POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, znaiaic. vsaka beseda Din 1.—. mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Štev. 95 • Maribor, sobota, dne 24. septembra 1938 » Leto XIII Za svobodo delavskih strokovnih organizacij 2 verzajskim mirom je bila sankcionirana loboda delavskih in nameščenskih strokov-toh organizacij. V členu XIII. mirovne pogod- be le govor o ustanovi Mednarodnega urada “ek. o kateri je rekel pokojni s. Albert Thomas (prvj (jirektor ustanove), da so te besede 'J1 določbe, ki so v tem členu, najbolj člove-ske> kakršne še niso bile izrečene v nobeni p°godbi o miru. Tri misli vsebuje v glavnem uvod. Prva mi-Se' ie, da more trajen mir biti zasnovan samo Ba socialni pravici v družbi. Druga misel trdi, da so na: svetu tudi taki p°goji dela, ki so za mnogo oseb krivični, beda da s Dr.B enes Cekosl osiovaKom Is ob uri težke odločitve. — Vlada ČSR je 21. t. m. sprejela angleške predloge glede ■n siromaštvo in je zaradi tega potrebno, se krivice In nezadovoljstvo popravijo Potrebnimi ukrepi. Take nevarnosti za mir 40 delovni čas, delovni pogoji, zagotovitev ®®zde za dostojno življenje delavca, varstvo Gelavcev, varstvo dece, žen, preskrba za sta-r°st, priznanje svobode strokovnih organiza-Cl1, strokovna izobrazba in drugo. Priznanje !eh načel pomeni zmago vesti humanosti nad stalnostjo v človeški družbi, tretja misel pa pravi, da je izboljšanje tež-stanja mogoče le s stalnim in sistematič-delom v mednarodnem področju, ker če 6 kateri narod ne sprejme takega človečanska režima, že ustvarja ovire naporom dru-* narodov, ki žele izboljšati usodo delavcev V svoji lastni zemlji. Podpisnice pogodbe so torej prevzele ob-v>stoj te organizacije priznale. Ta deklaracija nudi sicer jako-široko pol.ie ^ejstvovanja novi ustanovi, vendar so zaupniki delavstva zahtevali, da se z mirovno Pogodbo določijo tudi neposredne naloge ednarodnega urada dela. Odtod prihaja, da S° v členu 427 verzajske mirovne pogodbe iz-recno navedena naslednja načela: '• Temeljno načelo prej izraženo veli, da Se delo ne sme smatrati enostavno kot roba kot trgovski objekt. 2 Pravica združevanja v vse svrhe, ki ne ni,sprotujejo zakonom, tako za delavce kakor delodajalce. ^ Plačevanje mezd delavcem, ki jim zago- toy, šm žel e Primerni nivo življenja, to je, take kakr-se smatrajo v istem času in njihovi de- 1 za dostojne. 5 Uvajanje osemurnega delovnega dneva , 1 40-urni delovni teden kot cilj, ki ga je tre-a doseči povsod, kjer še ni dosežen. ^ Uvedba tedenskega odmora najmanj 24 ’ ki pade na nedeljo, kadar je to mogoče. Ukinitev otroškega dela in obveza, da delu mladine obeh spolov postavijo zako-e meje, da se s tem omogoči mladini, da daljuje svojo izobrazlo ter varuje svoj fi-Zlcni razvoj. 7- Načelo enake mezde za oba spola ob delu n®ke vrednosti. , • Predpisi, izdani v vsaki deželi glede de-«k ,‘morajo .zavarovati pravično l^ononisko postopanje proti vsem delavcem, zakonito prebivajo v deželi. s ‘ ^saka država je dolžna organizirati in-e cijsko službo, v kateri naj bodo tudi že-d j da se bodo izvrševali zakoni in naredbe o ^KVskem varstvu. ^ določbe smo navedli, da s tem dokaže-^lor i So sv°bodiKs strokovne organizacije r°dn n° 'n Zakonito utemeljene, prvič medna-S0 ,°v z mirovno pogodbo in drugič s tem, da HiCer^ave’ ki so sprejele mirovno pogodbo, čla-lt0tl. .dnarodnega urada dela ter same z za-T0 Wl naredbami sankcionirale to stanje. in0r^|Je eria stran. Druga stran je pa velike hu dn° !,ačelo sporazumevanja, to je, v du-«Stvaem0kraciJe’ s tendenco, da se v družbi l'ierer*a'° bo'® bo1^ Pravične socialne razdajaj. za katere se tako delavci kakor delo-boreCl s ^ojo duhovno silo lahko svobodno •a V IneJah demokratične zakonodaje. Nača- nemških zahtev Dne 22. t. m. zvečer je imel dr. Beneš govor na čehoslovaški narod, rekel je: »Sodržavljani! Dogodki, ki jih doživljamo, so zgodovinskega pomena. Po vsej Evropi so v teku velike spremembe. Ne gre samo za nas, to; je le videz. Kar smo mi doživeli in pretrpeli, čaka lahko tudi druge države. Še dolgo bo trajalo, preden se < bosta v tem delu sveta spet dosegla zadovoljstvo in mir. Za nas je v teh časih važno, da v vseh okoliščinah in za vsako ceno ohranimo mir in slogo naroda. Če bi dopustili, da bi nam živci omagali tako, da ne bi mogli več korak za korakom slediti razvoju dogodkov, bi sami izpostavili največjim nevarnostim vse naše pridobitve. Kako je morala vlada ravnati v tem trenutku, vam je popolnoma znano. —• Kmalu bomo videli, kako se je položaj razpletel dalje. Jaz sam gledam na razvoj trdno in brez strahu. Že ponovno sem dejal, da se v svojem življenju nikoli nisem bal. Tudi danes se ne bojim za našo državo. .Pripravil sem si svoje načrte za vsak primer in ne dopušča, da bi me karkoli speljalo na napačno pot. Mi si želimo miru in sporazuma, ki nai bi se sedaj dosegel med velikimi narodi sveta. Če bo ta sporazum dosežen, si bomo morda zares lahko obetali splošno pomirjenie. V tem primeru je naš narod dovršil veliko delo in dosegel velik uspeh. Zato mirno in složno čakamo, odvrnimo od nas notranje prepire in medsebojno nezaupanje, ohranimo mirne živce. Naš narod je pameten in se znajde tudi v težkih situacijah. Dobro razlikuje, kdaj je treba delati, kdaj se boriti. Ako bo treba, se bomo znali boriti do zadnjega diha, če bo ootrebno, bomo delali z vsemi našimi silami. Postopali smo v teh dneh in v danih okoliščinah častno. Zgodovina je že nekajkrat pokazala, kako sta naša država in naš narod zmerom dostojno postopala Ponavljam, da gledam stvari jasno in da imam točne načrte, da verujem v naš narod in našo državo. Naša politična liniia je trdna, mi delamo premišljeno, kakor to zahteva položaj.« Nova vlada je sestavljena in sicer je to vlada narodne solidarnosti, V njej so zastopane vse stranke in tudi vojska. Vsi vi pa morate na svoje delo in na svoje mesto, kakor je vojak na svojem mestu. Bojte pa se izzivalcev. Še enkrat: ne bojte se za narod in državo. Za nas velia parola iz Smetanove »Libuše«: ,M|oj dragi narod ne oropade, on prenese slavno vse trpljenje.’« Nova češkoslovaška vlada Armijski general Sirovy, predsednik vlade in minister vojske, dr. Kamilo Krofta, minister zunanjih zadev, dr. Jan Černy, minister notranjih zadev, dr. Josip Kalfus, minister financ, dr. En-gelbert Šubert, minister šol in prosvete, dr. Janeček, minister za industrijo, inž. dr. Kamenicki, minister železnic, general Dostal, minister javnih del, dr. Ho-rak, minister za socialno politiko, dr. Vlado Fanior, minister pravde, dr. Stanislav Menzi, minister za zdravje, dr, Dunavskv, minister pošte, dr. Bukov-ski, minister za telesno vzgojo, dr. Fric, minister za izenačenje zakonodaje, inž. Hugo Vaverčka, brez portfelja, dr. Pe- ter Zenkl, minister brez portfelja in inž. dr. Reich, Imenovan bo naknadno še en minister za Slovaško. * Češkoslovaška vlada je odstopila. To je spričo dogodkov zadnjih dni in iz-premenjenega političnega položaja popolnoma razumljivo in v demokratičnih državah običajno. Ne pomeni nikakršne slabosti, ampak normalno proceduro. Nova vlada, s šefom generalnega štaba na čelu, je v tem trenutku mogoče najprikladnejša. Saj bo treba v bližnjih dneh izdati celo vrsto vojaških u-krepov in bo vojska igrala najvažnejšo vlogo. Eno so govorile vlade, drugo pravi ljudstvo Francosko in angleško delavstvo proti sklepom svojih vlad Delegacija francoskih strokovničarjev v Pragi. V torek, dne 21. t. m. je prispela v Prago tričlanska delegacija centrale strokovnih organizacij v Franciji in sicer strokovni tajnik za pariški okraj Tollet, kovinarski tajnik Timbaud in tajnik zveze elektrotehničnih delavcev Marcel. V razgovoru s češkimi sodrugi so izjavili, da so francoske strokovne organizacije zato, da francoska vlada izpolni pakt, ki ga ima s ČSR, kajti ne gre samo za ČSR, ampak tudi za Francijo, ki bo pozneje nekoč prisiljena sprejeti boj pod daleko neugodnejšimi pogoji. Velik shod pariškega delavstva v torek zvečer je manifestiral za ČSR in proti vladi. Socialisti zahtevajo odstop Daladierove vlade ki je na tako sramoten način pustila pasti svojo zaveznico ČSR. Leon Blunt o ,,rešenem miru" Leon Blum pravi v »Populairu«: Vojna je preprečena, toda v takih okoliščinah, da jaz, ki se nisem nehal boriti za mir in ki sem leta žrtvoval svoje življenje za mir, ne čutim nikakršnega veselja nad tem zahrbtnim olajšanjem in zavestjo sramote. AngleSka delavska stranka protestira V pondeljek, dne 20. t. m. je izdalo vodstvo delavske stranke ta-le proglas: >-Delavska stranka, kakor tudi resno želi, da bi se ohranil mir, obsoja predloge angleške in francoske vlade, ki gredo za tem, da se Češkoslovaško nasilno razbije, ne da bi se sploh vprašalo češkoslovaško vlado za mnenje. To je sramotno izdajstvo nad miroljubnim in demokratičnim narodom ter nevaren primer za bodočnost. Delavska stranka izreka češkoslovaškemu narodu svoje simpatije v dneh težkih skrbi, ki jih preživlja.« Internacionala proti angleški In francoski vladi Zasedanje v Londonu. ''°dnar L 'odnega urada dela so torej v prin- cipu odločno proti terorju ali nasilstvu nad delavskimi fn tudi delodajalskimi organizacijami. V nekaterih državah se teh višjih kulturnih vrednot ne upošteva. To je žalostno znamenje kulturne dekadence, ki se bo nad človeštvom kruto maščevala. Delavstvo opazuje tudi ta razvoj sicer z vznemirjenjem, a se ga ne oplaši. Današnja glavna naloga delavstva je: braniti kulturo in svobodo organizacije, ker le na teh dveh geslih more graditi boljšo družbo zase in za bodoče rodoven Dekadenca požre polagoma sama sebe. Delavstvo se zaveda, da so ta načela načela človeške kulture in civilizacije. Zato bo ta načela vedno najenergičneje branilo in zagovarjalo. Izvršni odbor Socialistične delavske internacionale in Mednarodne strokovne zveze sta se sestala v Londonu na posvet. Internacionali sta poudarili, da socialisti vseh dežel obsojajo izdajstvo izvršeno nad ČSR. Posebna deputacija, ki jo je vodil major Attlee, je obiskala Chamberlaina in mu sporočila mnenje internacionale in angleškega delavstva ter vložila protest. Sestanku je prisostvoval tudi angleški zunanji minister Halifax. Poloial se zapleta Na več ni mogoče pristati. V Godesbergu pri Kolnu se razgovar-1 odbili in pravijo, da se bo poljsko in jata Chamberlain in Hitler, V zadnjih dneh so se pojavile zahteve Madžarov in Poljakov po češkoslova- \ škem ozemlju. Te zahteve podpirata B-Prlin in Rim V Londonu in Parizu so te zahteve madžarsko vprašanje rešilo v okviru ČSR. Ako pa bi Nemčija vztrajala kot zagovornica teh zahtev, potem izgleda položaj znova silno zapleten in mir ne-siguren. Madiarska reakdla dviga glavo in ogroža mir v Evropi. Madžarska reakcija je pričela Živah-1 ČSR. Obenem govore njeni propoved-no akcijo za nasilno odtrganje ozemlja, j niki na shodih, da je prišel čas, ko se na katerem živi madžarska manjšina v | naj popravi zemljevid in vstane k živ- Ob Ebru boji, po drugod zastoj! ”Kakor Srblia 1914“ S španskih bojišč ni nobenih važnejših poročil. Nacisti se še vedno trudijo z ofenzivnimi sunki ob Ebru. Nekajkrat so že poročali, da je republikanska armada strta in ozemlje na desni obali Ebra očiščeno. Naslednji dan pa beremo zopet, da se vrše boji okoli krajev, do katerih so dospeli republikanci, ko so prekoračili Ebro. Fronte so več ali manj ustaljene. Re-< publikanci so v Estrameduri in pri Te-ruelu dosegli nekaj lokalnih uspehov, i V splošnem se pa opaža, da so zastale pošiljatve letal, tankov, vojnega materijala in vojakov. Špansko bojišče bo najbrž oživelo, ko bodo rešeni srednjeevropski konflikti. Mogoče se vodijo kakšni razgovori tudi glede Španije. Pri Chamberlainu nas ne more ničesar iznenaditi. Prej ali slej bodo Španci odločili sami o svoji usodi, kakor bodo to storili tudi drugi narodi, *• r,\. n o u ut-lci 7\'i ^ *.*♦* Bukarešta. Bivši državni podtajnik Gafencu primerja v listu »Timpul« položaj Češkoslovaške s položajem Srbije v letu 1914. Kakor je postavljala nekoč habsburška vlada Srbiji vedno nove in nove večje zatevke, kakor so se Srbi vsemu podvrgli, samo da bi se »izognili« usodnosti vojne pripravljenosti nasprotnika, tako brani tudi danes korajžni narod svoj obstoj in svojo neodvisnost. Istočasno, ko se govori o stalno novih in težjih pogojih, katere takoj zopet spreminjajo z novimi pogoji, kakor hitro so prejšnji sprejeti ih novi so še bolj nesprejemljivi. ljenju madžarsko kraljestvo sv. Štefana. Očitno groze ne samo ČSR, ampak tudi Rumuniji (radi Sedmograške) in seveda vsem, ki imajo kakšen del bivšega madžarskega ozemlja. Zanimivo je, da se za izvedbo te akcije obračajo madžarski magnati za pomoč v Berlin in Rim. Tako se obnaša Madžarska, ki je komaj pred par tedni slovesno izjavila državam M'ale zveze, da bo živela z njimi v najboljših odnošajih in se nikdar ne posluževala nasilja. CeSkoslovaSka vojska se je vrnila v izpraznjeno ozemlje, Češkoslovaška vojska je izpraznila ozemlje ori Hebu. Ko so nemški vojaki vkorakali iz Nemčije, da zasedejo ozemlje, se je češkoslovaška vojska nenadoma vrnila in pregnala nemško vojsko. Nemško poročilo pravi, da je bilo na nemški strani več žrtev, IzmiSljena ooroiila Češkoslovaški neprijazne agencije in listi so tudi pri nas razširili vesti o nekih demonstracijah v Pragi proti predsedniku republike, praškemu županu Itd. Resnica je. da se demonstracije s takšnimi vzkliki niso vršile. Demonstracije proti vladi v Angliji Izjava Wistona Churchilla. V Angliji je javnost sprejela vest o herchtesgadenskem »sporazumu« med Chamberlainom in Hitlerjem z zelo mešanimi občutki. Kolporterji velikih listov so tekali po ulicah s posebnimi izdajami in klicali: »Izdaja, izdaja!« Preko 40.000 ljudi je v Londonu te dni javno manifestiralo po ulicah in proti vladi. Znani angleški politik Wiston Churchill pa je te dni izjavil: »Anglija in ostali zavezniki Češkoslovaške so imeli izbirati med nečastjo in vojno, izbrali so si nečastnost in bodo imeli vojno!« Ko je dne 22. t. m, Chamberlain odletel k Hitlerju v Godesberg, je bila na letališču zbrana množica, ki ni imela niti enega pozdrava zanj. Angleški listi pravijo, da tako hladno javnost še ni pozdravila nobenega ministrskega predsednika. Zbiranje angleSklh vojnih ladij v Sredozemskem morju Angleške vojne ladje so bile iz raznih krajev odpoklicane in dobile nalog, da se zbirajo v Sredozemskem morju. doma in p* svetu n Na seji združene opozicije v Beogradu je dne 20. t. m. poročal dr. Milan Kostič o razgovorih v Zagrebu. — V Batočini je imela združena opozicija za ves kragujevški okraj konferenco, na kateri sta govorila Pavle Miškina in Dragoljub Milovanovič. Združena opozicija pripravlja za prihodnji mesec mnogo sestankov in shodov po Srbiji in Črni gori. O I. beograjskem delavskem zletu je priobčilo praško »Pravo Lidu« obširno poročilo, v katerem zlasti podčrtava manifestacije beograjskega delavstva za ČSR. Kamenje in streti na Ljotlčevem shodu. Jugoslovanski vodja v domišljiji, advokat Dimitrije Ljotič, je hotel imeti neodobren shod v vasi Selevcu. Dasi mu je navzoči politični uradnik prepovedal govoriti, je Ljotič pričel z govorom, nakar ga je uradnik aretiral in odpeljal na občino. Pred občinsko hišo pa je okoli 250 poslušalcev, ki so ga spremljali, napadlo orožnike s kamenjem in je bil en kmet ubit. Kaj se bo sedaj zgodilo z jugo:flovanskiml fašističnim ' poganjkom Ljoti-čem, še ni znano. Predsednik JNS Peter Živkovič je sklical v Beograd konferenco v četrtek. Seje sta se udeležila tudi bivši minster Juraj Demetrovič in senator Jovan Banjanim. Novi rudarski policijski red je bil te dni objavljen v »Službenih novinah«. Rudarski policijski red predpisuje varnostne ukrepe, hi-gijenične naprave in delovne pogoje za delo v rudnikih. Tečaj vrednostnega papirja vojne škode je še nazadoval za nekaj točk in ga je bilo dobiti na borzi za din 457 komad, dasi znaša njegova nominalna vrednost, ki je tudi natisnjena na papirju, din 1000. Železniško progo Blhač-Knin gradijo že od leta 1936. in bi morala biti dogotovljena vsaj do konca 1941. leta. Kakor poročajo, je tvrdka, ki gradi to progo sedaj odpustila veliko število delavstva, radi česar se bo dograditev proge še bolj zavlekla. Dva milijona dinarjev kredita je odobrilo ministrstvo zgradb za popravilo pristanišča v Boki Kotorski. Tečaj za izpopolnitev zdravnikov se bo pričel dne 15. oktobra t. 1. v Zagrebu. Novo tovarno keramičnih in Samotnih izdelkov bo zgradil v Laškem g. Josip Handl iz Štor. Dopolnilna volitev v svet Društva narodov. V svet Društva narodov je bil izvoljen zastopnik Jugoslavije, ki zastopa v ustanovi malo antanto. Prej je zastopala malo antanto Ru-munija. I Bo odcepitve Krkonošev od ČSR bi bilo mo- 1 ralo priti že sredi septembra, tako poroča »Zti-richer Zeitung«. Organizirana je bila vstaja, ki bi bila morala izbruhniti na dano znamenje. Vstaja pa je pričela prezgodaj, ker so fašisti v Chebu bili preveč nervozni. , Vlada je potem vstajo potlačila s proglasitvijo prekega soda. Na kaj vse pridejo. Neki londonski list piše, da je bila Češka vedno dežela svetega rimskega cesarstva nemškega naroda in da je torej v bistvu nemška dežela. 5_ < ♦ • • Sedaj pride še preseljevanje -■••• (o Ker zmaguje v Evropi narodnostni princip, oz. načelo samoodločbe narodov, bomo doživeli še prav prijetne stvari. V Nemčiji mislijo, da bi kazalo v krkonoških pokrajinah urediti narodnostno vprašanje tako, da bi se izselili vsi Čehi iz nad 50 odstotnih nemških pokrajin in bi se tod naselili Nemci, ki bi prišli iz pokrajin s pretežno češkim prebivalstvom. ;. Emancipacija žene. Rumunija bo v primeru vojne mobilizirala tudi žene in jih dodelila primernim poslom v vojski. »cua. »Oaza slovanske skupnosti« v Italiji. Mussolini je govoril na svojem potu še v Trbižu. O prebivalstvu takozvane Julijske krajine je rekel, »da tudi prebivalci drugega jezika, male -oaze velike slovanske množice, ki so nekoč prišle v te hribe, v celoti sodelujejo v življenju italijanskega naroda. Nikogar izmed prebivalcev drugega jezika v soški dolini niso prisilili, da me pozdravi. Pred menoj je v Trstu defiliral bataljon črnih srajc, sestavljen izključno iz miličnikov tega porekla, in sicer je defiliral na veličasten način.« c-v ti ' ->«<•*. Mussolini ostane za vedno prijatelj našega naroda. Povodom svojega obiska v Kačji vasi v Jugoslaviji, dne 20. t. m. je Mussolini rekel banu dr. Natlačenu tudi to-le: »Jaz sem prijatelj jugoslovenskega naroda in bom trajno ostal. To je moja volja. Kar vam enkrat rečem, tudi držim, ker je taka moja morala.« Bivši avstrijski kancler Schuschnigg pride vendarle pred sodišče. Japonska proti Društvu narodov. Japonska odreka Društvu narodov pravico vmešavanja v japonsko-kitajski spor. Po vsem tem, kar se je v zadnjem času dogodilo, je razumljivo, da /e tudi vpliv Društva narodov silno padel in si vsakdo upa nastopati proti njemu ter mu odrekati kompetenco. Krivda je na strani velesil, ki so z mirovno pogodbo imele gotove dolžnosti do te ustanove, predvsem dolžnost, da ohranijo njen prestiž in veljavnost mirovnih pogodb. Velike demonstracije v Moskvi. V Moskvi so se vršile velike demonstracije proti angleški politiki v čehoslovaškem sporu in proti predsedniku angleške vlade Chamberlainu. Avstrijske novice Koroški katoliški Slovenci so z zaupani® sprejeli novi režim in so z večjim odstotke® glasovali za priključitev Avstrije k rajhu kakor pa sami Nemci. Zanesli so se na obljube, ki so jih dobili od merodajnih krogov. Zadnji »Koroški Slovenec« pa objavlja celo vrsto Pn' tožb nad sedanjimi razmerami. Med drug1® objavlja, da so neznanci v noči po pogrni® župnika Poljanca na pokopališču v Škocjanu zažgali vse vence in trakove, ki so bili P0'0-ženi na njegov grob. Storilo! niso bili l2S'e' deni. Slovensko gasilsko društvo Globasnica* Šmihel, ki je imelo slovensko poveljevanj* je bilo razpuščeno. Za komisarja je bil 11Iie' novan krajevni nacistični vodja Reimvald. N3 gostilničarje, ki so tu in tam še imeli dvojezičen napis, se vrši pritisk, da bi odstranili slovenski napis. »Koroški Slovenec« objavil3 še več znakov, ki kažejo, da se pričakovan)3 ne bodo izpolnila. 70-letnica poslanca V. Klofača Včeraj je slavil vodja češke narodno-sociali* stične stranke, poslanec Vaclav Klofač 70-le*' nico rojstva. Vaclav Klofač je že pred vojn ustanovil v Pragi češko narodno-socialisticn0 stranko, ki pa se je razvila po vojni v izraz1' to demokratično usmerjeno stranko sredni1 slojev, uradništva in delavstva ter žč dok3 leta lojalno sodeluje v vladi s češkoslovask0 socialdemokratsko delavsko stranko, posebn0 tudi sedaj v času usodnih odločitev za češko-slovaško. Glavni organ te stranke, »češke Slovo« je objavilo ob tej priliki čestitke ra3' nih politikov tudi drugih strank, med ni111’1 predsednika senata, s. dr. Františka SoukuP3' V ogledal Misijonske tiskovine dobro nesejo. DelaV3 v misijonski tiskarni v Grobljah niso v otS3', nizaciji grafičnega delavstva. Za nje je sed31 sklenila delovno pogodbo zelena organizacij* »Slovenec« trdi, da je ta pogodba znatno bo? ša od pogodbe, ki jo imajo grafičarji v ostal1 podjetjih. Že mogoče. To je znak, da se P1' sijonske tiskovine dobro prodajajo, ker 3 brez konkurence in zato misijonarji lahko u°” bro plačajo. Mogoče bi bili tudi grafični “8-1 lavci po ostalih podjetjih lahko bolje plača1® toda proti takim irt sličnim zahtevam sta se tarifnem sporu v grafični obrlf pred par leI najbolj borili dve katoliški podjetji v Slov? niji. V tem boju proti grafičarjem je eno k3' toliško podjetje celo pomagalo staviti »fraP3' zonski« časopis, da bi grafičarji bolj goto® izgubili bitko. »Slovenec« torej ve, na katef_ stran naj strelja svoje puščice, da bodo z3' dele v živo. .. Nam se ni treba sramovati. Glavno glaS1, JRZ »Samouprava« piše pod naslovom »Ju£°' ras v Rimu« — »Socialni preporod«. V člaUK_ pravi, da je bilo delavstvo do pred n. kaj leti orodje v rokah raznih »Internacional*] sedaj pa, da je na prepričevalen način manij3' stiralo narodno »razredno« zavest v inozeP' stvu (v Italiji). »Res je bil«, piše list dah j »v začetku našega gibanja nek čas, ko so h*1 delavski prvaki narodni in socialni. Slučaj P°* kojnega Tucoviča, ki je padel na bojišču in J0” likih drugih delavskih prvakov, ki so dali sV»*’■» y' Poleiie-^ »MAKSIM GORKI (Prevel Tone Maček.) 60 — Počakaj, vse ti povem. — Je Dunja mrtva? — Seveda! Sedla je na klop in tiho jokaje rekla: — Ko bi me pred rojstvom vedele, kaj nas čaka, — bi s solzami molile: Mati Božja, ne dopusti, da sc rodimo kot ženske! Kako je bila Dunja čedna in prijazna, kako vesela in razumna! Ugonobili ste jo zlodji moški! Okradli ste jo in oropali — zato je začela piti in veseljačiti! In vse radi te preklete vaše vojne! Čakajte, vragi neugnani, ko se bodo babe poprijele razuma in prevzele vajeti v svoje roke, — one vam bodo pokazale, kako se vojne pripravljajo! Zdelo se mi je smešno a obenem me je bilo sram poslušati jezne besede svoje učenke in tovarišice; sede poleg nje sem molče gladil njeno roko, a ona, ne da bi me pogledala, je tožila: , — Vso noč nisem vedela kam bi se djala, tako sem se bala! Uh! Nabila bi te! Naenkrat me pa nagonsko objame in smehljaje se med solzami zašepeta: — Preljubi ti moj... To je izpadlo čisto norčavo — a kaj češ... Stiskal sem se k nji kakor otrok k materi, v duši mi je postalo mirno in lahko, temni nočni dogodki so začeli tajati v mojem spominu. Položila je mojo glavo na svoja kolena in mi je s toplo roko gladila lice. — Pripoveduj! Kje je Jegor, doma? Nehote sem jo vprašal: — Ga ljubiš? Tiho in goreče je odgovorila: — Kakopak! Seveda ga ljubim! No, govori vendar! Začel setu ji pripovedovati,, a jedva sem spregovoril deset besed, ko sem zaspal, da sem nisem vedel kedaj. Prebudil me je Aleksej, ki je bil s Kuzinim odšel v mesto. Stal je nad menoj in me jezno tresel za roko. — Hitro! Si slišal? Ozrl sem se — bil je mračen in strog. Varja je stala sredi sobe, popolnoma oblečena. — No, zavedi se vendar! — je skoro jokaje prosila. — Slišiš — Kuzina so aretirali! To me je takoj postavilo na noge. Zgodilo se je — da se je zgovorni starec zasedel pri naši znanki učiteljici in klepetal z njo in z njenim bratom, ponoči je pa prišla policija in je are tirala brata in sestro, obenem pa vzela seboj tud' Kuzina. — So kaj našli pri njih? — sem vprašal. — Kdo pa to ve? — je tiho odvrnil Aljoša. " Zandarji so prišli iz Gubernije. Ti, Varvara Kit lovna, pojdi hitro in pokliči Jegorja. — Ko je odhajala je zagodla: — Ta Kuzin se vam bo še izkazal! Hodil sem po sobi sem1 in tja in si nikakor mse s mogel predstaviti Petra Vasiljeva, kako šepa on policaji v zapor. Aljoša je sedel na peči, bingljal z nogama zdolgočaseno pripovedoval: ^ — Tudi jaz sem bil tam pri njih, obedoval se z njimi in še dolgo posedel, dobro, da sem še P .g vočasno odšel. On pa se je s Fedorjem in 0 spet, seveda, radi Boga spoprijel, — zelo zann je govoril, povedal ti bom! Nagnil se je k meni in živahno nadaljeval- ^ — Pomagajte, je rekel, Bogu! Kaj naj to ^ meni? Saj On je vendar vsegamogočen? Ros je e — a vi ste raztresene drobtinice in delci NJh”tr0-neobjemne sile, če se združujete, povečujete vo moč, če se razdružujete — jo slabite. D°K je to na cerkvenem, staroslovanskem, - - • zal i razumem tega jezika! (Dalie prihoi Iz HašiU Uc&jet/ TRBOVLJE Resnica o oddaji občinskih del. Na uradni Popravek občine Trbovlje, objavljen v »Slovencu« št. 210 z dne 13. sept. 1938 pod rubriko irbovlje odgovarja »Slovenec« v štev. 215 z j ene 18. sept. 1938. tako, kakor jezična ženska, jj) se ji nikdar ne pride do konca, čeravno ji tokrat dokažeš!, da imaš prav! »Slovenec« j Pravi da uradni popravek ni resničen, kljub te- j ]e.Jes: da so se oddala mizarska dela! najugodnejšemu ponudniku Pavlenču, ki je „reY5,el dela po uradnem proračunu, torej brez Poviška in brez popusta. Občina je ugotovila. “a Je najugodnejši ponudnik Pavlenč zato, ker o cene lesu po razpisu do oddaje del poskoke za 20 do 30 odst. in ker ima zadostno za-So suhega lesa, da jamči za dober izdelek ter Promtno dobavo. Takega jamstva od ostalih Ponudnikov ni bilo pričakovati, saj se s sve-dpT DSom ne 1T|ore izvršiti solidnih mizarskih le i *ega 'ma °bdina izkušnje iz pretek- • ga leta> ker je najcenejši ponudnik, ki se mu delo oddalo, skušal svoj primanjkljaj kriti ern- da ie dobavil površna izdelane izdelke, Premljene s slabim okovjem. Občina mora 4P ',.za.t°, da je podano jamstvo za izvrši-v solidnih del in da se dela tudi primerno nicCai°' Ako se vpošteva, da se je po raz- * »U del les podražil za 20 do 30 odst., je od-aia mizarskih del najugodnejšemu ponudni- Za. uradr|o ceno popolnoma pravilna in ni nikako razmetavanje javnega denarja, “ so se oddala zidarska dela najugoduejše-pu ponudniku Ročaku, ki je prevzel dela po adnerr. proračunu z višjim popustom, kakor »asa popust Božiča. Ako se nadalje vponka\da -ie svoječasno gradil tri občinske sta-ovanjske hiše Štuhec, pri katerem je bil Bo-odH !akrat Poslovodja, pozneje pa je občina “dala dela za zgradbo vseh štirih nadaljnjih ,*»ovanjsJdh hiš samo Božiču in ako se na-aije vpošteva tudi socialna stran, je popol-d ma Pravilno, da je občina oddala to pot zi-, taka dela najugodnejšemu ponudniku Roča-A- ki je tudi davkoplačevalec. Torej oddaja yc| se ni izvršila enostransko ali partizansko, oh?- ta dela ni odda,a Hcitac. komisija, pač pa ocniski odbor v javni seji popolnoma soglas-torej tudi z glasovi občinskih odbornikov .Pozicije, to .ie liste JR Z. Nadalje je res: da d Belin Oldo^samostojen pooblaščen gradi-dn in. da .ie začasno zaposlen pri občini kot ovničar in ni v nikakih poslovnih odnošajih L Podjetjem Ročak Rudolfa; da je g. Bizjak kj,art'n z nastopom službe dejansko prenehal družabnik podjetja Jerek Janka; da izvrže elektroinštalacijska dela podjetje Amer-qA> ki tudi izstavlja račune za izvršena dela. 1 o tej priliki pripominjamo, da ne bomo po-mizirah s »Slovencem« kaj je res in kaj ni dpi* vf. ar komo v slučaju potrebe pojasnili lanski stan. da ne bo živela javnost pod »som »Slovenčevega« poročevalca, ki je vse \»e’ kcd °biektiven. loKe,sniCu ol? nedeliah zaprte. V smislu od-tn. Kr. banske uprave bodo mesnice od1 1. okara dalje ob nedeljah ves dan zaprte Heu f-tane,k občinskih volllcev se bo vršil v y “eijo, dne 25. septembra ob 9. uri dopoldne avoram »Delavsketa doma«. Dnevni red; po-«mio o gospodarstvu v občini Trbovlje. Poni Predsednik občine s. Klenovšek in čla-■ občinske uprave. Dolžnost občanov odnosno bor Se udeleze sestanka vsi. — Od LJUBLJANA Dežurna zdravniška služba v Ljubljani ob nedeljah in praznikih. V Ljubljani se uvede s 1. oktobrom t. 1. ob nedeljah in praznikih celodnevna in nočna dežurna zdravniška služba predvsem za mestne siromake in mestne nameščence. V nujnih primerih tudi za drugo ljubljansko prebivalstvo. Dežurna služba se prične ob 8. uri zvečer pred praznikom in bo trajala do 8. ure zjutraj po prazniku. Naslov dežurnega zdravnika bo mestna uprava objavljala v listih. Šolstvo v našem mestu. Na vseh ljubljanskih mestnih in zasebnih šolah je bilo letos vpisanih 5640 dečkov in deklic, to je, 15 manj kakor lani. Vseh razredov je letos 170, 7 manj kakor lani. Od učencev je 5549 Slovencev, 55 Srbov, 10 Rusov, 8 Cehoslovakov in 8 Nemcev. Štirje učenci pripadajo drugim narodnostim. MARIBOR Krojaški mojstri sprejeli minimalni cenik Izredni občni zbor Združenja krojačev in so rodnih obrtov v Mariboru se je vršil v ponedeljek, dne 19. t. m. zvečer v Gambrinovi dvorani. Razpravljali, so o ravnalnem minimalnem ceniku za damsko in moško krojaštvo. Izvajanja številnih govornikov so pokazala žalostno sliko razmer v obrti. V zadnjih desetih letih se je ukoreninila umazana nelojalna konkurenca, ki je zavzela že takšen obseg, da je 50 odst. mojstrov in mojstric izgubilo samostojnost, t. j. da so postali odvisni od posredovalcev nekaterih trgovčevi, , katerim me zadostuje, da prodajajo samo manufakturno blago, temveč sprejemajo naročila tudi za krojaško delo. V kakšnem razmerju je odškodnina, katero dobi legalni mojster za izdelavo predmeta naročenega po. trgovcu in pa zaslužek, katerega ima trgovec nam priča naslednji primer: Trgovec oziroma posredovalec T. S. je prodal stranki F. J. kompletno obleko za 1080 din, torej tri metre blaga po 150 din = 450 din, kompletni pribor 150 din, za izdelavo obleke mojstru 140 din, skupaj 740 din. Ostane torej še lepa vsota od 340 din, katera pa je po našem absolutno previsoka za kritje ostalih stroškov. Navedeni račun bo zanimal kupce, prodajalce in proizvajalce. Zbor Združenja je sličnim posredovalcem odrekel pravico, da bi na kakršenkoli način posegali tv krojaško stroko, ker krojaško delo spada absolutno krojačem. Priporočal je članom, da se naj ne dajo izrabljati po sličnih špekulantih na veliko škodo, ne samo krojaški stroki, ampak tudi realnim trgovcem, ki se popolnoma zavedajo, da je treba obrtniku samostojnosti v praksi, ne pa samo v teoriji. Občni zbor je pri tej priliki soglasno sprejel ravnalni minimalni cenik za moško in damsko stroko. Končno se je občni zbor izrekel za omejitev obratovanja v tukajšnji moški kaznilnici, katera naj svoje kaznjence zaposluje pri raznih cestnih delih in pri izdelavi I vojaških oblačil. Kino Dom - Celje 24., 25., 26. in 27. sept. »TANGO—NOCTUR-NO« (Pola Negri). — 28., 29. in 30. sept. »ODTRGAN CVET« (Dolly Haas). °^sek »Vzajemnosti« vprizori v jo. J0> dne -5. sept. ob pol 4. uri pop. veselo-»Dp1oV j »Charlejeva tetka« v dvorani sk; \ske&a doma«. Med odmori igra delav-r>0ko,?Ster- ^er so na^ delitanti že večkrat Dri?;! -' .svoje „znanje in zadovoljili občinstvo, ^dbor 6,10 ' t0 POt številnega obiska. — litija delav!V Z?S‘rupli,enia ie postal neki tukajšnji WntV? v je Huzboval v Trbovljah na žetem slu?bl *Ve. ahk° «nil nad kazal-boji -e.r? ^akoj ko ie čutil, da ga rana Litilrv -i- k urad°vemu zdravniku L. F. v Pa la™u je, dal na rano obliž’ drusi dan kiaJali ? d-al .neko crn° mazil°- Ker ni nič potreti? n ‘n Je imel vedno huiše bolečine, je šel Prav i zoPet k zdravniku, ki pa ga je od-tau k’r> je ^Jan .in da nai Pride k nje- ni moJ* trezen. Drugi dan pa delavec sploh stali nn ■ vfdk zdravniku. Zato so domači po-Ro in .X1 le> t°da šele na drugi poziv, boin nn Pw?k, .ie. odredil takojšnji prevoz v moči n bo,lnicl so ugotovili, da ni več po-izdihnii rogl, dan- jp.delavec v hudih bolečinah bil hi Pok°tnl- kl je bil družinski oče, je ie * priden> varčen in tre-zen delavec. Da dil r,es ‘ako- je dokaz ta, da si je zgra- nrf»ri t— \ uči si je zgra- Poko in kratklm Idšico, v kateri bi bil rad v Post " ?rno Preživel starost. Ker se v jav-stvar ° 1 Ytvari Lgovori' Pričakujemo, da se delaveb jasni in obrazloži, zakaj je moral ta ake arP!Pr^tl ln ah ie res Poškodba bila temu, da X- ■ Za>PJ ve5 pon,oči’ kljub DeUv?v .le tak0J Javd zdravniku. Driredi v 1?n,k,Vltur,I,° društvo »Vjzajemnost« Pvečn. nedeljo, dne 2. oktobra t. 1. ob 6 uri trKatev V7?°Sti..ni s■ šribaria (»Pošta«) vinsko 5r°rok našn Pk'm110 !? yeS,eI° zabavo so a‘o nai v® v ,lke vinicarke in zali viničarji. bavati nnhiti S1/'eli par aric res Prijetno ■ Pohiti v naš vinograd. 0b KRANJ vin0 s,^Ukl desetletnice obstoja mojo trgo-Pailskreniti0"1 ,v Prijetno dolžnost, da se Vam »1 "aklonlLn^? n za Ukazano zaupanje plasti v ,tfno*t- Zagotavljam Vas, da se bom, »a bom JnbdeJnem letu, posebno potrudil, * boli nnai zaupanje do mojega poslovanja boroeam d ?jj' ,Prav vljudno se Vam pri-,A5?8ec f. Palčnim spoštovanjem ALBIN Kranju’ rgov a z oblekami in manufakturo Popravilo stolne cerkve bo stalo še več kot pa samo 270.000 dinarjev. S tem denarjem se bo izvršilo samo popravilo strehe in odstranili bodo omet na zunanjih stenah. Ako se bo pri tem pokazalo, da so kvadri pod ometom potrebni popravila, se bo to popravilo izvršilo in bodo stroški še znatno večji. Notranjost cerkve bo popravil na svoje stroške knezo-škofijski ordinarijat. Doklade, ki jih bodo plačali hišni posestniki katoliške vere za prvo popravilo bodo znašale pri posamezniku do din 800. Kako so nekdaj zidali? V Jurčičevi ulici gradi na prostoru prejšnje Mariborske tiskarne trgovec Jakob Lah novo trgovsko hišo. Staro poslopje so že podrli in je sedaj videti na stavbenem prostoru staro podrtijo, ki sega od sosednje hiše trgovke Leyrer za kakih pet metrov v stavbeni prostor g. Laha. Kakor smo zvedeli, ima ga. Leyrer v tisti stari lopi garažo in še sega za kaka dva metra v to stav-bišče ,g. Laha kos druge podrtije, v kateri ima soseda Leyrer pralnico. To seveda silno ovira g. Lahu stavbo nove trgovske hiše in je zato hotel od ge. Leyrerjeve odkupiti tisti prostorček, ki bi ga bil tudi drago plačal. Toda ga. Leyrer pod nobenim pogojem in za noben denar tega jezička v tujo stavbišče ni hotela odstopiti, tako da bo prava spakedranost v sredini te nove stavbe. Zadeva je značilen primer kako so v starem Mariboru dovoljevali zidati bogatim meščanom, ki so si lahko dovolili vse kar se jim je poljubilo. Ali res ni sredstva, da bi se take stavbnim predpisom, požarni varnosti in higijeni nasprotujoče anomalije odpravile, kl kvarijo lice mesta za cele rodove naprej! Skrčenje manjšinjske šole. Letos je prosvetna oblast odredila, da smejo obiskovati tukajšnjo manjšinsko nemško osnovno šolo le otroci naših državljanov, ne pa tudi inozemskih. Inozemski starši so se sicer proti tej odredbi banske uprave pritožili v Beograd po odvetniku dr. Kieserju, vendar brez uspeha. Vsled tega je padlo število vseh nemških šoloobveznih otrok na 39 iz vseh razredov, katere vse poučuje v enem razredu edina preostala nemška učiteljica ga. Supanek. Inozemski Nemci pošiljajo vsled tega svoje otroke v slovenske državne osnovne šole, ker tudi zasebni poduk ni dovoljen. Deloma pa obiskujejo otroci inozemskih Nemcev iz Maribora šole tudi v Lipnici in Gradcu, zlasti otroci nemških uslužbencev na glavnem kolodvoru, železničarjev, carinikov in nemške obmenje policije, ki se vozijo v Nemčijo vsako jutro s šolskim vlakom ob 7. uri. Nemška manjšinska šola ima na ta način sedaj približno enako število otrok v Mariboru, kakor češka dopolnilna šola. »Grič«. Vinska trgatev, novi sladki vinski mošt, domače koline, fureš, vse vrste klobas, grozdje, prenočišča. Vljudno vabi Oset. i Zakaj je grozdje tako drago? Maribor leži j takorekoč v osrčju s trto obraslih goric, ki so ; zlasti letos neverjetno polne grozdja. In ven-! dar je grozdje letos dražje kot je bilo druga j leta. Iz vinogradov ga prodajajo lastniki po 4 I do 4.50 din. V raznih delikatesnih, trgovinah pa stane kar 8 din kg, torej ga’ prodajajo s 1 100 odst. pribitkom na nakupno ceno. To je gotovo ne samo pretirano, ampak precej oderuško. Oblast bi morala za grozdje določiti cene, da prekupci ne bi mogli po mili volji guliti konzumenta. Sploh je pa tudi cena grozdju pri producentu previsoka. V Dalmaciji in Vojvodini je grozdje že davno po 2 din kg, pri nas pa ga »Weingartenbesitzerji« odprodajajo po 4 do 4.50 din. Zakaj? Ali ima viničar kaj od tega? Nič! Pač pa ogromno profitirajo »Wein-gartenbesitzerji«, ki si na ta način lahko privoščijo mnogokaj, kar si navaden smrtnik ne more privoščiti. Vina gotovo ni mogoče tako drago prodajati kot se prodaja grozdje. Davkarija pa ceni odnos vinogradov po pridelku vina in gotovo ne upošteva, kako ogromen je lahko zaslužek pri prodaji grozdja, ki se ne samo dražje prodaja kot vino, ampak odpade tudi vsaka nadaljnja režija, ki je v zvezi s stiskanjem mošta in proceduro, dokler iz mošta postane vino ter vkletenjem vinskega pridelka. Vsi ti razlogi govore za to, da se naj cene grozdju znižajo. Kaj pomaga propaganda, kot je teden grodja, ki ga nameravajo organizirati tudi pri nas, če si pa širši sloji ne morejo privoščiti sadu, pod katerim se letos, skoro bi človek rekel, lomijo trte. Prodaja sadja in grozdja. Mestno poglavarstvo mariborsko opozarja prodajalce sadja in grozdja, da se mora vsak prodajalec grozdja in sadja na zahtevo tržnih organov ali policije izkzati z uradnim potrdilom pristojne občine, da je prodajalec posestnik vinograda ali sadonosnika in tako upravičen prodajati grozdje ali sadje lastnega pridelka. Na potrdilu, ki je koleka prosto in veljavno mesec dni, mora biti natančno navedna vrsta in količina sadja oziroma grozdja. Producentom ni dovoljeno najemati ljudi, da bi zanje prodajali sadje ali grozdje na mariborskem trgu. Električno omrežje za mesto Maribor In okoliške občine bo odklopljeno v nedeljo, dne 25. sept. 193, od 6. do 8. ure zjutraj. Pogreba pokojne Marije Majstrove, ki se je vršil v sredo, dne 21. t. m., na pobreškem pokopališču, se je udeležila velika množica ljudi. Prijeli so razbojnika Kodra v vasi Primskovo pri Stični. Koder je bil član tolpe, ki je začeta svoje podvige v mariborski okolici. Od vse uiužbe je ostal sam. Preživljal se je zadnje case s tatvino in vlomi, na drug način se tudi m mogel, ako ni hotel priti oblastem v roke. Mednarodna loto-amaterska razstava bo otvorjena v soboto dne 24. t. m. v Unionski dvorani. SV. LOVRENC NA POHORJU | Naši igralci del. kult. društva »Vzajemnosti«, I kateri so se v nedeljo, dne 18. sept. prvič ’ predstavili na odru s priljubljeno Koržetovo igro »Miciki je treba moža«, so se, ako vpo-števamo težkoče pod katerimi se morajo pripraviti delavci pa tak nastop, zlasti tudi pomanjkanje časa, dobro odrezali. Tako pravijo vsi, ki so prisostvovali predstavi. Obisk je bil nad vse pričakovanje zelo velik in je bita dvorana dosti premajhna, da bi bita mogla sprejeti vse, ki so prišli, tako da so morali mnogi stati zunaj na stopniaah in se od daleč iztegovati v dvorano. Imeli smo pa med navzočimi posebnega gosta, kateri se nam pa ni dal spoznati, kar zelo obžalujemo. Šele pozneje smo izvedeli, da je bil pri predstavi navzoč sam avtor, g. Vinko Korže iz Cirkovc. Pismeno nam je sporočil, da je prisostvoval predstavi, da pozdravlja vse igralce, ki so se dokaj dobro odrezali. »Vesel sem bil, piše, »tudi lepega obiska, kar je opaziti povsod, kjer se pokaže »Micka« na odru.« Pohvalil je tudi igralce posameznih vlog. Njegovo priznanje najbolj potrjuje, da je bita vprizoritev dobra. — Gledalec. Zalivala. Občinstvu, ki je posetilo predstavo »Miciki je treba moža«, posebno tistim, kateri so prispevali še posebej za igro v obliki prostovoljnih darov, najlepša hvala, in se jim še nadalje priporočamo. — Odbor. RIBNICA NA POHORJU Dobra kupčija. Te dni je prodal posestnik Franc Kikel svoje posestvo s hišo v trgu trgovcu Slterju za din 320.000. Kupčija je vzbudila veliko presenečenje, ker so Kiklovi upniki gnali pred letom to posestvo na dražbo in je bilo takrat cenjeno od sodnih cenilcev samo na1 dan 229.000. Dražba bi se imela vršiti dne 18. decembra 1. 1., ter bi lahko takrat zdražitelj d/obil posestvo za najmanjši ponudelc v znesku din 153.000. K dražbi pa ni prišel noben kupec in je sodišče dražbo nato uradoma ustavilo. Sedaj je dobil Kikel za posestvo še enkrat toliko in si bo lahko z ostankom kupil še drugo manjše posestvo. Če pa bi bilo posestvo prodano na sodni dražbi, bi niti vsi upniki ne prišli do kritja in bi seveda tudi Kiklu nič ne ostalo. Nova kupčija je bila torej prav dobra in najbrže še tudi za g. Si-terja, ker bo lahko v hiši nadaljeval trgovino. MUTA Davkov ne plačujejo. Naš trg ima to posebnost, da je cela vrsta večjih nemških posestnikov, ki že več let ne plačujejo nobenih davkov in imajo vsled tega ogromne zaostanke, nekateri tudi do 100.000 din. Davčna uprava je do njih tako obzirna, da jih ne tira na dražbo s posestvi, čeprav nekateri tako dobro živijo, kakor bi imeli vse v redu in še poleg tega kupujejo in nakupujejo. Na ta način se držijo ti gospodje na posestvih in še pred svetom demonstrirajo tujo posest v obmejnem kraju. Navadno se takšni pungerji še prav povišujejo nad delavci, češ, da so le oni davkoplačevalci in da imajo radi tega tudi vso pravico govoriti v občini. Resnica je ravno narobe, da so največji in nasigurnejši davkoplačevalci ravno delavci, ker se delavcem sproti odteguje davek vsak teden, samo da še delodajalci dostikrat ta delavski denar zadržijo v žepu, mesto da bi ga odrajtali državni blagajni in se na ta način dvakrat okoriščajo z delavčevim zaslužkom. Na tem primeru vidimo zopet velikansko Važnost delavskega razreda za državo in upravičeno delavci zahtevajo popolno ravnopravnost ter pravico do soodločanja v občini, pri banovini in v vseh državnih poslih, ker nosijo tudi največ državljanskih bremen. Seveda se morajo delavci tudi sami zavedati teh svojih pravic. PREVALJE Otvoritev novozgrajene papirnice. Kakor znano, je postala papirnica dne 24. decembra 1. 1. žrtev požara. Podjetje pa je šlo takoj na delo, da zgradi novo in moderno urejeno tovarno. Dolžnost nam nalaga, da se zahvalimo podjetju zato, da je pri gradbi tovarne zaposlilo predvsem domače papirniško delavstvo. Dočim so bili moški delavci po možnosti zaposleni, so ostale ženske delavke brez posta. Zavzeta so se pa zanje razna dobrodelna društva in organizacije, ki so v času najhujše preizkušnje lajšale njih težavni po-ložaj. Zat° dolgujemo najlepšo zahvalo organizaciji S. D. S. Z. J. za nasvete in podporo in za nakazilo podpor: Delavski zbornici, kraj. odboru Rdečega križa v Guštanju, poslancu g. Karlu Gajšeku in končno guštanjski podr. S. AL R. J. Zdaj je delavstvo zopet polnoštevilno zaposleno in se s hvaležnostjo spominja vseh dobrotnikov, ki so nam v času najhujše stiske pokazali svojo naklonjenost. Na slovesen način j6 bita papirnica otvorjena dne 8. t. m. Delavstvo se je potrudilo, da se je izvršita ta pomembna slovesnost čim najbolj svečano. Posebno so se izkazale naše delavke, ki so jako okusno okrasile tovarniške prostore. Govoril je župnik g. Močilnik, ki je po želji lastnika blagoslovil tovarno. V kratkem nagovoru je nato delavski zaupnik sodr. Tomo Standeker izrazil željo delavstva, da bi tovarna v bodoče srečno in brez vsake nezgode obratovala v popolno zadovoljnost in srečo delavstva. H koncu se je lastnik tovarne g. Duglas Thurn zahvalil govornikom za izkazano pozornost. — Istega dne je bita odkrita tudi spominska plošča, katera izpričuje, da sta ob požarni nesreči dne 24. decembra 1. 1. žrtvovala svoje življenje v službi gasilstva dva zaslužna prevaljska gasilca Obratni zaupniki. Imeti hočejo svoj tabor. Za v nedeljo pripravljajo M * svoj tabor v proslavo 20-Ietnice osvoboditve Koroške. Udelžeba pripadnikov drugih naziranj jim ni ljuba, ‘ • - - • RUŠE Smrtna kosa. Zopet nam je smrt iztrgata iz naših vrst zavednega sodruga in bojevnika za delavsko pravice. V četrtek, dne 22. t. m. je preminil na posledicah proletarske bolezni tuberkuloze s. Glas Franc, delavec tovarne za dušik. Pokojnik je bil star 55 let in zapušča ženo in tri otroke. Bil je zvest član podružnice SDSZJ in med vsemi sodelavci priljubljen tovariš. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 24. t. m. ob 16. uri iz Bezene na pokopališče v Rušah. Naj počiva v miru. Preostalim pa izrekamo tem potom naše iskreno sožalje. Namesto venca na grob s. Strnada in s. Diet-maierja je »Splošna delavska strokovna zve-za Jupslavijo« v Ljubljani darovala vsaki družini pokojnik sodrugov po 200 din podpore. — Ruški delavci pa so zbrali posebej za družino s. Strnada 1145 din. Iskrena hvala vsem darovalcem. ŠOŠTANJ O prireditvi v proslavo 20. letnice spomina pok. Ivana Cankarja nam še poročajo: Prireditev je bila pravočasno javljena sreskemu načelstvu. ,Toda dovolilnica ni prispela, pa tudi ne prepoved. Pač pa je neposredno pred početkom prireditve prišel v dvorano orož. komandir in rekel, da se prireditev ne sme vršiti. Ni pa predložil prirediteljem nobenega pismenega odloka. Dvorana je bita natrpano polna občinstva, ki se ni hotelo več raziti. Prireditev se je vršita in potekla v popolnem miru in redu in je naknadno dospelo dovoljenje. STUDENCI PRI MARIBORU Podružnica I. delavskega kolesarskega društva Studenci, priredi v nedeljo, dne 2. okt. t. 1., zaključno partijo v Št. lij. Odvoz ob pol 8. uri zjutraj izpred društvenega lokala Majhenič. Gostje dobrodošli. — Družnost! — Odbor. Kako se godi Madžarom doma in v Češkoslovaški Koncentracijska taborišča v »svobodni« Madžarski. Madžarska vlada je na delu za osvo-jje trenutno v njem zaprtih 60 madžar-bojenje Miadžarov iz »krempljev čeških skih socialnih demokratov in 300 pri- zatiralcev«. Ta vlada, ki se tako prisrčno briga za usodo zatiranih bratov v ČSR, pa prav sedaj snuje koncentracijska taborišča za »svobodne madžarske državljane« pri mestu Jegru, v Szentesu in Szolnoku, dočim eno koncentracijsko taborišče v Nagykanyzsi že postoja in stašev nekih drugih političnih skupin. Na Češkoslovaškem se Madžarom vsaj tega ni bati, da bi kot svobodni in enakopravni državljani radi političnega prepričanja morali v koncentracijski tabor, ker takih taborišč češkoslovaški zatiralci Madžarov nimajo ne zase, ne za narodne manjšine. Razcep v učiteljski organizaciji Nadaljevanje glavne skupščine UJU. Oblastno razpuščena glavna skupščina Združenja jugoslovanskega učiteljstva v Zagrebu, bi se imela nadaljevati 25. t. m. Delegati pa niso dobili pravočasno dopustov, zaraditega se bo vršila skupščina zopet dne 6. novembra. Glede sklicanja skupščine je izdala opozicija HVŽ) poseben oklic, v katerem poziva delegate, da naj se skupščine udeleže, ker bo opozicija u-stanovila svojo organizacijo. Tako je postala tudi učiteljska organizacija, ki ni naša, torišče elementov, ki razkrajajo enotnost in solidarnost iz* ključno stanovske organizacije, ki bi morala biti zgled drugim organizacijam vsaj glede enotnosti. Tudi v tej organizaciji se torej nadaljujejo »avstrijske« razmere, zaradi katerih bo imelo škodo učiteljstvo in kulturno delo, korupcio-nisti pa morda trenoten dobiček. Razmere značijo deloma nezrelost v učiteljskih vrstah, ki je posledica premalo strumne vzgoje v smislu socialnega in kulturnega napredka. Sirite naS list! flf|| potrebujete, da zaslužite 1000 Din CiUUU Ulil mesečno doma. — Postranski zaslužek. Dopisi:,Ano*1, Maribc t .Orožnova 6. I Delavski pravni svetovalec Posojilo (Laško) Vprašanje: Svakinja mi je posodila denar za nakup posestva in je pozneje vložila tožbo za vrnitev tega posojila, dasiravno plačilni termin, dogovorjen med pričami, še ni potekel. Vkljub temu sem jaz v pravdi propadel. Ali lahko še kaj ukrenem? Ali lahko tožim priče radi krive prisege in do kedaj imam čas za tako tožbo? Odgovor: če ste pravdo izgubili in niste vložili priziva ali pa je tudi priziv ostal brez uspeha ter enako morebitna revizija, ne boste mogli doseči ničesar več. Zoper pričo, o kateri rr'slite, da je po krivem prisegla sicer lahko vložite kazensko ovadbo radi krive prisege v 10 letih odkar je priča prisegla, vendar je malo verjetno, da bi s tako ovadbo uspeli. Al! spadajo brivski mojstri tudi pod obrtni zakon? (Celje) Vprašanje: Nekateri brivski mojstri pri nas mislijo, da jim ni treba plačevati pomočnikom mezde za bolezen po §u 219. o. z., češ, da zanje ne velja o. z. Ali je temu res tako? Odgovor: Obrtni zakon velja tudi za brivske mojstre, ki morajo zato pomočnikom plačevati navedeno mezdo kot vsak drug delodajalec. Zgradarinska oprostitev (Celje) Vprašanje: Koliko let je v Celju novozgrajena hiša prosta davka? Odgovor: Novozgrajene hiše sploh niso proste davka, ampak je pri onih, ki so postale zavezane davku do 31. dec. 1931 zgradarina znižana na 5 odst., pri ostalih pa na 12 odst., tako da velja pri teh slednjih oprostitev le glede doklad, dočim je osnovni davek, ki znaša tudi 12 odst. treba v celoti plačati. Ta davčna oprostitev velja v krajih, ki imajo manj kot 50.000 prebivalcev za 10 let. Zahteva proti oskrbniku posestva (Velika Nedelja) V p r a š an j e: Naše posestvo Jei dalj časa oskrboval nek oskrbnik povsem samostojno; imel pa je naročilo, da mora gospodarstvo voditi v redu in da ne sme delati dolgov. Ker so ostali bratje in sestre posestvo izročili sedaj meni v to svrho, da ga prodam in nato izkupiček med vse razdelim, 'sem od oskrbnika prevzel posestvo jaz, s čemer s© je ta strinjal in sem mu obenem tudi odpovedal. V kakšnem stanju mi mora izročiti posestvo in kakšne zahtevke imam jaz proti njemu, ter on proti meni, odnosno lastnikom posestva? Odgovor: Oskrbnik Vam mora izročiti posestvo, zlasti pa stavbo in premičnine tako, kot jih je prevzel, pri čemer se s«veda morajo upoštevati obojestransko tudi nujne izpremem-be nastale vsled poteka časa. Zase ne sme zadržati ničesar, kar spada k posestvu, odnosno kar je svojčas prevzel, razen če ni bilo ob prevzemu posestva med njim in med osebo, ki mu je posestvo izročila v oskrbo, drugačnega dogovora. Tudi njegovi zahtevki se ravnajo po dogovoru, ki je bil takrat sklenjen. Pravice nezakonskih otrok, če biva nezakonski oče stalno v Srbiji (Ohrid) Vprašanje: Z nekim orožnikom, ki biva stalno v Srbiji, imam nezakonskega otroka. Vložila sem proti njemu tožbo na plačilo vzdr-ževalnme za otroka in je sodišče nezakonskega očeta obsodilo, da plačuje za otroka po 200 din na mesec. Njegov komandant pa mu od plače noče odtegovati ničesar, češ da v Srbiji ni takega zakona, da bi bilo treba skrbeti za nezakonske otroke. Ali je temu res.tako? Odgovor: Kot razvidimo iz sodbe, katero ste priložili, sodišče ni obsodilo nezakonskega očeta Vašega otroka, da plačuje za otroka po 200 din na mesec, ampak je Vašo tožbo zavrnilo. V toliko ste sodbo napačno razumeli. Zavrnitev tožbe je tudi v skladu z zakonom, ki velja v Srbiji in ki določa, da tožba radi ugotovitve očetovstva v Srbiji proti nezakonskemu očetu ni mogoča. Nezakonskega očeta bi mogli zato prisiliti, da plačuje za Vašega otroka alimente le, ako bi na sodišču sam priznal, da je oče, česar pa očividno ni storil. Pač pa bodete lahko vložili proti njemu ponovno tožbo, čim bo prestavljen iz Srbije kam drugam. Tedaj bodete lahko zahtevali za otroka plačilo vzdrževalnine tudi za nazaj. H IV v isa sreče v as va l>i! Kmalu se prične 37. kolo drž. razredne loterije, ko bo zopet izžrebanih velikih in majhnih dobitkov v skupni vrednosti - Din 64,991.000 — Poskusite svojo srečo in obrnite se čim-preje do naše hiše sreče in glavne kolekture državne razredne loterije BEZJAK, MARIBOR - GosposM 25, tel. 20-97 Cela sreika stane . . . Din 200'— 1 polovica. Din 100"— 1 tetrtinka..............Din 50'— Prepoved inozemskih nacističnih združenj v Baslu Na predlog socialne demokracije je veliki svet baselskega kantona z 62 proti 55 glasovom sklenil prepovedati vsa inozemska nacistična združenja na kantonskem ozemlju. Baselski kanton Na predlog socialne demokracije. je nemški. Del meščanskih strank J® glasoval proti, češ, da bi to utegnilo izzvati zunanjepolitične trzavice in da sme tako prepoved izreči samo Švicar' ski zvezni svet. Čankajšek razglaša Kitajci v ofenzivi. Čankajšek je izdal oklic na Kitajce, v katerem pravi, da je kitajska vojska iz defenzive (obrambe) prešla v ofenzivo (napadanje), s katero ne preneha, dokler ne osvobodi kitajsko zemljo sovražnika. Organom finančne kontrole dolguje država prejemke Se za leto 1924 Uslužbencem finančne kontrole je dolžna država dajati po zakonu brezplačno vsako leto potrebno obleko, obutev in perilo. Te dajatve so prizadeti uslužbenci nekaj časa dobivali v naravi, pozneje pa so dobivali za nabavo teh potrebščin gotov letni pavšal odnosno bi ga vsaj morali dobivati. Tako so tudi ^a leto 1924 bili že^ določeni tozadevni krediti in po-edinim uslužbencem nakazani zneski kot pavšal za obleko. Glasom posebnega navodila finančne uprave so morali ti uslužbenci tudi podpisati potrdila, da so denar sprejeli. Vkljub temu jim zneski niso bili izplačani, ampak je bil ves denar nakazan neki »Zajednici« za oskrbo organov finančne kontrole za obleko v ^arajevu, ki naj bi uslužbencem za ta njihov denar oskrbela potrebno obleko. To se pa ni zgodilo, in prizadeti še danes zaman čakajo na obleko, dasiravno so bili medtem po večini ze vsi upokojeni. . Pri., »ZajednicU je njihov denar neznanokam izginil Baje ga je »Zajednica« naložila v neke dvomljive sarajevske banke, ki so kmalu nato skrahirale Medtem pa je tudi že zajednica sama likvidirala. Prizadeti uslužbenci, ki so P za njihove težko prislužene dinarje potegnil'* so vložili že nešteto prošenj na pristojne ob* lasti, da bi jim vrnile gori navedene zneske, i ki so jih morali plačati zajednici, vendar s0 ! vse prošnje ostale zaman in nanje sploh niso I dobili meritornega odgovora. Zato so se odlO' ! čili, da vlože tožbe proti državi na povračil0 zneskov, odnosno plačilo odškodnine. Eden izmed njih je tožbo tudi že vložil pri sodišč« v Ljubljani, ki pa je tožbo zavrnilo, češ da gre za službene prejemke in da za take Prf jemke ni dopustno države tožiti, ampak da i® možna le prošnja po upravni poti. Tožnik, k' se je odločil za tožbo le zato, ker je po uprav-ni poti zaman delal prošnje, se bo zoper sodbo pritožil še na višjo instanco, in takrat o stvari obširneje poročali. če pa bo tudi druga instanca tožbo zavrnite' •bodo prizadeti imeli sicer na papirju nek® pravice, ne bodo pa mogli teh svojih pravic uresničiti. JESENICE Javni shod JRZ in narodno obrambni tabof se je vršil na Jesenicah v nedeljo, dne 18. m. Na shod so puščali samo one, ki so jim b’*1 po obrazu všeč. Od nekih takih »srečnih« udeležencev smo informirani, da je bilo na shodu* ki naj bi bil narodno obrambni tabor po vrhu-komaj 40 oseb. •--« *-*•>-. " i-*" Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. ufl pop.) velefilm »Potepuhi« z Eriko Druzovičevo in P. Hurbigerjem v glavni vlogi. Med dodatki tudi domač kulturni tednik Zora in Para* mcuntov zvočni tednik. — Sledi »Hči Samuraja«. NAJVEČJE LJUDSKO ZAVAROVANJE JUGOSLAVIJE 5 80.000 000 JAMSTVA pOO rfoVANCEV V avgustu smo med drugimi izplačali cele zavarovalne vsote po smrti sledečih zavarovancev: R e p i n a Andrej, Košaki 42, Maribor ; Prudič Terezija Slivice pri Rakeku 21; Božič Pavla, Podnart 10, pošta Podnart-Kropa; J u r e n č i č Marija, Breg 42, Leskovec pri Krškem; Jerman Terezija, Radoviče 56, Metlika; Pavlin Alojzija, Tržič, Pot na Zali rovt 2; Puncer Alojz, Paška vas 9, Šmartno ob Paki; Kamenik Simon. Sv. Lovrenc na Pohorju 151; Jurca Emilija, Vurmat 61, p. Brezno; Peterlin Anton Preserje 5, Radomlje; Krempl Marija, Maribor, Vetrinjska 6-1.; C e r n i 1 e c Uršula Naklo pri Kranju 65; Škofca Ivan, Trbovlje-Tratnik 7.2; Kožuh Ana, Polhov Gradec 22; Kumer Franc, Dol. Kamence 45, p. Novo mesto; Barachini Peter, Brnica 11, p. Dol pri Hrastniku; Perkon Marija, Vič pri Ljubljani 74; Napast Janez, Mihovce, p. Cirkovce; Koban Marija, Gornja Polskava 18 Dvojno zavarovalno vsoto je izplačala KARITAS ob smrti Ferjančič Franca, Maribor, Pobrežje, Gosposvetska ulica 16, ker se ie nanj podrla streha ute, in je zaradi te nezgode čez 48 dni umrl. Ker so starši zavarovani pri KARITAS, smo izplačali dvojno brezplačno soza-varovano vsoto Kovačič Alojziju in Mariji, posestniku, Bločice 10, p. Grahovo, ob smrti 14-letnega sina Stanislava, katerega je povozil tovorni avto. Prospekte ter navodila dobite brezplačno pri naših krajevnih zastopnikih in Pr' KARITAS, Ljubljana, Palača Vzajemne zavarovalnice KARITAS. Maribor, Orožnova 8 Za konzorcij izdaja in urejale Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Lludska tiskarna, d. d. v Mariboru, vre d stavit el j Viktor Eržen v Mariboru.