1 ; H K\ t 1 g fj i 1 i f 1 1 i i ! ? i »i ^pSe. AM€RICAN IN. SPIRIT F0R6IGN IN LANGUAGG ONLY NO. 100 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€B CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE-11, 1974 LETO LXXVI. — VOL. LXXVI Nixonovi braniki poslali glasnejši NOVI GROBOVI Frances H. Logar V Western Reserve negova-lišču v Kirtlandu je umrla pre- i redsednik je k o n \ teklo soboto 74 let stara Frances Odbora za pravičnost do predsedstva zagotovil, da bo odslužil svojo dobo do kraja. WASHINGTON, D.C. — Okoli 1,400 delegatov Odbora za pravičnost do predsedstva se je zbralo tu koncem tedna na svojo konvencijo in slavnostni banket, ki se ga je poleg članov družine udeležil tudi sam predsednik ZDA Richard Nixon. Udeležencem konvencije, ki so soglasno izglasovali resolucijo za varovanje in obrambo” nedotakljivosti tega urada, je Nixon na banketu dejal, da bo svojo poslovno dobo končal 20. januarja 1977, ko bo v celoti potekla. Načelnik Odbora rabin Baruch Korff je v navzočnosti Nixona prebral resolucijo, ki poudarja polno zvestobo Nixonu, pa je zelo kritična glede časopisja in nekaterih članov Kongresa. H. Logar z 18602 Kewanee Avenue, rojena v vasi Zaklanec v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1916, vdova po 1. 1965 umrlem možu Johnu, mati pok. Normana in Johna P. Jr.. 2-krat stara mati, sestra Franca, Phillipa, Jacoba (vsi že pokojni), Janeza, Vincenca in Lovrenca (vsi v Slov.). Pokojna je bila članica ADZ št. 4. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9. nato na pokopališče Vernih duš. Frank Majer V St. Vincent Charity bolnišnici je umrl včeraj 88 let stari Frank Majer s 6732 Edna Avenue, mož Frances, roj. Oven, oče Josephine Ermacora, Mary Pu-gel, Stanleyja F., Doris Klemenčič, pok. Franka in pok. Fran-“Mi od Odbora smo globoko ces> 7-krat stari oče, 6-krat pra-zaskrbljeni zaradi histerije ča- star-l brat P°k- Uršule Ku- ^Ayjg|jj3 ffnhjljl sopisja, elektronskih občil in tier. Pokojnik je bil rojen na J J množičnega poskusa uničiti pre- Dobrovi pri Ljubljani in je pri-vladujoče polnomočje dano! š®! v ZDA 1. 1909. Bil je član Predsedniku od ljudstva ZDA,” ADZ št. 14, The Maccabees No. 1288, bivši odbornik SND na St. ■ " J • ■ ' . ■ - KARDINAL M1NDSZENTY, ki je nedavno obiskal Cleveland in bil'tu sprejet z vsemi slovesnostmi, je napisal svoje spomine. Predno bodo objavljeni, jih pregledujejo v Vatikanu. J e dejal Korff. Od vseh govornikov je bil mijodločnejši sen. Carl T. Cur-lis, republikanec iz Nebraske, ki Je Nixonove nasprotnike ostro Prijemal in jih označil za “Get-I'hxon crowd”, ki hoče predsed-nika soditi in obsoditi potom časopisja. Pozval je h končanju uničevanja značaja javnih u-mdnikov” in izjavil, da “linčanje” še ni prešlo, vršijo ga le drugi ljudje”. Vodniki Odbora za pravičnost do predsedstva trdijo, da ima ta Za seboj dva milijona podporni-•°v. Kakega potrdila za to trdi-tev niso predložili. Clair Avenue, član Kluba slovenskih upokojencev za St. Clair Avenue okolico in Društva Najsv. Imena pri Sv. Vidu. Pogreb bo v četrtek iz Zakrajško-vegu pogrebnega zavoda ob 9., v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo, položen nocoj ob sedmih. Ideologiji manj Hina NIXON: POTOVANJE 0.1 iskamom«,!sslt VREDNEGA POMENA! Salzburga v Avstriji poudaril izredno važnost tega po tovanja, ko ga njegovi nasprotniki v Kongresu omalovažujejo in označujejo za izključno političnega. WASHINGTON, D.C. — Pred ::------- odhodom na potovanje na sti mar, če bo to njihovo “red-Srednji vzhod je Richard Nixon j no” razpravljanje kaj motilo Arthur Burns poroča, da je bil njegov razgovor z A., pre(jgednik Nixon je pred odletom na Srednji vzhod preko Kosygmom stvaren m brez ideoloških primesi. WASHINGTON, D. C. — Dr. Arthur F. Burns, načelnik Federal Reserve Boarda, se je na svojem zadnjem poslovnem o- bisku v Moskvi razgovarjal v. pOnovn0 omeni] njegov izredni predsednika ZDA na njegovi Kremlju tri ure s pre se m om i p0men Cijj tega “d0igega, te-, poti po Srednjem vzhodu, ki je vlade e sejem xos> ginom. £avnega jn zej0 pomembnega za našo deželo izredno pomem-Razpravljala sta o monetar^em j p0t0vanja je pomagati pri grad-i ben tako v gospodarskem kot v sistemu, o v ogi zlata v me na-1 mjru na grednjem vzhodu”. S vojaško-strateškem pogledu, rpdnem enarstvu, o ° 1 i Predsednik ZDA bo' napravil Doma se lahko prepiramo in m posojevalcih, o tem, kako bi j 15)qqq mip: dolgo pot, tekom ka- j beremo drug drugemu levite naj postal rubelj trdna valuta, re se bo ustavj^ v Egiptu,! toda napram tujini moramo na-o ameriškem ustavnem sistemu> | gadvski Arabiji, Siriji, Izraelu stopati enotno in moramo slož-o pomirjevanju ZDA in ZSSR,. in po njeg0Vjb jastnjb , no statj za tistimi, ki govorijo o Judih in drugem. i besedah hoče on s to potjo na- j v našem imenu in branijo naše Pri vsem tem dolgem razg°‘j daljevati in utrditi to, kar je do-j koristi v svetu! Z redkimi izje-voru ni Kosygin nikdai s^u&a^ j segel državni tajnik v preteklih mami naš Kongres žal ni še primešati vanj ideologijo in komu- j mesecih nistične nauke kot je bila to nekdaj navada sovjetskih in ostalih komunističnih vodnikov in zastopnikov. Razgovor je bil stvaren in strogo posloven, kar je A. Burnsa iznenadilo. Načelnik Federal Reserve Boarda se je razgovarjal še z V Kongresu gledajo na Nixo-novo pot s svojimi očmi, pri čemer žal ne postavljajo vedno koristi ZDA pred svoje drobne strankarske in osebne cilje. Tako je sen. H. Jackson, demokrat iz Washingtona, ki se prizadeva bilijon več za olje Višje cene za olje so lani pri- " nesle bilijon dolarjev več stva. Vsi so bili stvarni, vsi so jal na CBS-TV sporedu “Face Komunistični režimi Poudarjajo zaupanje v telesne delavce Izraelci se umikajo iz dogovorjenega dela binje TEL AVIV, Izr. — Izraelske oborožene sile so začele pretekli petek z umikom iz zasedenega dela Sirije v okviru sporazuma. S seboj jemljejo vse orožje in drugo vojno opremo ter uničujejo vse vojaške naprave in u-trdbe, ki so jih na zasedenem o- . Budimpešta, Mad. — Ko , — , , •1e nekdo zadnjič na delavskem, Celoten Umik Stanku objavil, da je neki roč- b° k°ncan d° 26' ]Umja-111 delavec “napredoval” in bil Za umikajočimi Izraelci, ki Poslan na delo v pisarno pod- Popuščajo ozemlje enotam 3etia> ga je radio prijemal in Združenih narodov, se vračajo v Zahteval od njega odgovor: “Za- sv°ja bivall^a sirijski vojni be- aj naj bi bilo bolj častno o- 6uncb Javljati pisarniško delo kot pa Voini ujetniki, ki so bili vr-fraditi na primer kolesa za žer- nieni domov pretekli četrtek, Jave?” govorijo o nasiljih in mučenjih Hadio je trdo prijel neko de- ter ° slabi zdravniški negi. Take kle’ki je po končani srednji šoli očitke je slišati tako v Izraelu .° y pisarno delat za manjšo kot v Siirji. Koliko je na njih pla®o, kot bi jo zaslužilo v teks- resnice, je težko dognati. him %ki mtier za na zahod izvoženo 0,je-1 opu|čali ideološke izpade in se the Nation”, da je “od predsed-MOSKVA, ZSSR. — Skok cen; trudiii čim boljše razumeti ame- nikove strani revna presoja po-olja lani in letos na Srednjem rj^^0 s^ran ložaja, da odhaja iz dežele, ko vzhodu je prinesel Sovjetski zve-1 j^a- jg prived]0 do spremem- pravosodni odbor Predstavni-zi, ki dobavlja precej olja svo- be v sovjetskem postopanju in škega odbora razpravlja o nje-bodnemu svetu, skoraj en bili- načinu razgovora Dr Burns Sovu obtožbi”. To potovanje na jon dolarjev dodatnega dobička. pravj da v Kremlju niso tega pozorišče nedavnega bojevanja Med tem ko je Moskva le nekaj prav njč skrivali Oni hočejo iz- nai b* h330 “polno nevarnosti” in malega povišala cene olja, ki ga graditi svbje gospodarstvo in iz- “bolJ lePoUlno in svečanostno dobavlja satelitskim državam, je odnose z ZDA Oni ho- kot Pa povezano z reševanji te- te cene svobodnemu svetu dvig- čejo uvoziti ameriško tehnologi- zeljnih vprašanj”. nila na sorazmerno raven olja j upravniške skušnje in kapi- Sen. E. Brooke, republikanec SALZBURG, Avstr. Predsednik Nixon je bii ob svojem pri- «ospoflarsKe težave Iz Clevelanda in okolice Romarjem v Lemont— Prijave za vseslovensko romanje v Lemont 6. in-7. julija sprejemata tudi John Prosen, 486-2394, in John Petrič, 481-3762 ali 481-3465. Za vsa pojasnila se obračajte na Johna Petriča! Pogreb— Pogrebna sv. maša za pok. Franka Praznika bo jutri ob 10. v cerkvi sv. Vida. V bolnišnici— Mrs. Frances Medved, 18701 Cherokee Avenue, je prestala težko operacijo v Cleveland Glinici in se zahvaljuje za pozdrave in obiske. \ Seja— Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje ima jutri, v sredo, ob enih popoldne sejo v navadnih prostorih. Na dnevnem redu je volitev novega tajnika. Po seji bo na razpolago prigrizek. Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima jutri, v sredo, ob 7. zvečer, jejo v navadnih prostorih. Po ;eji bo zabava. iz bolnišnice— Rev. R. Hobart, kaplan pri ke razgovorov v Beli hiši. V j 3v Kristini, je zapustil bolniš-pismu načelniku odbora P.! niC0) pa je še vedno pod zdrav-Rodinu je zapisal: Jaz sem: niško oskrbo in počasi okreva, odločen opustiti vse, kar bi i ysern se zajiva]juje za p0zcjrave) moglo podicditi izvršno cblast jn darove ter jim daje zakonodajni. Sodniku G. A. duhovniški blagoslov. Gesellu je odgovoril Nixon, j Zadušnica_ ima samo on pravico odločiti j " v četrtek ob 7.30 zjutraj bo v o tem, kateri dokumenti vicerkvj sv Vida sv. maša za pok. Beli hiši so na razpolago | Marij0 Rihtar ob prvi obletnici obrambi J. Ehrlichmana picd | njene. smrti sodiščem. -----o------ šel do tega spoznanja, ki se ga povsod drugod na svetu zveste drže. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je včeraj odklonil zahtevo pravosodnega odbora Predstavniškega doma, da mu izroči dodatne posnet- na svetovnem trgu. -ta]_ - iz države Massachusetts, je po- Sovjetska zveza je ščuvala A- Razumljivo je. da so prijaz- tovanje Nixona označil za izra-rabce k uporabi olja kot sred- nejšj in vijucJnejši, ko iščejo u- zito “politično”, ki ne služi no-stva v boju proti Izraelu in pod- godnosti in pomoči! pirala omejitev črpanja, proda- ______o_____ je in povišanje <*", k° je do te- Noya izraelska pol;ti£na ga prišlo. Od vsega je imela tudi r kar lep dobiček. Četudi je Sovjetska zveza povečala črpanje olja le za 10 benemu drugemu namenu. Sen. J. Buckley, republikanec iz New Yorka, je v razgovoru na radiu dejal, da bo Nixonovo potovanje v Sovjetsko zvezo, ki bo sledilo potovanju na Srednji vzhod, zvezda za mir z Arabci JERUZALEM. Izr. - Shula , mit Aloni, nova politična zvezda brezplodno, dokler je v teku raz-so njeni dohodki od prodaje olja Izraela, ki je stopila v vlado Ra- prava o obtožbi Nixona v Kon-v svobodni svet porastli za 44'< bb:ia kot minister brez resorja, gresu”. od enkako 1.7 bilijonov dolarjev J® izjavila, da je za vrnitev A- Kot znan0i je sen j Buckley na 2.4 bilijone. Ker je šel del po- rabcem vsega ozemlja, ki ga je pozvai Kongres, naj obtoži in večane produkcije v satelitske Izrael zasedel v junijski vojni 0bsodi Nixona, sen. E. Brooke države, kjer so ostale cene nižje, ker ne mara, da bi Izrael pe je Nixona pozval k prosto- je prišel povečani dohodek v postal “nova Severna Irska, Ci- voljnemu odstopu, glavnem iz nekomunističnih dr- per ali Južna Afrika”. , Vodniki pravosodnega odbora žav. Sovjetska zveza je lani iz- —~—: Doma, ki razpravlja o obtožbi vozila 118.3 milijone ton olja, prihodnja leta. To pomeni, da predsednika Nixona, so izjavili, leto preje pa 107 milijonov ton. bo njim dobave olja omejila za- da bodo svoje delo redno nada-Moskva je satelitske države radi rastoče porabe doma, pa Ijevali, da predsednikovo poto-pozvala, naj se obrnejo drugam povečala tudi njegovo ceno v vanje na Srednji vzhod tega ne za kritje svojih potrgb po olju za skladu z ono na svetovnem trgu. bo oviralo. Zdi se, da jim ni do- hodu sem toplo sprejet od ogrožajo vlado v Rimu predsednika vlade Bruna; ° # Kreiskega in drugih uradnih i predstavnikov. Do jutri zju- tovarni. Na splošno se par-vedniki jeze in upirajo v enJU, da je telesno delo manj st.Stn° ob umskega, da naj bi ti-d b ki delajo v pisarnah, bili v SoU^b®ni lestvici nad onimi, ki j ZaP°sleni v tovarniških de-^icah in dvoranah. vah VSeh komunističnih držalo rf6 Zavzemai° za brezrazred-Vsi rUzbo’ v kateri bi naj bili Voi enaki’ dejansko pa gre raz-kat V nasProtno smer in to ne-erfl komunistične vodnike SOVJETSKA ZVEZA UTEGNE TUDI LETOS KUPITI VEČJE KOLIČINE ŽITA V ZDA vsaj lavno jezi in vznemirja. refnenski prerok Naj6!?.0 °blačno in hladnejše. (19 VQSJa temP®ratura okoli 66 F Pred dvemi leti sta se Brež-njev in Nixon, ko je bil ta v Moskvi, dogovorila o obsežnem sovjetskem nakupu žita v Združenih državah. Nixon je obljubil Brežnjevu za tak nakup potreben kredit. Ponosno in bahavo je vlada ZDA objavila to kupčijo z Moskvo, ki pa se je kasneje pokazala izredno usodna za ameriške pridelovalce žita in za vse prebivalstvo dežele, ki je moralo nekaj mesecev kasneje plačevati veliko višje cene za skoraj vse deželne pridelke. Veliki sovjetski nakupi pšenice v ZDA so v kratki dobi podyojili in celo potrojili njeno cenp, ko so postopno velike zaloge te v ZDA in Kanadi začele izginjati. Porast cene pšenice je pognal kvišku tudi cene drugih žit in nato še soje, ki jo večinorna rabijo za živinsko krmo, ponekod pa tudi za človeško hrano neposredno. Višanje teh cen je povišalo cene živine in seveda mesa. Bili smo sredi velikega vala inflacije na polju ljudske prehrane. Posledice tega še niso končane. Ko se predsednik Nixon znova, pripravlja na potovanje v Sovjetsko zvezo in na razgovore z Brežnjevim v Moskvi, prenekateri doma s skrbjo gledajo in čakajo, s čim nas bo Nixon tokrat ‘razveselil’, s kakšnimi uspehi se bo vrnil s poti v ZSSR, kamor bo odletel 28. junija letos, komaj dober teden potem, ko se bo vrnil s Srednjega vzhoda. Leta 1972 je bilo znano, da je dober del posevka ozimine v Ukrajini in še v nekaterih drugih predelih .ZSSR poze-bel in da je slabo vreme pomladi oteževalo posev jare pšenice. Treba je bilo torej pričakovati pičlo žetev. V Wa-shingtonu v poljedelskem tajništvu tega niso temeljito pretehtali in preračunali posledic. To jih je izučilo, da so postali pazljivejši in sedaj bolj skrbno zasledujejo stan-nje posevkov ne le v Sovjetski zvezi, ampak tudi drugod po svetu. , Pred nekaj tedni so prišle vesti, da je tudi letos del ozimine v ZSSR pozebel in oblasti so pozivale kolhoze in so-vhoze, naj hite in posejejo čim več j arih žit, da bodo izgubo nadomestili. Vreme v o-srednjem delu Rusije v zad- njih tednih za žito ni bilo posebno ugodno, bilo je premokro in prehladno. V Kazahstanu v Aziji je med tem premalo padavin, kar pomeni slab pridelek žita. Vladni list ‘Tzvestia”, ki je o teh težavah sovjetskega poljedelstva ponovno poročal v zadnjih tednih, ni nič omenjal potrebe po nakupu žit v tujini v slučaju pičlega pridelka doma. Ameriški strokovnjaki sodijo, da je lanska obilna letina pustila nekaj žita v zalogah, ki bodo služile za dopolnilo morebitni letošnji pomanjkljivi letini. Kljub vsemu nekateri napovedujejo, da bosta tudi letos govorila Nixon in Brežnjev o sovjetskem nakupu žita v ZDA, ne vedo le, kako obsežni naj bi ti nakupi bili. RIM, It. — Predsednik vlade Mariano Rumor se je pretekli . . . „ , ; petek in soboto razgovarjal z raj, ° o o ete na Slednji j m—strj jn z drugjmj gospodar- 'ZI'°V.’ I,re ),Va v K esheim. strokovnjaki o gospodar- pa aci, jer je i tudi pred, skem p0iozaju Italije. Njegovi dvemi leti, ko se je ustavil v! glavnj težavj sta divjajoča in. a zourgu na s\oji poti v jRacjja jn rastoči primanjkljaj v Moskvo. i •. , _ # zunanji trgovini. ’ Predsednik \lade Položaj se je tako poslabšal, Mariano Rumor je odstopil z da govorijo 0'nevarnosti padca vso \lado, ko mu ni uspelo vjade jQ je osiabilo ljudsko dobiti v njej polne podpore za! glas0vanje o ločitvi zakona v svoj gospodarski program, ko maju Vodilna vladna stranka je narodno m državno gospo- krščanskih demokratov se je darstvo zašlo \ hudo krizo. namreč zavzemala za ukinitev Na vladi je komaj od 14. mar- zakona, ki ločitev dovoljuje, ca letos. Italijo muči infla- med tem ko so vse levičarske cija na letni ravni 20% in pri- stranke bile za njegovo ohrani-manjkljaj v zunanji trgovin- tev. Ta je bila končno z veliko ski bilanci, ki je dosegel 1 bi- večino izglasovana, lijjon dolarjev mesečno. Vred- Govorijo o možnosti znižanja nost lire je v enem letu padla vrednosti lire za okoli 20'. ali za 18%. cej0 ve- 'Jeh je sedaj okoli 650 NEW YORK, N.Y. — Včeraj je za doiar. tu toplomer kazal 94 F in ______„______ elektrarne so zmanjšale napetost toka za 5%, ko jih je več ustavilo obrat in je bila poraba toka izredno povečana. LIZBONA, Port. — Oblasti so Zmanjšanje napetoste je obse- pretekli petek prijele urednika galo celotno omrežje New skrajno 1 e v i č a rskega tednika Jersey-Penna-Maryland, ki os- Luisa Saldanho Sanchesa. ker je krbuje 21 milijonov porabni-1 v svojem listu “Ljudska borba” kov. | napadel portugalsko prisotnost CHICAGO, m. — Alden G. Bar-' v Afriki, ber, glavni vodnik Skavtov, Vojaška junta je po vsem so-Amerike, je dejal, da so pone- deč smatrala to pisanje za šču-kod napihnili številke član- vanje proti vojski in na pobeg iz stva, da bi pokazali predvidene nje. uspehe članske kampanje. Sanches je vodnik “Gibanja “Če bi bili mi v poslu prikri- za reorganizacijo portugalskega vanja, bi to mogel biti skavt- proletariata”, ki ga na splošno ski Watergate,” je dejal A. G. smatrajo za mačistično zvrst Barber. | komunizma. LONDON, Vel. Brit. — Včeraj n je umrl Vojvoda Gloucester, Oslepitve 74 let stari stric kraljice Eliza- Povprečno oslepi iz raznih bete H., tretji šin pokojnega vzrokov v ZDA okoli 27,000 Iju-kraljai Georgea. j di. V Lizboni prijeli levičarskega kritika smeti::domovina, june ii, 1974 Ameriška Domovina flKVl F I%1—»lOfVlE 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Fubiished. daily except Wed., Sat., Sun.( and Holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece • Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO *jjg§p^.83 No. 100 Tuesday, June 11, 1974 Enoličnost dela ubija delavce Do tega zaključka so prišli proučevalci dela v ameriških tovarnah, kjer je uveden tekoči trak. Do enakih zaključkov so prišli tudi, drugod v industrijsko razvitih državah. Nekateri so skušali te zaključke tudi znanstveno podpreti in dokazati, da je delo ob tekočem traku tako duho-morno in ubijajoče, da vpliva kvarno na delavčevo duševno razpoloženje in na sam uspeh dela. Delavce naj bi tako delo tako tlačilo, da se v njih rodi odpor proti njemu in v tem odporu naj bi bil vzrok rastočemu izostajanju od dela. Sociologi in usihologi so začeli iskati nove oblike dela. ki naj bi delavčev položaj olajšale, napravile delo prijetnejše in bolj zadovoljujoče. Napravljenih je bilo že vrsto poskusov, ki pa niso privedli še do ničesar točnega in jasnega. Zanimivo pri tem je, da se delavske unije drže ob strani, da novih teorij o enoličnosti dela, njegovi duhamor-nosti in slabem učinku na duševno zdravje ne podpirajo, jim preje ugovarjajo in nasprotujejo. Ob takem položaju se je skupina dušeslovcev odločila za proučevanje položaja in razpoloženja delavcev v tovarpi General Motors v Baltimorju. Prišla je do'zaključka, da pripovedovanje o duhamornosti dela zaradi njegove enoličnosti ob tekočem traku ni utemeljeno, da je zgrajeno bolj na razmišljanju psihologov in sociologov kot pa na opazovanju in proučevanju delavcev na poslu. Opazovalci dela v General Motors tovarni v Baltimor-ju so dognali, da med delavci v tej tovarni ni dosti takih, ki bi se čutili osamljeni in duševno potlačeni zaradi svojega dela. Težave so imeli le tisti, ki so bili duševno neuravnovešeni in bili znani po nagnenju k nihanju njihovega duševnega razpoloženja. Na splošno je prevladovalo pri delavcih zadovoljstvo, ki je bilo celo večje od onega pri delavcih, ki ne delajo ob tekočih trakovih. Nobene sledi ni bilo o kakih težavah med delavci ob tekočem traku in njihovimi ženami ter družinami na sploh, kar so trdili dotlej teoretiki sociologije in psihologije o takih delavcih. Na iznenadenje je 95r/, vseh delavcev v omenjeni tovarni izjavilo, da so s svojim delom zadovoljni. Podatki so točni in zanesljivi, četudi ob pregledu samo ene večje tovarne še ni mogoče trditi, da bi moralo biti enako razpoloženje tudi drugod. Dušeslovci, ki so delavce v tovarni v Baltimorju opazovali in se z njimi razgovarjali, razlagajo svoje izsledke, ki so v nasprotju s teoretičnimi zaključki sociologov in psihiatrov, takole: Študija dokazuje, da je človeški duh do začudljive stopnje prožen in prilagodljiv. Človek se je sposoben spoprijeti z vsakim položajem in se mu prilagoditi, če se le hoče in se za to res prizadeva. Kadar ta sposobnost popusti, se zlomi, je to popolna odpoved ... in ne le odsev družbenih pritiskov. Tak zlom se ne dogodi nič pogostejše med delavci ob tekočem traku kot na primer med ribiči v Novi Škotiji ali med farmarji v Severni Karolini, pa nič manjkrat kot med onimi, ki delajo sredi Manhattana ... , Položaj v GM tovarni v Baltimorju so proučevali Iradj Siassi, Guido Grocetti in Herzl R. Spiro iz oddelka za psihiatrijo na Rutgers Medical School v Piscatagwayju. N.j. študija je bila objavljena v Archives of General Psychiatry, ki jih izdaja American Medical Association. Psihiatri so šli na delo v prepričanju, da bodo našli v tovarni odtujeno delovno silo. Neki visoki unijski predstavnik/ki pa ni bil član Avtomobilske unije, jim je dejal: Vi morate biti zmešani, da greste delat v to tovarno — vi psihiatri boste imeli polne roke posla! . Študija je bila edinstvena v tem, da je dala neposredno primerjavo odgovorov na vprašanja o samotnosti in nezadovoljstvu med študiranim prebivalstvom in med duševnimi bolniki iz iste ljudske plasti. Prav tako je primerjala skupino zdravih oseb z osebami, ki so bile označene kot “bolne” po napravi za množični pregled. Tipična oseba v pregledu je bila bela, stara 40 let in ž,i-veča v lastnem domu. Končala je 9 razredov šolanja in bila rojena v Baltimorju ali pa živela tam dolgo let. Poročena je bila 17 let in več, imela dva otroka in bila na poslu v tovarni GM nad 13 let. Delo ob tekočem traku smatrajo običajno za utrujajoče, pa je vendar 71G delavcev izjavilo, da ne čuti nobenega dela svojega rednega posla za utrujajočega ali celo odbijajočega; 95S' vseh je izjavilo, da so z delom zadovoljni. V ljudskem razpravljanju, pravi študija, je veliko slišati o nezadovoljstvu ročnega delavstva z njhovimi službami. Cesto se smatra, da so duševna potrtost in njeni znaki v tej plasti prebivalstva nekaj-vsesplošnega. To mnenje odgovori delavcev na neposredna vprašanja ne potrjujejo. Pretežna večina delavcev ni poročala nič o prisotnosti kakih takih znakov. Zanimiva je ugotovitev študije, da so žene bolj same, kot želijo biti in se čutijo bolj osamele in češče kot njihovi možje-delavci. “Možno je, da je biti žena delavca bolj dostopno duševni potrtosti kot biti delavec! Podatki, zadevajoči delavce in njihove žene, ne podpirajo trditev, da je ponavljajoče se delo v industriji samo po sebi vzrok za odtujevanje. Samotni, odtujeni in nezadovoljni prihajajo največ iz plasti ljudi, ki jih smatramo za duševno neuravnovešene ...” Avtorji študije se ne morejo načuditi, kako da niso med delavci odkrili nobenega nezavodoljstva z delom. Pri tem pripominjajo, da je težko nekomu soditi delo sočloveka. Ročnemu delavcu se lahko vidi delo znanstvenika, ki tiči vedno v knjigah, proučuje podatke in se udeležuje strokovnih razpravljanj, dosti bolj duhamorno in enolično kot njegovo lastno. Lahko se tolaži tudi s tem, da je med študiranimi sorazmerno več duševno potrtih, neuravnovešenih in samomorilcev kot med ročnimi delavci! Ob koncu svoje študije poudarjajo avtorji, da ugotovitve njihove študije ne moremo razlagati, kot da položaja delavca ob tekočem traku in pri drugem enoličnem delu ni treba izboljšati. Izboljšanje je potrebno, študija le dokazuje izredno prožnost človekovega duha in njegovo prilagodljivost. ! BESEDA IZ NARODA | 3 « aam ■» IZPOD ZVOKA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE le„ iie-J! Amerisvki Slovenci so ponosni na svojo narodno dediščino in na svoj doprinos Ameriki zabil govoriti po slovensko. Pačil se je po nemško, hotel je biti “nobel”, dajč. .. Ko so kosili in sušili, je po nerodnosti stopil na grablje. Tedaj je pa le bruhnilo iz njega po slovehsko: “Hudič, proklete grablje!” Zmanjkajo je gradiva, vam pa menda tudi potrpljenja, ko boste to brali, zato naj bo konec. Lepe pozdrave vsem, ki berete to kolono, Vaš “Toti štajerc” la Starešini dom so darovali CHICAGO, 111. — Kmalu bomo praznovali dan naših očetov. Pomemben praznik, vreden, da damo priznanje njemu, ki je po božji volji poglavar družine. Ce je mati srce in sonce družine, je oče steber družine. Na njem leži velika odgovornost za zdrav razvoj družine v vseh pogledih. Od njegovih žuljev živi družina, od njegove razsodnosti in modrosti se družina pravilno usmerja. Kjer je poglavar družine, oče na svojem mestu, tam je doma red, medsebojno zaupanje, ljubezen in kar je danes glavno, zdravo versko življenje in kar je tudi zelo potrebno, disciplina. Latinski pregovor pravi: Drži se reda in red bo držal tebe. Če se oče, zaveda tega pravila,- bo sam dal vzgled reda, možatosti, resnicoljubnosti, poštenja, delavnosti, varčnosti. Hišni poglavar ne sme biti mevža, ko gre za te o- ( snovne lastnosti človeške oseb-1 nosti. Ne sme biti mevža, da bi ga bilo ^trah izpovedati svojo versko in narodnostno prepričanje. Ob takem vzgledu bodo tu- ’ di otroci, pa naj bo družina še tako številna, rastli v klene zna čaje. Ob lepem očetovem vzgledu in ob materini dobroti se bodo izbrusili v lepe osebnosti, ki bodo v ponos vsej okolici, slovenski naselbini in jamstvo lepše bodočnosti. Očetje, Bog vam daj blagoslov in obilje moči pri težkem vzgojnem delu in oblikovanju vaših družin! • Nekaj novic se je nabralo pod našim turnom. Najprej naj omenim naše graduante iz farne šole sv. Štefana. Kar 27 jih je bilo. Bog daj, da bi še v višjih šolah nadaljevali to, kar so prejeli v farni šoli od čč. šolskih sester! * V soboto, 1. junija, je naša slovenska mladež Slomškove slovenske sobotne šole pohitela na prijazni lemontski. griček, da tam slovesno zaključi šolsko leto. Imeli so sv. mašo, pri kateri so lepo prepevali pod vodstvom ge. Fanike Humarjeve. Sv. daritev v zahvalo je opravil p. dr.: Vendelin Spendov. Po okrepči-lu pa je bila v prosti naravi neprisiljena zabava. Upamo, da bomo te dekliče in fantiče spet srečali prihodnjo jesen, katerim se bo gotovo pridružila še, lepa vrsta novih učencev. * Zadnji dan v maju je bil položen k večnemu počitku g. William Kure, ki je živel na' 23. ce- ^ sti. Zahrbtna bolezen mu je . iz-j pila življenjske sile in ga v 59.! letu položila v prerani grob. Naj i počiva v miru božjem! Marsikomu je znano, da je al-' derman Singer kandidat za županski stolček.. “Proslavil” se je ob priliki zadnje demokratske konvencije, ko je izrinil pravilno izvoljenega delegata župana R. Daleva in njegovo skupino j od prisostvovanja na konvenci-' ji. Pred nedavnim je vabil ju- goslovanske narodnosti, ki žive v našem mestu, na sestanek v Sheraton hotel, kjer naj bi navzočim obrazložil sedanje stanje v Jugoslaviji. Tudi mene so vabili. Ker pa vem, da Mr. Singer ni bil nikdar v Titovim in ima malo pojma o tamkajšnjem1 nasilnem režimu kot moji čevlji, se vabilu nisem odzval. Kar on ve o stanju v Jugoslaviji, ve le iz raznih časopisov. Hotel je pač dobiti poslušalce in mogoče tudi koga, katerega bi vpregel v svoj voz ... „ 27. junija bosta obhajala 10-letnico poroke g. in ga. Milan, in Marta Pecharič, ki sedaj živita v lepi lastni hiši v Westmontu, 111. Pa le večkrat prideta nazaj k Sv. Štefanu in ga. Marta pripelje vsako soboto v Slomškovo sobotno slovensko šolo hčerki Sandy in Cindy, kmalu bo se pa še pridružil sin Marko. Obema iskreno čestitamo z željo, da bi dočakala še več takih jubilejev v zdravju in sreči. * Na De La Salle institutu sta graduirala Nick Vavpotič in Robert Bogolin. Oba fanta prav pod zvonom sv. Štefana. * Država Illinois se lahko ponaša, da je letos kar dvakrat obhajala Spominski dan in sicer v ponedeljek, 27. maja, katerega je praznovala vsa Amerika, y četrtek, 30. maja, pa je bil po sklepu illinoiske zakonodaje še enkrat Spominski dan, kakor smo ga praznovali preje. Ali je to najbolj pametno, res ne vem. Red mora biti tudi znotraj. Je bilo zato dokaj zmešnjav, čisto brez potrebe. * Ni vedno varno iti v pokoj v Titovino, tako pojasni slučaj 54-letnega Srba Vladimira Doy-china iz Los Angelesa, Kalifornija. Pred 4 leti je odšel zaradi bolezni v predčasni pokoj. Dobival je ves čas redno ameriško pokojnino. Živel je mirno nekje v južni Srbiji. Ženo, od katere je ločen, je pustil z dvema-hčer-kama v Chicagu. 16. maja je stal pred sodiščem. Obdolžili so ga, da je bil član raznih protikomunističnih organizacij v A-meriki. Predno je odpotoval v domovino, se je informiral 'pri jugoslovanskem konzulu v Los Angelesu, ki mu je zatrdil, da nihče nima nič proti njemu. Kdo naj komunističnim lažnjiv- Ob priliki proslave 50-letnice Slovenskega narodnega doma na St. Clair ju v Clevelandu, Ohio, je slovenski univerzitetni profesor sociologije in antropologije in ravnatelj Slovenskega instituta v Ameriki dr. Edi Gobec v posebni številki POROČIL SLOVENSKEGA INSTITUTA V AMERIKI (NEWSLETTER) priobčil naslednji članek, ki ga tu ponatiskujpmo za širši krog slovenskih čitateljev: Jože Turk, prvi slovenski voditelj v Clevelandu, je pripove-j doval, kako so vsakega Slovenca , ------- j takrat zmerjali z neumnim Po- CLEVELAND, O. ^^oven" lijakom. To so bili težki časi v ski dom za ostarele je prejel sle-i zadnjih dveh desetletjih devet-deče darove za gradbeni in n-j riajsj;ega stoletja, ko so prvi slo-pravni sklad: ? venski pionirji v Clevelandu ga- $500: Mary Vogrin, Johanna ;rap na najtežjih delih v tovar-A. Lance. fnah, istočasno pa ustanavljali $410,50: Louis Sanabor in že-’svoja prva društva in ustanove, na. ’Pisec pričujočih vrstic se spomi- Po $300: Euclid V e t e r a n s ;nja, kako so ga sodelavci na Assn., Inc.; Linda in Charles delu in študentje v šoli tudi tam Shaver. -okrog leta 1950 stalno dražili, $150: Tillie Vranekovic. naj jim pokaže enega samega $100: Marian Urankar, Joseph Slovenca, ki je kdaj v življenju Roberts. dosegel kak izreden uspeh. Ve- $91.00: SNPJ No. 614, Strug- seli smo, da se je medtem mar- cem verjame? * Onesnaženo okolje je znamenje pomanjkljive kulture, pomanjkanje čuta za skladnost, za pristnost narave. Predvsem pa je znamenje najplemenitega značaja, če tebe ne motijo kupi smeti, — misli na tistg, ki jih to moti.” (Lj. “Družina”.) Velja tudi za nas povsod v Ameriki. * Oče je fanta poslal v. mesto, da bi se kaj naučil. Obiskoval glers. Po $50: Catherine Kauter, Mary I. Wiehn. Po $25: Edward Seitz, Jolm Rcssman, Ernest J. Urbas in žena. $20: Joseph Zabukovec. $16.30: Upokojenci na St. Clairju. $10: John Cherway in žena, Frances Phillips. Po $5: Millie Novak, Walter Lampe, Tony in Jennie Trennel, William Grmek, Frank Koss, Družina Shaver, Victor Žele in žena, Patrick Pace, Agnes Pace. $4: Florence Brochak. Po $2: Joseph Blatnik, Josephine Salvo, Amy Bradač. V spomin Jožeta Želela — $10: George Bole; $5: Družina Terden. V spomin Felixa Strumbel — $100: žena; $20: Red Coach Grili Staff; $10: SNPJ No. .5; po $5: Aima Lazar, Andy in Mary Božič, Anna Pollock, A. Saztek in žena, M. Brugh in žena, Antoh in Olga Cergol, Jr. I V spomin Petra Bohinca — po $5: A. Victor in žena, Cecilia Wolf, Joseph R. Mihelich. V spomin Matta Mochnicka — $50: Alex Kunevicius in žena; $20: Frances Smrdel in družina; po $10: John Zupančič in žena, Dean Ruff in žena, Frank Hribar in žena, Ron Kaucnik, in žena, Rudy L. Nagode in žena, Guis Česen in žena, Frank Kondrich in žena; po $5: Bill Schaffer in žena, Cyril Swell in žena, Mary Tomsich, Mary Mul-lec, John Zalar in žena, Mary Modic, Joseph Skoeaj in žena, Marian Parks, Joseph Poje in žena, Joe Legat , in žena, Frank Bubhic in žena, Josephine Zalo-ker, Mrs. Leo Wolf, Mary Stražišar, Hans Stelmacher in žena, Joseph Birk in žena, Frank Ska-bar, Mrs. Anton Artel, Marie Pizem, Joseph Walters in žena, Anna Godlar in družina Cook, Milka Filipič, Luka Slejko^in žena, John Cech in žena, Mary Matoh, Joseph Opeka in žena; $3: John in Christine Ludvik; $2: Angela Rayer. Hvala lepa, dragi prijatelji! Vaša radodarnost nam je velika finančna in moralna pomoč. Vljudno Vas vabimo, dji obiščete naš dom in spoznate naše stanovalce. Prizadetim družinam iskreno sožalje! Vida Shiffrer Najvišja in najnižja točka ZDA sta najvišja in najnižja točka druga od druge komaj 60 milj. Najvršja je Mt. Whitney, ki se dviga 14,496 čevljčv visoko, najnižja je v Dolini smrti, ki se spušča 276 čevljev pod morsko gladino. Obe sta v državi' Kalifornija. sikaj obrnilo na bolje. rikanci v Clevelandu in okolici in Čtivo o Slovenskih Ameri-kancih, ki sta trenutno v tisku. Ameriški Slovenci so ponosni na dejstvo, da šo podarili Ameriki vsaj pet admiralov, med njimi admirala Viljama Petroviča (čigar prvotno ime je bilo Vilko Petrovčič), osirotelega fantka iz župnije Sv. Vida v Clevelandu, ki je postal ravnatelj najvažnejših uradov v ameriški vojni mornarici in poveljnik največjih ameriških pomorskih oporišč med njimi New York Naval Shipyard in Puget Sound Naval Shipyard v Bre-mertbnu, v državi, Washington. Ameriški Slovenci so ponosni na svoje rojake, ki so se visoko povzpeli v ameriški politiki, med njimi zlasti na bivšega clevelandskega župana, petkratnega guvernerja države Ohio in zveznega senate j a Franka Lau-scheta (Lovšeta); na vrhovnega komisarja ameriške civilne službe Ludvika Andolška, ki ima pod sabo nad dva milijona in pol ameriških zveznih uslužbencev; na svoje kongresnike Johna Blatnika, Jožeta Skubitza in Filipa Ruppeta; in na dolgo vrsto Bolj kot kdaj koli so danes I županov, sodnikov, visokih urad-Ameriški Slovenci upravičeno nikov in zakonodaj avcev, pa tudi kakih 40 občinskih svetovalcev samo na področju Clevelanda in okolice, ki so doslej sledili Johnu Mihelichu, ki je bil 1. 1926 kot prvi Slovenec izvoljen v clevelandski mestni svet. Ameriški Slovenci so upravičeno ponosni na svoje slavne arhitekte, med njimi zlasti na Johna Jagra, ki je gradil palače v Avstriji, na Kitajskem in v Minnesoti; na Aleksandra Pape-sha, vodilnega arhitekta stadionov, ki je zgradil tudi Robert Kennedyjev stadion v Washing-tonu, stadion Kentske univerze in glavni stadion v prestolnici države Puerto Rico. Ponosni so na Rudolfa Grosla, vodilnega arhitekta veleblagovnic, trgovskih palač in gledališč v državi Ohio; na rojaka Aldo Košuto (Cossutta), soprejemnika naj višje ameriške arhitektske nagrade za leto 1968 in graditelja največjih arhitektskih stvaritev, kot L’Enfant Plaza vs Washing-tonu, Christian Science Center v Bostonu, Earth Science Center na sloviti Massachusetts Institute of Technology, mogočni hotel Denver Hilton v Denver-ju, Colorado, itd.; in ponosni s° na taka vodilna gradbena podjetja v Clevelandu kot Kapel, Demshar, Brzun, Zelko, Lunka, Germ, Strumbly, Ule, Culkar in druga. Kdo bi ne bil ponosen na učenjake in znanstvenike kot so n. pr. John Šešek-Nielsen, dekan metalurške fakultete na new-yorski univerzi, izumitelj, avtor, urednik in voditelj prve skupino ameriških znanstvenikov, ki je pod okriljem ameriškega zunanjega ministrstva obiskala Sovjetsko zvezo? Ali na dr. Jožefa Kofolta, ki je bil dvajset let dekan oddelka za kemično inženirstvo na naj večji ohijski univerzi v Columbusu, kjer je vzgojil vrsto poznejših vodnikov ameriške industrije. In kdo k1 ne bil ponosen na slovenske rektorje in kanclerje v Ameriki in v Evropi in na slovenske dekane in ravnatelje na tako slovitih univerzah kot so Harvard, Massachusetts Institute of Technology, New York, Ohio State, Loyola, Wyoming, Florida, Kent State, Georgia, Triangle Re' search* Institute, itd.? Edi Gobec (Dalje prihodnjič) in brez pretiravanja ponosni na svojo slovensko dediščino in na svoj veliki doprinos Ameriki. . Ponosno zravnani lahko povejo, da je eden očetov Združenih držav Amerike, Tomaž Jefferson, poznal in občudoval sta-roslavno demokracijo na Slovenskem Koroškem, v kneževini Karantaniji, demokracijo, ki je o njej zapisaL slavni francoski pisec Jean Bodin v eni svojih knjig Lex six livres de la re-publique, da ji ni bilo enake na vsem svetu. Jefferson je podpisal začetnici svojega imena ob ta Bodinov opis slovenskega običaja ustoličenja karantanskih knezov (na ta način je namreč označeval , najvažnejša mesta v čitvu), kar je tudi s fotokopijo dokazal prof. Jože Felicijan v svoji angleški knjigi o socialni pogodbi in ustoličenju karantanskih ^knezov (1967). Crane Brinton, profesor zgodovine na univerzi Harvard, pa je v Ameriškem katoliškem Žurnalu za zgodovino januarja 1969 zapisal, da ta zgodnja slovenska demokracija predstavlja “eno izmed garijant v sklopu demokratičnih idej, ki so oblikovale moderne zapadne demokratične ustanove.” Ameriški Slovenci so ponosni na dejstvo; da je eden izmed njihovih številnih umetnikov Leonard Volk znan kot prvi poklicni kipar v Chicagu, vodilna osebnost pri organizaciji pi’-ve umetnostne razstave v istem mestu 1. 1859, ustanovitelj in dolgoletni predsednik Čikaške akademije umetnosti (the Chicago Academy of Design) in edini kipar, ki je izdelal maski Lincolnovega obraza in roke, ki sta služili kot vzorec vsem drugim umetnostnim ustvarjalcem. Ameriški Slovenci so ponosni na dejstvo, da so poklonili Ameriki pet škofov, med njimi Friderika Barago, ki je trenutno kandidat za beatifikacijo in se je zavzemal za pluralistično ureditev ameriške družbe 140 let predno je ameriški kongres sprejel pluralistično definicijo Amerike, ki pa je bil tudi velik učenjak, čigar indijanske slovnice in slovarji so še danes v rabi. Ameriški Slovenci so ponosni, da se je vsaj pet njihovih rojakov dvignilo do generalske časti v Ameriki, med njimi general Ferdinand Chesarek, vrhovni poveljnik opremnega poveljstva (U.S. Army Materiel Command), s proračunom 14 bilijonov dolarjev na leto in vrhovni vojaški predstavnik Amerike v Združenih narodih — in generalni major John Lekson, eden najvišjih častnikov s področja Velikega Clevelanda, čigar ži- Skrb za prosveto Zvezni prosvetni urad je KoB' greš ustanovil leta 1867, skrb za šolanje in vzgojo je bila vendar med prvimi že cd vsega začetka naše dežele. Velika gostota ,. Na področju ravnine ob vljenje in karijero opisuje prof.1 Ganges v Indiji živi na eni kva-Gobec v svoji osmi in deveti dratni milji povprečno okcR angleški knjigi, Slovenski Arne- 2,000 ljudi. MUM DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Spomin in zvestoba padlim junakom ^imo je mesec maj, junij je Mezeli. Vsako leto je tako, tu- se Pred 29 leti je bilo. Pomlad le razbohotila in skozi junij- etu spomnili — kakor vsa- leto — tudi letos. V soboto, ''Mija, sta pripravili ta spo- ^ obe borčevski organizaciji. p P°1 osmih zvečer je bila za 'Me mučence sv. maša pri na Manning Cjl Poma'gaj (v ' Somaševala sta čč. gg. J. ;S1 CM in J. Jeretina CM. Pri- st se je napolnila cer-1 prijateljev, soborcev. Žal v dvo- M dvorana. Spominsko sve-j rani nismo videli vseh, ki jim je je vodil g.' S. Pleško. SI bilo pred 29 leti prizaneseno z )eh -mn uvodnim nagovorom mučeniško smrtjo in jim je po- pQPeljal ,0v in !e> ki 5 navzoče resnost cHp , ju v veličino spomina na padli pred 29 in več ^ ■ Sloveniji. Mešani zbor je %, v°dstvom g. Klemenčiča Meno zapel “Splavaj misel”. zneje Kanada odprla vrata svobode in ugodja .. .j Da bi mrtvi mučenci izprosili živim vztrajnosti, narodu pa rešitve in svobode v resnici! Por. Iz življenja župnije Brezmadežne v Novem Torontu ^ l?1636011 marcu je bila podo-\ov a župnija Brezmadežne v Torontu že umira; kajti ari''e starih prostorov ob ratii tja. je dajalo videz propa- A kmalu se je pokazalo, ^ župnija polna življenja, So feu Se iz podrtin začele hitro 't ^ nove stene in kazati no-H'f6' ^iuvcev prostovoljcev V 0 zlasti ob sobotah veliko, fa s° do začetka maja nare-' 2e' 1500 ur prostovoljnega \’kar bi zneslo nad $10,000, 1 delavce plačali tako, kot > plačani. Nekateri žup- \\ .s° PAspevali tudi za mate-Prinašali delavcem pro-pjka,?^cem 0krepoila, da so tako a X’ kako cenijo njihovo KjeV°^rL0 ^8^°' Pudi mladi *" ' so bili pred nekaj leti W[0CX’ Priclno pomagajo. Ne- naredili prostovoljne- skoraj za 1000 in so > v^tli med naj večje dobrot- S/Mnije. ^Vr ’ Pa pri prezidavanju am° sončne strani. Treba Vi lhv,raz^riti streho, kjer bodo iXP?St0ri’ in kot ' nalašč je M0 dni najbolj deževalo A . Mih vodo tudi v zakri-V’ ha ;_____ ‘% >, Podobni $ > H R ki.. aragi, ko mu je v hišici Pl0^nike in v stranišča. , in j ClTl0 obranili dobro vo-G tolažili, da smo vsaj ne-misijonskemu Xa od vseh strani teklo v VNer J6 stanoval. iVer,/ l6 Posebno znamenje S župnije, je to, da se N b 8m tem neprilikam, if, ■ 'brali prispevale tudi župnijske organizacije in nekateri poedini ž\ip-Ijani. To povežavo med Slovenci v Lanusu in v naši župniji je priklical v življenje misijonar Franc Sodja CM, ki vodi misijonski zavod v Lanusu in je bil prej 7 let dušni pastir v župniji Brezmadežne. Lahko pričakujemo, da bo gdč. Marija Babič dobro predstavljala župnijo Brezmadežne v Buenos Airesu in da bo v svojem mladem idealizmu navdušila še druga dekleta in fante za to našo medsebojno povezavo. Gotovo bi pri slovenski mladini v Argentini dobila tudi novih pobud za kulturno in apostolsko delo med Slovenci. Zaključek slovenske šole je bil 11. maja. Učenci, ki so uspešno končali sedmi razred, so prejeli tudi diplome o dovršeni slovenski šoli, najboljši učenec v vsakem razredu pa skromno nagrado. Uredništvo m 1 a d i n skega verskega lista Mavrica v Ljubljani je poslalo naši slovenski šoli posebno pohvalo, ker je slovenska šola dobila 71 naročnikov na ta list. Č. g. Julij Slap-šak, ki ima brata župnika Dar-kota na Primskovem, nam je pa istočasno pisal iz Clevelanda: “Čestitam Vaši slovenski šoli: prva je po številu novih naročnikov (Mavrica). Le tako naprej! še Kranj-Primskovo ste prekosili. (60 samo!)” Zasluga za to gre predvsem ravnatelju šole g. Franciju Cerarju. B.B. RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU Volivni boj postaja vedno bolj živahen, vsi strankarski vodniki potujejo križem kražem po deželi in si prizadevajo dobiti čim več podpore za sebe in svojo stranko. Trenutno vse kaže, da je liberalna stranka s P. E. Tru-deaujem na čelu nekaj spredaj, tesno za njo so konservativci z R. Stanfieldom, precej daleč, pa vendar uspešno delavna in podjetna pa je nova demokratska (socialistična) stranka Davida Lewisa. Do volitev se lahko še marsikaj spremeni, četudi v poletni dobi običajno ni pričakovati kakih večjih mednarodnih sprememb. Še nekdaj, ko so dali več na letni čas, je bilo poletje namenjeno pospravljanju žetve pe. Kanadski zunanji minister M. Sharp je’ dejal, da nosijo kanadske enote orožje le za lastno obrambo in da bodo takoj u-maknjene, če bi prišlo do obnove bojevanja. Kanadski delegat j e na mednarodni konvenciji Unije avtomobilskega delavstva so v svoji izjavi predložili, naj delavci prenehajo .plačevati prispevke za brezposelno podporo, ker oni niso krivi in ne odgovorni za brezposelnost. Direktor kanadske U-nij e avtomobilskega delavstva, ki je del Mednarodne, Dennis McDermott je razlagal: Brezposelnost je državna odgovornost. Zato ni prav obravnavati zava- in nato zgodnja jesen ostalim rovanje proti njej kot vsako pridelkom. Šele, ko so bili ti pod d r u g o privatno zavarovanje, streho, so se modri državni vod-, Vladna denarna in proračunska niki odločali za vojne pohode.1 politika nas spravita v težave, Celo Hitler se je ravnal po tem -nato pa ta obdavči delavce, da starem pravilu, ko je začel dru-' preskrbi podporo brezposel-go svetovno vojno. imamo tudi vsi pravico odločati o njihovi uporabi. To delamo preko svojih zastopnikov v parlamentu. Država je odgovornost nas vseh, ustanovljena . sporazumno za našo skupno korist! Zvezni minister Otto Lang, ki je odgovoren za Canadian Wheat Board, je v Winnipegu zadnji teden napovedoval, dg bodo kanadski žitni farmarji imeli letos rekordni dohodek. Trdil je, da bo ta dosegel 3.2 bilijona, toliko kot lanski in predlanski skupaj. Po njegovem mokro vreme, ki je zakasnilo ponekod setev, ne bo imelo bistvenega vpliva na pridelek, ker se je vreme pravočasno zvedrilo in je zemlja pravilno namočena. V Braziliji ponekod prhnanj-kuje vode. Prof. Azevedo Neto na univerzi v glavnem mestu Brazilia je razkril, da proučuje možnost oskrbe z vodo iz velikanskih ledenih gora, ki bi jih z Antarktike privlekli po morju na sever. S sličnimi načrti se u-kvarjajo tudi v Čilu in Peruju. Sv >v’ ni delovanj e*uč ko in gradili okrog e v dvorani « hatavilo. Kot prej je bi-SeMj dvorana zasedena Sa 0 s°boto in nedeljo. S Sk* >1deli° v aprilu je slo-Xw a Poredila v dvorani !V6tno šolsko VX Prireditev, pri ° cPajo vsi učenci slo- šole. Kke n 3111 Prikazali tri slo-X.. !Gsnike: Prešerna, Gre- Pri letošnji prire- ln Župančiča; v drugem delu prireditve je pa izpolnil program šolski pevski zbor, ki je pod vodstvom profesorja J. Osana zapel več pesmi. Šolska mladina je spet nastopila na materinski dan v nedeljo, 12. maja. In sicer s trode-janko Bedak Pavlek izpod peresa Franca Bevka. Vso nežijo in scenerijo so imeli v rokah mladi, že tu rojeni fantje in dekleta pod vodstvom Marjana Ulčarja. Uspeh je bil vsestranski: otroci so dobro igrali, scenerija je bila učinkovita, obisk dober, gledalci so bili z nastopom mladine zelo zadovoljni, kar so pokazali s silnim ploskanjem po vsakem dejanju. To je bil prvi večji igralski nastop naše mladine, ki so ga v celoti izpeljali popolnoma sami. Pokazali so, da imajo še velik smisel za slovensko besedo, za igranje na odru, da je v njih veliko idealizma in tudi sposobnosti za odrsko umetnost. Saj so ta uspeh dosegli v času, ko je bila okrog dvorane sama podrtija in so morali imeti vaje že v mrzli dvorani, v katero je od vsepovsod pihal veter. Pri Zvezi katoliških mož in fantov smo na letnem občnem zboru dobili novega predsednika v osebi g. Janeza Vičiča. G. Lojze Babič, ki je bil že več let predsednik in je veliko storil zb to vedsko organizacijo, je novemu predsedniku obljubil, da mu bo še rad celo leto stal ob strani in mu pomagal po svojih močeh. Novost za župnijo Brezmadežne je tudi v tem, da je poslala mlado gdč. Marijo Babič kot prostovoljko v misijonski zavod v Lanusu, Argentina. Skončala je univerzo in je v soboto, 4. maja, odletela z letalom v Buenos Aires in bo v misijonskem zavodu. poučevala do konca šolskega leta, to je do decembra študente v angleščini, francoščini in v muziki, sama se bo pa imela priliko naučiti špansko in si razširiti svoje obzorje. Za pot so ji Kanada je pretekli teden poslala oddelek svojih vojakov iz nim. Kanadska izjava je bila podana bolj v pojasnilo kanadskega stališča kot v kako razpravo, Egipta na Golansko višavje v f vendar je pokazala, kje kanad-enote Združenih narodov, ki bo- j ski del Unije avtomobilskega do nadzirale nevtralni pas med j delavstva stoji. Je očitno precej Izraelom in Sirijo v smislu spo-j na levo od nove demokratske razuma, ki ga je posredoval med stranke in stališče, ki ga je za-J Umor J. Yablonskega je dolgo čakal na odgovor, po vztrajnosti in trdovratni prizadevnosti javnega tožilca R. Sprague je bil razrešen. Razkril je moralno gnilobo in nasilnost v Uniji pre-mogarjev, kot jo ne bi nihče pričakoval. Sodna razprava in obtožbe, ki so segale vedno višja in višje, dokler niso dosegle vrba — predsednika Unije To-nyja Boyleja, so omogočile očiščenje Unije in vmestitev nove, .poštene uprave in vodstva. Kjer so isti ljudje ali ista skupina predolgo na oblasti, postanejo ti preveč samozavestni, pa tudi brezobzirni in nasilni, če začutijo, da je njihov položaj v nevarnosti. To ne velja le za delavske unije, velja za vse ustanove, pa tudi za javno upravo in državna vodstva. obema sosednima državama 'a-meriški državni tajnik dr. H. vzela, kaže nekak sovražen od' nos do države, kot da je država Kissinger. Kanadski oddelek je nekaj, proti čemur se je treba odgovoren za oskrbo in vzdrže- j boriti. Stvarno smo država mi I vanje zvez, stražarske in opazo-' vsi skupaj\in če nismo z njenim valne naloge bodo vršili v glav- delovanjem zadovoljni, je naša nem Avstrijci in Peruvanci, Po- dolžnost, da izmenjamo vodnike Ijaki pa so dobili oskrbo prevo- in jim odredimo nove naloge, za. j Vsi smo kot državljani dolžni Enote za Golansko višavje so gledati, da država v redu in pobile vzete od čet Združenih na- steno izvaja zakone, da skrbi za rodov, ki so odgovorne za čuva- red, mir, za varnost meja, za nje premirja med Egiptom in splošno dobro, da ne daje niko-Izraeolm. Varnostni svet je nji- mur posebnih ugodnosti, ampak bovo nalogo odobril in prizadete postopa z vsemi državljani ena-države so sprejele zadevne skle- ko. Vsi plačujemo davke, zato Iskanje oljnih ležišč v Kanadi je bilo lani za eno tretjino manjše kot leto preje. Predsednik pokrajinske vlade v Alberti Peter Lougheed je opozoril vso deželo, naj se ne vdaja prepričanju, da je Kanada obilo oskrbljena z energijo. V desetih letih lahko pride v oskrbi z njo do resnih motenj in težav. Britanska .vlada je izjavila v parlamentu pretekli teden, da ne bo umaknila svojih čet iz Severne Irske, ker to položaja ne bi izblojšalo, pač pa bi lahko privedlo do obsežnega pobijanja in krvave državljanske vojne. Atomska komisija Kanade in zunanje ministrstvo sta priznala, da utegne pogodba o prodaji kanadskega jedrskega reaktorja Argentini za 225 milijonov pasti v vodo, qe ne bo Kanada dobila jamstva, da Argentina ne bo reaktorja uporabila za zgradnjo in preskušanje jedrskega orožja. Primer Indije je zahteval novo proučitev celotnega dogo vora, predno bo tega možno začeti izvajati. Vesti iz Indije kažejo jasno, da je ta uporabila kanadski reaktor in naprave, ki jih je dobavila Kanada, za zgraditev jedrskega razstreliva in njegov prvi preskus. Anik, kanadski komunikacijski satelit, bo posredoval televizijske oddaje z olimpijskih iger v Montrealu leta 1976 vsemu svetu. KANADA V VOLIVNEM BOJU — Robert Stanfield (na levi) vodi v sedanjem volivnem boju konservativno stranko, David Lewis (na desni) pa Novo demokratskoKstranko. Obe sta se združili pretekli mesec, in porazili vlado P. E. Trudeauja, ki.je nato razpustila parlament -in razglasila nove volitve za 8. julij. Volivni boj je že-zelo..živ, čeprav je do volitev še dobermesec. Stephen Lewis, vodnik nove demokratske stranke za Ontario, je trdil zadnji teden,- da plačujemo v Kanadi za nekatere vrste avtomobilov od $339 do $823 več kot v ZDA, ker da se vlada ne pobriga dovolj za poslovanje avtomobilskih družb pri postavljanju cen za avtomo- bile v ZDA in pri nas. Pokrajinski minister Clement je odgovoril Lewisu, da spada zadeva pod pristojnost zvezne vlade, s čimer pa se oni ni strinjal. Različne cene v takem obsegu naj bi bile v nasprotju z dogovori, ki hočejo doseči enake cene za avtomobile iste vrste na obeh straneh meje. V državnem tajništvu v Wa-sbingtonu dvomijo, da bo možno doseči kak dogovor z ZSSR o o-mejitvi jedrskega orožja do Ni-xonovega obiska v Moskvi. A-meriško zastopstvo, ki je začelo pretekli teden posebne razgovore o tem v Moskvi, je naletelo namreč na vrsto težav in zapletenih predlogov, ki jih ni mogoče rešiti v nekaj dneh. Gverilci v Asmari v Etiopiji so izpustili 30 det starega pilota Granta Wyatta iz Calgaryja, ki je bil ujet 27^ maja od Eritrejske osvobodilne fronte. Unija kanadskih poštarjev je sklenila bojkotirati avtomatizacijo poštnega poslovanja, dokler vlada ne bo pristala na razgovore o uvedbi tehnoloških sprememb. Kanada ima v zlatu in v devizah 6.23 bilijonov dolarj ev rezerv. Od aprila do maja so se te zmanjšale za 5.4 milijone. Ko je bila lani na poti v Kanado kraljica Elizabeta II., je uprava vladne palače v Ottawi kupila dva barvna televizorja, enega za kraljičino bivališče, drugega pa za' generalnega guverner j a Ronalda Michenerja. Kasneje se je izkazalo, da sta bila oba televizorja ukradena. Ko je prišlo to na dan, so oba televizorja plačali trgovini, iz katere sta bila ukradena, da ne bi bila vladna palača vmešana v to tatvino, kar pa se je končno ie zgodilo. Pokazalo se je, da prevelika naglica ni nikdar dobra! Star ribič v Novi Angliji je sedel ob bregu in držal palico s trnkom. K njemu je prišel prebivalec notranjščine dežele in ga povprašal, koliko rib je ujel. Stari ribič mu je odgovoril: Sin, takole ti povem, če ujamem tole zdaj in nato še dve, bom imel tri! Veliko prahu in še več pritožb je povzročil nastop policije in agentov za preganjanje nedovoljene trgovine z mamili in u-živanja mamil v Landmark Motor Inn v hotelu v Fort Erie 11. maja letos, pri čemer so od 113 mladih ljudi, ki so bili v prostorih hotela, 43 prisilili, da' so se popolnoma slekli in se podvrgli pregledu. Med ’ njimi je bilo 7 moških in 36 žensk, skoraj izključno dekleta v starosti 19 do 25 let. Pregledali so jim tudi zadnjice in vagine, ker da “je to edini način, po katerem je mogoče v takih slučajih’ mamila najti”. Morton. Shulman, poslanec nove demokratske stranke v parlamentu Ontaria, se je posebno razburil, ker so pri raciji od 79 moških slekli in podrobno pregledali le 7, ženske pa skoraj vse. “Kakšna j e.razlika med moško in žensko zadnjico?.” je vprašal razlj učeni poslanec nove demokratske stranke Georges Kerra, poveljnika pokrajinskih varnostnih sil. Javna nejevolja in 'jeza nad policjjskim postopanjem, ki je ostalo brez uspeha, če pomislimo, da so dobili le 6 unč mari-juane, je končno prisilila vlado, da je napovedala javno preiskavo celotnega nastopa policije. MALI OGLASI FOR SALE 19709 Mohican, off E. 200 St. by owner, 8 room Colonial, 2 baths, air conditioning, drapes, garage, possible 2 family. Good neighborhood. 20’s. About $8000 to handle. 481-5531, Sat. Sunday. Monday thru Friday after 4 pm. —(103) CLEVELAND, O. MALI OGLASI EUCLID ■ ZIDAN $35,900, deset let star bungalow, dve spalnici na prvem nadstropju, prostof za razširanje za dve sobi zgoraj, polna klet, dvojna garaža. EUCLID — ZIDANA HIŠA za dve družini, kvalitetno delana, po dve spalnici v vsakem stanovanju, jedilna soba, ognjišče, rekreacijska soba, dvojna garaža, se nahaja blizu trgovin in transportacije. GROVEWOOD OKOLICA z dvemi ali tremi spalnicami bungalow, klet in ena garaža, $15,900. BEVERLY HILLS v Euclid, na pol ranč hiša z štirimi spalnicami, jedilna soba, velika kuhinja in ena in pol kopalnica, rekreacijska soba. Dvojna priključena garaža. PRI RT. 91 Eastlake—Gradimo nove domove, ranches, splits, colonials. Kličite za informacije. UPS9N REALTY 499 E. 260 St. 731-1070 odprto od 9. do 9. ure. I L (102) Barvanje in papiranje Zunaj in znotraj po zmerni ceni Kličite 361-7946 -(102) Barvam zunaj in znotraj po zmerni ceni Kličite 431-2134 (101) RABIMO delavce za barvanje hiš. Kličite 692-1069 (100) OPREMLJENE SOBE se oddajo; eno stanovanje ima štiri sobe, drugo stanovanje tri sobe. Na E. 53 St., moderne, na novo karpetirane. Kličite 481-4649 (102) Help Wanted — Female CLEANING WOMAN Slovenian, 2 days a week. Nice home. Mayfield Noble area. Call 332-4320 (100) WAITRESSES Part time. Good pay. Ideal working hours. Take all or part time hours. Monday thru Wednesday from 1 p.m. to 6 p.m. Saturday and Sunday 1 to 6 p.m. Interested persons call only 8:30 to 11 or 1 to 3 p.m. 531-6289. (4,11 jun) COOK Short order. NO DINNERS. Ideal working hours. Good pay. Call only between hours 8:30 to 11 or 1 pm to 3 pm — 531-6289. •(4,11 jun) Male Help Wanted JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) MAINTENANCE Small manufacturing company needs maintenance man. Experience necessary. Inquire in person at AMERICAN INDUSTRIAL SAFETY EQUIPMENT 3500 Lakeside Ave. or call Andy Russo 696-2220 (101) LABORERS Light assembly1 work and light machine work. Hours 12 midnight to 7 AM—35 _ hours. Call Andy Russo 696-2220. AMERICAN INDUSTRIAL SAFETY EQUIPMENT 3500 Lakeside Ave. (lOT) HELP WANTED Man needed to assist in hardware store, 18 to 60 years old. Must have driver’s license. Full time employment. Call HE 1-5479 (102). l = I i = Janko Kersnik: \ \ I KMETSKA SMRT uHiiiiiiiiiiiiiiimiiinimiiiimimiimiiiiiiimmimmmmmiiiiimiimiiiiiimmiiiii Ranocelnik je odhajajoč postal malo na stopnicah pred vežo in Anton mu je odštel plačilo. “Ne vem, ali bo kaj z očetom ali ne! Umrli bodo skoro gotovo”, je menil, zdravnik. Hči je na glas zajokala, sin Anton pa ni izpremenil. lica niti zinil besede. Pozno na večer je bilo, ko so stali vsi domačini okrog očetove postelje. Na.yzočih je bilo tudi par sosedov. “Nesreča, to je nesreča!” je zmajeval z glavo sosed Cešek. “Umrl bodeš, Planjavec — umrl •— tega noben padar ne ozdra-vi.” “Saj je tudi ta, naš — tako dejal!” je pritrdil Anton. Starec je čul te besede, pa mu niso bile strašne; nasprotno — zvenele so mu kakor tolažilo. “Uh-uh-uh”, je zaječal; ali to je bil le dušek telesnim bolečinam. Mati Planjavka je čepela na klopi pri peči, pa jokala ni več; edino hči je še včasih zaihtela. Mati je sosedu češku pošepetala nekaj na uho. Nekoliko pozneje je Cešek zopet odprl usta. “Planjavec — kaj — ko bi po može poslal? Dobro je, če človek uredi, kar je treba.”, Starec se je ozrl vanj z medlim očesom. “Kaj praviš?” je dejal. To je bilo prvo vprašanje, prvi govor po duhovnikovem odhodu. “I — po može pošljimo — testament napravi!” (Ta črtica je bila napisana 1. 1890. Takrat je še veljala ustna oporoka s pričami) je vpil češek in se poskusil nasmehniti. “Saj tako — ni nič— vse nič ni!” je pristavil polagoma, pa nihče ni vedel, kaj ni nič, ali kaj misli sosed s to besedo. “Katere pa hočete?” je vprašal Anton, ko oče ni odgovoril. “Cešek je tu”, je rekel bolnik počasi; “potem pa Bunček.” “Še eden mora biti”, je silil Češek, ki je bil zvedenec v takih stvareh. Planjavec je premišljeval. “Kaj pa Kodre?” Planjavec je molče odmajal z glavo. “To je baba”, je zinila hči. “No, pa Mrtinkovec?” Bolnik je potrdil kimajoč in pol ure pozneje so sedeli vsi trije ! sosedje v hiši in vžigali svoje, pipe. “Oh, oh, oh!” je vzdihoval ve- '■ nomer Mrtinkovec in “umrl bode, umrl bode”, je trdil glasno Cešek. ! “Kako pa bodeš — Planja-, vec?” je vprašal Bunček. “Uh-uh-uh!” je dejal ta in položil glavo po strani proti zidu. Od domačinov je ostala v sobi samo Planjavka; otroci in posli so bili šli venkaj po oprav- j kih, ki so si jih kar sami izbi- i rali.. I Nekoliko trenutkov je bilo tiho v sobi, le od ure poleg vrat se je čul enakomerni: “Tik, tik, tik.” Bolnik je prvi izpregovoril. “Zemljišče naj bode Antonovo”, je dejal počasi in v odmorih, “drugim po osem sto, Mici-ki pa še posteljo in skrinjo, če se omoži.” “Torej balo?” je vprašal češek. “Ne, samb posteljo pa skrinjo!” Potem so zopet vsi molčali. “Pa pokopati me mora — z dvema gospodoma!” “In za svete maše?” vpraša Bunček. “Sto goldinarjev za rimske maše, pa za cerkev tudi petdeset goldinarjev!” “Pa za sedmino?” se je oglasil Mrtinkovec. “Tudi sedmino mora napraviti.” “Kar reci — koliko!” je silil Mrtinkovec, ki je že sedaj požiral sline v mislih, kako se bode na sedmini jelo in pilo. “Bo že vedel in bo — vedel!” je odvrnil bolnik, ki je govoril vse razločno, dasi pretrgano. Molčali so sedaj, čeprav jim’ je bilo vsem še hekaj na jeziku. In ker nihče sosedov ni zinil, se je oglasila Planjavka tam izza peči: “Kaj pa meni?” “Materi pa — doto, ki jo ima v zemljišču, in pa živež do smrti — pa — kot — pa — obleko. “In drugega nič?” je zajavkala starka; “torej za to sem se trudila in delala kakor črna živina?” Spustila se je(v glasen jok. tudi!” je vz- “Saj sem se jaz dihnil Planjavec. “Da me bodo na stare dni od hiše podili! To sem prislužila!” je tarnala ženica. Pa nihče izmed mož ni imel razuma za njeno bolest. “Kaj pa dolgovi?” deje Češek; “je li kaj dolga?” “Saj ve vsakdo zanj!” je mrmral bolnik. “Cerkvi je tri sto goldinarjev, pa Juretovemu Pavlu za usnje petnajst goldinarjev in Gostinčarju polupeti goldinar na pijači!” TRAVEL-READY — Doi e •woven cotton in navy ? dl white checks creates a ha, I-some travel ensemble r Maid of Cotton Kathy Ras u The dress is topped off 'x\ a contrasting red hoc echoed in the jacket co, ; r. For added dash, Designer; Jerry Silmmav edges the jacket in navy and white polka dots. NEWYORSKI renče J. Cooke NADŠKOF Teje znan po spo- jih odločnih in jasnih nastopih v obrambi katoliškega verskega nauica. Sosedje so kimali; za cerkveni dolg so vedeli vsi, za druga dva ne, ali vedeli so vsi, da je to vse. Planjavec je bil trden kmet. “Torej meni nič več?” je dejala mati še enkrat. “Dosti bo imel plačevanja!” je mrmral Planjavec. “Kje bo jemal?” “To je moje plačilo!' Beračit, prosjačit pojdem —” “Uh-uh-uh!” je zatulil bolnik na glas. Hči Micika je stopila v sobo in skoro aa njo še drugi; vedeli so, da je oporoka gotova. Planjavec je zopet gledal v steno. Mraz ga je jel izpreleto-vati, sprva polagoma, potem vedno silne je; da se je postelja tresla. “Umrl bodem!” je rekel zdajci na glas in se krčevito izkušal vzkloniti kvišku. “Luč, luč!” je vpila dekla. “Molite,' molite!” je velel Bunček in mati Planjavka je pričela moli ti. na ves glas; vsi so pokleknili po tleh, samo Anton na klop ob peči. Preden so izmolili paročenašev za verne duše v vicah, je imel Planjavec vse zemeljske skrbi in bolečine za sabo. Ženske so jele jokati, moški pa so se razšli na vse kraje. * * * Sedaj živi na Planjavi Antonov rod, trd in mehak, surov in nežen, krepak in zdelan, samo-golten in dobrosrčen, dober in slab — kakor si ga ogledaš. Pa kadar mrjo ti ljudje — jaz sem jih že videl umirati — smrti se ne boje! DARUJTE ZA TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE! PODPIRAJTE NAŠO SLOVENSKO USTANOVO! ZAPUSTIL VLADO — George P. Shultz, zakladni tajnik zvezne vlade, je odstopil s svojega mesta, na katero je Nixon imenoval W. Simona, dosedanjega Shultzovega namestnika. DRAGI NAROČNIKI IN NAROČNICE! Lepo prosimo, pošljite nam naročnino že ob prvem obvestilu, prihranite nam ponovno delo in stroške! Sporočite takoj, če želite spremembo v naročništvu. Pridobivajte nam novih naročnikov. Priporočite naš list svojemu slovenskemu sosedu in znancu! AMERIŠKA DOMOVINA | ženini in neveste! ^ Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska § | krasna poročna vabila | | po jako zmerni ceni. | § Pridite k nam in si izberite | § vzorec papirja in črk. j 1 Ameriška Domovina I | 6117 St. Clair Avenue 431-0628 | NARAVNOST V TARČO — Chris Kolman, policijska kandidatinja v Chicagu, kaže tarčo z zadetki svojega revolverja tekom preskušanja njene strelske sposobnosti. Po novih prepisih morajo biti tudi policistke dobro izvežbane v rabi orožja. V Chicagu jih vežbajo tudi v pomirjevanju in obvladovanju množičnih nemirov. Doslej policistke pri takih nalogah niso uporabljali. NI VEČ RAZLIKE — Policijske kandidatinje morajo sedaj skozi isti tečaj in enako vež-banje v streljanju kot kandidatje. Trenutno je v policijski šoli v Chicagu 63 žensk, katerih tri vidimo na sliki pri vežbanju v stre Ijanju. Policijski strokovnjak uči Chris Kolman v hitri rabi pištole, ko njene tovarišice vajo opazujejo. { Najboljše misli pridejo čes prepozno. Kdor ima misli, ima tudi e sede. Mislim ni treba na sodnijo- Misli rode strahove. Sto misli ne plača vina1) dolga. ’ NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM AMERIŠKO DOMOVINO KOT DARILO ZA Očetovski dan dne Ifi. junija 1974 Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot naoje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov: O MISLIH Kdor mnogo misli, malo spi. Kakršne misli, take sanje. Prve misli so najboljše. Zadnje misli navadno zmagajo. Dobra misel pride redko sama. Za to darilo pošiljam znesek $ Moje ime in naslov: .......... GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GROMOVA TRG0VMA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 e£ SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrel da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedeiP^ Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Moj stari naslov: Cleveland, Ohio 44103 Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JED#11 NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI • Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in us! (endowments) certifikate za mladino in odrasle od *°3 do 60. leta: vsote so neomejene nad $1,000. ^ A Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zava j nine nudi tudi verske, športne, družabne in drug6 3 pj-i J nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udele* . .___.. . . ................ ... . . .ide*6* • kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko plesov, poletnih piknikov, prireditev za otroke. športnih turnej i*1 11 j! j! 11 | j j ► ; \ ;! u s •! D D J. * I + D < * < ► U :: D S J * J ! < I J ► D | »