ČASOPIS Ž A SLOVENSKO KRAJEVx\0 ZGODOVINO KftONlKA NOVOMEŠKI SPOMINI JOSIP WESTER II. Profesorska doba (1900—1902) Ko sem bil odslužil prostovoljsko leto pri 27. pešpollku, sem jeseni 1. 1899 nastopil sluiibo kot začasni učitelj na ideželni gimna- ziji v Ptuju. Življenje v iem takrat nem- skutarskem mestu za slovenskega imteli- genta ni bilo nič kaj prijetno. V učiteljskem zboru sta bila razen mene še dva Slovenca: prof. Martin Cilenšek, znani prirodopisni pisatelj, in katehet Ferd. Majcen. Vsi ostali profesorji pa so bili iNemci, kakor je bil tudi učni jezik iia gimnaziji nemški. Slo- \'enščina je bila obvezna samo za učence slovenske narodnosti, medtem ko je bila za Nemce, ki jih je poučeval prof. Majcen, ne- obvezen ipredmeL Poučeval «em tudi neob- vezno telovadbo. Z veomo nemškib ikolegov sem se dobro sporazumeval. Ravnatelj Gubo, trd Nemec, pa me je kot učitelja slovenščine imel po- sebno ina pazlki. Tega sem (se zlasti živo za- vedel, ko je po pregledu pismenih izdelkov na konferenci prikazal kot hud pogrešek, da sem učencu, ki je v svoji nalogi opisal dogodek, kako so Nemci motili neko sokol- sko prireditev, in je te moitilce bolj grobo ošibal, ocenil to nalogo samo kot »nezadost- no«, nisem pa učenca še prijavil, da bi ga naj bili še disciplinsko kaznovali. Ta doži- tek mi je delo ;na tej šoli hudo omrzil. Kmalu nato je prišla odrešitev. Na neki ve- selici v imariborskem Narodnem domu mi je deželni odbornilk poslanec Robič zaupno povedal, da bom dobil zaprošeno službo v Novem mestu. In res je malo dni potem do- spel odlok nauonega iministrstva, da sem imenovan za pravega učitelja na novomeški gimnaziji. V Ptuju bi se ne bil mogel udo- mačiti. Zato mi je bilo slovo kaj lahko, tem bolj, ker se mi je izpolnila želja, da bi pri- šel v bolj domače, kranjsko okolje, in to celo v Novo mesto, ki se mi je bilo že \ deških letih priljubilo. Na novomeški gimnaziji je dotlej pouče- val slovenščino v višjih razredih prof. Ivan Polanec. To službo je bil nastopil 1. 1872 in je deloval na zavodu polnih 27 let. Umrl je dne 10. septembra 1899. Zglasil sem se bil za razpisano učno mesto in ga tudi do- bil, tako da sem nastopil službo dne 1. mar- ca 1900. Prispel sem v Novo mesto z vlakom na pustni torek dne 27. februarja popoldne. Na kolodvoru me je pričakal prof. Vadnjal, prijatelj mi že izza graških ^isokošolskih let. Prvi vtisiki v mestu so mi zbudili me- šano počuitje: po glavni cesti na Vratih se je pomikal sprevod našemljenih pustoval- cev v spremstvu hreščečih muzikaintov. No- vomeški pustni »korzo« je bilo torej prvo, kar me je doletelo pri vhodu v mesto. Najprej sem se nastanil pri Štemburju v Kandiji, saj je bila injegova gostilna na naj- boljšem glasu. Tu sem se seznanil neki ve- čer s pisateljem Ivanom Pucljem, ki se je bil nalašč pripeljal v Novo mesto, da bi pri- sostvoval justifikaciji cigana Helda. Čudno se mi je zdelo, da ga Itolikanj mika ta usmrtitev, in pojasnil imi je, da ga kot pi- satelja zanima videti obsojenca na njegovi poslednji poti, češ da mu utegne to nuditi motiv za kako povest. Tudi meni je Štem- bur, takrat šmihelski župan, ponudil vstop- nico za na morišče. Žal mi je bilo, da sem šel gledat ta odurni srednjeveški prizor. Zdaj obešenec, prej pa pustne šeme — vse to sem smatral za zlovešče avspioije svoje druge inovomeške ddbe. Gimnazija je bila takrat še v starem po- slopju zraven frančiškanske cerkve. Ravna- telj dr. Detela me je, ko sem se javil za nastop službe, prijazno sprejel. Dotlej sem s Poslopje stare navomeškc gimnazije 39 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ga poznal de ,po dijegovih leposlomih spisih. Pogovarjala sva se samo slovenski, čeprav je ibil uradni jezilk memiškd. V učiiteljskem zboru sem našel le malo iznancev: razen vrstnikov prof. Fr. Vadnjala iai suplentov dr. Vlad. iHerleta in idr. Mat. Potočnika še svojega nekdanjega učitelja ina ljubljanski gimnaziji prof. Fr. Jeraja. Učni prostori so bili v 1. in 2. nadstrop- ju, medtem ko je v pritličju bila še vedno deška osnovna šola. Učiteljska zbornica je imela dve sobi, v eni teh je bila mameščena učiteljska knjižnica, dokaj dobro oprem- ljena s klasičnimi in znanstvenimi deli, imela je Itudi več spisov starejšega sloven- iskega slovstva, med njimi celo popolno Dal- matinovo biblijo. — Učni jezik v nižjih razredih je bil slovenski razen v grščini, ki smo jo poučevali še v nemškem jeziku, v višjih razredih pa nemški razen v sloven- ščini. Konference so se opravljale v nem- škem jeziku, tudi tiskano letno poročilo »Jahresbericht« je bilo nemško. Vsa tri leta sem poučeval v nižjih razre- dih slovenščino, latinščino, grščino in nem- ščino, eno leto tudi geografijo, v višjih raz- redih pa slovenščino. Kot za telovadbo usposobljenemu učitelju mi je pripadel tudi ta pouk, ki se je kot neobvezen vršil Šmihelski župan Jože Zurc-Štembur na konju V treh oddelkih. Ker v šolskem poslopju ni bilo me telovadnice — še dvorišča ni bilo —, smo telovadili v dvorani, v nekdanji cerkvi kapucinskega samostana poleg po- šte. Ta mračni prostor je bil za telovadnico skrajno neprimeren, saj se ni dal ne dobro zračiti ne rzadostno čistiti. Zato sem za pole- tenski čas uvedel telovadbo na prostem — na trati pod kapelico Božjega groba na Grmu. Lastnik te parcele tiiskarnar Jan. Krajec je dal ta iproistoj gimnaziji brez- plačno na uporabo. Tu je bilo dokaj ugod- no torišče za redovne in proste vaje, tudi za igre; za orodne vaje pa sem dal postaviti ogredje za drog in bradljo. — Tisiti čas so bili na srednjih šolah uvedli t. im. mladin- ske igre. Tako smo nekaterikrat odkorakali v mestno okolico (v Pontov goad ali v Ra- gov log). iDa je bil pohod strumnejši, smo si nabavili irog in boben. Ljudje so kar posta- jali, kadar je četa učencev v spremstvu tro- bentača in bobinarja korakala sikozi mesto. Ko je bil neki večer v trdi zimi 1. 1901 izibruhnil na strmi Kapiteljski ulici nevaren poižar, sva s tovarišem dr. Pipenbacherjem zaposlila tudi gimnazijske dijake v pomoč gasilcem. Kljub hudemu mrazu so vztra- jali pni gašenju, dokler niso ognja zadušili. Preitegovali so se pri brizgalnicah. Takrat Novo mesto še ni imelo vodovoda in bilo je treba s fizičnim naporom vodo črpati. Ko sem dal nato v V. razredu nalogo »Pri po- žaru na sv. Neže dan«, sem ob njej doznal, da je bila učencem taka zaposlitev kar po- goidu. Spomladi 1902 smo v prid dijaškemu pod- pornemu društvu priiredili v Nair.odnem do- mu koncert z dramatično predstavo »Poto- vanje okoli (Sveta v 80 dneh«. To je igra brez ženskih vloig, ki sem jo ne vem v ka- teri nemški zbirki iztaknil in poslovenil. Sam sem bil obenem insceinaifcor, dramaturg, režiser in dmspioient, učenci iz višjih razre- dov pa igralci. Kostume smo si izposodili od uprave Ijubljansikega gledališča. Uprizo- ritev je bila zelo preprosta, vendarle učimkovita, nekaj tudi zaradi eksotičnega okolja, v katerem dejanje poteka. Kon- certne točke pa sta oskrbela prof. Am. Skerlj in pevski učitelj Igu. Hladnik. Cisti prihodek v prid podpornemu društvu je znašal ok. l250 kron, v Itistih časih lep pri- spevek. Zasebno sem gojil razne športe, že izato, da sem prosti čas pametno izkoristil, name- sto da bi posedal v kavarni ali gostilni, ka- kor so to navado imeli nekateri vrstniki. Na kolesu sem prevozil večkrat ne samo lepo bližnjo okolico, marveč sem opravil 40 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA JEVNO ZGODOVINO KRONIKA tudi daljše ture čez Gorjance v Belo kra- jino, ob iKrki v Šmarjeiške Toplice ali v Belo cerkev k Majzlju, na Tolsti vrh k pri- jatelju Rudežu in še dalje v Kostanjevico, Brežice ali Krško, včasi tudi v svoj rojstni kraj na Bučko. Prijeten mi je bil kolesar- ski izlet v Dolenjske Toplice in še dalje do kočevarskih Crmošnjic aU pa v Žužemberk. Tako sem obredel precejšen del Dolenjske. S prijateljem sodmikom dr. Edv. Pajiii- čem sva si bila iz Krive vrbe ob Vrbskem jezeru naročila čoln hrbtičar, kakršnega je dotlej imel edino odvetnik dr. Slame, ki je bil še drugače športnik — okreten jezdec. Sicer so imeli meščani na Krki čolne plitvi- čarje in še teh je bilo le malo. Čudno, da so kljub ugodnemu vodnemu stanju ta zdravi veslaški šport itako vnemar puščali. Saj tvori Krka spričo lenega teka malodane sto- ječe jezero od jeza nad mestnim mbnom gor do Srebrnič v razdalji kakih 4 kilo- metrov. V tistih letih je prišel v modo lawn ten- nis. Zato tudi novomeška družba ni smela zaostati. Ustanovili smo iteniški klub, igri- šče ipa je dal napraviti trgovec Medved na Drski, ikjer je imel hišo z gostilno. O polet- nih popoldnevih smo tam živahno igrali z loparji iin žogami. Družba je bila seveda slovens^ka, pritegnili pa smo tudi oba nem- ška uradnika okrajinega glavarstva, vlad- nega svetnika Friedricha in komisarja Kresseta, po rodu Kočevarja; njegovo so- progo, rojeno v Moskvi, smo imeli za Ru- sinjo, čeprav je bila nemškega porekla. Za večerno razvedrilo smo imeli, enkrat na teden, kegljanje v Tučkovi gostilni. Kot najboljši kegljač je tam prednjačil tem- peramentni primorsiki rojak dr. Defran- ceschi, sloveči kirurg bolnice usmiljenih bratov. Planinstvo pa še ni bilo prodrlo na do- lenjsko stran, zato še ni bilo organizacije SPD. Le kaka manjša družba se je kdaj povzpela na Gorjance. Nekajkrat sem bil ina Hmeljniku, kjer sem ugotovil, da je tu najlepše razgledišče v novomeški okolici, nekaterikrait pa sem pobrzel na Trško goro ali vsaj v nje znožje k — »Urški«. Narodni dom je bila slovenska - kazina: za neniško kazino smo smatrali hotel Schwarz. V Narodnem domu je bila čitalnica, oskrb- ljena z visemi slovenskimi časopisi in revi- jami; imeli pa so tudi graško Tagespost, češke Narodni ]isty in rusko Njivo. Tja so zahajali citat starejši člani, ki niso obisko- vali kavarne. V Narodnem domu so prire- jali razne zabave, plese in koncerte, ki pa niso bili pogostni. , Najbolj priljubljeno shajališče mestne družJae je bila štemburjeva gositilna v Kan- diji, zlasti ob sobotah in nedeljah. Tam so dnevno gostovali samski uradniki, juristi in profesorji. Ob nedeljah in praznikih pa so bili tam družabni in Todbinski sestanki, kjer je bil zastopan tudi ženska spol. Šte- vilen je bil zbor juristov, saj sta bili v mestu okrožno in okrajno sodišče. Velik ugled so uživali sodni svetniki: Gandini, Golia, Leveč (brait literata Frana Levca), Munda, Smola in Škerlj. Na obeh sodiščih je bilo nameščenih tudi ^eč sodnikov in avskultantov. Med le-temi sta se kot strem- Ijiva jurista uveljavljala zlasti dr. Met. Do- lenc, sin ravnatelja kmetijske šole na Grmu, in dr. Mil. Škerlj. Oba sta po usta- novitvi ljubljanske univerze postala redna profesorja na juridični fakulteti, prvi za kazensko, drugi za trgovinsko pravo; oba sta bila pozneje tudi redina člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — Čudno, da se predsednik okrožnega sodišča Jos. Gerdešič, doma iz Bele krajine, bradat mož majhne postave, a najvišji predstavnik ju- ridične stroke, ni nikdar pojavil v zasebni družbi svojih podrejenih stanovskih tovari- šev. Odvetniki so bili trije: Dr. Slane, dr. Segula, ki je nekaj let tudi županil, in dr. Žitek, sami Štajerci. Janez TrdJna 41 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Samosvoja osebnost je bil pisatelj'Janez Trdina, ki je bival v svoji nizki hišici blizu okrožnega sodišča. Obedoval je v Tučkovi gostilni, kjer je vedno sameval, pozimi s kučmo na glavi in z volneno pahavko za vratom. Občeval menda ni z drugim ko s starim sodnim svetnikom dr. Andr. Vojskom. Nisem si mogel razložiti, zakaj živi ta ne- kdaj tako živahni in borbeni pripovednik tako samotarsko življenje kakor Ijudomrz- než. Menda ni maral za družbo, češ da se je mlajša generacija izrodila in odtujila sitarim narodnim idealom. V učiteljsikem zboru nas je bilo petnajst članov, vsako leto s kako izmeno. Klasični filologi so bili: resnobni Miha Markič, at- letsko postavni dr. Pipenbacher, živahno zgovorni Fr. Vadnjal in duhovito šegavi in odrezavi Al. Virbnik. Žal sem opazil, da Markič, Vadnjal in Virbnik med seboj niso bili v kolegialnih odnosih in da so se v jav- nosti molče prezirali. BiH so pač nasprotni si /zinačaji in različni temperameniti, ki se v svojem znanju in svojih nazorih niso uje- mali. Matematiko in fiziko v višjih razre- dih je poučeval Ign. Fajdiga, na videz strog, a dobrohoten učitelj. Dobričina Hug. Dr. Fran Detela, ravnatelj novomeške gimnazije 1890—1906 '■ Skopal, po rodu Poljak, je poučeval risa- nje, v nižjih razredih takrat obvezen pred- met; slovenščini se ni nikdar dobro priučil. V letnem izvestju 1900/01 je v nemškem je- ziku objavil strokovnjaški opis in oceno Tintoreittove slike v glavnem oltarju kapi- teljske cerkve. Čudaški in samotarski ko- lega, pravi samosvojec je bil zgodovinar Jos. Jenko, ki je bil pozneje premeščen v bukovinski Seret; tako daleč na avstrij- skem vzhodu dotlej menda ni služboval še noben Slovenec. Katehet je bil dr. Jos. Ma- rinko, rdečeličen gospod, ki je vneto skrbel za dijaško kuhinjo, kjer je nekaj desetk revnih učencev zastonj dobivalo dnevno hrano. — Nemška iprofesorja sta bila: filo- log dr. Rud. Ager, Tirolec po rodu, zgodo- vinar in germanisit pa dr. Kasp. Pamer, Gor- njeavstrijec, oba dobrodušna moža in pri- jetna stanovska tovariša. Pamer, strasten kadilec, je daljavo opravljenega sprehoda meril po številu izkajenih pip; v Gotno vas in nazaj mu je bilo »fiinf Pleifen weit«. — Petje je poučeval kapiteljski organist in skladatelj Ign. Hladnik. Gimnazijski pevski zbor je bil na dobrem glasu. Z ravnafteljem dr. Detelom sva se kar do- bro ujemala. Prav nič mu nisem zameril, da je prišel hospitirat prav pepelnično sredo — h grščini v 4. razredu. Dasi sem nekaj ur pustne noči prebil na čitalniški zabavi v Narodnem domu — ravnatelj je stanoval tam v 2. nadstropju in mu je raja- nje 'plesalcev gotovo motilo miren spanec —, sem se bil doma še zdravo naspal, 'talko da me niso lasje boleli in je pouk gladko po- tekal. Ko sva iz razreda odhajala, mi je na hodniku izrazil svoje zadovoljstvo, a hudo- mušno pripomnil, češ da me pusit ni nič po- bodel, ipač pa da so nekateri učenci bolj krmežljavo gledali. S tem mi je dal vedeti, da je inšpekcija veljala tudi učencem, ne samo meni. — Ravnatelj je imel navado, da je v glavnem dopoldanskem odmoru (15 mi- nut) prišel v konferenono sobo na kratek pogovor. Tu smo se pomenili o dnevnih do- godkih, komentirali časopisne novice, se včasi dotakniili kakega jezikoslovnega ali literarnega vprašanja, vse to v lahkotnem, tudi šaljivem tonu. Tak odmor nam je bil nekak duševni in ži^ni oddušek. Lahko rečem, da mi je bilo delo v šoli skoizi vsa ta leta v pravo zadovoljstvo. Med marljivimi dolenjskimi fanti, zllasti med Belokranjci, je bilo dokaj bistrih glav. V višjih razredih je bilo tudi nekaj »prise- ljencev« z drugih gimnazij, največ iz Šta- jerske, a nasploh to niso bili slabi ali zani- krni učenci. Nekdanji sloves novomeške 42 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA JEVNO ZGODOVINO KRONIKA gimnazije kot »irefuginm peccatorum« je vsaj v tej dobi izgubil svojo upravičenost. Zlasti v višjih razredih, ki so šteli razme- roma malo učencev (po 10 do 20), je bilo poučevanje kar zložno prijetno. Ženski spol na šoli sploh ni bil zasiopan, ne med učenci ne v učiteljskem zboru. Gimnazija je bila še zgolj — moška! Da bi se učenci bolje seznanili z drama- tiko, smo v VII. razredu brali Hamleta, ki je bil 1. 1899 izšel v Cankarjevem prevodu. To je bila iza dijake novost, da so prevzeli vloge posameznih oseb ter jih v učni uri recitirali. Še ponmim, kako imenitno se je učenec uživel v vlogo glavnega junaka Hamleita. Ker takrat še ni bilo deklet na gimnaziji, je vlogo Ofelije prevzel fant nežnejšega glasu. Pravili so, da som bil precej strog, a pra- vičen učitelj. Od učencev sem pač zahteval red in točnost, lenuhe iin nemarneže sem grajal, prizadevne bodril, nadarjene pK>spe- ševal. Ravinal sem se po pedagoškem načelu, da se mora tudi v mladincu spoštovati oseb- nost, saj se utegne iz njega razviti pomemb- na oseba, mož, ki bo kdaj igral važno vlogo v javnem življenju. Ni puhla rečenica Ju- venalov izrek: Maxima debetur puero reve- rentia (Dečku prisitoji vse spoštovanje). Tega bi se moral zavedati vsak prizadevni učitelj. Kajpada se ta reverenca ne sme iz- maličiti v osladno srčkanje, še manj pa se izprevreči v glupo strahovanje. Ko si oib imeniku učencev v tiskanih let- nih poročilih zbujam isipomine, moraan reči, da so mi mnogi že povsem izginili iz poni- neža, pač ker nisem prišel z njimi več v stik ali pa se v širši javnosti niso toliko po- javljali. iNekaterih pa se še dobro spomi- njam, zlasti tistih, ki so se pozneje uvelja- vili vsak v svojem poiklicu ali pa so tudi v slovsltvu in znamosti zavzeli vidno mesto. Najbližji po svojem poklicu so mi profe- sorji in teh je iz tedanjega rodu izšlo pre- cejšnje število. Na njih na kratko omenim po njih zvanjtu in delovanju. Leop. Andree, profesor matematike in fi- zike na nekdanji realki, sed. I. drž. gimna- ziji v Ljubljani, je spisal za Mohorjevo družbo poljudno knjigo Elektrika, kot od- ličen radio-tehnik i>a spis Radio. — Ivan Krajec, sin tiskarnarja Jan. Krajca, je bil profesor za nemščino na tej gimnaziji. — Abiturienti novomeške gimnazije 1. 1992. V zgornji vrsti z leve: Albin Smola, Vinko Marinko, Ivan Skerij, Gustav Barle, Anton Planinšek, Aleksander Poznik; v spodnji vrsti: Alojz Komljanec, Rudolf Mole, razrednik prof. Ignac Faj- diga, Fran Seničar, Vajkart Gandini, Egon Tancig; spodaj: Vladimir Goliia in Josip Schweiger Dr. Janko Lokar, usposobljen za pouk slo- venščine in nemščine, bil direktor gimna- zije v Murski Soboti, nalto insj>e(k'tor v mi- nistrstvu prosvete v Beogradn, naposled direktor klasične gimnazije v Ljubljani; objavil je vrsto spisov iz slovstvene zgodo- vine in o belokranjski folklori; kot ured- nik Lovca je spisal monografijo Ptičarji in sestavil Lovsko-ribiški slovar, prva tovrstna spisa v našem slovstvu. — Vinc. Marinko, nečak kaiteheta dr. Marinka, klasični filo- log, je bil nekaj časa ravnatelj gimnazije v Užički Požegi, nazadnje profesor na ljub- ljanski V. gimnaziji. — Dr. Rudolf Mole, profesor slovenščine na mestni ženski re- alni gimnaziji, nato načelnik kulturnega oddelka mestne občine ljubljanske, je ob- javil razpravo o čbeličarju dr. Jak. Zupanu, urejeval mladinski list Naša bodočnost, mnogo je prevajal iz poljščine, zlasti Sien- kievv^iczeve romane Z ognjem in mečem. Križarji in Potop, ter sodeloval pri izdaji srbsko-ihrvatskih čitank in srbsko-hrvait- skega-slovenskega slovarja. — Fran Omer- za, profesor klasičnih jezikov na škofijski gimnaziji v Senitvidu, je objavil v Mentorju in tudi posebej prevode iz Homerove Uiade, Ajshila, Sofokleja, Horaca, Katula in Mar- ciala. — Karel Prijatelj, profesor zgodovine in zemljepisa, je bil naposled načelnik v ministrstvu prosvete v Beogradu. — Slavko Raič (prej Rajh), profesor klasičnih jezi- kov, je sestavil srbsko-hrvatske čitanke; kot vnet čebelarski strokovnjak je sotrud- nik Slovenskega čebelarja in sopisec knjige Sodobno čebelarsitvo. — Jos. Schvsfeiger je bil profesor za matematiko in fiziko na nekd. ljubljanski realki, sed. I. gimnaziji. — Ivan Škerlj, klasični filolog, razgledain slovenski bibliofil, je bil profesor, napo- sled |>a ravnatelj na V. gimnaziji v Ljub- ljani. — Mart. Volavšek je bil profesor zgodovine in zemljepisa na tehn. srednji šoli v Ljubljani, nato pa v Sarajevu. Tudi ravnateljev sin Anton Detela si je izbral KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO učno stroko svojega očeta ter bil profesor klasičnih jezikov na ljubljanski gimnaziji; še kot upokojenec je bil funkcionar pri fran- coskem konzulatu v Ljubljani. Številna je tudi skupina juristov; večina njih je opravljala službo na razaiih sodi- ščih, nekaj pa jih je poslovalo kot odvet- niki. Tako je bil Gust. Barle predsednik okrožnega sodišča v Novem mestu; dr. Vla- dimir Golia predsednik apelacijskega sodi- šča; Leop. Masitnak, sodnik kasačijskega sodišča; Emest iKobe sodnik v Kranju in Aleks. Poznik predstojnik sodišča v Ptuju. — Odvetniki v Novem mestu so bili dr. Fr. Ivanetič, dr. Jos. Rezek, nekaj let tudi žu- pan, in dr. Iv. Vasic; v Ljubljani dr. Alb. Smole (prej Smola) in dr. Fran Lokar; v Mariboru dr. Fran Lipold, nekaj časa tudi župan, v Dubrovniku pa dr. Mart. Malne- rič. Kot zdravniki so delovali iile moji bivši učenci: dr. Mirko Cernič v Mariboru, za- služen kot itvorec slovenske zdravstvene terminologije in avtor raznih strokovnih knjig; dr. Rož. Fajdiga, sin gimnazijskega profesorja; dr. Fr. iGerlovič, upravnik ljub- ljanske javne bolnice, in dr. Ervin Murgel. — Predstavnika inženirsike stroke sta inž. Al. Horvat, redni profesor tehničine fakul- tete v Ljubljani, strokovnjak iza železniške gradnje, in inž. Fr. Rueh, bivši načelnik tehničnega oddelka nekd. banske uprave. — Koit politik in časnikar se je udejstvoval Ad. Ribnikar, v vojaški karieri pa je Al. Barle dosegel čin polkovnika. Samo ob sebi se razume, da si je dokaj abiturientov izbralo duhovniški poklic, ni- mam pa jih v raizvidu, ko niso dosegli viš- jih položajev v hierarhiji ljubljanske ško- fije. Vem pač to, da je Martin Kostelec, ki je maturiral 1. 1901, študiral klasično filo- logi jo in je sedaj kot p. doktor Avguštin opat cistercijanskega samostana v Stični. Železničarski poklic so si izbrali Jak. Me- jak, Mat. Miklič, Egon Tancig in Jos. Van- dot. Le-ta, doma iz Kranjske gore, se je priljubil kot planinski iin mladinski pisa- telj; snov za spise so mu nudile ljudske pripovedke domače pokrajine. Zlasti nje- gov Kekec je postal prototip bistrega in podjetnega mladinca, ki so ga posneli celo na filraski trak. Naj končno omenim še nekaj tedanjih dijakov, ki so se pozneje izikazali kot od- lični leposlovni pisatelji. Anton Debeljak — bil mi je učenec v 1. razredu — se je razvil v temeljitega lingvista ter razgleda- nega poznavalca in prevajalca, zlasti iz ro- manskih jezikov. — V višji gimnaziji sem bil učitelj Milanu (Emilu) Puglju, ugledne- mu našemu pesniku in novelistu. V oiiih letih so obiskovali ito igimmazijo učenci, ki so se prožneje vidno uveljavili kot slovenski kulturni predstavniki. Taki so: Pavel Go- lia, temperamentni pesnik, dramatik in dra- maturg Narodnega gledališča; Herman (Vo- jeslav) Mole, pesnik in umetnostni izgodovi- nar, ki je za prve svetovne vojne v ruskem ujetništvu oibredel dosifci sveta (pesniška zbir:ka Tristia ex Siberia) in je sedaj pro- fesor umetnostne zgodovine na poljski uni- verzi v Krakowu; in — last, not least — Janko iLavrin, ki je po odisejsko živel med Rusi, nato pa našel svojo drugo domovino v Angliji, kjer se je uveljavil kot zname- nit književnik in uspešen literarni posred- nik. Sedaj živi ta slovenski in slovanski kulturni konzul v bližini Londona. Slavi- stično druištvo v Ljubljani ga je lani poča- stilo s častnim članstvom. Slutim, da sem v tem seznamku nehote in nevede prezrl še kaikega zaslužnega moža, svojega bivšega učenca, saj je odsihmal mi- nilo že več ko pol stoletja in jih je neiz- prosna Morana že precej odpoklicala v svoj mrki raj. Vendar že ta površno sestavljeni imenik lahko ipriča, da je edina dolenjska latinska šola poslala v sveit lepo število mož, ki so se vsak na svojem torišču izka- zali za delavne in koristne člane naše skup- nosti. Zato naj ostanejo njih imena zabele- žena v kroniki dolenjske metropole! 44