Stev. 83, Trst, v soboto 23. maroa 1912 Tečaj XXXVII IZHAJA VSAK DAN ta SI ob n«dcijah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6stot.) v mnogih »obak.irnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-iSini, Dornbergu itd. ZliHturele 6tev. po 5 nvč. (10 sfcot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 Zolone. CRNE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mwi. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. m vi. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka s.adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-siaoj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se iiddjučno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toiljivo v Trstu. čPiNosr Glasilo političnega društva „Edinost* za Primorsko. ,V edinosti je moif NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta ra K, i inesece 6K;u ročb« brez doposlane naročnine, se uprava ne ozirm. ■•re«BlB» Sft u*4«lJ«to lsd«nj* „EDIJIOST!" (tnati o«lo Isto Kron 5*20, a* pol lata Hren 3 80. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo li-;tA. Ne frankovaca pisma se ne »prejemajo in rokopisi se ne vrtfiajs. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Ust*. UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni dMj. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN* GODINA. Lantaik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost", ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trato, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Pe3tno-hranllnKnl ratun Stev. 84.-652. TELFFOM It 11-57 BRZOJAVNE VESTI. DRŽAVNI ZBOR. DUNAJ 22. (kv.) Danes so bile bram-bne reforme odkazane brambnemu odseku v podrobno posvetovanje. Generalni contra-govornik C h o c je še enkrat reasumirai glavne točke debate in ostro kritiziral predloge same. V svojih izvajanjih je šel tako daleč, da je zahteval podeželjenje armade. Prvič po 18 letih je zbornica odobrila več poročil legitimacijskega odseka ter odobrila večinoma brez debate protestirane mandate: Kolischer, Leo, Marek, Daszynski, Winter, Sever, Janovec, Chaloupka in Bachmann. Na to je poročal imunitetni odsek o izočltvi nekaterih poslancev sodišču, med njimi poslanca Malika ptujskemu sodišču, kjer ga toži bivši socijalni demokrat, tudi tržaškim delavcem znani Linhart zaradi razžaljenja časti, ko mu je očital „maslo na glavi". Imunitetni odsek je poslanca Malika izročil. Zlasti zanimivo je bilo poročilo glede izročitve poslancev Rollsberga, Ira, Malika, Uderžala, Stanjeka, Prašeka in Rollerja, katerih izročitev zahteva dunajsko deželno sodišče zaradi zločina dvoboja. Odsek je priporočal, da naj se ti poslanci ne izroče, ta predlog pa je propadel, ker so bili češki poslanci zelo maloštevilno navzoči. Predsednik dr. Sylvester je pa takoj proglasil, da izročitev teh poslancev še ni rešena, ker ni za to postavnega sklepa. Na koncu seje je parlament rešil dve zakonski predlogi o olajšavi hišnega davka t Krakovu in o zakonu glede stavbenega prava. Poslanec Wo!f je hotel predlagati otvoritev debate o včerajšnjem odgovoru nauč-nega ministra Hussareka v zadevi Kolisko-vega zakona. Njegovi tovariši pa so mu to zabranili. Prihodni teden je zadnji v predveliko-■ofeem zasedanju. Italijansko vseučilišče. DUNAJ 22. (Izv.) Italijanski poslanec dr. Conci je pri ministrskem predsedniku grofu Sliirgkhu in naučnem ministru dr. Hussareku povprašal, v kakem stadiju stoje pogajanja glede rešitve italijanskega vseuči-liščaega vprašanja. Oba ministra sta mu na-znamila, da prične vlada zopet prihodnji teden s pogajanji. Italijanski poslanci se bodo, če bodo imela pogajanja kak pozitiven razultat, sestali na posvetovanje, da določijo svojo nadaljno taktiko in svoje stališče nasproti vladi. Češko-nemški sporazum. PRAGA 22. (Izv.) Češki namestnik knez Fran Thun se je danes vrnil iz Dunaja semkaj. Te dni se sestane delovni odsek narcdno-politične komisije, ki se bo posvetoval o rezultatih češko-nemških spravnih pogajanj. Splošno izražajo prepričanje, da so imele dunajske konference zadovoljiv uspeh. Kulturni „Flottenverein". DUNAJ 22. (Izv.) Na dunajski univerzi je danes priredilo mirovno društvo zborovanje, na katerem je predavala znana nemška propagatorica mirovnih idej, baronica Suttner. — Nekateri kulturni ljudje, člani „Flottenvereina", pa so vdrli s silo v vse-učiliško dvorano ter so skušali zborovanje PODLISTEK Vitez iz Rdeče biše. 48 (Le chevalier de Maison Rouge.) 'lomna iz časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dumas star. „Oh ! veruje mi, ubogi norček," je dejala z nasmehom, ki bi za vsakega drugega pomenjal odkritje ljubezni, „verujte mi; ali hočete morda kaj več vedeti o tem ? No, dobro; Morand ljubi žensko, pred katero zginjajo vse druge na svelu kakor cvetke na polju pred zvezdami na nebu.** „In kdo je ona ženska, ki je v stanu, zatemniti druge, ako se nahaja tudi Gene-vieva med njimi?" „Ali ni ona, ki jo kdo ljubi, vedno kroma stvarstva?" je pripomnila Genevieva smejoče. „No," je dejal Maurice, „ako me ne ljubite, Genevieva .. Mlada žena je s strahom pričakovala konca stavka. „Ako me Vi ne ljubite," je nadaljeval Maurice, „mi vsaj lahko prisežete, da ne boste nikoli ljubili drugega/, „Oh, kar se tega tiče Maurice, Vam prisegam iz vsega srca," je vskliknila Ge- razbiti. Ostro so demonstrirali proti baronici Suttnerjevi, očitajoč ji: „Anarhistka!" Ko-nečno so zborovale! mirovnega društva iz-bacnili podivjane čiane „Flottenverelna* iz dvorane. Sedaj je šele zamogla baronica Sut-tnerjeva pričeti s svojim predavanjem. Priredili so ji nad vse iskrene ovacije in baronica je slednjič izjavila, da se odkrito priznava za anarhistko, če so mirovna stremljenja anarhistična. Reforma kazenskega zakona. DUNAJ 22. (Izv.) Poslanec dr. Neu-mann je interpeliral justičnega ministra dr. pl. Hochenburgerja ter zahteval, da vlada čim preje predloži predlogo o reformi kazenskega prava. Čudna konfiskacija. BRNO 22. (Izv.) Državno pravdništvo je konfisciralo Macharjevo .Čitanko*, ki je bila pred 3, leti izdana in ni bilo doslej nikjer na Češkem povoda za to konflf-skacijo. Sladkorna konvencija. DUNAJ 22. (Izv.) Na današnji seli je narodnogospodarski odsek sprejel poleg vladne predloge o mednarodni, bruseljski sladkorni konvenciji tudi resolucijo, v kateri odsek vlado pozivlje, da čimpreje izdela in predloži zbornici predlogo o znižanju sladkornega davka. Nove saborske volitve. ZAGREB 22. (Izv.) Iz Budimpešte poročajo o Cuvajevi današnji konferenci z vlado naslednje: Hrvaški ban Čuvaj je imel danes z ministrskim predsednikom Khuenom konferenco glede novih volitev v hrvaški sabor ter sta sklenila, da tako dolgo ne bodo razpisane nove volitve, dokler ogrska kriza ni rešena. Zakoniti termin za nove volitve bi moral biti 13. april. Prepovedane rdeče zastave. BUDIMPEŠTA 22. Vrhovni mestni glavar je vodstvu socijainodemokratične stranke in Justhovi stranki dovolil manifestacijsko demonstracijo pred parlamentom za splošno in enako volilno pravico le pod tem pogojem, da se povorke manifestantov takoj razidejo. Ni dovolil javnega zborovanja pred parlamentom. Dalje ni dovolil socijalnim demokratom nositi rdečih zastav ; dovoljene so samo narodne. K drohoblSkemu požaru. LVOV 22. Po dva dni v tovarni za čiščenje bencina trajajočem požaru povzročena škoda ni tako velika, kakor so prvotno mislili. Vkupna Škoda znaša okrog pol milijona kron. Nemški cesar Viljem II. BEROLIN 22. Nemški cesar Viljem II. je danes zvečer ob pol 7. odpotoval proti Dunaju v svojem dvornem vlaku. Odposlanci makedonske organizacije v Petrogradu. PETROGRAD 22. (Izv.) Dva odposlanca macedonske organizacije sta danes semkaj prispela, da bi opozorila rusko diplomacijo, tisk in rusko politično javnost na brezupen položaj krščanskega prebivalstva v Macedoniji. „Novoje Vremija* izraža strah, da bo Macedonija na spomlad torišče zelo važnih in resnih dogodkov. nevieva navdušeno, ker ji je Maurice sam ponudil poravnavo z njeno vestjo. Maurice jo je prijel za obe roki, ki ju je Genevieva sklenila proti nebu ter ju ob-sul z gorečimi poljubi. „Postati hočem odslej dober, prijazen, zaupen, plemenit," je dejal. „Smehljal se Vam bom, hočem biti srečen." „In Vi ne boste zahtevali kaj več ?" „Trudil se bom." Na dvorišču so se začuli koraki. „Prihajajo nam naznanit, da je obed pripravljen," je dejala Genevieva. Pritajeno sta si segla v roke. Prišel je Morand in naznanil, da pričakujejo le še Maurica in Genevievo, da potem posedejo za mizo. XIX. ProSnja. Lahko si mislimo, koliko odkritosrčneje in prisrčneje je stisnil Maurice roko Mo-andu, potem, ko mu je bila Genevieva vse pojasnila. Sedli so za mizo. Maurice je zrl v Genevievo v poševni smeri. Sedela je med dnevno svetlobo in njim; njeni črni lasje so se nekako odražali v modri barvi kakor orlove peruti; njen obraz se je svetil, oči so bile solzne od ljubezni. Pod mizo je iskala in tudi našla Mau-riceva noga Genevievino. Pri prvem stiku, čegar učinek je skušal zaznati na njenem Macedonski odposlanec Miletić je izjavil nekemu sotrudniku „Nov. Vremlja" da je namen petrograjskega obiska delegatov I prositi rusko diplomacijo, da uresniči nekdanje reformne načrte glede Macedonije, zlasti prosijo odposlanci uresničenja onih načrtov, ki so bili predmet angleško-ruskega sporazuma v Revalu. Odposlanec Miletić je dalje pojasnil sotrudniku brezupni položaj mace-donskega prebivalstva ter je povdarjal, da so Turki v zadnjem času pobili že okrog 2000 imovitejŠih Macedoncev. Svetovno stavkovno gibanje redarjev. Stavka na ČeSkem. PRAGA 22. V severnočeških premogovnih rudnikih narašča stavkovno gibanje. Najobsežnejše dimenzije zadobiva stavka v revirjih: Mosti, Duhcov in Bilin. Tu počiva 25 rudarskih podjetij. Prišlo je tudi že do burnih spopadov med stavkujočimi in dela-voljnlml rudarji. Intervenirati je moralo orož-ništvo. Po nekaterih krajih so bili tudi ma-nistacijski shodi in potem cestne demonstracije za uvedbo minimalne mezde. Orož-ništvo pa je povsod razgnalo demonstrante. Ker so pa nekatera rudniška podjetja pripravljena povoliti zahtevam rudarjev, pričakujejo, da stavka kmalu pojenja. DUCHCOV 22. (Izv.) Tukajšnji premogovni revir šteje v vseh 41 rudniških rovih 9019 rudarjev. Na 12 rovih ne stavkajo, v 2 rovih delo počiva. Vkupno stavka danes okrog 4000 rudarjev. KLADNO 22. (Izv.) V kladenskem revirju vlada danes popolen mir. Stavka se sicer vidno širi. MOSTI 22. (Izv.) V 29 rudnikih stavkajo. V stavki se nahaja nad 9000 rudarjev. Tudi tukaj se stavka vidno Širi. — Splošno prevladuje nazor, da v pondeljek vzbukne splošna stavka po vseh severnočeških rudnikih. Anglija za uvedbo minimalne mezde rudarjem. LONDON 22. (Izv.) Angleška poslanska zbornica je danes v drugem branju sprejela s 348 proti 225 glasovi vladno predlogo o uvedbi minimalne mezde rudarjem. Za predlogo so glasovali člani delavske stranke in pa poslanci nacijonalistov. Vladna predloga zagotavlja vsem pod zemljo kopajočim rudarjem minimalno mezdo, ki jo določijo posebni, iz zastopnikov rudarjev in podjetnikov sestavljeni odbori. Ti odbori bodo tudi izgotovill določbe zakonskega načrta, ki bo zastgural rednost dela. Sedanje vladne predloge pa še ni smatrati za splošen in povsod veljaven zakon o minimalni mezdi, ampak je namišljena samo kot trileten provizorij. V tem času predloži vlada zbornici nov zakonski načrt o splošni minimalni mezdi za vse angeško delavstvo. Sedanja vladna predloga pa tudi ne vsebuje nikakih določb glede stavke in pušča delavcem neskaljeno pravico do stavke. Rudarji zadovoljni. LONDON 22. Vsi angleški rudarji izražajo svoje zadovoljstvo nad izidom glasovanja poslanske zbornice o vladni predlogi glede minimalne mezde. Nekatere organizacije pričakujejo, da rudarji že prihodnji pondeljek nastopijo svoje navadno delo. obrazu, je videl, kako je obenem zardevala in zopet obledela, toda njena nožica je mirno ostala med njegovima. Morand je zopet enkrat razodeval svojo duhovitost. Povedal je neštevilo veselih in duhovitih dovtipov, ne da bi se bil enkrat nasmejal. „Vrag naj me vendar vzame, občan Morand," je dejal Maurice, „Vi niste samo učenjak, temveč tudi modrijan." „Oh, mnogo sem videl in posebno mnogo čital," je odvrnil Morand, „in potem — tudi jaz se moram nekoliko pripravljati na udobno in zabavno življenje, ki je hočem živeti, ko dosežem svojo srečo. Čas je, občan Maurice, čas je." „Ba I" je pripomnil Maurice, Vi govorie kakor starec; koliko ste stari?" „Osemintrideset let mi je," je dejal. „Da, tako se godi učenjaku, kakor pravite Vi, on sploh ne doseza starosti." Genevieva se je jela smejati, Maurice ji je pomagal; Morand se je zadovoljil s tem, da se je nalahko smehljal. „Vi ste torej mnogo potovali ?" je vprašal Maurice držeč Genevievino nogo, ki se je skušala osvoboditi, trdo med svojima. „Del svoje mladosti sem preživel v inozemstvu," je odgovoril Morand. „Mnogo ste videli, oprostite, hotei sem reči mnogo opazovali; mož, kot ste Vi, ne gleda samo, temveč tudi opazuje." Obsojen časnikar. LONDON 22. Pred dnevi zaradi šču-vanja vojaštva k izgredom in uporom aretirani Časnikar Guy Bow Min je bil danes obsojen na devet mesecev težke ječe. Man je v delavskem listu „Syndifcalist" poživljal vojake, naj ne streljajo na stav kujoče rudarje, če eventuelno pride do medsebojnih spopadov. ____ Iredentizem in Jugoslovani. Pred časom smo priobčili izvleček prvega dela članka ljubljanskega Časnikarja Frana Terseglava v reviji „Oestereich-Un-garn", v katerem govori o bistvu iredentizma. Danes naj po istem članku povzamemo raenenje piščevo, kako je državna oblast pobijala iredentizem. Državna oblast je, pravi pisec, vsled svojega napačnega pojmovanja Iredentizma, ker ga je smatrala le za propagando, ki naj bi bila omejena le na gotove kroge, skušali na eni strani zatreti iredentizma sumljive organizacije, na drugi strani pa Je skušala pridobiti italijansko prebivalstvo za državo, pri Čemer obojem pa ni imela sreče. Organizacija se lahko zatre, ljudstva pa ni lahko pridobiti, ni lahko zatreti one sile, iz katere izhajajo take organizacije. Iredentistična društva ne tvore nevarnosti za državo, pač pa jo tvori dejstvo, da so v italijanskem ljudstvu krogi, ki ne čutijo vitalne potrebe, da bi identificirali svoje kulturne narodne interese z interesi celokupne države. Zato pa so se tudi vse persekucije in šikane, s katerimi so hoteli zadeti iredentizem, izpre-vrgle v smešnost in niso dosegle svojega smotra. Ravno tako pa so tudi ponesrečili vsi poskusida bi se navezal na državo Intran-slgentni italijanski element. Avstrijska državna umetnost ni pokazala tu najsljajnejših zmožnosti, kakor spioh ne na jugu, o čemer prejasno pričajo žalostna usoda Madjarom na milost in nemilost izročene Hrvatske, zanemarjena Dalmacija in Primorje, usoda slovenskega naroda ter sploh naša balkanska politika. Bilo je v sedemdesetih letih, ko je pisala „Neue Freie Presse", ki je bila tedaj vir vse državne modrosti: „Vsako leto, ko se začenja tajati sneg, se začenjajo gibati na jugu srbski svinjski pastirji..." Dejstvo je, da konniventna politika tržaških namestnikov Depretisa in barona Ri-naldinija ni pridobila Italijanov za državo, dasiravno sta storila v tem pogledu vse mogoče. Uspeh je bil tale: Italijanov niso pridobili, odbili pa so Slovence in Hrvate. Hoteli so pobiti italijansko iredento, a skoraj bi si bili nakopali slovansko. Ta doba je bila najžalostnejŠa za slovenski in hrvatski narod v Primorju. Z Jugoslovani so ravnali kakor s parijami in Še danes so vidni sledovi tistih dni. Kmetsko ljudstvo v Istri, tržaški okolici in na Goriškem so smatrali za manj vredno, slovenski in hrvatski jezik so preganjali, stotisoči slovanskih otrok je vzrastlo brez šele, italijansko uradništvo je zatiralo kmeta, pri sodiščih ni našel pravice, italijansko velepo-sestvo ga je izsesavalo in odiralo, cd deželnih kulturnih naprav ni dobival nikakih koristi, kratko, preganjanje je bilo naravnost brutalno, in prišli smo do izkušnje, da zasluži italijanski narod „la nobile stirpe la-tina", v tem pogledu žalostno prednost pred vsemi drugimi. Olikani Italijan je družabno skrajno ljubezniv, v dnu svojega srca pa le prerad sovraži in zaničuje Neitalijana in se more le s težavo vmisliti v mišljenje, čuvstvovanje in potrebe drugega naroda. Pred kratkim se je francoski poslanec Delafosse v francoski zbornici takole izralil o Italijanih : „Italijanski narod je najpolitičneji in najrealističnejši med vsemi narodi; je brez vsake sentimentalnosti in ne išče drugega, nego svoje ambicije in svoje interese." In ra\ no Jugoslovani so najbolj občutili na svoji lastni koži to popolno pomanjkanje sentimentalizma pri Italijanih, a vlada je svoj čas v tem pogledu prepuščala Italijanom popolno svobodo. Toda vse zastonj; velik del italijanskega elementa danes prav tako malo čuti avstrijski, kakor tedaj. Zastonj so tudi poskušali na umeten način vcepiti Italijanom avstrijski patriotizem, posebno pa še vodilni italijanski 1 inteligenci. Takoimenovane „austriacanje" narodno zavedni Italijan le zaničuje in to gibanje ne bo imelo nikdar realnih uspehov. Dosegla pa Je vlada nekaj drugega: odtujila si je Jugoslovane, izročila je oni del primorskega preoivalstva, ki ima svoje naj-vitalnejše interese na habsburški državi, italijanski večini, za katero je obstoj monarhije vsaj le indiferentno vprašanje. Dejstvo je, da bi bili Slovenci in Hrvat: brez Avstrije brezpomembni, vsake bodočnosti oropani plemeni na evropskem jugu in da Stran II. ^EDINOST« Št. 83. V T-s r, ri 23. m*rca 1912. bi Avstrija brez jugoslovanskih dežela cb jadranskem morju prenehala biti življenja zmožen državni ustroj. Samostojna jugoslovanska država ob Adriji brez ozadja, Alp in sudetskih dežela bi ne imela obstanka, narobe pa si Avstrija brez morja tudi ne da misliti. Ta naš patrioVzem je torej najrealnejšl in conditio sine qua non našega narodnega obstoja, na drugi strani pa ima monarhija na našem obstoju in naši blaginji prav isti interes, kakor ml na njenem obstoju in njeni blaginji. _ (Konec jutri.) Polom v Puli. Pred par dnevi je naš puijski — in povdarjamo: dobro informirani — dopisnik temeljito pojasnil, kako je smeh, ki je zvenel iz kolon IaŠkoliberalnih listov radi imenovanja svetovalstva, pridodeljenega vladnemu komisarju, baronu Gorizzuttiju — le prisiljen smeh, da se torej silijo v smeh, ko jih dogodki silijo v jok. Gospodje iz večine deželnega odbora se svojim mogočnim in nadutim Rizzijem so nekdaj oholo širili pe-roti v polni zavesti svoje vsemožnosti in nedotakljivosti tudi tedaj, ko so najhuje grešili, najdrzneje kršili zakone in najbrutalneje gazili vsako pravilo najelementnmeje pravičnosti in politične dostojnosti. Dobro vemo — S3j so istrski Slovani občutili to neštetokrat na svoji lastni koži — kako se je to vršilo. Gospoda so kako grdo nakuhall ! V slovanskem taboru je za-vršelo od ogorčenja in celo vladni krogi so včasih malce osupnili. V takih slučajih je par signorov letelo na Dunaj pred razne ekscelence. Nekoliko globokih poklonov, v lice izraz po krivici proganjane in obreko-vane nedolžnosti, nekoliko hinavskega jadi-kovanja, s katerim bi bili potajili tudi solnce na nebu in tla pod nogami — pa je bilo zopet vse dobro, vse poravnano, ker so jim na Dunaju vse verjeli. Na Dunaju nedolžne ovčice, najkorektneji in najskromneji ljudje, so se vrnili v Istro in so mogli nadaljevati svoje delo krivičnikov, gaziteljev zakonov, preganjalcev slovanske večine in tiranov vsega prebivalstva. Tako nekako so si predstavljali tudi sedaj vspeh ogorčene protestne akcije proti nastopu vlade v Puli. vojnega ministra viteza Auffenberga. Simpto-matično je to, ako uvažujemo, da je ravno ta minister pri Madjarih sedaj najbolj ob-sovražena oseba in da so zasnovali celo — znano kampanjo, da bi izsilili njegov odstop. Simptomatično Je tudi, da je prestolonaslednik — ne da bi si ga bil dal prej predstaviti — pristopil k poslancu SpJnčiču in se spusti! žnjim v daljši pogovor, tako, da je vsem padlo v cči. Čujemo, da se je pogovor sukal o dogodkih na našem jugu v tej in oni polovici monarhije. Nadvojvoda Leopold Salvator — ki je bil svojedobno v garniziji v Zagrebu — pa je pritegnil v razgovor tadi znanega Khuenovega in Cuvajevega pristaša kanonika Švindermana, a blizu stoječi so dobili utis, da je ta razgovor gospoda kanonika precej poparil. Predavanje o tržaških razmerah. Narodna delavska organizacija priredi danes v soboto, dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih v ul. sv. Frančiška Št. 2 predavanje o predmetu: Tržaške razmere. Predavatelj: deželni poslanec g. dr. W i 1 f a o. Vstopnina 10 stot. za osebo. Slovensko delavstvo! Koliko se je že pisalo in tudi na shodih govorilo o potrebi izobrazbe delavstva! Dokazovalo se je delavstvu pri vsaki priliki, da se bo le takrat, kadar pride do pravega spoznanja, kadar bo posedovalo potrebno izobrazbo, moglo vspešno bojevati potom svoje delavske organizacije za svojo povzdigo, za, povzdigo bednega in obupnega položaja. Žalibog da moramo konstatirati žalostno dejstvo, da je Šel naš opomin, naša dobra misel, veliki večini delavstva pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven. To je resnično. Kadar smo priredili kako poučno predavanje, vselej smo opazili pičlo udeležbo. Potem se nam pa še očita, da nasprotujemo, da ne gledamo na izobrazbo delavstva 1 To očitanje je povsem neopravičeno. Mi smo in bomo tudi zana-prej vršili svojo dolžnost, ampak tudi delavstvo mora pri tem sodelovati in skrbeti s pridno agitacijos da bo vsako predavanje dobro obiskano, kajti predavanje je pri prazni dvorani neplodno delo. Na delavstvu samem je torej ležeče, Če si hoče prisvojiti potrebno izobrazbo, da se bo lahkeje boje- No, to pot so se vendar zaračunali, ker so dejstva, dokazi o grehih kamore, preveč Valo za svoje koristi ali ne. Upamo, da bo kričali, da bi jih mogla nadvladati hinavska | naŠe delavstvo vse to uvaževalo in po svo- gesta nepoboljšljivih in zakrknenih grešnikov. Ni jim preosiajalo druzega, nego da so se silili v smeh in ugrizli v kislo jabolko. — In ker so že priznano izborni igralci, so znali pri tem delati vesele obraze in nastopati na pozorišču v pozi zmagovalcev !... Toda ljudje, ki poznajo ta italijanski — teater, se ne puščajo varati, in vedo, da gledajo in poslušajo le laško komedijo, ki jej je namen, da sumljivo potemneli ugled laško-liberatne signorije vsaj pred nevednim občinstvom nekoliko na sveže pobarvajo. Saj so gospoda dobro vedeli, da vspričo razkritij, ki jih je prinesla puljska afera na sramoto laških administratorjev, je tudi deželni odbor istrski kakor nadzorovalna oblast kompromitiran notri do kosti. Ker že puljskih razkritij ni bilo več možno zakriti z aobenim zagrinjalom, in ni blio več možno zaustaviti roke pravice, so hoteli rešiti vsaj jih močeh delovalo nato, da se naše želje, želje celokupnega slov. proletarijata v Trstu, čimprej uresničijo. — O tem se prepričamo nocoj na predavanju NDO. Če bo udeležba velika, bo to gotovo razveseljivo in vsepobu-jevalno znamenje; če ne, pa bo to znakom, da je slovensko delavstvo brezbrižno napram svojim lastnim interesom. Odbor NDO. Razkrinkane spletke v mestni plinarni pred sodnljo. V prvih dneh meseca septembra I. I. se je v mestni plinarni splošno govorilo o nekem atentatu, kojega nameravajo izvršiti slovenski delavci v mestni plinarni proti svojim tovarišem italijanske narodnosti. Pripovedovalo se je, da nameravajo slovenski delavci, člani „Narodne delavske organizacije" sklicati shod pri Sv. Jakobu, privabiti na ta shod 5 po imenu določenih tovarišev italijanske narodnosti in tekom shoda, eni z dvorišča, drugi z ulice, zakleniti imenovane tovariše in jih naklestlti. videz avtoritete deželnega odbora s krikom, ,e "to da o povod Šplošaemu raž da je ustanovitev svetova stva v zadoščenje r , , 1 , , *i " * „ za deželni odbor. Pred pametno javnost o i burIfn u nin gonji proti našim delavcem v pa so popolnoma pogoreli tudi s tem po- Pj" J>ol&° s° skusom, ker ta javnost dobro umeje, dauglbah> kdo le ™ Povzročitelj teh govoric, sv-tovastvo ki more daiati le nasvete a ne12 vse zaman- Konečno se jim je posrečilo mn^ i^ ^Hi^H cnr^minh, 14 decembra 1. I. dognati, da je vse to more nič odločati, nič ne spreminja na . . . A ,__. J?___A____ ' . .______ dejstvu, da je v Pu i vladni komisar abso- isfcuha' ""Anton ° luten gospodar, kar pomenja, da so signorl Y, n,e»t"i P'1"3™1- xUvede" !5°- da ie,.,a.,e vsaj zt precej časa ubili občinsko avtono-,izrekel omačeno obdolzitevprot.sk>- občinsko mijo v Puli, in da je deželnemu odboru j '" 1 1 nleri7VnoHai ^ odvrnejo od sebe vsako škodo in oblast, in to po njegovi krivdi, ker iz poli- J, , d si0,.enskih delavcev tičnih in strankarskih razlogov ne le da ni sum' s° * T?!?«! 1»T m*! . , , xa v mestni plinarni obrnili na dr. Josipa Man-hotel vršiti te svoje dolžnosti, marveč je se i . , . »v__„i^s.ii hote. se svojo avtUeto pokrivati in ikrf-,*«* gStag^^ vati nezashšane zlorabe na škodo na veče m'r"! vr§iIa razorava ori okr v'Jstri £kor\Sai "rtnUsu tUt** sod. Ojmelu Obtoženec ^ JSA m f lr,p°lls"'t . Toda, četudi ie delovodja Alojzij Biancatto na r H? TZ^SZ va,stva Zavedajo, da Jim ni pridodeijena tog-, j vendar ie mor apo^ed nammijelo^trij'^ gos^o^je^položiti'to čast ^ prot Alojzi,u Unu £osta^ Menda nočejo ksistirati velikemu pogrebu slovenskim delavcem. Svedok Matija Forra 2SS" d°brega imena "a',ifn5ke Mra^ o om^ent narnefi slove^ski Pa tudi' zastopnik uradništva v tem da Pa ne,ve' kdo 1° ieJ'r'', „ . svetovalstvu, obrtni nadzornik Pellegrinl, , , l i111'0™ na , „ |e hoče baje odložiti to čast, to pa vsled pro- 'llavn dr-JoslP Mandič vimenuob^žiteljev, testa iz uradniških krogov proti temu me- da oni dosegli svo| namen s tem da so novaniu prišli na sled provzročltelju cele gonje proti Slednjič beležimo še vest, da je vladni ni'» 'n * ^"'JL^3^'.?.^?" komisar baron Oorizzutti z dnem 30. junija Pf"°d obtožbe- Če obtoJenec Poda sledeio odpovedal deveterim uslužbencem pUnar* nISkih, elektricitetnih in vodnih naprav ter da je za vodstvo teh naprav najel trojico nameščencev občine dunajske. Usoda gre torej neizprosno svojo pot dalje do — izčiščenja. Domače vesti. Na podlagi pravdnih podatkov moram spoznati, do sem krivično obdolžil zasebne obtožitelje. Vsled tega, dočim preklicujem obdolžitev ko do cela izmišfeno, prosim odpuščanja in se zavezujem podati se danes ali jutri v družbi zaupnika obtožitelje v Alojzija Škulin k g. ravnatelju inženerju Sospisiu ter mu izjaviti, da sem storil krivico slo ven-Splošno se je skim delavcem. Zavezujem se plačati „Na- Simptomatični pojavi opažalo, da je povodom slavnosti splavljenja rodni delavski organizacij!" 1 K „Tegetthoffa" prestolonaslednik nadvojvoda Obtoženec ie sprejel to poravnavo, na Pran Ferdinand vspričo Madjarov z nekako kar so obtožitelji umaknili obtožnico, ostentativno blago naklonjenostjo odlikoval Sicer pa je imet, za slučaj, ako ne bi prišlo do poravnave, glavni tožitelj A. Škuiin nad 100 prič na razpolago. Ta slučaj naj si vsi delavci mestne plinarne dobro zapomnijo, ker pride lahko še kaj podobnega, ggj (L . i f " Prejeli smo in objavljamo: „An die verehrliche Redaktion des „Edinost" in Triest. Die Fechtabtheilung des „Turnverein Ein-tracht" erlaubt sich Euer Hochwohlgeboren zu der am 31. Marz, 10 Uhr vormittag im grossen Saale des „Turnverein Eintracht" stattfindenden Fecht-Poule mit der Fechtabtheilung des „Dalmatinski Skup0 geziemend einzuladen. Das Komite. Pozor pred španskimi sleparji! Do-znajemo, da so znani španski sleparji že zopet počeli razpošiljati pisma, v katerih ti sleparji obljubujejo prejemniku, da dobiičetr-tino od svote K 1,200 000, ki je deponirana v kovčegu na neki železniški postaji v Franciji. Dobili smo v roke tako, v italijanskem jeziku pisano iz Madrida 18. t. m. datirano pismo, v katerem slepar pripoveduje, da je radi falimenta v preiskovalnem zaporu Kdor bi morda dobil tako pismo, naj je vrže v koši Družba sv. Cirila in Metoda ima v zalogi lepe, nove pomladanske razglednice. Vabimo Ciril-Metodove podružnice in slovenske trgovce, da razpečavajo predvsem te razglednice, in le te naj se uporabljajo zn razpošiljanje pomladanskih in velikonočnih pozdravov in drugih voščil. Naročajo se v pisarni družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, „Narodni dom". Gdč. Antonija Potočnik, služkinja pri Sv. Roku ob Sotli je poslala Ć. M. družbi 1500 rabljenih poštnih znamk, 3 kepe šta-njola, nekaj starega denarja, 1 K, katero je dobila, „ko so prodali junčka", njena prijateljica Ana Turnšek je priložila 1 K. Hvala iskrena tej častiti rodoljubni služkinji! Tržaška krajna skupina .Zveze poštnih in brzojavnih uslužbencev Avstrije" vabi na izvanredni občni zbor, ki se bo vršil danes v soboto 23. t. m. marca 1912. ob 8. uri zvečer v restavraciji „Al Telegrafa* ulica Squero nuovo Št. 15. Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki sklepa veljavno brez ozira na Števiio navzočih članov. Ženski odsek .Učiteljskega društva" ima svojo sejo danes ob 5. uri popoludne ulica Giorgio Galatti. Jutri k Sv. Ivanu vsi, ki si želite izredne zabave. Šentjakobska Čitalnica namreč priredi v tamošnjem „Narodnem domu* krasno burko s petjem „Pri belem konjičku*. Začetek točno ob 4. uri pop. Po predstavi ples do polunoči. Sviral bo sv. Ivanski salonski orkester. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. PeŠizlet v Bazovico, ki se na praznik sv. Jožefa zaradi slabega vremena ni vršil, se vrši v nedeljo, dne 24. t. m. ob 1.30 popoludne. Vaditeljski zbor vabi k mnogoštevilni udeležbi. CirilMetodova podružnica za Prosek-Kontovel-Zgonlk ima svoj I. redni letni občni zbor dne 24. prosinca t. I. ob 3. popoludne v prostorih „Gospodarskega društva" na Prošeku s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo tajnika; 2. Poročilo blagajnika; 3. Volitev novega odbora; 4. Slučajnosti;. 5* Vpisovanje novih udov. Vabljeni so k obilni udeležbi udje, kakor prijatelji družbe. Plesna vaja bo jutri od 10. ure do poludne mesto v dvorani „Trgovskega izobraževalnega društva" (v kateri bo imela trgovska zadruga občni zbor) v dvorani „Narodne delavske organizacije" v isti hiši. Tržaško kolesarsko društvo „Balkan" (Sedež: kavarna „Minerva", ul. Acpue-dotto v Trstu). Odbor tržaškega kolesarskega društva „Balkan" je videč nagli razvoj in napredek društva, in v prvi vrsti koristi in interes svojih Članov, posnel metodo inozemskih Touring klubov, in sklenil v smislu sklepa občnega zbora dne 11. februvarja 1912. zavarovati svoje člane zoper „Kolesarske nezgode". To zavarovanje se deli v dva razreda, in sicer: I. razred s pravico K 2000 za slučaj smrti; K 6000 za slučaj popolne nesposobnosti. K 2 dnevne podpore za delno nesposobnost od 5. dneva naprej do 200 dni. H. razred s pravico K 1000 za slučaj smrti, 3000 kron za slučaj popolne nesposobnosti, 1 krono dnevne podpore za delno nesposobnost od 5. dneva naprej do 200 dni. Letna članarina znaša skupal z vava-rovalnino K 10 za prvi in K 6 za drug razred. Vsa pojasnila dajejo se bodisi ustmeno vsaki dan od 8.—7. zvečer in ob nedeljah od 12.— 1 popoludne v dr. sedežu, ali pa pismeno. Kolesarji, kateri imajo veselje do kolesarskega športa in ob enem da se zavarujejo — dobro došli. DAROVI. — Deželni poslanec Jože Pertot je daroval ob priliki instaliranja v pokoj 20 K Dijaškemu podpornemu društvu" v Trstu. Tržaška mala kronika. Nadvojvoda Leopold Salvator se je odpeljal s svojo soprogo nadvojvodinjo Blanko in hčerkama iz Trsta včeraj zjutraj ob 7 30 z brzovlakom državne železnice. Na kolodvoru sta pozdravila v slovo odhajajoče visoke goste namestnik Hohenlohe is pa ravnatelj državnih železnic, dvorni svetnik Galambos. Odhod drugih odličnih gosto/. Z avtomobilom se je odpeljal vče;aj zjutraj v Gorico poveljnik lil. vojnega zbora (graš-kega), general topništva baron Leithner s svojim spremstvom. Z brzovlakom drža/ne železnice ob 7 30 zjutraj se je odpeljal vojni minister vit. Auf-fenberg s svojim spremstvom polkovnikom Adolfom de Boogom, majorjem Dragutinom — Čsobanom in ritmojstrom Ladislavom D0ry dejobbohaza. S parnikom pomorske oblasti se je odpeljal včeraj zjutraj iz Trsta s svojim spremstvom v svrho inspekcije obili šef generalnega štaba general infanterije Biaž Schenma, a se je zvečer zopet povrnil v Trst. Odhod eskadre. Včeraj zjutraj je od-ptula estradra izpred tržaške luke v Pulo. V tržaški luki je ostala samo torpedovka št. XX, ki ostane na razpolago mornaričnemu poveljniku admiralu grofu Montecuccoliju. „Gaa" je odplula ob 10. dopoludne. Mornarični poveljnik in topniški minister v Tržiču. Včeraj dopoludne se je odpeljal s torpedovko št. XX iz Trsta v Tržič poveljnik vojne mornarice admiral grof Montecuccoli s kontreadmiralom vit. Kohenom in nekaterimi višjimi mornaričnimi častniki v Tržič, kamor je prispel ob 11. dopoludne. Ogledali so si ondotno tržaško ladjedelnico. Sprejeli so admirala in spremstvo ravnatelj ladjedelnice Stewart, potem Oskar Cosulich, upokojeni viceadmlral vit. Seeman, tajnik ladjedelnice dr. Seitz in trži-ški župan dr. Rebulla. Admiral si je ogledal v ladjedelnici pred vsemi križarko „G", ki jo gradi ladjedelnica za avstrijsko vojno mornarico, potem pa novi veliki parnik „Austro-Amerikane" — „Franz Joseph L* in druge znamenitosti ladjedelnice. Opoldne se je admiral s spremstvom odpeljal zopet z omenjeno torpedovko nazaj v Trst. Včeraj dopoldne se je odpeljal s parnikom finančne oblasti „Ritter von Bilinaki-v Tržič trgovinski minister dr. vit. Rčsler. V niegovein spremstvu so se nahajali sek-cijski načelnik dr. Riedel, namestnik kaez Hohenlohe, predsednik pomorske oblasti Delles, dvorni svetnik grof Viktor Atterns, vladni svetnik Mauthner, višji stavbni svetnik pl. Colombicchio in komercijalni konz*-lent državnih železnic Vrbka. Minister si je s spremstvom ogledal ladjedelnico in je bil tamkaj sprejet po Utih osebah, kakor mornarični poveljnik. Ogledal si je novo ladjo „Austro-Amerikane", plavajoči dok in druge naprave. Minister se j« izrazil, da ga je zelo zadovoljilo vse, kar je videl. Družba se je nato opoldne vrnila z istim parnikom zopet v Trst. Sinoči ob 6 30 je z brzovlakom južne železnice cdpotoval na Dunaj trgovinski minister Rčssler, ob 8 42 pa mornariški poveljnik grof Montecuccoli. Barometrična znamenja na svetilniku. Ravnateljstvo pomorskega observatorija naznanj3, da vsled vrŠečih se poprav izostanejo do nove obvestitve barometrična znamenja na svetilniku. Miramarski park je od danes, sobota, d;ilje zopet odprt za občinstvo. Prin-cesinja Elizabeta Windischg aetzova, W je bivala v Miiamaru, se je namreč odpeljala sinoči z brzovlakom južne železnice ob 7 55 v Italijo. Zopet nesreča na državni železaici, Včeraj zjutraj okrog 9. je neki Valeniia Mortl, kovač državne žeieznfce, hotel na državnem kolodvoru pritegniti zavoro na nekem vozu tovornega vlaka, ker je pa vlak v istem trenotku pretegnil, je MSrti padel z zavore in ga je vlak vlekel seboj nekoliko metrov daleč. MOrtl se je pri tem znatno poškodoval na desni nogi. — Prvo pomoč je podal ponesrečene* železniški zdravnik dr. Stuparič, potem so ga pa prepeljali v bolnišnico. Nagla smrt. Sinoči ob 9. uri je u*rla v svojem stanovanju v ul. Sv. Jakoba Št $ nagle smrti Lulgia Volla, stara 51 let. Zadela jo je kap na možgane. Pozvani zdravnik rešilne postaje je konstatiral smrt ia odredil, da ostane truplo na domu. Hotel je krasti, pa ni mogel. Pred-sinočnjem so aretirali nekega 21 letnega Josipa Mladinovića iz Port Saida, ki pa je pristojen v Volosko. Na pomolu Teresa se je namreč vtihotapil na neko jadrenico z očevidnim namenom, da bi kaj zmakiil. Toda predno je mogel kaj dobiti, so ga zalotili in izročili policiji. Mladinovič je priznal, da je brez posla in tudi brez vsakih sredstev, da ni imel niti za prenočišče. Za hrano in stanovanje mu sedej vsnj za nekaj časa ne bo treba skrbeti, kajti dajejo mu za sedaj vse to na državne stroške. Predrzen roparski napad. Cigale je majhna vasica na Lošinju, a je znana kot klimatično zdravilišče. Tu ima med drugimi svojo vilo tudi neki bogat Nemec grof Vaj Kakor se nam poroča brzojavno, se je včeraj V Trv«/:!, dne 23. marca 1^12 »EDINOST« St. 83. C . T TT Mariji Magdaleni .Linoleum" so vab-danes v soboto, ponoči dogodil v tej vili tako predrzen rop, o kakoršnih v naših krajih že dolgD časa nismo čuli. Nepoznan zločinec se je pod večer skril v vili grofa Vaya, ponoči pa je vdrl v spalno sobo grofovo, je nastavil grofu na prsi nabit revolver in je zahteval od grofa, naj mu nemudoma izroči ves denar, kolikor ga ima, sicer ga ustreli. Grof se v silnem strahu pred nastavljenim revolverjem ni upal klicati na pomoč, temveč Je vstal iz postelje in izročil roparju ves denar, kar ga Je imel na razpolago, namreč 500 K. Ropar je dobivši denar hitro pobegnil iz vile in je gotovo že tudi zapustil Lošinj. Oblasti so uvedle najobširnejša poizve-devanja, a dosedaj se jim ni še posrečilo, dobiti predrznega roparja v svoje roke. Har. del- organizacija. — Delavci tehničnega zavoda pri sv. Andreju, ki so se zadnjo soboto vpisali, dobijo svoje članske knjižice danes v soboto, 23. t. m. od 5. ure naprej v uradu NDO pri sv. Jakobu. Istodobno se bodo vpisovali novi člani. — Delavci tehničnega zavoda pri sv. Andreju in sv. Marku ! Narodna delavska organizacija Vas vabi na Javni shod, ki se vrši jutri dne 24. t. m. ob 4 30 uri popoludne na vrtu „Konsumnega društva" pri sv. Jakobu. — Krajevna skupina čistilnice olja NDO sklicuje jutri, 24. t. m. ob 530 uri popoludne društven shod v prostorih NDO pri sv. Jakobu. — Krajevna skupina zidarjev N. D. O. sklicuie jutri, dne 24. t. m. ob 3. uri popoludne javni shod v „Konsum. društvu" na Kolonkovcu pri sv. Spodnji. — Delavci tovarne Ijeni na sestanek, ki ho dne 23. t. m. ob 6*30 zvečer v društvenih prostorih NDO pri Sv. Jakobu. (Včeraj Je bilo pomotoma objavljeno.) — Nadzorniki in pregledovale! računov NDO so naproŠeni, da se udeležijo seje, ki bo d a n e s, v soboto, 23. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih NDO ulica sv. Frančiška št. 2. _ Naše gledališče. Jutri, dne 24. t. m. se ponovi senzacijonalna detektivska igra „SHERLOCK HOLMES". Ker so cene ljudske, je pričakovati, da občinstvo — kakor se je že zgodilo povsod, kjer se predstavlja ta igra — prihiti v obilnem številu. Zvečer bo (v abonementu) prvič letos krasna in melodijozna PIanquettova opereta „KORNEVILJSKI ZVONOVI". Ta melodijozna opereta, ki spada skoraj v vrsto komičnih oper, je ena najlepših izmed starega repertoarja. Opereta Je na novo na-študirana in inscenirana. V ponedeljek zvečer bo gostoval izborni operetni tenor ljubljanskega deželnega gledališča g. LjubišalliČiČ, v ulogi L«renthy-ja v opereti JESENSKI MANEVRI". * * * Slovenskemu dijaštvu! — Podpisani odbor je sklenil uvesti za akademike in srednješolce vstopnice po 40 stotink. Vsi oni dijaki, ki želijo legitimacijo, naj se zgla-sijo jutri v nedeljo od 10 — 11 ure v „Slov. Čnalnici". — Vstopnice po 40 stotink se bodo dobivale le proti izkazu dotične legitimacije. Odbor „Dram. društva IBŽASKA GLEDALIŠČA. VERDI. Sinoči Je maestro comm. Ferrari proizvajal s svojim orkestrom četrti ljudski koncert, ki je obsegsl samo italijanske skladbe stare in nove dobe. Uga|ale so za Trst nove skladbe: Sinigaglia, Baruffe Chiozzotte in Martucci: Ples. Oba skladatelja obvladata tehniko čudovito. Prekrasne zvoke je znal izvabiti iz istrumentov tudi moderni Respighi se svojim sentimentalnim »Nokturnom", ki je dosegel krasen vspth. Dovršeno kakor vedno je bilo izvajanje Cle-mentijeve „Pomladi" po gej Garibaldi. — Maestro Ferrari je vodil izvajanje z vnemo in srcem, in je dokazal, da je izboren tolmač italijanskih skladeb, kar se mu je pri „Lohengrinu" manj posrečilo. Obisk je bil pičel. Danes v soboto ob 8. uri zvečer „Lo-hengrin" s tenorjem Cesa-Bianchi v naslovni ulogi. _ Gospodarstvo. Zadruga združenih čevljarjev v Trstu in okolici. Včerajšnjo vest pod tem naslovom treba popraviti v toliko, da znaša aktiva blaga K 6746 32 in ne K 4746 32. Nezdrave borzne špekulacije. Nedavno temu smo tudi mi prinesli izvadek iz govora generalnega tajnika avstro-ogrske banke, dvornega svetnika pl. Prangerja, ki je denarne zavode svaril, naj bodo previdni v dovoljevanju kreditov. Posledice tega govora se že kažejo. Zato se je dunajski dopisnik „Pesti Naplo" obrnil na dvornega svetnika pl. Prangerja za pojasnilo, če Je Dr. Pecnik (PETSCHNIGG) Zrst, via S. Caterina štev. 1 Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne in - - vodne (spolne) bolezni: 11 l/» — 1- -- Odlikovana pekarna In sladlHarna VINKO SKERK - TRST avstro-ogrska banka dala svojim podružnicam kaka nova navodila. Dvorni svetnik pl. Pranger je odgovoril, da ni avstro-ogrska banka izdala nikakih tozadevnih novih navodil, pač pa se druge banke pri dovoljevanju kreditov sklicujejo na njo. Pri tem je generalni tajnik naše enotne banke tudi dostavil, da stavljajo borzne špekulacije velike zahteve na denarni trg. Strast igran a na borzi se je v neverjetni meri polasti a vsega prebivalstva monarhije. Mesto da bi prihranjen denar pomnoževali, igrajo žnjim na borzi. Opozarjamo na to izjavo, iz katere bo razumen čitatelj že sam napravil primeren zaključek. Kar se nas tiče, svetujemo vsem onim, ki igrajo na borzi, aaj gledajo, da še o pravem času spravijo pod streho svoje morebitne dobitke, ali pa da se vsaj izognejo večjim izgubam. Razredna loterija v Avstriji. Predno je vlada državnemu zboru predložila predlog za odpravo male loterije, so v finančnem ministrstvu že bili v glavnih obrisih naprav-1 ljeni načrti za razredno loterijo. Natančna! določitev podrobnih načrtov in priprav za j uvedbo loterije se izvrši šele tekom poletja, j ko parlament reši predlogo o odpravi male! loterije. Sedaj obstoje splošne osnove, a ne ! še podrobni načrti za razredno loterijo. Na podlagi merodajnih intencij se bo v Avstriji j vsako leto vršilo dvoje razrednih loterij. Za vsako loterijo bo izdanih približno 80.000 srečk. Vsaka loterija bi poleg tega izpadla v šest serij in bi polno vplačane srečke igrale pri vseh žrebanjih. Vršilo bi se torej vsak mesec eno srečkanje. Cena nominalnega zneska za celo srečkanje je določena na 40 kron, tako, da bi srečka, ki naj bi imela pravico igrati v vseh žrebanjih, stala 240 kron. Srečke se bodo mogle razdeliti v prilično pet delov. Glavni dobitek bo po dosedanjih intencijah merodajnih krogov znašal 500.000 kron. Trgovinska pogodba med Avstrijo in Bolgarijo. Iz Sofije, 22. nam poročajo: Oficiozni „Mir" prinaša daljši komentar k sklepu trgovinske pogodbe med Avstrijo in Bolgarijo. List omenja, da je Avstroogrska dovolila Bolgariji uvoz mesa (12,000 glav živine) pod istimi pogoji, kakor Srbiji in Rumuniji. Bolgarija zgradi v Vidinu, podo— mavski luki ne daleč od srbske meje, posebne klavnice, kjer bodo živlnozdravniki obeh držav nadzirali klanje živine. Bolgarsko-avstrijska trgovinska pogodba ; stopi v veljavo dne 1. junija t. 1. in je ve-! ljavna do konca leta 1917. Pogodba bo te f dni podpisana in takoj predložena bolgar-f skemu narodnemu sobranju v odobrenje. j Sladkorna konvencija v francoski j zbornici. Iz Pariza 22. t. m. poročajo: j Francoska zbornica je danes sprejela zakonski načrt glede podaljšanja mednarodne bruseljske sladkorne konvencije. Gospodarsko zbližanje med Srbljo-Bolgarijo in Turčijo. — Sofijski „Den" priobčuje vest, da Je, kakor znano, po inicijativi sofijske trgovine zbornice začela akcija za srbsko-bolgarsko in bolgarsko-, . turško gospodarsko zbližanje. V ta namen j v slovenski bnvnici v ulici Sette Fontane seje že sestavil bolgarsko-srbski odbor,; št 13, za to se Vam toplo priporoča udani ki je imel minulo leto prvi sestanek v Sofiji. Sedaj Je tudi carigrajska trgovska zbornica zaprosila sofijsko trgovsko zbornico, da pošlje dva delegata radi sestave načrta za gvOTI K SVOJIM t bolgarsko-turški odbor, ki naj bi deloval na ; J bolgarsko-turškem gospodarskem zbližanju. Ta delegata sta bila tudi imenovana, in sicer profesor Kirov in dr. Zlaterov, ki sta tudi Čla:ia bolgarsko-srbskega odbora. Ta dva sta svojo misijo tudi z uspehom izvršila, ter dosegla načrt za sporazum, ki;. ■» » ■ i bazira na približno enakih principih kakor j ! 7(111*3111R Z0D0V UfS? program srbsko-bolgarskega odbora. Po; ailJU U* inicijativi bolgarske trgovske zbornice se skoro osnuje tudi srbsko-turški odbor za gospodarsko zbližanje med Srbijo in Turčijo. Iz programa odbora je izključena vsaka pj-litika. Gospodarska kriza v Avstriji. Posledice gospodarske krize, ki je v zadnjem času postala že akutna, se kažejo vedno bolj. Pojavljajo se konkurzi eden za drugim. Pred par dnevi smo javili, da je tvrdka An-dtrwald v Gorici ustavila plačila, potem ko; so malo preje trije trgovci v goriškem Ra- JOSIP VATOVEC - Trst ul. Sette Fontane 834 (vogal DonadonF) priporoča cenj. občinstvu svojo pekarno in sladčičarno v kateri prodaj, ves dan svež kruh in sladčice vse izdelano z zdravstvenim eiektr. strojem. T3 i n i rx ; <"D 1 3 s: < g trna Trikrat na dan s vet kruh. Frodaj. vsakovretuik bilkotov, r osebno zt in bombonov. Sprejem, naročila vsakovr®tni tort, brokantov i* dragega peciva. — NaifinejSa moka iz najboljfiih mlinov po najnifji ceni. Fina inozemska vina in likeri v Bteklenicak. Brezplačna postrežba n. dom. Krah in .l.dftio« .eixdelujejo hlgleslftnim •lektrlAnlm stroj .m Kmetovalci! Kmetijska družba za Trst In okolico ima svoj občni zbor v r.edeljo, 24. marca 1912 ob 9lt uri predpoldne v Narodnem domu v Trstu. Gosp. namestnik princ Hoheniohe Je bil povabljen na občni zbtr ter obljubil svoj prlbod. Kmetovalci! Pridite na to važno zborovanje v velikem I številu, da pokažete zastopniku vlada, da sta kmetovalci tržaške okolice vsi na strani naSe družbe in da daste povdarka našim zahtevam za zboljšanje in napredek kmetijstva. Ta zbor naj bo manifestacija slovenskih kmetovalcev tržaških. Pridite torej vsi ! Odbor „Kmetijske družbe za Trst in okolico". POZOR!! 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo 7 K 50 st. Radi plačilne zaostalosti več velikih tvornosti mi ie bilo ponuđeno, naj prodam veliko zologo Čevljev globoko pod proia-tajale o ceno. Zato prodam vsakomur 8 pare moških in 2 para ženskih čevljev, usnje rnjavo ali Črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, telo elegantna, najnovej&a fasona. Velikost po Številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 60, Foliljatev po povzetju H. SPINGARM, eksport čevljev Krakovo ftl. 340. !»me so zamenjati in ae vrne denar. Jtine-Bioskop ,/idria' ——— v Skednju » ■ — VSAKO NEDELJO — nov interesanten program Slovenci In meščani! Vaša dolžnost je, da se poslužujete le ANTON NOVAK, brivec. SVOJI K SVOJIM 1 UMETNI ZOBJ Plombiranje z.obov = vsake bolečine = Dr. J. Čermak V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehniv ulica della Caserma Štev. 13, II. n. ODLIKOVANA tržaška prodajaln, obuval ULICA GIOSUČ CARDUCCI ŠT; 21 Kazan različnih Izberov najfinejših moSkih in fe» skih obuval po najnlftjlh cenah Be prodajajo tadi po izrednih oenab : Usnje Boxcalf s trakovi . . . - po K 10 — Usnje Boicalf z elastiko .... po K 10'— Us> MALI OOLASi u ra&uu|o pa « not. frcMdo. >uSM tUk&M b*. udi cm r*£nc*]o Mbit »ti Nai> nuja tuli 40 ttoS. Plač« h tu )| Les«*, oddelka. Malo stanovanje v nI. Geppa 16, žganjarna. se odda takoj ▼ Bojanu. Več se poizve 255 Gramofoni Izbor slovenskih in srbako-hivatskih samo v trgovini Zanetti. Ulica Cavana 6. 639 _______———___——————__—_ QlnVPnlfQ ki je z dobrim uspehom dovršila Ol UvCIl Itd« trgovski tečaj, želi prime, ne službe. Naslov pove in*eratni oddelek Edinosti pod j fit. 647. 647 | Prodaja govejega mesa n Srbije ===== V TRSTU -------------- Centrala v ul. Oiosue Carducci 3 (obč. paviljon) Danes se odpre prva podružnica pri s«. Jakobu, ulica del Pozzo ZO kjer se bo prodajalo meso po sledečih cenah : sprednji deli s prilogo od K 1*48—1*64 zadnji „ „ „ „ K 1-80-204 zadrji deli brez kosti ... K 2 52 Vedno na razpolago sveža teletina, jagnjelina in kuretnina I. vrste. Voznik želi dobiti slažbo. Naslov pove inte- J ratni oddelek Edinosti. 649 i ZAHVALA. Za mnogobrojne dokaze odkritega «o- Hva mlarlnlntm g°8Plcl 8 Pnmerno dota ČHtja in izraze »ožalia povodom smrti nalega UTO llliaUUlUlIll Be želijo seznaniti i go-• ; , . , spodom, starim od 24 do 28 let, ako mogoče v nepozabnega očeti, oziroma aoproga, gospoda c. kr. službi. Besne ponudbe pod „Nedolžnost", t polta sv. Ivan pri Trstu. 650 Andreja Misle] O H H 3 86 kiS® v najem s koncesijo za prodajalno. UUUa pn hifii je ograda in vodnjak. Po naj-, , .. , . nižji ceni. — Alojzij Bergofi, vaa Klenik 61, posta izrekamo vsem najnkrenejio zahvalo; po- žt. Peter na Krasu_<»35 j iebno te zahvaljujemo preč. duhovičini, gg stalno službo pri večjem podjetju kot; predstojnikom c. kr. okrajnega glavarstva, inkasant. Govorim slovensko, nemiko, todnije, davkarije ter drugim gospodom urad-hrvatsko in italijansko. — Uljudne ponuebe pod . . , .Varfiana- na inser. oddelek Edinosti. 641j mkom, občinskemu zastopu, fin. straži itd. is vsemu čislanemu občinstvu, ki je spremilo Iščem Gospodarsko društvo v Skednju ▼knjižena zadruga z neomejeno zavezo vabi na ¥ ion ostanke nepozabnega pokojnika k večnemu počitku in konečno vsem onim, ki so ostalim T bridkih trenotkih stali na strani. SEŽANA, li. marca Žalujoči ostal). kateri se Trši v soboto dne 6. aprila 1912. ob 8. ari zvečer v lastnih prostorih v Skednju it. 226. ZDRAVNIK Med. Dr. Karol Perničič ordinira od 11—12 Trst, ulica Bonomo 3/II. (nasproti Dreherjeve pivovarne). Sladeiearna uliea Belvedere štev. 34. Specialiteta : fine sladčice, vsakovrstne torte, fon dant, indijanski krofi, begnue, sladčico iz sadja. Izbor biskotinov za čaj in maslenega kruha. Velik izbor konfektur in šokolade, kartonaže in fantastični predmeti, bombon jere, iz t»vile, baržuna, porcelana in ateltla. — Elegantne škatlje za poroke. Zaloga konzerv in sirupov. sladk< rno sadje, zmr*-ilna in kompot iz angleškega sadja. Tuzemska in inozemska vina in likerji na izbefo. Sprejemajo se na ročila za poroke, birme, krste in soareje. Zmerne cen« Gospodarsko društvo na Kontovelju vabi na občni zbor DNEVNI RED: 1. Poročilo revizorja. 9. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika in potrjenje letnega- , . ., OI . t . A računa. 8 ki te bo vriil v nedeljo 31. marca 1.1. ob 4 pop. v zadružnih prostorih na Kontovelju. računa. 4. Delna razdelitev rezervneg fonda. 5. Volitev načelstva in nadzoniitva. 6. Slučajnosti. ŠKEDENJ, v marcu 1912. Načelstvo. OPOMBA. Ako bi ta občni zbor ne bil sklep- DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. čen po § 40 zadružnih pravil, se vrši drugi v ne-. 4 Odobrenje računskega zaključka za 1. 1911. deljo dne 21. aprila t. L ob 4. uri popoldne z istim v ... J .. dnevnim redom, ki je sklepčen ob vsakem številu Volitev OuDOra. zadružnikov. [6. Slučajnosti. Na Kontovelju, 17. svečana 1912. lOllOllOllOtlOI V GOSTILNI loiioiioiioiioi JU due Američani Odbor. v Trstu, ulica Crosada Št. 3 B6 točijo izvrstna ISTRSKA in VIPAVSKA VINA po zmernih cenah, preiakani od cea.: kr. poaknSevališča za živila v Gradca v smislu § 3, i , zakona z dne 16. jan. 1896. it. 89. i Bohinjskega jezera, zraven velike eeate, Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča svojim roj akt m v mestu in na deželi GOSTILNA z več sobami in z vso opravo poleg JOSIP ČERMELj, lastnik. da 9 Naznanjam eenj. občinstvu, grevzel na svoje ime gostilno Alle Catene Trst, ulica Stadloii i 9 ki jo vodi g.ca Angela BizjakJ Toži se domače črno in belo vino,« istrsko in kraški teran. - $enožeškoi pivo. - Izvrstna domača kuhinja. cenjemu občinstva jako dobro upeljana posebno za tuje«, se takoj proda ali 9a v najem Pojasnila daje lastnik J. Logar p. Gorje pri Bledu. Priporoča obilen obisk se za Miha Zobec, lastnik. Honufaktorna trgovina ColomMn k Piti [I] Trst, ulica Nuova 39. Vse zimsko blago je na prodaj po najugodnejših cenah. Uelika vinska klet OPCiNE, dvorišče Gorjup. Prodaja ie najmanj »6 litro t. L^trnki teran.........p« vin liter Kraiki teran......... „ 76 „ „ Belo Rizling......... „ §'-» , „ Bnrgnndsko belo....... n 6S „ Pristna žganja........ „K 1*40 „ Žganje se poiilja tmdi i litrov v botiljkah. □ □ □ Foiilja se po povzetja □ □ □ JOSIP SOSIČ št. 176. Avg"ct vla bt*- ion 35. Velik izbor Plt» .;ue-*eržic parantirarnh in jjriveakov. Naprstniki in zapestnice. Zlate, arebrue, nikelnate in jeklene ure Kegolutorji ir. prvih tvornic „Zenit" in „Ornega". Poprave z ga-rarcijo eneg-i leta Gramofoni In plo4če vseh Trnt. JOSIP BABIĆ - Trst via San Marco št. 1 2. Priporoča svojo na novo prevzeto in urejeno GOSTIJO Toči se vipavsko belo vino, istrsko črno, opol dalmatinski, veitnut, maršala. Kuhinja domaČa vedno na razpolago — - t gorkimi in mrzlimi jedili. — — Novo delavsko kons. društvo Tmq4 ti pri Sv. Jakoba, ul. Sv Mark* Jt. 1W ■ Ivi ei §teje v prijetno dolžnost obvestita si. obč. inenta in okolice, i oneSno pa .^entjakobčanei, da ie odprlo svojo novo gostilno v hiSi F. Fabjan*. ul. S. ilarco 5t. ii>, kjer b >cle tonilo ilirsko črnu vino prve vrste, vipavsko belo m PuDtigainsko eksportno pivo prve vrste, v^p po najnižiih cena t ; kuhinja br» vedno preHfcrbljenu z g rkiini m mrslim> jedili. — Voditelj: Viktor K^sič. — Za mnogobrojno ndeleibo vabi že sedaj Odbor. Slovenci! Slovani! edino slovenske urarne ta dmtame ? Trstu, Vta del RIvo 26. Vsako popravo Jamči se za 2 leti, Istotako tudi vsako naročbo. Prihaja tudi na dom. - SvoH k svojim f Udani ALOJZU POVH. m Aristide Grualco - Trst ▼ia S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI. OdllkODflna tovarna ceul In cementnih Ml teracou In umetnega kamna. • • • • Sprejema vsakovrstno delo v cementa. Cea« smerae, 4el« točno.