Dopisi. Slov. Bistrica.(Onaših razmerah.) Žalustnu je, ako se začnejo v kakem okraju Slovenci med seboj kavsati; a Se žalostneje je, da navadno plačujejo svojim najbolj zaslužnim možem za njih požrtvovalno in trudapolno narodno delovanje z nehvaležnostjo. Tudi v Slov. Bistrici se je žalibog raoralo to pngoditi. Pred tedni je napadel nekdo po časnikih osebno na prav nedostoini način preblago osebo prvega slovenskega, mnogozaslužnega okrajnozastopnega načelnika, preč. g. kanonika Hajšeka. Ne pogrevali bi sedaj več te stvari, ako bi se ne bilo še naprej ruvalo zoper njega, tako da Je užaljen odložil načeloištvo! Predbaciva se mu, da so še na obcestnih, kažipotnih tablicah nemški napisi. Pa načelnik je sam dal napraviti in zapovedal razobesiti slovensko-nemSke tablice. Ako se ie pri tem ena sami tablica spregledala, ali je temu gospod načelnik kriv? Ali bi se mural načelnik sam voziti od tablice do tablice in razgledovati njih napise ? Gotovo ne! Predbaciva se mu poleg drugega tudi, da ima zastopova pisarna le nemški napis. A prepričani smo, da marsikateri ud okr. zastopa in tudi gospod načelnik sam do takrat še ni videl nemškega napisa, ker vlada v prostoru pred pisarno grozna egiptovska teraa! Pač pa je bila v vseh predbacivanih slučajih sveta dolžnost za vsakega poštenega Slovenca, ki je zasledil nedostatke, posebno pa za ude okr. zastopa, opomniti gospoda načelnika ali pa v seji staviti primerne predloge, da se to in ono popravi. Kajti ne le načelnik satn, temveč vsi udje ž njira vred zastopajo celi okraj in morajo skrbeti za ugled okraja vsak po svoji moči, ker zato pač sedijo v okr. zastopu. In slabo znamenje je pač za vsakega, ki zasledi pomanjkljivosti in ne stori potrebnih korakov, da bi se odpravile, temveč za hrbtom godrnja in raznaSa merodajne osebe, ki o pomankljivostih Se nič ne vedo! In skrajno krivično je, vse zasluge slovenskega okr. zastopa zamolčati, načelniku pa naložiti le krivde za vse Se obstoječe pomanjkljivosti ter ga raztrobiti po svetu kot nemžkutarja ali vsaj kot narodnega zaspanca, namesto ga prijatelisko opomniti na nedostatke! To ni krščansko, ni pravično, ni lepo tem manj, ker se s tem blati mož blagega srca, ki je v teku dolgih let za slov. narod in bistriški okraj gotovo žrtvoval in storil toliko, kakur nihče izmed sedaj živečih v Slov. Bistrici. Okr. zastopu že nafielnje 10 let brezplačno, medtem ko ie njegov prednik dobival letmh 300 gld. in posebej Se povračilo za vsak storjen pot. Izvojnval je dalje srečno proces z nekim uradnikora in s tem pridobil okraju nad 4000 gld. Kdo je Se kedaj dal okraju okoli 7000 gld. ? Dalje se je pod njegovim načelništvom v okraju marsikaj zgodilo. Ceste so se popravile, železni mostovi so se postavili, živinorejcem so se priskrbeli plemenski biki, doklade so se znižale za 5%, in vkljub temu se je še plačalo nad 30 000 gld. dolga. To so zasluge dosedanjega zastopa, torej tudi gospoda načelnika, ki se ne more ločiti od okr. zastopa, ki je brez načelnika to, kar je truplo brez glave! Trdijo tudi, da je zakrivil narodno zaspanost v okraju. Da bi ti ljudje vsaj zadeli pometati najpoprej pred svojim pragom, potem bi vsled obilnega opravila pred lastno hišo gotovo nikdar ne prišli pometat pred čisti prag gospoda načelnika! Sedemdesetletni starček je že in še vendar obiskuje narodne veselice, govori in navdušuje ljudstvo na shodih in podpira vsa narodna društva, kakor nihče drugi v okraju. In Ce bi ne bil niCesar drugega storil, kakor okraj potegnil iz dolgov, storil bi bil za narodnost že dovolj. Dokler se namreč našemu Ijudstvu slabo godi in mu primanjkuje cvenka ter ga tlačijo neznosni davki, doklade in dolgovi, tako dolgo so vse lepe in navduševalne besede o narodnosti le puhla fraza. Kajti ljudstvo mora najprej živeti, potem še le more narodno biti. Kdor ljudstvu gmotno pomaga, on dela praktično za narodnost, ker zida na trdno podlago; kdor pa le govori in še sam ne izpolnuje svojih lepih naukov ter za gmotno stanje nič ne skrbi, njegova podlaga je pešnata in slaba! A še v svetlejši luči se nam pokaže nehvaležnost do bivšega načelnika, ako pomislimo, da je le prisiljen prevzel načelništvo, kojega se je branil vsled slabega telesnega zdravja in visoke starosti. Žrtvoval se je le okraju in narodu na ljubo, ker so si drugače hoteli izvoliti Nemca za načelnika. Kako nedostojno je torej, z načelništvom poprej siliti, potem ga pa za požrtvovaljnost grditi, napadati in pri nadaljnem delovanju popolnoma prezirati. Tako ravnanje boli blago srce! Drugi narodi proslavljajo iz hvaležnosti svoje prve može, a pri nas Slovencih se naSi požrtvovalni borilci preinnogokrat prezirajo in nedostojno napadajo. Odpravimo vendar enkrat to slabo lastnost! Špoštujmo s hvaležnim srcem može, ki so v buju za narodni blagor osiveli! Priznavaimo njihove zasluge in skazujmo jim potrebno čast! Ne bojmo se, da bi za nas ne ostalo več časti; kajti imamo Se dela dovolj za narodno - gospodarski blagor, po katerem se tudi mi lahko proslavimo! Povsod pa vladaj pravica, resnica, hvaležnost in dostoinost! Iz Marnberga. (Zavžitno druSlvo) je bilo v tem kraju zelo potrebno. To je pokazalo veliko žtevilo kmetov in delavcev, ki so pristopili k druStvu v namen skupnega nakupovanja raznega pri gospodarstvu in gospodinjstvu potrebnega blaga. Velike zapreke so se delale druStvenemu delovanju. NaSi nasprotniki so kmetom pravili, da bo druStvo že v dveh aiescih po otvoritvi prodajalnice moralo napovedati konkurs, in da bodo kmetom vsa posestva prodana, ako bodo zraven. Vsako malenkostno pomanjkljivost so obesili na veliki zvon, in tožb na viSe oblasti ni bilo konca ne kraja. Posebno so se trudili tudi trgovci onim trgovinam, od katerih druStvo jemlje blago, poročati, da društvo nič ne plača in da ne bo imelo dolgo obstanka, da bi tako spodkopali društven kredit. Pa vse ni nič pomagalo. Vsaj druStvo od takih tvrdk, ki vse verujejo lažnjivim poročilom naSih konkurentov in nimajo zaupanja do druStva, ne potrebuje nikakega blaga. Ni še leto, odkar deluje Zavžitno druStvo, pa toliko Je gotovo, da ima lepo prihodnjost. Ze zdaj ima okoli 50.000 gld. denarnega prometa, kar je pri tolikem nasprotstvu gotovo velika svota, posebno če pomislimo, da se je Se le 12. sufica 1. 1899 odprla zadruina prodajalna. Ker društvo nikakor nima namena tukajšnjih trgovcev stiskati in Se veliko manj vzičiti, ampak le kmetskemu in delavskemu stanu v gmotnera in nravnem oziru pomagati, zato je za ves okraj velikanskega pomena. Na izvanrednem občnem zboru, ki je bil mes. novembra, se je sklenilo z navdušenjem, da se društvo razširi, da bo društvo imelo pravico poljske in gozdne pridelke svojih udov prodajati tudi neudom. Ces. kr. okrožno sodišče je sklep potrdilo in ga dalo registrovati, tako da se »Žavžitno društvo« z novim letom pokaže v novem razširjenem delokrogu kot ^Kmetijsko društvo v Marnbergu, vpisana zadruga z omejeno zavezo.« Na ta način je bilo Zavžitno društvo nekaka priprava na »Kmetijsko društvo«, ki prične z letoin 1900 svoje delovanje. Naj le vrlo zastopa korist in blagor kmetijstva in delavstva, da se doseže z združenimi močmi, kar bi posamezni nikakor ne, mogli izvršiti I Iz Šoštanja. «Šaleška čitalnica v Šoštanii* ie imela 26. novembra t. 1. v hotelu «Avstrija> svoj občni zbor, pri katerem je bil izvoljen novi odbor, ki se je takole konstiluiral, predsednik g. dr. Karol Chloupek; podpredsednik g. dr. Fran Mayer; odborniki pa so gg. Ivan KaCič, Ivan Koropec, Edmund Planinšek, Hinko Hrašovec in Milan Vošnjak. Gosp. notar Kačič je za mesto odbornika rezigniral. Odbor obžaluje izstop g. Kačiča, ker izgubi z njitn vrlo, spretno in delavno moč. Gospod Kačič je bil soosnovatelj čitalnice, on je bil, ki je novorojeno, a slabotno dete, kojemu so manjkali skoraj vsi pogoji za nadaljni uspešni razvoj, vzdignil iz zibele ter ga tako skrbno, umno in marljivo negoval, da se je vrlo in krepko razvijalo. Čitalnica si je tekom časa dobila po bližji okolici precej udov, prirejala je razne slavnosti in veselice, s katerimi je med preprostim Ijudstvom vzbujala in širila ljubezen do slovenskega naroda ter tako negovala, krepila in utrjevala narodno zavednost! In duša vsemu lemu narodnemu gibanju in napredovanju je bil g. Ka&č. Novi odbor kliče ob slovesu g. Kačiču za njegovo naporno, vztrajno, domoljubno in plodnnosno delovanje iz dna hvaležnega srca: Bog plati! Vsled raznih okolnosti je bil odbor priraoran prestaviti Čitalnico v hotel «Avstrija» kjer se ista nahaia v I. nadstropju. Iz kozjanskega okraja. (Zborovanje.) Kat. pol. drustvo za kozjanski okraj zborovalo je v nedeljo dne 10. decembra popoldne v Lesični župnije Pilštanj. Vkljub skrajno slabemu vremenu in velikemu snegu zbralo se je do 300 kmetovalcev iz kakih peterih sosednjih župnij. Prišel }e tudi izvrstni organizator g. Ivan Kač iz Žalca in nam v dve uri trajajočem govoru prav poljudno razložil velikanski pomen kmetijskih zadrug. S svojim izvrstnim, prepričevalnim govorom navdušil je navzoče za zadruge, ob enem pa poslušalcem' dokazal, da nikakor ne kaže z zadrugami ob enem vstanavljati tudi konsumna društva. Po tera govoru pristopilo je Cez 50 kmetovalcev k zadrugi, kateri so na to izvolili predstojništvo in nadzorništvo. Načelnikom zadruge je bil izvoljen enoglasno g. Marko Tomažič, nadzorniški načelnik pa g. Andrej FiSer. Tajništvo je prevzel g. Miloš Germovšek. Ime zadruge je: Pilštanj z okolico. — Navdušenost mej kmeti je silno velika in zanimanje prav živo. Bog daj svoj blagoslov! Govorila sta še predsednik katol. polit. društva o tužnem našem politiskem položaju in vrlo zanimivo o ljubezni do milega naroda pa g. župnik zagorski Andrej Fišer. V pondeljek dne 11. decembra popoldne se je vrsilo zborovanje pri Sv. Vidu na Planini v gostilni gosp. Franc Kralja. Akoravno je bil delavnik in čez meter visok sneg je prislo do 50 kmetov posluSat g. Ivana Kača. Tudi tukaj ustanovila se je kmetijska zadruga in sicer triindrideseta na Spodnjem Štajarskem in druga v .brežiškem glavarstvu, ker pilštaniska je prva. Pristopilo je 30 udov. — Načelnikom zadruge je bil pri Št. Vidu enoglasno izvoljen g. Anton Ribar, tajnikom g. Jože Jazbinšek in blagajnikom g. Jože Span. Maribor. (Učiteliski shod.) Jungovski učitelji so dobro vedeli, da se bo naSe pošteno ljudstvo nevoljno vznemirilo, ako izve, da terjajo juogovski učitelji ločitev šole od cerkve ali odstranjenje veronauka iz Sole. Da pa se bo tudi kdo izmed učiteljstva upal nastopiti zaradi tega proti jungovcem, tega niso mislili, dokler niso čitali v časnikih, da tovariš L. Cernej vabi spodnjeStajarsko učiteljstvo za dan 7. dec. v mariborski Narodni dom na shod, da se izreče v prvi vrsti ravno proti tej točki jungovskega prograraa. Shod se je vršil napovedanega dne. Vodja jungOTcev gosp. Armin Gradišnik je priSel s spremstvom nekaterih somisljenikov v lastni osebi na shod. Mislil si je: veni, vidi, vici. Toda na shodu ni našel učiteljstva, ki bi bilo dovzetno za kričanje in psovanje in razbijanje, ampak tu so stali pred njim trezni, misleči, razsodni ljudje, kojim imponira Ie neizprosna logika znanstvenih dokazov. Gosp. Armin Gradišnik se \e lahko prepričal, da v njegovih vrstah ni tako izobraženih in neustrašenih mož, kakor med učiteljstvom, ki noče slediti njegovim stopinjam. Prepričevalno so dokazali govorniki, da točka jungovskega programa o odstranjenju veronauka iz šole nasprotuje zdravira vzgojevalnim načelom ter posega v pravice starišev, ki imajo pravico zahtevati za svoje otroke versko odgojo. Zdelo se nam je, da se je gosp. Armin Gradišnik sam bal teh tehtnih, prepričevalnih dokazov, kajti kadar so vstajali govorniki, ki niso jungovci, popihnil \o je hrabri vodja skoz vrata. Predsedoval je shodu gosp. nadučitelj Cvahte, podpredsednik je bil gosp. nadučitelj Polanec in zapisnikar g. nadučitelj Tomažič. Gosp. Gernej je v krasnih besedah razpravljal, da se v nekaterih točkah soglaša z jungovci, a nikakor ne v zahtevi, naj se Sola loCi od cerkve. G. Černej kakor tudi vsi drugi govorniki so sicer pobijali nazore jungovcev, a vedno dostojno, mirno in v olikani obliki. Govorilo je njih prepričanje, ne pa strast. Nadučitelj g Vauda je v duhovitem govoru dokazal nezmisel jungovske zahteve ter rekel slovenskim jungovcem v obraz, da so šli nemškim tovarišem na limanice, da pomagajo zidati nemški most do Adrije. Duhovnik in učitelj lahko hodita skupaj, kajti principi ju ne ločijo. Osebna nasprotstva, katere zakrivi zdaj ta zdai ona stran, pa se ne smejo zanesti v program. Jungovec g. Zemljič je v občno začudenje razkril zborovalcem, da jungovci niso proti veri. Nadučitelj g. Tomažič, čeprav ni jungovec, rau je moral Se-le raztolmačiti zahteve jungovcev. Sedaj nastopi g. A. Gradišnik ter vrže dve bombi med zborovalce. Prva je veljala g. Černeju, druga pa našemu listu. G. Černeju je očital, da je on zanesel razpor med učiteljstvo in ne jungovci. Cudno! StališCe g. Černeja je zavzemalo pred leti vse slovensko učiteljstvo, a ko so se zadnji čas nekateri prelevili kar čez noč v jungovce, upa si g. Gradišnik trditi, da se niso jungovci prelevili, ampak, da so se g. Crnej in somišljeniki prelevili, ker še zavzemajo vedno staro stališče učiteljstva. To Vam je Iogika! Druga bomba je priletela na naš list ter se taknila tudi g. Tomažiča. Vse, kar je govoril g. GradiSnik proti g. Černeju in proti naSemu listu, smo par dni prej že čitali v »Slov. Narodu«, zato nam ni imponovalo. Veliki junaki se ne bojujejo z izposojenim orožjem, g. Gradišnik! G. Tomažič (Tinski) }e povedal, da je svoj spis poslal nasemu listu, ker ga učiteljski list »Popotnik« ni hotel sprejeti. Izreka se za odločno versko odgojo. Gospica Tončka Štupca zopet izjavi, da o zaupnem shodu Horvatekovem v Ptuju ni pisala ona, in da je vse podlo napadanje, kojemu je zadnji čas izpostavljena, bilo torej neosnovano. Celo primerno je tudi opomnila, da mi nismo nikdar tako podlo in nizkotno napadali kake učiteljske osebe, kakor »Slov. Narod« njo. Učitelj gosp. Kosi je gororil pomirljivo. Prebralo se je tudi Horvatekovo pismo, kjer razklada svoj program o odstranjenju veronauka iz Sole. Prebral je pismo g. Hernaus ter rau naredil nemSki uvod. Jun- govci so mirno posluSali nemSke besede, Cernejevi somišljeniki pa so protestirali in nekateri celo odSli. Kaj je rekel malo prej g. Vauda? Gpca Micka Stupca brani pravico stariSev, da zahtevajo versko odgojo otrok. Krasen je bil tudi govor g. Jos. Brinarja, v katerem je dokazoval veliko Skodo, ako zapusti učiteljstvo slovenski narod ter se postavi v mejnarodni jungovski tabor. Nadučitelj g. Reich je dokazoval, da se učiteljstvo ne sme postavljati v nasprotstvo z vernlm ljudstvorn ter da je nasprotstvo med duhovništvom in ufiiteljstvom le osobnostnega značaja. Tudi drugi navzoči gg. učitelji so posegali srečno in spretno v debato. Nato predlaga g. Kosi konec debate in z večino (dva proti) sprejme se resolucija, v kateri se izreka navzoče učiteljstvo za versko, narodno in avstrijsko-patrijotično vzgojo otrok. Druga točka programa je bil razgovor o ,naši organizaciji'. Nekoliko časa se je debatiralo o tej kočljivi točki, potem pa je zaključil gosp. predsednik shod, ker so že mnogi začeli odhajati, da odpotujejo. Čeprav se še na tem shodu ni dosegla organizacija učiteljstva, ki je ostalo zvesto vernemu ljudstvu slovenskemu, vendar se je dokazalo, da ni vse učiteljstvo v jungovskemu taboru, ampak da je cvet in inteligenca spodnještajarskega učiteljstva izven tega tabora ter s slovenskim narodom v tem jedne misli, da se vera ne sme odstraniti iz šole, ampak da se morajo otroci vzgajati tudi v verskem duhu. Iz Konjic. V nedeljo, dne 10. t. m. se je vršil pri nas osnovalni zbor »Gospodarske zadruge>. Vkljub grozno slabemu vremenu prišlo je lepo število kmetovalcev pa tudi nekaj konjiških Slovencev k temu zboru. Zborovanje je otvoril s krasnim nagovorotn g. dr. Jankovič. Razložil je poljudno pomen zadružnega življenja ter prečital pravila. Ker so nekteri hoteli, da se osnuje v Konjicah »Konsumno druStvo,* kar pa gotovo ni potrebno, ker imamo itak poštenega slovenskega trgovca, kojega pa mnogo premalo podpiramo, saj hodijo mnogi Slovenci k našim najhujšim nasprotnikom kupovat, vršila se je na to precej dolga debata, pri kojej se je čula marsikoja pikra beseda o žalostnem stanji naših kmetov. — Res je! Kmet se trudi noč in dan, da preživi — druge — saj mora za vse skrbeti, njemu samemu pa nič ne ostane, kot žgoči žulji in beda. Kraetu se mora pomagati, ker drugače vsi gladu poginemo. «Gospodarska zadruga* bode gotovo mnogo zboljšala stanje kmeta. Mora se je torej vsak kmet poprijeti. Zakaj bi bogateli agenti in prekupci, kdor pridela, naj ima dobiček! Osnovalni odbor, ki se je na to jednoglasno volil, sestoji iz sledečih gospodov: Rudolf Janez, posestnik v Dobrnežu, predsednik. Napotnik Franc, posestnik v Tepanji, podpredsednik. Kolar Dragotin, notarski uradnik v Konjicah, tajnik. Kumer Karol, vikarij v Konjicah, blagajnik. Rožraan Ivan, posojilniški tajnik v Konjicah, Povh Franc, posestnik v Konjicah, Jurij Šibanec, posestnik v Konjiški vasi, odborniki. Bog daj novi zadrugi svoj blagoslov!