1’ošinina plačana v gotorinl.
Posamezna številka 1.25 Din.
Uredništvo in uprava:
Maribor. Ruška cesta 5, poštni predal 22, teUfon 2326. Podružnice: Ljubliana VII, Zadružni dom — Celic, Delavska tbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenic«, D«l. dotn. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma s« ne sprejemajo.
Štev. 99.
Izhaja vsako sredo In soboto.
Naročnina za Juiioalavito znaia m«*ečao 10 Din, ta tmo-z«nstvo m«*efcno 15 Dat
Sobota, 12. decembra 1931.
Malih ogla-soT. IH služHo v posredovanje in socijalne nam on* delavstva Ict aaineščencev, stanc vsaka beseda 50 para. De* belo tiskana beseda stan« Din 1.—. Malih oglasov trgovskega /inačaia, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-tttna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu obiav popust, Čekovni račun- 14.335.	— Reklamaciie s-« ne frankirajo.
Leto VI.
Kongres „Svobode“.
Pozdrav delavskemu kulturnemu parlamentu.
Jutri, v nedeljo 13. t. m. se bo vršil v Ljubljani letni kongres Delavske kulturne in telovadne zveze (■ Svobode«. Na kongresu se zbero delegati podružnic »Svobode« iz vseh delavskih centrov Dravske banovine, da se skupno s centralnim odborom porazgovore o dosedanjem svojem delu in da določijo program in smernice za kulturno delovanje v bodočem letu.
Vsakoletni kongres »Svobode« je važen dogodek v delavskem pokre-tu. Saj se skoro vse kulturno delo med delavstvom vrši potom »Svobode«, nje podružnic in nji priključenih organizacij. Odveč bi bilo dokazovati važnost prosvetnega dela za celotni delavski pokret. Samo prosvetljeni, samo izobraženi, samo moralno visoko stoječi delavec bo v vsakem primeru in ob vsaki priliki ostal zvest, značajen in neomahljiv član svoje delavske organizacije. Ni težko, zbrati delavce posamezne tovarne ali velikega podjetja v številčno močno organizacijo. Za to je potrebno samo načetje krušnega vprašanja, pogostoma pa zadostuje s tem , v zvezi nekaj demagogije in terorja. Toda taka organizacija ni trajna. Cim zapiha neprijazna sapa, se taka organizacija razbeži na vse kraje, kakor čreda ovac. Trdna in trajna je samo ona delavska organizacija, ki temelji na zavednosti, na prepričanju in na poznanju važnega poslanstva, ki pripada proletarijatu v razvoju človeške družbe.
»Svoboda« je centralna delavska kulturna organizacija. Delavstvo v naših krajih trpi zlasti v zadnjem času bolj in bolj zaradi nezaposlenosti, zaradi redukcij in zaradi zniževanja mezd. Razmeroma živahno sodelovanje delavstva v podružnicah »Svobode« pa dokazuje, da nimajo prav tisti, ki pravijo, da je samo nasičen delavec sposoben za aktivno udejstvovanje v delavskem pokretu.
»Svoboda« pa je tudi centralna organizacija delavske mladine. Pogostoma se sliši, da je povojna mladina dekadentna, da nima idealov, da jo zanimata kvečjemu nogomet in kino. Vsaj za delavsko mladino je taka sodba v veliki meri krivična. Po vseh naših delavskih krajih se zlasti mladina živahno udeležuje v podružnicah »Svobode«, v pevskih, glasbenih, dramatičnih odsekih, v raznih izobraževalnih tečajih in pri izletih v prirodo. Ni res, da bi bila sodobni delavski mladini »žoga v mreži« edini ideal. Gotovo je tudi, da alkoholizem med delavsko mladino nazaduje. Sodobna delavska mladina ne kaže manj zmisla za življenje in za optimizem kakor katerakoli prejšnja generacija. Ni se bati za bodočnost. Sedanja mladina bo, ko dozori, uspešno prevzela v svoje roke vse funkcije v strokovnih organizacijah in v vseh drugih panogah delavskega pokreta. Potrebno pa je eno: stari naj se spominjajo, da so tudi enkrat bili mladi, mladina pa naj ima pred očmi, da tudi mladost ni večna . . . Solidarno delo in medsebojna lojalna podpora je zaradi tega vedno in povsod nujna.
»Svoboda« v resnici zasluži vso naklonjenost delavskih organizacij, zlasti strokovnih organizacij in drugih delavskih institucij. Vsega priznanja je vreden sklep kovinarjev in strokovne organizacije oblačilnih delavcev, da bodo pobirali od svojih
2000 delavcev na cesti.
Jeseniškemu delavstvu je odpovedana služba.
lavstvo, ki je potrebno za čuvanje tovarniških naprav.
Delavstvo tovarne na Jesenicah, Javorniku jn Blejski Dobravi je s tem izročeno največji bedi v zimi.
Kranjska industrijska družba na Jesenicah je v sredo odpovedala službo skoro vsemu delavstvu na 14 dni. Brez dela bo okoli 2000 delavcev. V tovarni ostane samo ono de-
Volitve delavskih in nameščenskih obratnih
zaupnikov
za leto 1932.
Svobodne delavske strokovne organizacije opozarjajo vse delavce in nameščence, da se bodo v mesecu januarju 1932 vršile volitve delavskih in nameščenskih obratnih zaupnikov.
Dolžnost vseh strokovno organiziranih delavcev in nameščencev je, pravočasno skrbeti za to, da se bodo volitve vršile v slehernem obratu.
Kdor želi točnih navodil za te volitve, naj nemudoma piše Strokovni komisiji v Ljubljani, Miklošičeva c.
(poslopje Delavske zbornice), ki mu bo radevolje šla s pojasnili na roko.
Naša naloga, sodrugi in sodružice, mora biti:
Niti eno podjetje ne sme to pot ostati brez delavskih zaupnikov in zaupnic. Delavski obratni zaupniki so važen faktor v boju delavstva za zaščito njegovih pravic,
Ne podcenjujte torej pomena obratnih zaupnikov!
Kandidirajte in volite vsepovsod samo kandidate svobodnih delavskih strokovnih organizacij!
Položaj v Nemčiji se silno zaostruje.
Briiningova zasilna uredba ni rešila situacije.
Povsem jasno je, da Bruning ne bo mogel plavati dolgo v motnih — vodah. Iti bo moral desno, odstopiti ali pa iskati zaslombo tam, kjer jo utegne dobiti, da ohrani Nemčija svoj značaj in ugled v inozemstvu.
Seveda mora Bruning prenehati s svojo protidelavsko politiko.
Z ozirom na vsebino zasilne odredbe je predsednik zveze nemških strokovnih organizacij s. Leipart pisal Briiningu posebno pismo, v katerem pravi med drugim:
Iz razgovora, ki smo ga imeli v soboto z vašim državnim ministrom, smo zvedeli, da nameravate z novo zasilno odredbo iznova zniževati mezde in plače, da se naj tarifne mezde ob gotovem času neglede na veljavnost pogodb in brez običajnih poizkusov poravnave znižajo na ono višino, ki je bila v veljavi 10. januarja 1927. Proti taki nameri dvigamo še enkrat ob zadnji uri najodloč-nejši protest. Svarimo državno vlado pred. nadaljnjim zniževanjem mezd ter protestiramo zlasti proti vmešavanju v pravico tarifnih pogodb. Predvidnim posledicam, ki bi nastale zaradi takega ukrepa, tudi vlada ne bi bila kos. Izjavljamo že danes, da odklanjamo v tem primeru vsakršno odgovornost.
Iz pisma odseva vsa resnost položaja. Za zahtevami stoji tudi socialna demokracija. Vlada pa meni, da, čim se ji posreči zavleči sklicanje državnega zbora, bo imela dovolj časa, da čez božične praznike in novo leto prebije ter napravi potrebne ukrepe.
članov za »Svobodo« poseben kulturni davek. Kar izdajo delavske organizacije in institucije za pospeševanje prosvetnega dela med delavstvom, se jim bo bogato obrestovalo.
Potrebno pa je ob tej priliki zapisati še nekaj. »Svoboda« vrši s svojim uspešnim prosvetnim delovanjem med delavstvom obcenarodno koristno delo. To delo vrši iz privatne inicijative požrtvovalno in s pomočki, ki si jih delavstvo pritrga od ust. Nedelavske prosvetne organizacije pri nas imajo močno oporo
Položaj pa le ni tako enostaven; zakaj neprestano izzivanje s poslab-ševanjem socialnega položaja mora zbujati opravičeno upornost.
*
Odločiti se bo treba!
»Vorvvarts« o kanclerjevem govoru.
Sociainodemokratični »Vorwarts« pravi o Briiningovem govoru in zadnjih zasilnih odredbah, da so politične določbe in zasilne odredbe kos obsednega stanja. Prepoved nošenja uniform in političnih znakov zadeva kar vsevprek. Da bo nadalje zagovornikom republike, enako kakor nje sovražnikom prepovedano, izražati svoje prepričanje z obleko ali znakom, to mora vzbujati ogorčenje. Državni kancler je govoril včeraj po radiu končno nekaj besed proti nacionalnim socialistom, ki naj bi pomenile javno napoved boja. Nemška vlada kaže voljo, da Nemčija ne bo fašistična, toda v tem, ko to trdi, hujska s svojimi gospodarskimi odredbami in svojimi političnimi diktati vse proti sebi. Vsekakor pa je odredba najstrožji in najdalekosežnejši ukrep v kapitalističnem svetu, ki ga je kdaj država napravila v gospodarstvu.
•
Hitler se baha, da organizira svoje čete čisto po vzoru državne bram-be. Predvsem skuša pridobiti nekdanje častnike za sodelovanje. Bruning pa govori in čaka ter daje lojalne izjave strankam. Pomembno je, da na Hessenskem podpira fašiste centrum, torej stranka, ki ji pripada tudi kancler Bruning.
ne samo v svojih industrijskih podjetjih in gospodarskih organizacijah. Ne sme se pa pozabiti, da tudi delavci plačujejo indirektne davke, kuluk in tudi davek na osebno delo. Ni pretirano, če trdimo, da delavci plačujejo državi in banovini razmeroma največ. Ni moledovanje za miloščino, temveč pravična zahteva je, da se država in banovina enkrat že spomnita svoje moralne dolžnosti, ki jo imata napram delavski kulturni organizaciji.
Pozdravljamo kongres »Svobode« in mu želimo največji uspeh!
Kaj je s 40 urnim delovnim tednom?
Ostre razprave v Ženevi.
Odsek mednarodnega urada de-a se je bavil s problemom delovnega časa dva dni. Princip 40 urnega tedna so branili direktor mednarodnega urada dela A. Thomas in delavski zastopniki Francije, Velike Britanije in Nemčije, ki so vsi zahtevali, da se takoj sprejme mednarodna konvencija. Direktor Thomas je poudaril, da ne gre za stalno ureditev, ampak le za nujno začasno delitev prilike za delo. To potrebo je dokazal direktor s statističnim materialom.
Predlog pa je naletel pri delodajalcih na odločen odpor. Francoski delodajalec Ribot je trdil, da urad dela ne pozna položaja kmetijstva, dočim se je nizozemski delodajalec Van der Linden izgovarjal, da bi se o tem moglo sklepati le, če bi bila navzoča zastopnika Zedinjenih držav in Rusije. Kriza se mora sploh rešiti z drugimi pomočki, kakor s črtanjem vojnih dolgov in odpravo carinskih mej. Italijanski zastopnik delodajalcev Olivetti se je izrekel proti vsakršnim prisilnim odredbam, ker se delovni čas avtomatično urejuje. (Zato je 20 milijonov nezaposlenih! Op. ur.) Samo nemški delodajalec Sitzler se je izrekel za to, da se prično mednarodna pogajanja glede rešitve vprašanja.
Z ozirom na odpor delodajalcev bo odsek najbrže sprejel kompromisni predlog nemškega delavskega zastopnika Miiillerja, po katerem naj direktor mednarodnega urada dela Albert Thomas v svrho skrajšanja delovnega časa uvede direktna pogajanja med vladami in industrijci.
Zbor ogrskih socialistov.
Pod policijsko kontrolo in cenzuro.
Te dni se je vršil deželni kongres ogrske socialne demokracije v Budimpešti. Poslanec s. Karl Payer je obžaloval, da se mora letošnji 28. kongres vršiti pod izjemnim stanjem, ki vlada na Madžarskem, in ki se ne razteza na navadne zločine, marveč predvsem na politične prestopke, Policija je zahtevala, da se resolucije za kongres predlože njej v cenzuro, ki pa je vse resolucije kar zaplenila. Govoril je še o gospodarski krizi na Ogrskem, ter poudaril, da je te krize kriv predvsem režim grofa Bethlena.
Poslanec s. Buchiinger je istota-ko govoril o gospodarski krizi. Izjavil je, da socialna demokracija ne pripravlja puča in ne pocestnih uporov. Ali proti duhovni revoluciji ne more pomagati nikakršno izjemno stanje.
Poročilo o konfiskaciji resolucij za kongres je napravilo med zborovalci silno razburjenje.
*
izjave na kongresu ogrske socialne demokracije.
Pred zaključkom kongresa ogrske socialne demokracije je izjavil poslanec Weltner, da je ogrska socialna demokracija trdno odločena, preprečiti vsakršno restavracijo Habsburžanov ter se nadeja, da bo državna oblika v kratkem republikanska. Delegat Propper pa je rekel v zaključnem govoru, da bo na Ogrskem v letu 1932 zmagala ali demokracija ali pa revolucija.
Svoboda je znak kulture.
Kultura in svob.oda sta dva pojma, ki spremljata razvoj človeške družbe vedno skupaj. Nizka kultura malo svobode, visoka kultura mnogo svobode. Ni treba raziskovati dežele, mest in vasi, niti ne samotarjev po visokih hribih in zakotnih dolinah. Dovolj je, če si naročiš zakonodajo in jo primerjaš z življenjem, pa boš takoj vedel, ali imaš pred seboj kulturno in svobodno deželo ali pa nekulturno, zaostalo in nesvobodno. Zakonodaja je merilo splošne kulture in splošne svobode.
Iz zakonodaje je razvidno, kako urejuje socialne in politične odnoša-je med državljani. Iz zakonodaje je razvidno, ali so državljani enakopravni ali ne, ali niso morda gotovi sloji opremljeni s privilegiji, ki ustvarjajo iz dela prebivalstva državljane drugega reda, to je, da ima del državljanov pravico in moč nad drugim delom državljanov.
Seveda je ta pojav znak, da splošna kultura v deželi še ni na primerni stopnji, zakaj, če bi bila splošna kultura na primerni stopnji, tedaj bi med državljani razlika ne bila potrebna in bi si vse državljanstvo tudi znalo priboriti popolno enakopravnost.
Predpogoj za priboritev socialne in politične enakopravnosti je zadostna splošna kultura, ki človeka že moralno opravičuje do enakopravnosti.
V nekulturni državi tudi zakonodaja, če je tudi lepa, popolna, ne koristi mnogo,, ker ni nikogar, ki bi vztrajal na nje izvajanju. Lahko imate tisoč zakonov o svobodi, o enakopravnosti, toda, če nikogar ni, da bi te zakone jemal resno, so lahko državljani vsak dan prevarani ali z enostavno sabotažo ali pa z moralnim ali dejanskim pritiskom.
Pri izvajanju zakonodaje je potreben tisti, ki zakone spoštuje kot zakone in tisti, ki ve, da zanj_ veljajo zakoni in da se morajo izvajati. Za obe ti dve stvari pa je potrebna resnična in srčna kultura na obeh straneh. Zakon mora biti za obe strani zakon, za obe strani pravna in moralna obveza. Tedaj je šele narod kulturen in zrel za svobodo. Narod v celoti, mislim; ne samo narod, ki deli pravico, ampak tudi narod, ki prejema pravico po zakonu.
Iz nove španske ustave.
Pokopališča. — Zakonsko pravo.
Justični minister je v španskem parlamentu prečital sekularizacijo doslej samo katoliških pokopališč. Vsa občinska pokopališča izgube katoliški značaj. Pregraja, ki je ločila katoliško pokopališče od pokopališča, kjer so pokopavali druge vernike, samomorilce in ateiste, se mora odstraniti. Vsi umrli se bodo pokopavali v bodoče na enem pokopališču. (Moralno je to opravičeno, ker mi nimamo pravice obsojati ali zazna-menovati človeka še po smrti.) — Novo zakonsko pravo, ki je tudi predloženo parlamentu, navaja dvanajst vzrokov za ločitev zakona. Ločitev zakona se pa sme izreči tudi brez teh važnih vzrokov, če oba zakonca soglašata z ločitvijo, kar smeta zahtevati zakonca šele po dveh letih zakona. Kdor je kot krivec dvakrat ločen, se ne sme več ženiti. Zakon določa, da se izvršujejo tudi za katoliške zakone veljavne ločitve. Jasno je, da zakon določa tudi dolžnosti, ki so nastale s sklenit-
vijo zakona bodisi z ozirom na rodbinske ali socialne razmere.
Boj za žensko volilno pravico v Španiji.
V španski ustavotvorni skupščini se je vršila borba za splošno žensko volilno pravico. V skupščini so nameravali uvesti žensko volilno pravico postopoma. Najprej naj bi volile žene samo v mestih, pozneje tudi pri pokrajinskih volitvah in šele kasneje tudi v parlament. Do volilne pravice za parlament bi bile prišle žene šele po petih letih. Parlament se je namreč bal, da bi z volilno pravico žene utegnil zmagati konservativni reakcionizem. Pri glasovanju pa vladni predlog ni dobil večine. Proti vladnemu predlogu je glasovalo 131 poslancev, za vladni predlog pa le 121. Vlada mora zaradi tega staviti v parlamentu nov predlog, ki bo da) ženam splošno in enako volilno pravico, s čimer se bo razprava. o španski ustavi znatno zavlekla.
Dvignimo bomo znali svoje pravice
kulturo in spoštovati
zavest, da zakone
m
Kako se vstvarja vojno razpoloženje.
Francoski socialisti razkrinkali podkupovanje javnega mnenja z japonskim denarjem,
»Populaire«, glasilo francoskih so-cijalistov objavlja senzacijonalna odkritja poslanca Paula Faureja. Največja francoska tvrdka za izdelovanje vojnega materijala, Schneider-Creuzot, je prejela od Japonske veliko naročilo za nabavo orožja in municije pod pogojem, da razvije v francoskem javnem mnenju živahno propagando za upravičenost japonskih aspiracij na Mandžurijo. Tvrdka se je obvezala to propagando prevzeti, kar ji ni bilo preveč težko, ker je veliko število vodilnih francoskih listov od nje odvisnih. V to svrho je organizirala posebno novinarsko službo, za katero je tudi Japonska prispevala 500.000 Jen (to je 20 milijonov dinarjev). Sedaj je šele razumljivo, zakaj se frankofilsko javno mnenje tako čudno obnaša in zakaj se društvo narodov tako počasi obrača.
DANES v SOBOTO
KONCERT .SVOBODE
Kazinska dvorana ob 8. uri zvečer.
Sodrugi in sodružice! Ne pozabite na ia kulturni večer! Preskrbite si pravočasno vstopnice.
Crčpe de Chine meter po Din 50'-
dokler ne zmanjka zaloge v
! Tekstilnem bazarju!
Kam hože nemiki kancler Bruning?
Nemška vlada je izdala zasilno odredbo, ker ni mogla doseči sporazuma med organizacijami delavcev in delodajalcev, ki obsega 55 tiskanih strani, ter znižuje cene in obresti. Vezane cene se znižajo za 10 odstotkov.
Z odredbo se znižujejo tudi obresti državnih, deželnih in občinskih papirjev, kakor tudi zasebnih papirjev in zasebnih dolgov. Znižane pa bodo ponovno tudi uradniške plače za 9 odstotkov, delavske pa za 10 odstotkov. Kdor bi hotel spraviti kapital v inozemstvo, bo moral plačati 25 odstotkov davka.
V svojem govoru po radiu je Brii-ning podal izjavo o premirju, obsodbo nad Hitlerjevim rovarenjem proti državi, ni pa povedal, da hoče preprečiti tudi podkopavanje ugleda republike. Briiningov govor je sicer di-plomatična izjava za inozemstvo, obenem pa je koketiranje s fašističnimi elementi. Zdi se, kakor bi kancler
S
Naša prava Kolinska cikorija.
vedel, da fašisti še niso pripravljeni, a če bi bili, bi jim podal svojo desnico.
Ni to le domneva. Zasilne odredbe, ki ustvarjajo med delavskimi množicami najkritičnejši socialni položaj, so metoda, ki naravnost tira nemški narod v ekstremizem, in sicer v desničarski ekstremizem, ki ga podpira obenem kapitalizem. V fašizmu vidi danes nemški kapitalizem odrešenika. ki bo strl vso socialno zakonodajo, delavsko gibanje in izročil absolutno oblast v državi zopet kapitalizmu. Briiningova izjava je glas slabiča ali pa diplomata, ki želi isto, kakor nemški velekapital.
Socialna demokracija jemlje izjave Briininga sicer na znanje ter hoče počakati nadaljnjega razvoja. Govor Briininga z ozirom na njegovo dosedanje obnašanje ne nudi prav nobene garancije, da hoče in je kos ščititi nemško republikansko demokracijo.
Henderson ozdravel. Bivši zunanji minister v delavski vladi, Artur Henderson, sedanji voditelj delavske stranke, je bil težko bolan. Odšel je sedaj v Južno Francijo, da popolnoma okreva. Henderson upa, da do konca februarja toliko okreva, da bo mogel prevzeti predsedstvo razorožit-vene konference.
ZA MASIRANJE
ipri prehlajenju, lenem krvnem obtoku in posebno pri revmatičnih bolečinah, se že sikjozi 35 let najrajše uporablja kot zanesljivo domače sredstvo Fellerjev blagodišeči Elsafluid. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V, Feller, Stubica Donja, Elzatrg 383, Savska banlovina.
Boris Lavrenjev — Iv. Vuk:
EnoinStirideseti.
20
Ruski roman iz državljanske vojne v Srednji Aziji.
Ribiško kočo sem našla. Naravnost grad! Suha je in trdna. Celo na oknih stekla niso razbita. Peč je tam in nekoliko posode , .. Prav po domače si urediva. In, kar je najvažnejše, ležišče je na deskah. Tam nama več ne bo trebalo ležati na zemlji. Tja bi morala oditi že prej oziroma takoj.
— Da, če bi za to vedela.
— Da, to je škoda. Poleg tega sem še nekaj našla. Imenitna najdba.
— Kaj takega?
— Za pečjo so skrita živila. Nekaj riža in kakšnega pol puda moke. Nekoliko staro je sicer, vendar užitno. Najbrž so pozabili v jeseni, ko jih je zalotil vihar in so hiteli, odnesti. Sedaj nama ni treba več skopariti.
Drugo jutro sta se selila.
Marjutka je šla naprej, obložena kakor kamela. Ni dovolila poročniku, da bi kaj nesel, niti najmanjše stvari. Vse si je naložila sama.
— To ne gre! Zopet zboliš. Ne boj se! Bom že privlekla. Četudi sem suha, sem vendar močna.
Proti poldnevu sta prišla do majhne koče. Očistila sta jo od snega in s tečajev odtrgana vrata pritrdila z vrmi. Peč sta napolnila s karpi, zakurila in se grela vsa vesela in srečna.
— Lepo! . . . Živiva kakor baroni!
— Imeniten dečko si, Maša. Hvaležen ti bom celo svoje življenje. Brez tebe bi ne vstal več.
— Jasno, ko si pa tako raznežen.
Obmolknila sta in si mencala roke, držeča jih nad plamenom.
— Tako je prijetno toplo. . . Ali kaj bova počela?
— Da, kaj bova počela? Čakala bova!
— Na kaj?
— Na pomlad. Saj že ni več daleč. Sedaj smo sredi marca. Še dva tedna — potem bodo ribiči gotovo že prišli po shranjene ribe. Vzeli naju bodo, kajpada s seboj.
— Da, to bi bilo dobro. Ker drugače ne zdrživa dolgo s slanimi ribami in zastarelo moko Dva tedna že še vzdrživa, ali potem je konec, ribja kolera!
— Odkod tebi ta izraz: ribja kolera?
— Iz Astrahana. Ribiči tako govore mesto kletvic. Ne kolnem rada, a včasih me vseento zgrabi jeza. Tedaj si pomagam s tem.
Z nabijalnikom je podrezala v goreče ribe in vprašala:
— Ti si nekoč omenjal neko pravljico. O otoku — s Petkom. Da ne bova tako brezkoristno sedela, pripoveduj mi jo. Strastno rada poslušam pravljice. Pri nas v vasi so k moji teti prišle večkrat ženske in s seboj pripeljale starko Sugniho. Sto let je bila stara; morda celo več. Celo Napoleona se je spominjala. Ko je pripovedovala pravljice, sem vedno sedela v kotu in poslušala z odprtimi usti. Trepetala sem od strahu in vsa sem se bala, da bi ne preslišala kakšne besede.
— O Robinzonu ti naj pripovedujem? Pozabil sem že polovico. Dolgo je že tega, kar sem čital.
— Le spomni se. Pripoveduj vse, česar se
spomniš!
— Dobro. Potrudil se bom. A poročnik je oči na pol zaprl in se zamislil.
Marjutka je razprostrla po deskah usnjati jopič in sedla k peči v kot.
— Sem sedi! Tu v kotu je toplejše.
Poročnik je zlezel v kot. Peč je bila razbeljena in je razširjala prijetno vročino.
— No, kaj čakaš? Začni! Tako ljubim pravljice, da komaj čakam.
Poročnik se je podprl s komolci in začel:
— V mestu Liverpolu je živel bogat mož. Imenoval se je Robinson Crusoe.
— Kje je to mesto?
— V Angliji.... je živel bogat mož. Imenoval se je Robinson Crusoe.
— Stoj! . . . Bogat, praviš? Zakaj je vendar v vseh pravljicah vedno govor le o bogatih in carjih? Pravljic o ubogih ljudeh pač menda ni?
— Ne vem — je odgovoril neodločno poročnik: — To vprašanje mi ni nikdar prišlo v glavo.
— Bogati so pravljice pač sami pisali. To je natančno tako, kakor pri meni. Rada bi pisala pesmi, a nimam izobrazbe. Ali o ubogih ljudeh bi znala dobro napisati. No, nič ne de. Učila se bom, pa bom že pokazala kaj znam.
— Da .... Torej tisti Robinson Crusoe je sklenil potovati okrog zemlje. Hotel je videti, kako žive ljudje. Zapustil je na veliki jadrnici svoje rodno mesto ...
Peč je prasketala. Počasi in pravilno kakor kaplje so tekle poročnikove besede.
Doma in po svetu.
Narodna skupščina je imela v pon- j deljek, dne 7. decembra 1931 prvi se- j stanek. Starostni predsednik je bil Vekoslav Spinčič. Izvolil se je odbor petih oseb, ki sestavi klubova pravila in verifikacijski odbor. Proti izvolitvi 57 poslancev je bilo vloženih 77 pritožb.
Klub v jugoslovanski narodni skupščini, V novem jugoslovanskem parlamentu je samo en poslanski klub, ki se je te dni ustanovil. Predsednik kluba je Nikola Uzunovič; za podpredsednike so pa Lovro Peto-var, Ilija Mihajlovič, Juraj Demetro-vič, Milovan Lazarevič, Karlo Kovačevič; za tajnike Mihajlo Živančevič, dr. Gjuro Levšič, Milan Mrovlje, Mu-stafa Mulačevič; za blagajnika Ga-vro Trpkovič in njegovega namestnika Arta Hotiris. Klub si je sestavil svoj statut. Na seji je izjavil predsednik vlade Peter Živkovič, naj se statut sprejme tak kot je predlagan, ker je začasen; ko se bo formirala stranka, bo določen stalni statut.
Popravljena narava, človeški duh obvladava tudi to, kar narava pokvari. Posebno velja to za nedostatke človeške kože in las, ki se dajo odstraniti z dobrimi sredstvi, kot so: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito kože in Fellerjeva Elsa-pomada za rast .as (2 lončka brez daljnih stroškov 40 Din), ter Fellerieva Elsa-mila lepote in zdravja (o kosov 52 Din franko). Naroča se pri lenar-narju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elza-trg 383. Savska Banov.
»Madžarski puč«. Par tednov je minilo, odkar je madžarski režim delal silno reklamo s »pučisti«, ki so si hoteli osvojiti oblast. Okoli petdeset ljudi so zaprli, med katerimi so bili tudi odlični Madžari in častniki. Sedaj pa že razglaša višji državni pravdnik, da ti ljudje niso pripravljali puča, ali priprave so bile šele v začetku. Zaraditega ni nikakršnega razloga, da bi se jih preganjalo po določbah izjemnega stanja. — Režim je pa z »odkritjem« vendar le opozoril nase.
Civilno poroko romunskega princa Nikolaja je okrajno sodišče v Ilfovu razveljavilo kot nezakonito, ker nasprotuje določbam statuta dinastije.
Žalostna petdesetletnica. 8. decembra je minilo 50 let, odkar je zgorelo dunajsko gledališče »Ring-theater«. Še živi na Dunaju nekaj starčkov, ki so to katastrofo osebno doživeli in na centralnem pokopališču spominja na njo skupen grob s spomenikom, pod katerim počivajo ostanki 447 žrtev tega požara, katerih identitete ni bilo več mogoče ugotoviti. Najtežji vzrok, zakaj je moralo toliko stotin ljudi žalostno poginiti, so bile nezodostne policij-sko-varnostne naprave (oder so razsvetljevale odprte plinske svetilke, od katerih se je zastor vžgal; električnih žarnic še ni bilo. Vrata izhodišč so se odpirala na znotraj, zato se radi pritiska bežeče ljudske mase niso dala več odpreti in so se ljudje vsi morali zadušiti ali zgoreti.
Hitler potuje v Italijo, Hitler hoče potovati skozi Avstrijo v Italijo
—	najbrže v šolo. V ta namen mu je avstrijska vlada izdala dovoljenje potovanja preko Avstrije.
Briining na razpotju. Nemška vlada si hoče še nadalje pomagati z zasilnimi naredbami, s katerimi pa socijalni demokrati niso več zadovoljni. Tudi del ljudske stranke je vlado že zapustil, medtem ko je zadržanje gospodarske stranke nesi-gurno. Komunisti bodo te dni stavili predlog za takojšnje sklicanje Reichs-taga. Ce njihov predlog prodre, kar ni neverjetno, bo Briining takoj podal ostavko. Kot njegov naslednik se imenuje sedanji vojni in notranji minister Groner. Hitler izjavlja, da je presenečen, kako hitro se bliža ura, ko bo s svojimi ljudmi vzel usodo Nemčije v svoje roke. V soboto je sklical svoj štab, ki ima sedaj nujno izdelati načrt za prevzem oblasti. Tudi predsednika republike hoče imeti drugega. Socijalni demokrati pozorno slede razvoju političnih dogodkov.
Božično premirje v Nemčiji, Dne
8.	t. m. je imel nemški kancler Brii-ning govor po radiu, v katerem je govoril o težkem resnem položaju Nemčije. Svaril je pred ekstremizmom (zlasti Hitlerjevim), češ, da so nezakonita stremljenja narodnih socialistov v nasprotju z vodstvi drugih strank. Prepove se nošenje orožja, uniform in znakov. V dobi od 8. decembra 1931 do 3. januarja 1932 pa se prepoveduje vsa javna politična zborovanja in manifestacijski obhodi. — Iz teh izjav kanclerjevih je posneti, da se je Briining odrekel avanturistu Hitlerju.
Število nezaposlenih v Nemčiji znaša že 5,057.000 oseb. Tudi v Angliji se nezaposlenost še veča.
Spori v angleški vladi. Vladni referent je izdelal proračun, ki bazira na protekcionistični politiki najvišjih carin. Macdonald in druge konservativne stranke s to politiko ne soglašajo. Značilno je, da samo Baldwin še zagovarja nacionalno unijo, dočim zahtevajo vsi drugi konservativni ministri izključno konservativno vlado. Pričakovati je torej vladno krizo, ki bo rodila čistokrvno konservativno vlado, katere politika bo kapitalistična in nesocialna.
Generalni tajnik fašizma v Italiji odstopil. Generalni tajnik fašistične stranke Giurati je odstopil. Na njegovo mesto je bil imenovan poslanec Ahil Starace, dosedanji podtajnik. Fašisti izredno pogosto menjavajo svoje tajnike, kar znači, da v stranki ni prav posebno lepo soglasje.
Anton Salaadra, bivši italijanski ministrski predsednik, je umrl v Rimu dne 9. t. m. Rojen je bil v Troji v Italiji dne 31. avgusta 1853. Ministrski predsednik je postal leta 1914. Prvotno je bil pristaš trozveze (Italija-Avstrija-Nemčija). Ko pa je nastala vojna, je razglasila Italija svojo nevtralnost. Ko je postal zunanji minister Sonnino, se je jela Italija pripravljati na vojno. Salandra je ponudil demi-sijo, a je ostal predsednik vlade, ki je 24. maja 1915 napovedala vojno Avstro-Ogrski.
Ameriški brezposelni pripravljajo gladovni pohod v Washington k otvoritvi senata. 3. dec. se jih je pripeljalo 1600 na starih tovornih avtomobilih. Policija, ki ima »belo hišo« strogo zastraženo, jih je še precej prijazno sprejela in jim odkazala prenočišče.
S tovornim avtom v četo vojakov. V Santa Maria (Columbia, U. S. A.) je neki tovorni avto z vso brzino zavozil v četo vojakov, ki je korakala po cesti. Pet vojakov je mrtvih, pet pa težko ranjenih. Šofer, ki je bil pijan, je bil aretiran.
Ljubljana.
V	soboto, dne 12. decembra 1931 ob 8. uri zvečer bo priredilo delavsko kulturno društvo »Svoboda«, s sodelovanjem delavskega glasbenega društva »Zarja« v veliki dvorani hotela »Union«
KOMERZ
pri pogrnjenih mizah.
Spored je zelo bogat in lep. Igrala bo delavska godba »Zarja« pod vodstvom kapelnika Fr. Dolinarja. Nastopil bo salonski orkester »Zarje« pod vodstvom kapelnika Vrtačnika. Mladinski zbor pod vodstvom proi. Iv. Repovža bo zapel več pesmi. Reci-tacijski zbor »Svobode« bo nastopil po vzgledu znamenitih »šprehkorov«. Solisti: Koncertna pevka Štefanija Vukova, konser-vatorist Drago Žagar in tenorist Slanovec zapojejo izbrane solospeve, Rauber Darjn bo zaigral solo na klarinet. Kvartet gozdnih rogov (gg. Lukas Robert, Hainer Ivan, Anton Arko in J os. Brdnik) zaigra nekaj krasnih skladb. Predsednik »Svobode« s. Ciril Štukelj bo imel kratek in jedrnat govor.
Komerz bo obenem VI. delavski prosvetni večer za december.
Na komerz pridejo delegati »Svobode« iz cele Jugoslavije, ker je drugi dan kongres te naše kulturne zveze.
Pijače se bodo točile po normalnih cenah iz točilnice »Union« (14—16 Din najboljša vina), prav tako tudi jedila. Odiranja ne bo.
Vstopnina je tako nizka, da se koma) krijejo stroški, in sicer Diu 5.— za osebo.
Spored s kratkimi odmori bo trajal do polnoči. Take prireditve še ljubljanski proletariat ni imel.
Zato pridite!
Odbor »Svobode*' In „ZarJe“«
AKCIJSKI ODBOR ZA POBIJANJE DRAGINJE,
katerega sestavljajo zastopniki vseh strokovnih organizacij v Mariboru, sklicuje za pondeljek, dne 14, t. m. ob 19. uri v dvorani »Union«
JAVEN SHOD
na katerem se bo razpravljalo o ZNIŽANJU, OZIROMA MAKSIMIRANJU NAJEMNIN, O DRAGINJI ŽIVL JENSKIH POTREBŠČIN; nadalje O BOJU PROTI ZNIŽANJU PLAC in PODALJŠANJU DELOVNEGA ČASA ter o BREZPOSELNOSTI IN UKREPIH PROTI NJEJ. Z ozirom na to, da je v akcijskem odboru zastopana tudi Strokovna komisija in da bo o vseh navedenih problemih poročal na shodu njen zastopnik, se poživljajo vsi člani in somišljeniki svobodnih strokovnih organizacij, da se tega shoda udeleže,
STROKOVNA KOMISIJA V MARIBORU.
Maribor.
Koliko časa bodo še smeli gotovi mesarji odirati konzumente? Nehote se človeku vrine ta misel, če zasleduje, da gotovi mesarji vkljub vsem protestom prodajajo meso še vedno za naravnost pretirane cene. Ti do-bičkaželjneži se niso naučili nič iz procesa, ki se je pred meseci vršil proti 42 tukajšnjim mesarjem. Tudi jim ni mar beda, v kateri živijo danes vsi širši sloji! Tem mesarjem je edina briga dobiček, ki mora pa biti vsaj 100 odst. Tako so imeli v zadnjem času baje nekateri mesarji na ceniku označene nizke cene, medtem ko so meso prodajali po mnogo višjih cenah. Bilo bi prav, da se s primernimi kaznimi pouči take mesarje o nedopustnosti odiranja kon-zuvnentov.
H koncertu »Svobode« v Mariboru, ki
se vrši v soboto, dne 12. decembra 1931 ob 8. uri zvečer v veliki kazinski dvorani. Pevci, ki jih združuje naša »Svoboda«, se že od nekdaj zavzemajo za sodobno prireditveno kulturo. Že kar od začetka so zavrgli oblike omizijsikih pevskih večerov in se lotili kulturnih koncertnih prireditev. O tem pričajo številni koncerti v prejšnjih letih, posebno pod vodstvom prof. Hladkyja, pozneje pa v neki meri tudi pod g. Vogričem. Vsled neprestanih menjav v vodstvu zbora je sledila daljša doba pasivnosti, dokler ni zbor prešel v roke g. A. Faganellija, sedanjega zborovodje, Umetniško hotenje g. Faganellija ni ostalo brez vpliva, kajti že v kratkem razdobju štirih, petih mesecev je zbor dvignil taklo daleč, da se nam more po večletni pavzi zopet predstaviti z lastnim koncertom. Poleg tega ga bomo videli v novi obliki, ker je poleg mešanega zbora ustvaril še moški in ženski zbor. Koncertni spored obsega v celem kar 20 točk, kar vsekakor izraža poguan in pridnost pevcev. Uvodoma bo spregovoril s, Eržen, s, Tanc pa bo recitiral »Sodobne impresije«, nakar sledi 18 pevskih točk. Kot prvi nastopi mešan zbor s tremi točkami, za njim poje ženski zbor, ki ga bo na klavirju spremljal g. D. Cvetko. Sledi komaj ustanovljeni moški zbor, ki prednese štiri pesmi, med njimi še malo poznani delavski himni »Bratje, le k solncu .. .« in »Dani se . ..« Dasi je zbor po številu zelo šibek, je v njem toliko poguma, da bo brezpogojno izvršil svojo nalogo. Po odmoru nastopi sam zborovodja g. A. Faganelli, priznan barito-nist, ki odpoje štiri solospeve ob spremlje-vanju klavirja. Ta del programa bo gotovo iznenadil naše poslušalce. Koncert zaključi drugi nastop mešanega zbora, ki prednese 4 lepo razvrščene pesmi. V sporedu je izasto-pana domača, narodna in koroška pesem, umetniške skladbe naših in tujih komponistov, tako da bo prireditev i po vsebini i po načinu predvajanja pestra, kot še nikdar poprej. Nadejamo se, da bodo sodrugi in Sodražice do zadnjega podprli to kulturno prireditev in se v lepem številu udeležili koncerta, da tako damo našim pevcem pobudo za nadaljnje uspešno kulturno delo v korist delavskega pokreta. Če 'bo ta koncert vzbudil pri naših sodružicah in sodrugih tudi interes za aktivno sodelovanje, se bo zbor lahko še bolj in tem lažje lotil vedno višjih umetniških nalog. Po koncertu naj se torej vsak sodrug in sodružica vpraša; Ali ne spadam tudi jaz med pevce-»Svobodaše«?
Pr.
Koncert trboveljskih šolskih otrok v Mariboru. V nedeljo, dne 13. t. m., bo ob 11. uri dopoldne nastopil v »Unionski«-dvorani pevski zbor trboveljskih učencev pod vodstvom učitelja Šuligoja. Zbor šteje 110 učencev in učenk v starosti od 9 do 14 let. Nastopil je že v Trbovljah, Hrastni-
tAqSql°
1*
,\b ah v pri uŠatliazD-'aia° dobvatnluath ho\e'
"a*to ° e^krepU c\ne,°s 'u0 telesa
Okorno - £au '*bo
ide-
sre'
;dsWa
T
Cena:	Majhne steklenice Din 10.—,
srednje steklenice Din 26.—, velike steklenice Din 52.—. Dobiva se povsod.
ku, Litiji, Celju, Ljubljani in Rogaški Slatini. Strokovna kritika (Adamič, Sl- Osterc in drugi) ga je obsipala s hvalo. Njegov nastop je pravi glasbeni užitek. Obilno uaeležbo bi pa bilo želeti tudi iz drugega razloga. Zborno petje razvija poleg muzikalnega čuta tudi čut vzajemnosti. V zboru čuti vsak posamezni pevec, kako potrebno je sodelovanje njegovih dru-gov, da pride pesem do onega močnega učinka, ki tako dviga vsakega posameznega pevca. Povsod, kjer jemljejo socialno vzgojo resno, goje zborno petje. Obilna udeležba bo dala malim pevcem pobudo, da nadaljujejo na tej poti, obenem pa dala pobudo tudi drugim, da začno gojiti zborno petje. In končno je udeležba potrebna še iz karitativnega razloga. Mali pevci so večinoma deca trboveljskih rudarjev, ki ' se komaj preživljajo. S svojimi nastopi so mali že oblekli in obuli nekaj tovarišev in tovarišic. A mnogo jih še čaka. Seveda, tudi Ti delavec, delavka, uradnik, uradnica, se boriš z gmotnimi težavami, a 10 Din za mnoge ni prehuda žrtev. Vedi, da so še revnejši od Tebe! Milodari demoralizirajo, ker jemljejo otroku pogum in ponos. Toda Trboveljčani si prispevke z vestnim delom zaslužijo; to jim pa daje samozaupanje in dviga pogum. Prispevki ob tej priliki so torej dvakrat koristni! Pridite v čim večjem številu!
Težka nesreča tiskarskega strojnika. V tiskarni Sv, Cirila se je dne
9.	t. m. težko ponesrečil tamkaj zaposleni Ernest Franki. Ponesrečeni je skušal čistiti brzotiskalni stroj, ko je bil ta v pogonu. Pri tem je prišel z levo roko v dva valja ter mu polovico roke zmečkalo in strahovito razmesarilo. Na njegov krik so prihiteli ostali uslužbenci, ki so stroj ustavili in osvobodili roko ponesrečenca iz železnega objema. Nesreča, ki je dohitela Frankla, je tembolj tragična, ker je že pred dobrimi leti, še kot vajenec, skoro na isti način izgubil desno roko, katero so mu morali odrezati v nadlehtju. Mladi, simpatični strojnik je čez noč postal stoodstotni invalid. Reševalni oddelek ga je prepeljal v graško bolnico.
Pomožna akcija mariborske občine je dosedaj sprejela 12.780 Din v denarju, od te vsote je darovala »Delavska zbornica« 10.000 Din. Nekaj trgovcev in industrijcev pa je poslalo, darila v živilih.
Zamenhofov večer. Društvo esperantistov v Mariboru priredi v soboto, dne 12. t. m., ob 20. uri v hotelu Halbvvidl Zamenhofov večer. Prijatelji esperantskega jezika vljudno vabljeni.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
V	soboto, ‘dne 12. decembra ob 20, uri: »Ptičar«; aib. B. V nedeljo, dne 13. decembra ob 15. uri; »Zemlja smehljaja«; ob 20. uri: »Ženitev«. Preuiijera,
Gogoljeva »Ženitev« na mariborskem odru. Ena izmed najboljših ruskih komedij je Gotgjoljeva satirična groteska »Ženitev«, Najboljši dokaz za njeno kvaliteto je dejstvo, da so jo Hudožestveniki ponovno uprizar-jali na svojih turnejah širom Evrope. Vsebinsko je ta kjomedija silno zabavna, značaji
pa so izklesani z mojstrsko roko, kar je tej komediji zasiguralo trajen uspeh na vseh odrih. Premijera bo v nedeljo, dne 13. t. m. ob 20. uri. Režija Hinko Tomašič.
Koncert Slovaške iilharmonije. J ugosl.-čehosl. Liga v Mariboru priredi dne 19. t. m. 'ob 20. uri rv dvorani »Union« koncert Slovaške filharmonije iz Bratislave.
Vsled eksplozije bencinskega tanka na nekem luksuznem avtomobilu v garaži »Triumph« je plamen v hipu objel ves avto, ki je popolnoma zgorel. Avto je bil last nekega trgovca iz Ljutomera, kateremu je zgorela tudi prtljaga z važnimi dokumenti.
Ustreljen je bil na državni meji v bližini cerkve Sv. Duha te dni neki neznanec, ker se ni ustavil na poziv finančnih organov. Domneva se, da je ustreljeni pripadal večji tihotapski družbi.
Mila Favai, Glavni trg 11 (preje Badl) se priporoča z veliko zalogo dežnikov, galanterije, aktovk, nahrbtnikov, kovčegov, glasbenih inštrumentov. Najnižje cene!
Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6.
SREČKE SO DOSPELE! Štajerska hranilnica na Slomškovem trgu 6 opozarja sodruge na to.
Radirke, risanke, šolske škatlje,
torbice in neštetfi drugih produktov dobite le v trgovini Ljudske tiskarne, Slomškov trg 6.
Posnemajte! Za tiskovni sklad je daroval s. Baraga iz Senovega pri Rajhenburgu Din 20.—, ne pa Din 10.—, kakor smo to pomotoma izkazali v štev. 97 našega lista. Iskrena hvala!
Trgovski in privatni nameščenci v Mariboru
priredijo v soboto, 12. decembra v vseh prostorih Narod, doma
MIKLAVŽEV
VEČER.
Nastop modernih girlsov. Svira „Withe Star Jazz“.
I Začetek ob 20. (8.) uri. Veselični odsek.
Celje.
Strašna avtobusna nesreča pri Celju. — Dvanajst potnikov vsled trčenja avtobusa z vlakom mrtvih. Dopoldanski savinjski vlak, ki iprihaja v Celje okoli 11. ure, se je dne 9. it. m. zaletel v nasprotno stran proti Vranskem vozeči avtobus, ki je bil natlačeno poln, in sicer večinoma kmetic, ki so se vračale s ‘trga. Na imestu je obležalo 8 mrtvih oseb, med njimi 6 žensk in dva moška. Žrtve so bile dobesedno razmesarjene. Deloma že med prevozom in v bolnici so pa umrle do trenutka, ko to pišemo, 4 osebe, tako ->a znaša skupno število mrtvih 12; več oseb ')-'težje in lažje ranjenih. Nesreča se je zgodila v neposredni bližini Celja, na Lavi, kjer prereže .glavna cesta proti Savinjski dolini progo savdmjisike železnice. Očividci pripovedujejo, da je bila precej huda megla, vrh.u-'teiga je pa baš na tem kraju nekaj hišic, ki zakrivajo pogled na progio, tako da se prihajajoči vlak opazi šele iz neposredne bližine. Prevoz ni zavarovan z zapornicami, čeraivno se je to že večkrat zahtevalo. Če še železniška uprava tudi sedaj ne misli postaviti primerne zapornice, naj bi se pa dalo montirati vsaj zanesljive signalne žaromete, ker bo sicer nezavarovana proga tudi v bodoče povzročala vedno nevarnost, da se
tivnr obiske
Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuje nuditi
TIVAR OBLEKE
za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti do
najnižjih cenah/
CENA OBLEK ZA GOSPODE...............................
Din 240 — do 750-—
Z/l DEČKE:..........................................
Din 200-— do 330*—
GAMBETA OD 11 DO 14 LET:............................
Din 210*— do 270'—
MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:....................
Din 130*— do 150*—
OBLEKA Z.4 OTROKE OD 3 DO 10 LET....................
Din 110 — do 270*—
RAGLAN:.............................................
Din 650*—;
HLAČE:..............................................
Din 90-— do 180-—.
Obiščite naše prodajalce v Mariboru:
Jakob Lah, Glavni trg 2
in Veletrgovina
H. J. Turad, Aleksandrova c. 7
pa se bodete uverili o resničnosti naših navedbi
Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu: Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno:
Vrsta Tek. Štev
Pazite na gornjo ceno
Pazite se vred ponaredbami!
doigode enake nesreče. Varčevanje tu ni na mestu, kajti poleg žrtev, ki po nedolžnem padajo, bo imela železniška uprava gotovo tudi velike stroške. Svojcem .umrlih bo morala vsekakor plačati primerne, visoke odškodnine in otrokom umrlih pripadajo tudi primerne stalne rente.
Prihodnje skioptično predavanje se bo vršilo v sredo, dne 16. decembra 1931 ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice. Predaval bo tajnik Delavske zbornice s. Filip Uratnik o »Svetovni organizaciji kon-sumentov«. To predavanje nazorno kaže, po .katerih potih in s 'kakšnimi sredstvi se je organiziral delavski pokret v zapadnih državah, da je prišel do svoje današnje velike moči in uigleda. Predavanje je važno za vsakega zavednega delavca, zlasti še, če je organiziran v zadružni ali strokovni organizaciji, da bo znal in vedel svojim manj zavednim tovarišem razjasniti, po kakšnih potih bodo morali v bodoče hoditi, če naj se delavska usoda tudi pri nas obrne in izboljša.
Izguba, Revna služkinja Kačnik Antonija je v četrtek, dne 3. t. m. med 9. in 12. uro dopoldne na poti od Glavnega trga do Ostrožnega izgubila hranilno knjižico, glasečo se na ime Pinter Franjo. Vloga je znašala 22500 Din. Vrhutega je bilo v knjižici še 200 Din. Najditelj se naproša, da odda najdeno knjižico pri predstojništvu mestne policije.
Nesreča. Pri nekem stavbnem delu v tovarni »Westen« se je zgodila nesreča, ki bi lahko imela težje posledice. Med delom se je oder prevrnil in pokopal pod seboj 4 delavce, ki so na njem delali. Močno si je poškodoval levo nogo 26 letni Košenina, drugi pa so k sreči odnesli samo lažje poškodbe. Kdo je za to nesrečo odgovoren, bo ugotovila preiskava.
Senovo - Rajhenburg.
Uprizoritev delavskega odra »Svobode«.
Kakor znano, je naš delavski oder »Svobode« uprizoril v nedeljo, dne 6. decembra t. 1. v dvorani osnovne šole na Senovem krasno uspelo Tucičevo dramo v 3 dejanjih »Golgoto«. — Dvorana je bila natrpano polna. Ta veliki odziv publike je najboljši dokaz, da si je delavstvo utrlo pot in da uživa med ljudstvom radi svojega vzornega kulturnega delovanja velike simpatije. — Režijo je vodil s. Baraga, orkester delavske godbe pa je dirigiral s. Peternel. S. Cilin-
šek v glavni vlogi Demetrija je s svojim nastopom očaral. Zena, njegova partnerica s. Sinkovičeva, ni zaostajala za njim niti za las in je na mah prepričala navzoče, da je vera res ona najlepša uspavalka za vse one, ki so preleni, da bi mislili... Priorja Makarija je podal s. Skočir, ki je v svojem inkvizitorskem nastopu domala zrevoluci-joniral gledalce in bi mu nemara, če bi se nahajal v Španiji, sedanja vlada podpisala — vizum. •— Apolonija (s. Demšar), ta izraziti jezuitski tip, bi mogel človek srečati le še v kakšnem samostanu. V drugem dejanju je nastopal kot vsiljiv ljubimec in mu je vloga izvrstno pristojala. Vratarja je igral s. Hajdenik, ki je s svojim zdravim humorjem in s »čutarico« spravil navzoče iz ganotja v smeh. — Tudi s. Šuln v vlogi »On«, je rešil svojo vlogo sijajno, kljub temu, da se je prvič pojavil na odru, obeta postati izvrsten diletant. Ostali menihi, ki so bili po večini novinci, so tudi pokazali talent. — Prihodnjič pridejo na vrsto »Trije vaški svetniki«. Igra je veren izraz malomeščanske morale in bo gotovo ugajala. —• »Sami smo vstali iz mrtvila, začutili smo krepko voljo... Zato ven iz gostiln, k prosvetnemu delu! Naprej...«
Ruše.
Riziko dela. V tvornici za dušik se je minuli torek pripetila težka nesreča, katere žrtev je postal 43-letni delavec Jurij Haložan. Pri opravljanju dela je namreč brizgnil vanj curek gorečega karbida, vsled česar se mu je vnela obleka, tako da se je v hipu nahajal ves v plamenu. Kljub takojšnji pomoči prisotnih delavcev je ponesrečeni zadobil hude opekline ter so ga morali prepeljati v mariborsko splošno bolnico.
Studenci pri Mariboru
PODRUŽNICA »SVOBODE« V STUDENCIH priredi dne 20. decembra 1931 v telovadnici božični večer: Spored: 1. Nastop naraščaja ob 15. (3.) uri z igro »Povodni mož« v treh dejanjih. Režisira s. Bukovšek Romi. Ceae: I. prostor Din 6.—, II. prostor Din 4.—, stojišče Din 3.—. 2. Petje, deklamacije, nastop citra-ške sekcije in razdelitev daril. Darila se sprejemajo isti dan v društveni sobi. Po sporedu društveni večer.
Božično
Šolske torbice
aktovke, nahrbtnike, gamaše, kovčke itd. v največji izbiri in zmernih cenah nudi Ivan Kravos,
Maribor, Aleksandrova 13
m S
M H
o
Ig s
»j ^ * mm N U
□ S
O a
BI
0
<
01
Velika izbira vsakovrstnih isrnč,
božičnih okraskov po brezkonkurenčnih cenah
Ekspertna hita „LUNA“, Maribor.
UozKki n lutke,
Eksportna hiša „LUNA“, Maribor.
komad po Din 70-, 100-— in 115--.
Sanke,
enosedežne, po Din 95-
dvosedežne „	„	105*—
Eksportna hiša „LUNA“, Maribor.
Za Solo kupujemo samo na
SlomSkovem trgu štev. 6.
Ljudska tiskarna Maribor.
U Mnlosnlte svoje nrihronKe
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Slomškov trg štev. 6.
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
Ulo$e otrstulerm ps SVA
proti trimesečni odpovedi.
Tiska: Ljudska tiskarna (L d v Mariboru. Dredstavitcil Jošlp Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdala In ureime Viktor iiržen v Mariboru.