Previden poznavalec sicer ne gre hitro na led, a vendar se je dogodilo že neštetokrat, da je priznan virtuoz kupil kopijo za original in stvar se je tako komplicirala, da je nastala pravda. Ste-Ii že poravnali narodnino za „Novo Dobo"? Cenjene dopisnike prosimo, da nam izvo- lijo pošiljati krajše, a jedernate opise dogodkov, upoštevajoč skromnejši obseg lista in pa üejstvo, da izhaja list samo trikrat na teden. Zajedno prosimo, da nam gospoda pošijejo dopis čimprej in da ne odlagajo s poročilom, ker radi tega zadeva trpi. Celjska kronika. c Dne 10. novembra je obletnica Rapalla. Naši sosedi in prijatelji Itali- jani so nas s svojimi novimi barbar- stvi v Trstu zopet spomnili na ne- srečni dan. Če ne bomo pozabljali nanj, pride čas, ko bodo tudi zmage pijani Italijani Še bridko mislili na ta zgodovinski dan. c Redni sestanki članov SDS v Celju so vsako sredo v klubovi sobi v Celjskem domu. Sestanek v sredo dne 11. t. m. je izredno važen. Začetek ob osmih zvečer. c Sestanek Članov SDS v Celju- okolica. V četrtek dne 12. t. m. bo sestanek pri Neradu v Gaberju. c Px-edavanje o Siamu. Na Ljud- skem vseučiiiSču je za pondeijek 9. t. m. napovedano g. 'ing. Ferda Lupše predavanje o Siamu, deželi belega slo- na. Predavatelj se je mudil na daljnem iztoku rrmogo let. Predavanje s skiop- tičnimi slikami se začne v meščanski šoli ob osmih zvečer. c Otroški vrtec si baje namera- vajo osnovati Nemci v protestantov- skem župnišču. Če si bodo hoteli vz- drževati tak zavod, bcdo morali pač silno agitiruti za nemško deco, in ker takih otrok ni, bodo gledali, kako bi si nalovili drugih. Naloga oblasti bo, pregleclati nemštvo otrok. Slovenci ne bodo poživljali pojemajočega nemštva. c Oiepšava mesta. Pred novim poslopjem Prve hrvatske štedionice de- lajo že dalje časa novo cesto in mali park za železnico. Cesta bo široka in lepo izglajena, park pa bo imel ograjo, ki je skoro že zgrajena. Med cesto in parkom bo prilično širok obrobljen hodnik, ki bo vodil od platane do skladišča »Sioge«. Ta del mesta bo na pomlad zelo ličen in mičen. c NaŠi osmošokl bi bili racii tudi letos priredili svoje tradicijonalne plesne vaje. Učitelj jim je na r^zpolago, dvo- rana tudi, a klavirja ne dobe nikjer. Na 26 (reci in piši: šest in dvajset) vrat so potrkali zanj. Kjer je le kaka štud^ntom znana rodbina, ki ima kla- vir, povsod so se oglasili, a klavirja ni mogoče dobiti. Zanimivi so odgo- vori in izgovori, s katerimi so jih od- pravili povsod — od vljudnega slo- venskega: »Ob^alujem ...« do rezkega nemškega: »Auf keinen Fall!« Sami vedo, da je nerodno, a končno —1 Pravijo, da si mladina marsikaj za- pomni. — Morda pa je vendar kaka rodbina tako prijazna, dobrosrčna in študentom naklonjena, da jim prepusti za dva meseca klavir, ki zanj plačajo odškodnino, prevoz in jamčijo zanjll Gotovo so še koga radi nepoznanja prezrli — zato apelirajo tem potom na njegovo dobro srce! Mogoče ven- darle ne zastonj —?! (Objavljamo mladi klic in mu želimo odmeva. — Red.) c Shod Invalidov. V nedeljo so imeli celjski invalidi svoj protestni shod proti nameravanemu novemu zakonu o invalidih. Zborovanje, katerega se je udeležilo blizu 150 osob, je vodil gosp. Finžgur. G. Štefe iz Ljubljane je govoril o občih zahtevah in težnjah invalidov, g. Tome je tolmačil načrt zakona in predlagal izprernembe, g. Bonač pa je nastopil kot zastopnik Zveze bivših vo•• jakov in izrazil solidarnost z invalidi. Za stranko socijalistov se je udeležil zborovanja j?. Koren, a za Orjuno g. Čepin. V imenu mesta in davkopla- čevalcev, ki privoščijo invalidom vse koristi, ki bi jih mogli imeti od pla- čanega davka, je navzoče pozdravil g. župan. Z zborovanja je bila poslana kralju zahvalna brzojavka, a primerna resolucija je bila sklenjena in poslana ministru za socijalno politiko in vsem skupščinskim klubom. c Dijaška kuhlnja v Celju je pre- jela razen žs objavljenih daril od 1. do 31. oktobra 1925 Še sledeče pri- spevke: po 600 Din: mestna hranilnica v Brežicah; po 500 Din: okrajni zastop Lažko ; po 250 Din: g. dr. Josip Zdol- šek, odvetnik v Brežicah iz kazenskih poravnav; po 100 Din: g. dr. Šandor Hrašovec, odvetnik v Šmarju, iz ka- zenske poravnave; okrajna hranilnica v Slovenjgradcu; g. Rudolf Stermecki, veletrgovec v Celju; g. dr. Milan Orožen, odvetnik v Celju, iz kaz. poravnave; g. dr. Ivan RajSp, primarij javne bol- nice v Celju in g. Anton Kunej, pod- ravnatelj podružnice Ljubljanske kre- ditne banke v Celju; po 50 Din: gosp. dr. Anton Vilimek, zdravnik na Bi- zeljskem; g. Karol Presker, župnik v Šmartnem ob Paki; g. dr. Jos. Karlov- šek, odvetnik v Celju in g. dr. Karol Gellingsheim/kaz. zagovornik v Kozjem iz kaz. poravnave; po 33 Din; učitelj- stvo mestne deške osnovne šoie v Celju za oktober; po 32 Din: učiteljstvo mestne dekliške osnovne Sole v Celju za oktober; po 15 Din: g. dr. Juro Hrašovec, župan v Celju; po 12 Din: g. Martin Mastnak, profesor v Celju; po 10 Din: g. Jožef Erinenc, posestnik v Ljubnem; g. Mirko Gruden, ravnatelj podružnice Kreditne banke v Celju; g. Anton Zorko, pisarniški predstojnik okr. sodišča v Celju; g. Anton Mirnik, ravnatelj poštnega urada v Celju in g. J. Dežman, trgovec v Celju. Manjše zneske so prispevali tudi dijaki drž. realne gimnazije v Celju o priliki skupnega nakupa zvezkov. c Dljaški kuhlnji v Celju je po- daril namesto cvetja na grob g. Matej Suhač, profesor v p. v Celju, 15 Din. Namesto venca na krsto nepozabni učiteljici-tovarišici ge. Ani Cizej-Brišnik, Orlavas, je darovala 100 Din dijaški kuhinji obitelj ravnatelja Pečarja v Št. Pavlu pri Preboldu. cObčekoristnastavbena zadruga v Celju ima svojo redno odborovo sejo v Četrtek, dne 12. nov. ob 16. uri v prostorih davčnega okrajnega ob- lastva v Celju. Polnoštevilna udeležba je potrebna. c Smrtna kosa. V javni bolnici je umrla 7. t. rn. ga. Amalija Jelen, soproga policij^kega detektiva, stara 40 let. Zapušča moža s troje nedo- letnih otrok. — Dne 8. t. m. je umrla istotam ga. Ana liajnšek, 40 let stara žena posestnika od Sv. Erne. c Mestno gledallšče. V petek 13. t. in. vprizorl Celjsko mestno gleda- lišče Molierovo komedijo »George Dandin« ali »Prevarani soprog« v re- žiji g. Pfeiferja. V glavnih viogah na- stopijo ga. Vorbach Sadarjeva, gdčne Jurmanova in Danejeva ter gg. Koren, Perc, Velušček in Šegula. c Telefon v Celju. Kakor smo od merodajne strani doznali, se skoro uvede v Celju celonočna telefonska služba. S tem bi bilo ustreženo željarn in po- trebam prebivalstva našega mesta ter je želeti, da se to čimprej izvede. c Češki kvartet »Zlka« v Celju. V nedeljo je dospel svetovno znani kvartet »Zika« v Celje. Tu ostane do koncerta v Zagrebu, ki se bo vrSil v torek zvečer. V Celju pa nastopijo umetniki dne 21. t. m. v gledališču. Na sporedu je Fr. Malipiero, W. A. Mozart in II. kvartet B. Smetane. c PrepreČena nočna revlzija. V noči od sobote na nedeljo se je splazil brezposelni pleskarski pomočnik I. Pi- brovec iz gledališke ulice v poslopje okrajnega glavarstva in si je mislil tarn dati opravka. Opazila pa ga je hišnica, ki ga je spoznala in pregnala. Pibrovca je prijela policija, da si ga temeljiteje ogleda. Zdi se namreč, da je moŽ zelo mnogostranski. c Sleparskaeleganca. Knjigovodja S. je prijavil tukajšnji policiji, da mu je neki eleganten gospod v družbi neke natakarice izmaknii 600 dinarjev gotovine, 500 dinarjev vredno pero Penkala in 1200 dinarjev vredno dozo za cigarete. Policija je začela takoj zadevo zasledovati in res so v Mari- boru le tretji dan prijeli lepo družbo. Bila sta to Filip Lavre in Marica Ko- vačič, ki sta imela še nekaj denarja in tisto pero. Kino Gaberje. Ne zamudite si ogledati v pondeljek 9., torek 10. in sredo 11. nov. Reinhold Schünzel-film sezije 1925 26 »Velikomestni kavalirji«. Senzacijonelna drama v 6 velikih dej. NajmodernejSe luksuzne obleke. Raz- košje in sijaj na viSku. Za mladino ni dovoljeno. Predstave ob delavnikih ob 8. uri zvečer. 1 Sirom domovine. š Italijanl divjajo. Po razdejanju tiskarne »Edinosti« v Trstu so Italijani v noči od srede na četrtek v Postojni oskrunili spomenik, ki so ga postavili Notranjci skoro pred četrt stoletjem svojemu slavljenemu rojaku pesniku Miroslavu Vilharju. Zlikovci so z ostrim železnim predmetom popolnoma raz- tolkli napis, vsekan na karnenitem pod- stavku. Vilharjevemu doprsnemu kipu so obesili okrog vratu razrefrano laško trikoloro, ki so jo bili strgali z neke slovenske hiše v bližini. Skoro popol- noma je uničen napis : »Čujte gore in biegovi, da sinovi Slave smo !« fctcv. 124 NOVA DOBA« Stran 3 š Ivan Elsbacher f. V nedeijo zjutraj je zatisnil za vedno svoje oči eden najstarejSih laških Slovencev. Je to 76 letni častitljivi narodni borec go- spod Ivan Elsbacher, stric občeznanega in uglednega veletrgovca g. Konrada Elsbacherja na LaSkem. Rajnik je bil svojemu že pred 20 leti umrlemu bratu Andreju skozi 18 let vesten sotrudnik; skozi nadalnjih 18 let pa samostojen trgovec v Kozjem, kjer je vršil 9 let tudi župansko funkcijo. Trg Kozje bi vedel mnogokaj povedati o njegovih zaslugah za javni in nacijonalni blagor ondotnih občanov, saj mu je izrazil svoje posebrio priznanje s tern, da ga je svojedobno izvolil častnim občanom. Leta 1906. se je Ivan Elsbacher naselil iznova za stalno na Laškem ter bil ves čas do svoje smrti desna roka in po- žrtvovalni svetovalec svojega nečaka, sedanjega lastnika tvrdke. Spoštovani pokojnik je bil povsod, koder je bival in se udejstvoval, radi svoje dobro- srčnosti, družabne prikupljivosti in ne- oporečnega, plemenitega značaja izredno priljubijen in čislan. Z njegovo smrtjo ni prizadeta samo rodbina, ampak tudi vsi njegovi stari prijatelji in znanci. in vsi čislajoči ga občani. Nič manj ne žaluje za njim mladina, koje je bil vedno dobrosrčen podpornik, pokro- vitelj in ljubitelj. Dolga leta smo ga videli tudi v vodstvu Ciril - Metodove podružnice in Bralnega diuštva — bo- disi kot delavnega predsednika, bodisi kot agilnega odbornika. Laška sloven- ska javnost je imela v njem pred vojno svojega vzor-narodnjaka in rodoljuba, na kojem se je lshko vsikdar vzgle- dovala. Po rodu je bil rajni Ivan Els- bacher zaveden koroški Slovenec. Ro jen je bil dne 3. oktobra 1849 v Žab- nicah pri Trbižu, spadajočih sedaj pod Italijo. — Pogreb bo v torek ob Stirih popoldne. š Našl v Kanadi. Angleški novi- nar Lorie je nedavno objavil zanimiv Članek o naših emigrantih v Kanadi, v katerern naglaša, da so Jugosloveni po naravi poljedelci. Z vso ljubeznijo se bavijo z zemljo in z njenim inten- zivnim obdelovanjem ter znajo na mali površini proizvajati bogato žetev. Iz- med vseh naseljenikov so Jugosloveni najboljši farmerji. Zato — pravi Lorie — tudi zaslužijo, da se z njimi dobro- hotno postopa. š Prazgodovinski grobovi. V oko- lici sela Dubrave v Dalmaciji so na- Ieteli delavci na veliko kamenito krsto, v kateri se je poleg pepela nahajal Človeški okostnjak Ob glavi je bila postavljena žara. Že prej so delavci našli več takih grobov, a ni bil po- klican strokovnjak, da bi jih pregledal. V neposredni bližini je bil najden tudi nož iz kremena, najbrže orodje iz pra- stare kamenite dobe. š Gradba izseljenlškega doma v Splitu. lzseljeniški komisarijat v Za- grebu se je obrnil na splitsko občino z vprašanjem, bi li hotela iti na roko neki paroplovni družbi, ki bi v Splitu rada zgradila dom za izseljence. š Velik dar občinl Vis. V Buenos Airesu umrli viški rojak Tomo Brada- novič je v svoji oporoki zapustil občini Vis svoje delnice Starčevičevega doma v Zagrebu. Delnice predstavljajo vred- nost tretjine palace. š Žalosten konec samotarja. V Šempasu pri Gorici je živel že dalje časa v svoji samotni hiši zapuščen starec Josip MerviČ. Mož je živel ločen od svoje žene in pred par dnevi so ga našli Ijudje mrtvega v postelji. Kakor je ugotovil iz Gorice doSli uradni zdravnik, je starec podlegel srčni kapi. Š Wove železniške proge na Hr- vatskem in v SlovenljI. Kakor Doroča direkcija za graditev novih železnic, so na Hrvatskem in v Sloveniji trasirane sledeče nove proge: Krapina Rogatec, Krapina-Golubovec, Koprivnica - Varaž- din, Bakar pristaniSče-Bakar-Kraljevica, Bihač-Zmmia, Črnomelj - Ogulin, Ko- čevje-Brod Moravice, Kočevje-Stari trg, Vrbovsko-Št Janž in Novo mesto-Bre- Žice. Od teh prog so že izdelani detajlni elaborati za progi Krapina-Rogatec in Bakar-Kraljevica. š Sekanjc prekmurskih gozdov. Pri Dolnji Lendavi je dobila tvrdka brača Janekovič iz Zagreba v zakup del obsežnih gozdov, ki jim je bil preje lastnik grof Esterhazy. Zgrajena bode 12 km dolga ozkotirna železnica za prevoz debel na železniško postajo Dol. Lendava. Podirati začno že to zimo. Gozdovi imajo hrastov in jesenov les in je proračunano, da bo sekira pela svojo neusmiljeno pesem dve leti. Ugotovljeno pa je, da so ti gozdovi dorasli in da se bo dalo potem zem- ljišče spremeniti v rodovitna polja, ker je zemlja dobra. š Pustolovka iz Jugoslavije v Rimu. Uprava mesta Beograda je pre- jela te dni od rimske prefekture dopis, v katerem zahteva podrobna obvestila o neki 24 letni Viktoriji Novak, ki je izvršila v Italiji več sleparij ter oško- dovala razne ljudi za 180 tisoč lir. š Učitelj - hajduk. V bližini me- steca Berane v Črni gori se je pojavila zadnje case skupina čmogorskih raz- bojnikov, ki jih naše oblasti že dalje časa preganjajo. Pretekle dni so orož- niki naleteli na tolpo in nastala je prava bitka med patruljo in roparji. V borbi je bil ustrelien Radonja Pešič, bivši učitelj, v ostalem vodja tolpe. Učiielj Pešič je bil že pred meseci odšel med hajduke. š Za ženo v smrt V Rumi je te dni vlak povozil posestnika Rajka Maričkega iz Martincev. Mož je bil mitev na lieu mesta. V splošnem se smatra, da gre za samomor, ker je Marički po smrti svoje mlade žene in otroka opetovano izjavil, da mu ni nič za živlienje. š Splitska banka v itaHjanskih rokah. Iz Splita poročajo, da ie ta- moSnja Dalmatinska pučka banka pre: šla v italijanske roke, in sicer je večino delnic kupila Banca populäre di Fiume od Hrvatske eskomptne banke v Za- grebu. š Smrt istrskega rodoljuba Lu- keža. V Krnici je zatisnil oči 62 letni odpuščeni poštni uradnik Ante Lukež, vzoren narodni delavec in poštenjak od temena do nog. Bil je neštetokrat pre- ganjan, fašisti so ga nadlegovali ter mu grenili življenje. Kljub temu je ostal značajen sin svojega naroda. Večnaja pamjat vzornemu pokojniku! š Zanimiv domači izum. Prožni nadzornik v Plaškem Franjo Žepič je iznašel stroj za odstranjevanje snega z železniških prog v goratih krajih. Izum, ki je že preizkušen po strokovnjakih, baje dobro služi svojemu namenu. š Bela jereblca. V okolici sela Golubiča v Dalmaciji je bila te dni ustreljena popolnoma bela jerebica (per- dix saxatilis). Lovec M. Urukalo je za- nimivi eksemplar izročil prirodoslov- nemu muzeju v Splitu. š Muslimanska borba za klobuk v Sarajevu. V Sarajevu vodijo boj mladi in stari muslimani za in proti klobuku. Boj je izzvala turSka vlada v Angori, ki je prepovedala državnim nameščen- cem nositi fez in določila, da morajo nositi klobuk. V Sarajevu so ustanovili klub skoraj samih mladeničev, ki pro- pagirajo nošnjo klobuka, češ da je fez znak konservativnosti. š Vložna knjižica za 6 in pol milijona dinarjev. Minulo soboto je našel neki gost v hotelu »Palace« v Beogradu vložno knjižico za 6 in pol milijona dinarjev, glasečo se na pri- našalca proti sisri. Najditelj je drago- ceno knjižico takoj izročil mestni po- liciji. Beograjčani so zelo radovedni, kdo je srečni lastnik tolike gotovine. š Sleparije z žlvlnsko soljo. Kme- tijski družbi dohajajo poročila, da se ponuja v Savinjski dolini kajnit v po- dobi rdečkaste soli kmetovalcem v na- kup kot živinska sol. Ker je kajnit zdravju škodljiv, se svarijo gospodarji pred nakupom take soli, ki se prodaja za Živinsko sol. Živinske soli danes sploh ni in kar se prodaja pod tern imenom, je samo sleparija, s katero si delajo brezvestni trgovci mastne do- bičke na račun in škodo nevednega kmeta. Okrajna poglavarstva so pro- šena, da posvetijo tej trgovini potrebno pozornost. Kar je kaznjivega, se naj kaznuje. g Skrajšanje nakiadalnega in Iz- kladalnega roka na železnicah. »Služ- bene novine« objavljajo odredbo pro- metnega ministra, po kateri se skrajša nakladalni in izkladalni rok na želez- nicah od 24 na 6 delavnih ur. Stoja- rina se torej pobira od pričetih 6 ur po preteku svobodnega izkladalnega roka in sicer za prvih 6 ur po 5 Din, za drugih 6 ur po 20 Din, za vsako nadaljno uro in vagon po 30 Din od vagona in ure. Delovni čas za nato- varjanje in iztovarianje pa se razširja od 7. do 12. in od 13. do 18. Razen tega se naročnina za prazne vagone zvišuje od 48 na 150 Dm. Ta odredba prometnega ministra je stopila takoj v veljavo. g Davek na posiovni promet. V mesecu avgustu letos je Slovenija pla- čala 6,703.857 dinarjev davka na po- slovni promet, skupno v prvih 8 me- secev letos 29,531.913 dinarjsv (v prvih mesecih lani 25,923.169 dinarjev). Več nego Slovenija je plačala v prvih 8 mesecih t. 1. tega davka: Hrvatska (41,037.394 dinarjev) in Vojvodina (30,081.344 dinarjev). Ostale pokrajine so v prvih 8 mesecih letos plačale : Srbija s Črno goro 23,927.605 dinarjev, Bosna in Hercesovina 12,726.906 di- narjev in Dalmacija 4,403.642 dinarjev. g Vodne sile v Jugoslavs. Po uradnih podatkih znašajo ob nizkem v&dnem stanju vodne sile v na5i državi 2,982.922 HP in se ddijo : na Srbijo 1,265-568, Bosno in Hercegovino 621.141, Sloveniio 260.308, Čmo goro 280.098, Hrvatsko in Slavoniio 365.836, na Dal- macijo 159.700, Vojvodino 159.280. — K temu pride §e nekaj sto tisoč HP kraških podzemskih vod, ki se dajo večinoma izrabiti. Izrabljenih je doslej v Srbiji 7529, v Bosni in Hercegovini 11.350, v Sloveniji 70.836, v Hrvatski in Slavoniji 6249, v Dalmaciji 69.600. v Vojvodini 130 HP. V načrtu je več novih central, tako v Sloveniji ob Savi s 24.000 HP, v hrvatskem Velebitu, v Hercegovini ob doini Trebinjčici ter v Bosni, kjer bi izrabili Drino, Uno in Bosno. g Ogledni HsU za ogled živine In mesa so takse prosti: Na pritožbo neke mesarske zadrnge je generalna direkcija posrednih poreza v Beogradu z odlokom z dne 17. oktobra 1925 štev. 70.659 odločila, da so »uverenja o zdravstvenosti stočnih proizvoda« (ogledni listi) takse prosta, ker še iz- dajajo po uradni dolžnosti in ne na zahtevo privatnih oseb. Ta odredba je posebno za mesarj'e važnega pomena, ker se je v nekaterih krajih zahtevala in pobirala za ogled klavne živine taksa po 20 Din za vsaki ogledni list. Dinar v Cmihu Sobota 7. nov. Pond. 6. nov.: 9 20 920 Devize v Zagrebu . Sobota 7. novembra. Dunaj 7965—797 Milan 22325—22375 London 274—2745 New-York 56475 Pariz 227—228 Praga 1675/8 Curih 1090 Pond. 9. novembra: Pariz 2245—2285 London 27318—27518 New-York 5618—5678 Milan 22256—22496 Praga 1667—1687 Dunaj 7925- 8025 Berlin .13415—13515 Curih 1086—1095 Budimpešta 792—802 (»Avala«.) (Sobotne notice so taksacije.) Ljudska pi*osv et a. 1 »Pri stricu zdravniku na kme- tih« se imenuje od P H. prevedena knjižica M. Oker-Bloma, ki skuša s povesticami iz živalskega življenja tol- mačiti dečkom skrivnost postanka živ- ljenja in pomen spolnega udejstvovanja. Najbolje označuje vsebino in pomen brošure odlomek iz predgovora, ki veli: Če si hočejo starši v spolnih zadevah ohraniti popolno zaupanje svojega otroka, morajo natančno opazovati njega razvoj ter ga pravočasno na- vajati, da se tudi v tern obrača na nje za svet. VaŽno je namreč, da ne zamude pravega trenutka, sicer jih lahko Skodljivi vplivi pr&hite, napravijo otroka boječega in nezaupljivega na- pram njim. V pouku o spolnih zade- vah bi se morali vedno držati pravila: Bolje eno leto prezgodaj kot eno uro prepozno. — Brošura stane Din 7'— ni se dobi v Zvezni tiskarni v Cejlu. 1 Nekoliko prosvetne stutistike. Po podatkih, ki jih je minister pro- svete povodom debate o prosvetni politiki navedel v radikalskem klubu, imamo v naši kraljevini 112 osem- razrednih gimnazij, 100 meščanskih Sol, nadalje 1163 profesorjev, 538 su- plentov, 128 kontraktualnih suplentov, 17 predmetnih učiteljev, 320 začasnih predmetnih učiteljev, 34 kontraktualnih predmetnih učiteljev, 36 dnevničarjev in 155 kontraktualnih profesorjev. NaSa vseučilišča imajo okroglo 12.000 slu- šateljev, srednjeSolcev je nad 80.000, učiteljiščnikov pa približno 7000. I Odlikovani slovenski kipar v Parizu. Naknadno je iz Pariza prišla vest, da je bil med številnimt jugoslo- venskimi odlikovanci na pariški umet- nostni ra^stavi odlikovan tudi slovenski kipar gospod Lojze Dolinar. Jury mu je priznala zlato medaljo za njegova dela »Metope« (veliki relief). Gospod Dolinar je poleg puškarske sole v Kranju edini Slovenec, ki je bil odli- kovan z zlato medaljo. 1 Pouk slovenščinenaučiteljiščih. Prosvetno ministrstvo je spremenilo svoj odlok glede pouka pouka sloven- ščine na učiteljiščih v Sloveniji. Po novi naredbi se poučuje v I. in II. raz- redu slovenščina 4 ure, v tretjem in četrtem razredu pa po 3 ure na teden. Prosvetno ministrstvo je dalje odre- dilo, da se v teku leta 1925—1926 uvedejo v IV. razredu učiteljišč v Slo- veniji predavanja o državljanskih pra- vicah in dolžnostih po 1 uro na teden. I Nagrade za najboljse angleške naloge na ljubljanski uni-.erzi. Po posredovanju gospe Copeland, lekto- rice angleškega je/.ika na ljubljanski univerzi je angleška vlada razpisala tri nagrade za najboljše naloge v an- gleškem jeziku. Natečaja se je udele- žilo večje število slušateljev raznih fa- kultet. Naloge so bile poslane v Lon- don na oceno. Prva nagrada je bila prisojena ruskemu akademiku stud, phil. Berentu, druga absolviranemu ju- ristu Zdenku Šviglju, tretja pa stud, phil. Minki Čopovi. »NOVO DOBO« pošiljamo na ogled na razne naslove. Va- bimo jih, da si list naročijo. Razgled po svetu. c Zopet mrzla zima in vroče po- ietje. Znani francoski astronom Mo- reux je v svoji zvezdarnici sprejel te dni nekoliko pariških novinarjev ter jim tekom razgovora izjavil, da bo le- tošnja zima zelo mrzla, prihodnje po- letje pa toplejše nego v zadnjih deset- letjih. Moreux je mnenja, da se letne dobe vračajo v ono pravilnost, ki je vladala zadnjih 23 let preteklega sto- letja, da mrzli zimi sledi vroče poletje. I Serum proti božjasti. Ruski fiziolog Pavlov je demonstriral v svo- jem laboratoriju v Leningradu uspešne posledice seruma proti božjasti, ki je njegova iznajdba. Z umetnim zmrzne- njem gotovih pasjih možganskih delov je povzročil božjastne napade, med katerimi se je v pasjem organizmu proizvajal strup, takozvani autotoksin. Učenjak je dokazal, da cepljenje s tem serumom imunizira zdrave pse. I Veliko odkritje češkoslovaške arheološke mlsije v Mali Aziji. Vodja čeSkoslovaške arheoloSke ekspedicije v Mali Aziji, univerzitetni profesor dr. Hrozny, je te dni brzojavil predsed- niku Masaryku: »Češkoslovaška ar- heološka misija v Mali Aziji je izko- pala v Kulsepi pri Kaisariji hetijsko mesto, kl se nahaja na visokem na- sipu, s svetiSčem iz 111. stoletja pred Kristom«. Vest o uspehu je izzvala velik interes v strokovnih krogih. 1 Nova Amundsenova ekspedieija, Predsednik zrakoplovne družbe v Oslo je sporočil zastopnikom tiska podrob- nosti o novi Amundsenovi ekspedieiji na severni tečaj. Arnerikanec Elsworth je daroval v ta namen 100.000 dolar- jev pod pogojem, da se ta ekspedieija imenuje Amundsen-Elsworthova. Dalje zahteva, da se mora polet izvršiti pod norveško zastavo in da ne sme biti soudeležen noben drug Amerikanec. Elsworth bo vodil letalo, na tečaju pa bo skupno z meteorologi izvrševal znanstvena proučevanja. Ekspedieija bo stala okoli poldrug milijon norveSkih krön. Iz Osla je že odšlo 25 delavcev, da izdelajo na Spitzbergih s pomočjo tamoSnjih domačih delavcev ogrodje in podlago zrakoplovne dvorane. g Prodaja hmeljevk. Glavna di- rekcija državnega posestva »Belje« Kneževo ima na prodaj 5000 komadov hmeljevk. Oglas je v Zbornici za tr- govino, obrt in industrijo v Ljubljani. na vpogled. r Divjl sioni. V raznih delih Indije so napravili divji sloni toliko škodo, da so bile oblasti prisiljene razpisati premije za vsakega ustreljenega slona Stran 4 »NOVA DOBA« Štev. 124. Pupilarnovapen in javnokorisfen denarni zavod celjskega mesta Mestna hranilnica celjska Ustanovlsenn leta 1864. — Pod irttfnfm dri&vntm nadzorstvom. 11 iastni palači ppi kolodvoru. V»l branllnlčnl posll se Izvrftulejo nalkulanlneje, hliro In ioč* no. Ugodno obresiovanje. Pofasnlla In nasvetl brezplačno. Vrednost rezervnih zakl&dov nad Hron 25,000.000'—. Za hrairffne vloge jamži mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. _ Divjajoči sloni so ubili več domačih ljudi. Potem so pokončali zlasti v pro- vinci Assam skoro vse žetev. r Odkritje potopljenega mesta Moskovska brzojavna agentura poroča, da je neki sovjetski trgovinski parnik na potu iz Perzije v Baku slučajno odkril na dnu morja v bližini polotoka Šahova starodavno mesto. Ker je bilo morje mirno, so mogli mornarji na- tančno razločiti ceste in poslopja, ka- kor tudi staroazijsko arhitekturo. V bližini tega novo odkritega mesta so že prej odkrite razvaline mesta Kara- beršeger, iz katerega vodi cesta na dnu morja k trdnjavi Baku. Po mnenju učenjakov se je mesto pogreznilo radi močnega potresa. Lislnica. G. Frumencij: Oglasite se pri nas! Čeulje iz debele kravine, dobro okovane Din 160"—. iz črne ali rjave teletine Din 155'—, iz finegaboksa Din 185"—, črni čevlji za deco Din 31*—, damski polučevlji iz teletine Din 140--, IzboksaDin175--, iz ševro Din 205'— pro- daja veletrgovina R.Stermecki, Celje. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobs nakupu primerno povrnitev vožnje. Cenik zastonj. Trgovci engros cene. *J\ IImaina/i lz vseh rudnihou ^ Prfiillfln dobavlja In dostav- riVUlUy ijana &m FR. JOSt, CELJE, Aleksandrova ul. 4. Plačilo tudi na obroke. 4 krave dobre molznice, ima na prodaj zdravilišče DOBRNA pri CELJU. Išče se primerno Izobraiena in poStena žen»kakotprvahotelskasobarica. Ponudbe na upravo »NOVE DOBE« pod značko »STALNOST«. CALAMA prvovrstna novartba.povsemzrela se dobi povsod. Prva hrvatska tvornica sa- lam, sušena mesa i masti m. 6avrilouica sinovi 1 d. Petrinje. Zastopstvo 2a Celje in okolico: R. Bunc in drug Celje. 12-2 Prods se 1 elektromotor ÄEG, nov, 220/380 volt, 10 HP, 1450 obratov na minuto, in 1 velika lesena baraka, 26 m dolga, 5 m široka, 11 okenj in 3 vrata. Produfetivna xadruga za lesno industrijOj Celje. Odda se v najem gostilna v Čretu Dti Celju s 1. januarjem 1926. Zraven spada tudi stanovanje. Ponudniki morajo imeti pravico do izvrševanja gostil- niške obrti po novi naredbi. Vpraša se pri IVANU RAVNIKAR, trgocvu v Celju. Poceni se prodo oprava za manufakturno trgovino. Natančneje se izve Aleksandrova 1/1., Jelen. 2~2 „INKRA" tn> o r E I OS %s\ t-, o 1 «fl w. I! 1 o a. n u IB I Popotnoma varno naložite denarne prihranke pri zadiugi LRSTNI DOM stavb. in kreditni zadr. z otn. zavezo v Gaberju pri Cclju Obrestuje hranilne vloge po 6%. Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. f^- Pri naložbi zneska po 20 Din se dobi |BJ^ nabiralnik na dom. "^m *^P1 "^1 Jatnstvo ža vloge nad 1 miiijon 250.000 Din. Plsarna v Cel^u, Prešernova uliea št. 15. Iz malega rasie veiikol Čas je denar! Naznanilo preselifve. Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preselil iz Gosposhe uL ŠL 2 no Glaviu trs šf. 15 (hiša hranilnega in posojilnega društva), kjer se nahaja tudi pisarna. Istotam se sprejemajo naročila za vsa v mojo stroko spadajoča dela, katera bodem izvrševal solidno, trpežno in po nizkih cenah. Na razpolago je bogata zaloga modemih in najnovejših vzorcev. Priporočam se z odličnim spoštovanjem Mihael DobraYcy slikar in pleskar. Stanovanje se nahaja na Bregu St. 14. Kleparslvo, vodovodne Insia- lacife in naprava slrelovodov Franfo Dolžan CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE Sprcjcma Vsa dela zgoraj omenjenih stroH HaHor tudi popraVila Postrezba toctta. Ccnc ziticrr.c. Jolidna izVrsitcv. 40i;i00-65 Denar si prihranite j le tedaj, ako kupite novo došlo angleiko in 6e$ko blago • za damske obleke, kostume, pliše in velourje za plašče, kakor ¦ razne druge toaletne novosti v manufakturnl in modni trgovlni : Miloš Pšeničnik, Celje ! Izbira velikal Kralja Petra cesta 5 Cene nizke! i Tedenski šzkai mestne klavnlce o klanju in uvozu od 26, X. do 1. XI. 1925. ______Zaklana živina__________Uvoženo meso V kg 5 L rt E 2 ' I HI e — a; >0|0 J Ol > > O O ^a>MHHwO^ ^ ^ H co o ^ ^ Dečman Ferdinand------3------4 3----------158 - 168 — _ _ Esih Matija ....------3_-l.__--- 93 89--------- Friedrich Ivan ...------1------1 1— — -~ — — — _ — Gorenjak Josip ..------— — 1 1 3 — — — ~ ~ ~ — — — Hohnjec Viktor . .------------- 2- $----7497 -------------- Janžek Marija . . .------—------3 1 — — — — — — — _ _ Junger Ludvik ..------— 1------9 — — —— — — — — — 1 Kroflič Alojz . . . .------4----------_---------449- - _ _ Lapornik Ivan . . . --~- 2 2 2~"-------42~ — — — Rebeuschegg Franc — — 6 7 — 4 2 — ~-------424 166 — _ _ Senica Karol ...----------1 11_-------------- 41 - _ _ Urbančič Adolf . .------3!----------1 -----------270 - - — _ — Volsk Rozalija ...— — — — 1— 1— "~— — ~~~~ — — ~~ Zany Viktor . . . .----------4------— — ~ — 214 — 493 — — - Zavodnik Alojzija .------2------I 1---------92- - _ - Con Stefan .... 2 - —-------------— — —---------~~ Z. ~~ ~ ~ Bernard! Drago . .--------------1 _ — ~------Tn~~ ~ ~ ~~ Robek Anton . . .-----------------I-"7------60~ ~ - - Reberšak Anton ..-----------------\ - ~_------60---------- Lebič Fani . . . .-------------------- - _------5886---------- Potekal Ludvik ..-----------1-----~~ — 59 — — — Plešivčnik Ana . .---------------------- - ^------23343 ""------- Žumer Josip ....-------------------"~~ — — 62 — — — — Kus Mihael . . . .---------------------------------------- 50----------- Leskošek Ivan . . .------------1 ~~---------— — — ~~ — ~ ~ Permozer Anton . .-----1----------------------— ~~ — — ~~ Skoberne Fric . .-----—--------------------------— 110— — — Krkoč Ivan . .---------------90---------------------------------------lzvoz Trškan Alojzija . .---------------------------------------- 70- — - slanine Skupno . . . I 2|—123 13 9|lO9|32|---------446|i680|i435| — | - | - Tiska in izdaja Zvcxna tiskarn«. - Odgovorni so: za izdajatelja Pav«l Zabukoiek 1 za tiskarno Milan Četino | za redakcijo Vinko V. Gabero. - Vsi v Celju.