Po ročilo o delu Od del ka za geo gra fi jo Fi lo zof ske fa kul te te Uni ver ze v Ljub lja ni
v ob dob ju 2013–2016
Ljub lja na, Aškerčeva ce sta 2, http://geo.ff.uni-lj.si/
V štu dij skem letu 2013/2014 je Od de lek za geo gra fi jo Fi lo zof ske fa kul te te Uni ver ze v Ljub lja ni (FF UL)
vo dil dr. Blaž Repe, nje go va na mest ni ca je bila dr. Irma Po točnik Sla vič. V štu dij skih le tih 2014/2015
in 2015/2016 vodi Od de lek dr. Tat ja na Re snik Pla ninc, njen na mest nik je dr. Blaž Repe. Na Od del ku
je pe tind vaj set red no za po sle nih, od tega se dem najst pol no obre me nje nih pe da goških so de lav cev, ena
ra zi sko val ka, ki oprav lja tudi pe da goško de jav nost, ter se dem ne pe da goških so de lavk. Pri pe dagoškem
pro ce su so de lu je tudi ena lek to ri ca in več zunanjih so de lav cev. Med eno te Od del ka so di jo še knjižnica
Od del ka za geo gra fi jo s pri pa da jočo kar to graf sko zbir ko, fi zično geo graf ski la bo ra to rij ter geo graf sko
in for ma cij ski in kar to graf ski la bo ra to rij (GIKL). Od de lek se stav lja osem ka te der (Ka te dra za re gionalno
geo gra fi jo, Ka te dra za po li tično geo gra fi jo, Ka te dra za fi zično geo gra fi jo, Ka te dra za družbeno geo grafijo,
Ka te dra za di dak ti ko geo gra fi je, Ka te dra za vars tvo geo graf ske ga oko lja, Ka te dra za geo gra fi jo tu rizma
ter Ka te dra za re gio nal no pla ni ra nje). Pred stav ni ki Od del ka so de lu je jo v šte vil nih or ga nih Fi lo zof ske
fa kul te te, med dru gim ima mo tudi dva pred stav ni ka v Se na tu FF UL. Dr. Si mon Kušar je po stal in je
tre nut no še ved no skrb nik štu dij skih pro gra mov Od del ka za geo gra fi jo. Od de lek za geo gra fi jo je v tem
ob dob ju rea kre di ti ral tri štu dij ske pro gra me.
Od de lek za geo gra fi jo tako po šte vi lu vpi sa nih štu den tov kot po šte vi lu za po sle nih sodi med večje
od vseh 21 od del kov ljub ljan ske Fi lo zof ske fa kul te te. Na prvi stop nji raz pi su je mo eno dis ci pli nar ni in
dvodis ci pli nar ni pro gram, na dru gi stop nji pa eno dis ci pli nar ni in dvo pred met ni pe da goški pro gram.
V štu dij skem letu 2013/2014 je bilo na prvi stop nji štu di ja geo gra fi je skup no vpi sa nih 285 štu den -
tov, v štu dij skem letu 2014/2015 246 štu den tov in v štu dijskem letu 2015/2016 237 štu den tov. Na dru gi
stop nji štu di ja geo gra fi je je bilo v štu dij skem letu 2013/2014 vpi sa nih skup no 79 štu den tov, v štu dijskem
letu 2014/2015 102 štu den ta ter v štu dij skem letu 2015/2016 108 štu den tov. V štu dij skem letu 2013/2014
je z us pešno oprav lje ni mi vse mi ob vez nost mi in za ključnim de lom prvo stop njo za ključilo 71 štu dentov,
z di plom skim de lom (uni ver zi tet ni pro gram) pa je štu dij geo gra fi je za ključilo 57 štu den tov. V ome -
nje nem letu je na ziv dok tor geo graf skih zna no sti pre je lo 6 kan di da tov. V štu dij skem letu 2014/2015 je
štu dij na prvi stop nji skup no za ključilo 54 štu den tov, na dru gi stop nji 10 štu den tov ter na uni ver zi tet -
nem pro gra mu 34 štu den tov. Dok to ri ra lo je 5 kan di da tov.
Za po tre be vpi sa vsa ko leto or ga ni zi ra mo tri in for ma tiv ne dne ve. V fe bruar ju po te ka jo in for mativ -
ni dne vi za 1. stop njo, v ju ni ju pa za dru go in tret jo stop njo.
Pred stav ni ca štu den tov v Štu dent skem sve tu FF UL je Maja Sirše. Vsak let nik ima svo je ga mentor -
ja, ki skr bi za ko mu ni ka ci jo med štu den ti in za po sle ni mi. V sklo pu tu tor ske ga si ste ma FF UL tudi na
Od del ku za geo gra fi jo de lu je uva jal no tu tors tvo za prve let ni ke ter tu tors tvo za štu den te s po seb ni mi
po tre ba mi in tuje štu den te. Na oddel ku po te ka po leg štu dent ske ga uva jal ne ga tudi učitelj sko tu tors -
tvo. Na Od del ku de lu je pet štu den tov tu tor jev (Maja Sirše, koor di na tor ka, ter Va nja Fab jan, Maja Kos,
Mar ti na Košar, Nina Oc virk). Koor di na tor tu tor jev učite ljev je dr. Blaž Repe.
V ob dob ju 2013–2016 je ra zi sko val no delo so de lav cev Od del ka za geo gra fi jo FF UL po te ka lo v ok -
vi ru ra zi sko val ne ga pro gram ter raz ličnih pro jek tov in pro jekt nih na log:
• ra zi sko val ni pro gram Traj nost ni re gio nal ni raz voj Slo ve ni je (vod ja dr. Dušan Plut, na sle di la ga je
dr. Barba ra Lam pič);
• te melj ni in a pli ka tiv ni pro jek ti:
• Vzor ci pri la ga ja nja člo ve ko vih de jav no sti spre mem bam v oko lju po zad njem gla cial nem mak simumu
v Slo ve ni ji (vod ja dr. Dušan Plut),
• Šol ski učbe ni ki kot orod je za ob li ko va nje geo graf skih predstav o slo ven skih po kra ji nah (v so delo -
va nju z Geo graf skim inšti tu tom An to na Me li ka pri ZRC SAZU),
• Prožnost alp skih po kra jin z vi di ka na rav nih ne sreč (v so de lo va nju z Geo graf skim inšti tu tom Antona
Me li ka pri ZRC SAZU),
194
Poročila Geografski vestnik 88-1, 2016
• Po kra jin ska raz no li kost in vroče točke v Slo ve ni ji (v so de lo va nju z Geo graf skim inšti tu tom Antona
Me li ka pri ZRC SAZU);
• dru gi (tržni) pro jek ti in pro jekt ne na lo ge:
• CRP, Ce lo vi ta me to do lo gi ja za po pis in ana li zo de gra di ra nih ob močij, iz ved ba pi lot ne ga po pi sa
in vzpo sta vi tev ažurnega re gi stra (vod ja dr. Bar ba ra Lam pič),
• CRP, A pli ka tiv ni ra zi sko val ni pro jekt Raz voj ne us me ri tve kme tij v Slo ve ni ji (v so de lo va nju z Bio -
teh niško fa kul te to Uni ver ze v Ljub lja ni),
• CRP, A pli ka tiv ni ra zi sko val ni pro jekt Eko no mi ka eko loških kme tij v Slo ve ni ji (v so de lo va nju z Fakul -
te to za kme tijs tvo in bio si stem ske vede Uni ver ze v Ma ri bo ru),
• A pli ka tiv ni ra zi sko val ni pro jekt Izo braževa nje, in for mi ra nje in oza veščanje jav ne ga pot niškega pro -
me ta (vod ja dr. Ma tej Ogrin),
• Me ri tve ka ko vo sti zra ka v MOL – me ri tve dušiko ve ga diok si da, ben ze na in ozo na (vod ja dr. Matej
Ogrin),
• Ana li za tu ri stičnega pov praševa nja in re le vant nih raz voj nih do ku men tov za po tre be iz de la ve Stra -
te gi je raz vo ja tu riz ma za občino Kam nik (2014–2020) (vod ja dr. Bar ba ra Lam pič),
• Okolj sko po ročilo za OPN občin Bre zo vi ca in Tržič;
• med na rod ni pro jek ti:
• evrop ski pro jekt BE-SM a RT – BorderEducation – Space,MemoryandReflectionsonTransculturality
(vod ja sku pi ne v Slo ve ni ji dr. Tat ja na Re snik Pla ninc),
• evrop ski pro jekt SchoolontheCloud (vod ja sku pi ne v Slo ve ni ji dr. Blaž Repe),
• bi la te ral ni slo ven sko-hr vaški pro jekt Šti ri je zična in fra struk tu ra zna nja za po dročje kra so slov ja (vodja
dr. Uroš Ste pišnik),
• bi la te ral ni slo ven sko-črno gor ski pro jekt Ge oe ko loška in to po kli mat ska ana li za gor skih ob močij
na pri me rih: na rav ni re zer vat Crna Poda (Na rod ni Park Dur mi tor) in do li ne Kam niške Bi stri ce
(vod ja dr. Ma tej Ogrin),
• bi la te ral ni slo ven sko-srb ski pro jekt Ra zi sko va nje re gio nal ne struk tu re slo ven skih in srb skih ob -
mej nih ob močij s Hr vaško in Madžar sko (2012-2013, vod ja dr. Jer nej Zu pančič).
Pri za de va mo si za po ve zo va nje ra zi sko val ne ga in pe da goškega dela, s so de lo va nje ra zi sko val cev Oddel -
ka v pe da goškem pro ce su – ne po sre den pre nos znanj (na pri mer pred met Ra zi sko val no in pro jekt no
delo).
V le tih 2014, 2015 in 2016 smo štu den te vključeva li v delo pri a pli ka tiv nih ra zi ska vah (na pri mer
so de lo va nje pri pri pra vi stro kov nih pod lag za Stra te gi jo raz vo ja tu riz ma za občino Kam nik, pri iz va -
ja nju me ri tev one snaženo sti zra ka v  Ljub lja ni in pri pra vi stro kov nih pod lag za občino Mi ren –
Ko sta nje vi ca).
So de lu je mo z Agen ci jo Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje pri pri pra vi vse bin sko za ključenih na log študen -
tov dru ge stop nje za po tre be Agen ci je (na pri mer pri pra va ela bo ra tov za vzpo sta vi tev no vih kazalcev
oko lja).
So de lav ci Od del ka so pri ja vi li, štu den ti pa pod nji ho vim men tors tvom iz ved li tri pro jek te Jav ne -
ga skla da Re pub li ke Slo ve ni je za raz voj ka drov in šti pen di ra nje v ok vi ru raz pi sa »Po krea tiv ni poti do
prak tičnega zna nja« (2015):
• Ve li ka pla nina – za sno va ino va tiv ne ga tu ri stičnega pro duk ta,
• Pro duk ti traj nost ne mo bil no sti na Solčav skem,
• Vzpo sta vi tev ak tiv ne ga re gi stra pro stor sko in funk cio nal no de gra di ra nih ob močij za Go renj sko regijo.
V času od 2013 do pom la di 2016 so izšle štiri šte vil ke oddelčne pub li ka ci je Dela in si cer 39., 40.,
41. in 42. šte vil ka. Iz ve del se je pre nos vseh let ni kov re vi je Dela na skup ni fa kul tet ni strežnik, ki de lu -
je v si ste mu OJS, po leg tega so se kom ple ti ra li vsi član ki iz re vi je Dela v Di gi tal ni knjižnici Slo ve nije
(d Lib). Dela smo vključili v po dat kov no bazo SCOPUS. Knjižnica Od del ka za geo gra fi jo je v letu 2015
na me ni la ne kaj sred stev za na kup e-knjig. Upo rab ni kom je tako omo gočen tra jen do stop do e-knjig
prek vme sni ka DIKUL in tudi pre ko od da lje ne ga do sto pa (od doma). Uve de na je bila tudi sto ri tev
195
Geografski vestnik 88-1, 2016 Poročila
rezervaci je iz po so je ne ga ali pro ste ga gra di va prek si ste ma Co biss/OPAC. Upo rab ni ki lah ko se daj iz -
po so je no ali pro sto gra di vo re zer vi ra jo. Ko je gra di vo vr nje no v knjižnico ali pri prav lje no za iz po so jo,
prej me jo obvestilo, da si gra di vo lah ko iz po so di jo.
Knjižnični fond je v letu 2015 do se gel 99.626 enot. Na novo je bilo pri dob lje nih 1113 enot knjižnega
in nek njižnega gra di va. Gra di vo se do pol nju je v skla du s po tre ba mi Od del ka ozi ro ma stro ke. Ak tivnih
čla nov knjižnice v letu 2015 je bilo 1139. Obi ska je bilo 16.796, iz po so je no na dom ali v čital ni co pa je
bilo 38.680 enot. Knjižnica Od del ka za geo gra fi jo je v vza jem nem ka ta lo gu Co biss v letu 2015 us tvarila
826 za pi sov, v ok vi ru vo de nja bib lio gra fij ra zi sko val cev pa 259 bib lio graf skih za pi sov in 151 re dak ti -
ra nih za pi sov, kar sku paj znaša 410 za pi sov.
Izšlo je šest od delčnih mo no graf skih pub li ka cij Geo gra FF: So na rav ni raz voj Slo ve ni je – pri ložnosti
in pa sti (Geo gra FF 13; Dušan Plut), One snaženost zra ka v Ljub ljani (Geo gra FF 14; Ma tej Ogrin, Katja
Vin tar Mally, An ton Pla ninšek, Griša Močnik, Luka Dri no vec, Asta Gre go rič in Ivan Is kra), Geo graf -
sko ra zi sko va nje tu riz ma in re krea ci je v Slo ve ni ji (Geo gra FF 15; ured ni ki: De jan Ci ga le, Bar ba ra Lam pič,
Irma Po točnik Slavič in Blaž Repe), Opre de li tev in mer je nje traj no sti v kme tijs tvu (Geo gra FF 16; Rena -
ta Sla be Er ker, Bar ba ra Lam pič, To maž Cun der in Ma tej Be drač), Traj nost na mo bil nost v pro ce su
izo braževa nja (Geo gra FF 17; Tat ja na Re snik Pla ninc, Ma tej Ogrin in Moj ca Ilc Klun) ter Ni tro gen dio -
xi de and black car bon con cen tra tions in Ljub lja na (Geo gra FF 18; Ma tej Ogrin, Kat ja Vin tar Mally, An ton
Pla ninšek, Asta Gre go rič, Luka Dri no vec, Griša Močnik in Dar ko Ogrin). Obe nem so izšle tri mo no -
graf ske pub li ka ci je v zbir ki E-Geogra FF: Po le de ni tev Tr nov ske ga goz da (E-Geo gra FF 6; Blaž Ko de lja,
Ma nja Žebre in Uroš Ste pišnik), Re gio nal ni viri Slo ve ni je – Vod ni viri Bele Kra ji ne (E-Geo gra FF 7; Dušan
Plut, Ta jan Tro bec in Bar ba ra Lam pič) ter Pro stočasna po to va nja in slo ven sko pre bi valstvo (E-Geo -
gra FF; De jan Ci ga le).
Člani Od del ka za geo gra fi jo so bili ozi ro ma so ured ni ki na sled njih znans tve nih in stro kov nih revij:
dr. Ka rel Na tek in dr. Irma Po točnik Sla vič sta ured ni ka Del, dr. Si mo na Kušarja pa je na ured niškem
me stu Geo graf ske ga ob zornika za me njal dr. Blaž Repe.
Od de lek za geo gra fi jo ak tiv no so de lu je pri iz me nja vi štu den tov v ok vi ru evrop ske ga pro gra ma
mobilno sti ERASMUS+. V ok vi ru ome nje ne ga pro gra ma smo v štu dij skem letu 2013/2014 ob no vi li
25 dvo stran skih po godb z so rod ni mi od delki/fa kul te ta mi v Evrop ski uni ji. V štu dij skem letu 2013/2014
smo go sti li 16 tu jih štu den tov, v tu ji no pa so se od pra vi li štir je naši štu den ti. Od de lek za geo gra fi jo prav
tako so de lu je pri iz me nja vi štu den tov v ok vi ru pro gra ma CEEPUS, prek ka te re ga je v štu dij skem letu
2015/2016 prišel k nam en štu dent. Od de lek je član mreže GEOREGNET, prek ka te re so v štu dij skem
letu 2013/2014 na Od de lek prišli trije tuji štu den ti, v tu ji no pa sta se od pra vi la dva naša štu den ta. V ok -
vi ru ERASMUS+ pro gra ma smo ime li v štu dij skem letu 2014/2015 skle nje nih 30 dvo stran skih po godb
s so rod ni mi od del ki/fa kul te ta mi v Evrop ski uni ji. V štu dij skem letu 2014/2015 smo go sti li 12 tu jih štu -
den tov, v tu ji no pa se je od pra vi lo osem naših štu den tov. Prek mreže GEOREGNET je v štu dij skem
letu 2014/2015 na Od de lek prišel en tuj štu dent, v tujino pa so se od pra vi li tri je naši štu den ti.
V ok vi ru pro gra ma ERASMUS in CEEPUS smo v ob dob ju 2013–2016 go sti li se dem tu jih pro fesor -
jev, hkra ti se je na pre da va nja v tu ji no od pra vi lo šest pro fe sor jev in ena stro kov na de lav ka našega Od del ka.
Leta 2013 so za štu dijske do sežke pre je li fa kul tet ne Prešer no ve na gra de To maž Go renc (men to rica
dr. Kat ja Vin tar Mally), Ur ban Jen str le (men tor dr. Dušan Plut) in Luka Snoj (men tor dr. Blaž Repe),
leta 2014 Nejc Po zvek (men tor dr. Blaž Repe) in Urša Pri slan (men tor dr. Si mon Kušar) ter leta 2015 An -
drej Drak sler (men tor dr. Si mon Kušar) in Erik Lo gar (men tor ja dr. Irma Po točnik Sla vič in dr. Božo Repe).
Živa Ov se nek je pre je la priz na nje za naj boljše di plom sko ozi ro ma ma gi str sko delo s po dročja mladih
za leto 2013 (men to ri ca dr. Tatja na Re snik Pla ninc), Ma ri ja Prelc Trat nik pa za di plom sko delo Or gani -
za ci je in iden ti te ta Slo ven cev v Švici 1. na gra do Ura da vla de Re pub li ke Slo ve ni je za Slo ven ce v za mejs tvu
in po sve tu (men tor dr. Jer nej Zu pančič).
Med so de lav ci in so de lav ka mi Od delka za geo gra fi jo je leta 2014 pre jel priz na nje Fi lo zof ske fa kulte -
te UL za pe da goško delo dr. Jer nej Zu pančič, leta 2015 pa priz na nje Fi lo zof ske fa kul te te UL za živ ljenj sko
delo dr. Met ka Špes. Leta 2015 je dr. Dušan Plut pre jel čast no priz na nje Za služni profe sor Uni ver ze v Ljubljani.
196
Poročila Geografski vestnik 88-1, 2016
Sep tem bra 2015 smo v Ko pru v so de lo va nju z Uni ver zo na Pri mor skem, Uni ver zo v Ma ri bo ru, Geo -
graf skim inšti tu tom An to na Me li ka ZRC SAZU, Zve zo geo gra fov Slo ve ni je in Os nov no šolo Ko per
or ga ni zi ra li Ilešičeve in Me li ko ve dneve. To krat smo pr vič združili dne ve, ki so v pre te klo sti po te kli
ločeno, saj so bili Ilešičevi dne vi v prvi vr sti na me nje ni učite ljem in šol ski geo gra fi ji, Me li ko vi pa znanstve -
nim dog na njem na po dročju geo gra fi je. Do god ka se je ude ležilo več kot 120 slušate ljev. Ok to bra 2015
smo or ga ni zi ra li stro kov ni pos vet Pre no va stra te gi je pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je – geo graf ski po -
gle di.
V ja nuar ju 2016 se je Od de lek za geo gra fi jo Fi lo zof ske fa kul te te UL s pod pi som po seb ne ga me mo -
ran du ma pri družil Med na rod ne mu letu glo bal ne ga ra zu me va nja (IYGU – InternationalYearofGlobal
Understanding). V ok vi ru ome nje ne ini cia ti ve bo na Od del ku za geo gra fi jo v le tih 2016 in 2017 de lo -
val Re gio nal ni ak cij ski cen ter (RAC – RegionalActionCenter) za koor di na ci jo ak tiv no sti v Slove ni ji in
so de lo va nje z os ta li mi cen tri po sve tu.
Blaž Repe, Tat ja na Re snik Pla ninc
Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU v letu 2015
Ljub lja na, Gos po ska uli ca 13, http://giam.zrc-sazu.si
Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka je imel v letu 2015 triin tri de set red no za po sle nih ra zi sko val cev
in tri teh nične de lav ke ter več stal nih in občas nih po god be nih so de lav cev, ki so so de lo va li pri ra zi skoval -
nih pro jek tih in na lo gah. Inšti tut vodi pred stoj nik dr. Dra go Per ko, nje go va po močnika pa sta dr. Mimi
Urbanc in dr. Ma ti ja Zorn. Znans tve ni svet inšti tu ta se stav lja jo aka de mi ka dr. An drej Kranjc in dr. Dragica
Turnšek ter dr. Ma tej Ga bro vec (pred sed nik), dr. Dra go Klad nik, dr. Blaž Ko mac, dr. Dra go Per ko in
dr. Aleš Smre kar.
Inšti tut ima 7 or ga ni za cij skih enot: Od de lek za fi zično geo gra fi jo vodi dr. Ma ti ja Zorn, Od de lek za
hu ma no geo gra fi jo dr. Ja nez Na red, Od de lek za re gio nal no geo gra fi jo dr. Dra go Per ko, Od de lek za na -
rav ne ne sreče dr. Blaž Ko mac, Od de lek za vars tvo oko lja dr. Aleš Smre kar, Od de lek za geo grafski
in for ma cij ski si stem dr. Rok Ci glič in Od de lek za te mat sko kar to gra fi jo dr. Jer ne ja Fridl.
Na inšti tu tu de lu je ta tudi Zem lje pi sni mu zej, ki ga vodi dr. Pri mož Gašpe rič, in Zem lje pi sna knjižnica,
ki jo vodi dr. Maja To po le.
Na inšti tu tu je se dež Ko mi si je za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen Vla de Re pub li ke Slo ve ni je. Njen
pred sed nik je dr. Mi lan Orožen Ada mič.
Leta 2015 je ra zi sko val no delo so de lav cev inšti tu ta po te ka lo v ok vi ru ene ga ra zi sko val ne ga pro grama,
7 te melj nih in 5 upo rab nih na cio nal nih pro jektov ter 12 med na rod nih pro jek tov. To so:
• šest let ni ra zi sko val ni pro gram Geo gra fi ja Slo ve ni je (vod ja dr. Blaž Ko mac), 
• tri let ni te melj ni ra zi sko val ni pro jekt Šol ski učbe ni ki kot orod je za ob li ko va nje geo graf skih predstav
o slo ven skih po kra ji nah (vod ja dr. Mimi Ur banc),
• tri let ni te melj ni ra zi sko val ni pro jekt Pro stor slo ven ske li te rar ne kul tu re: li te rar na zgo do vi na in
pro stor ska ana li za z geo graf skim in for ma cij skim si ste mom (vod ja dr. Mar ko Ju van),
• tri let ni te melj ni ra zi sko val ni pro jekt Ge ne ri ra nje sin te tične po pu la ci je kot os no va za »ac ti vity-ba -
sed«/«agent-ba sed« mi kro si mu la cij ske pro met ne mo de le (vod ja dr. Mar jan Lep),
• tri let ni te melj ni ra zi sko val ni pro jekt Prožnost alp skih po kra jin z vi di ka na rav nih ne sreč (vod ja dr. Blaž
Ko mac),
• tri let ni temeljni ra zi sko val ni pro jekt Kul tur na po kra ji na v pre ce pu med jav nim do brim, za seb nimi
in te re si in po li ti ka mi (vod ja dr. Mimi Ur banc),
• tri let ni te melj ni ra zi sko val ni pro jekt Fe no men mej na reka (vod ja: dr. Mar ko Zajc),
• dve let ni po dok tor ski te melj ni ra ziskoval ni pro jekt Pro stor ska utes nje nost kme tij v na se ljih (vodja
dr. Nika Raz pot nik Vi sko vi ć),
• tri let ni a pli ka tiv ni ra zi sko val ni pro jekt Do ločanje na rav nih po kra jin skih ti pov Slo ve ni je z geo graf -
skim in for ma cij skim si ste mom (vod ja dr. Dra go Per ko),
197
Geografski vestnik 88-1, 2016 Poročila