THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA PRVI SLOVENSKI LIST V AMERXKL Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV.KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRXJ2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STE V. (No.) 183. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 22. SEPTEMBRA — SATURDA Y, SEPTEMBER 22, 1928. LETNIK XXXVII. Oblasti razgaljujejo mafiste. - Hoovep upliv omajan. POLICIJA ZASLEDUJE DALJE SIC1LIJANSKE MAFISTE. — OČE UGRABLJENEGA DEČKA HOČE ZAKRIVATI ROKOVNJAŠKE MAFISTE. — ZAPOVED AL JE DEČKU: "NE RECI NIČ; NE STORI NIČ." — ZGODOVINA SICILIJANSKE MAFIJE. Chicago, IIS. — Ko je bil deček desetletni William Rani-eri .izpuščen zadnji torek ve-» er in ko je prihitel po njega njegov oče Frank Ranieri, stavbeni kontraktor za kanalizacije, mu je slednji najprvo zaŠepetal v komaj razumnem italijanskem jeziku: "Ne reci nič; ne stori nič. . Policija je seveda že preje ih čka izprašala in dobila nekatere informacije, ki jih je mogla izvleči iz mladoletnega U'čka. Ko so dečku pokazali -!ike. je na njih takoj spoznal noža, ki ga je ugrabil, udaril po glavi in nato pahnil v au-iomobil ter nato stal z nogo na njegovi glavi, tiščeč ga k tlom, • ta ni mogel upiti med potjo. 1'grabitelji so, kolikor se je dp.lo dosedaj dognati neki Salvatore Petiti, Pasojuale La llocco in Juliano Romano. Ko .o zaprli Angelo Petiteta in Ko ga sodnik pod nobenim pogojem in pod nobenim poroštvom ni hotel izpustiti iz zapora, je jelo ugrabitelje skrbeti in so izpustili ugrabljenega dečka, to je domneva policije. V to afero ugrabljenja so zapleteni neki zdravnik in neki advokat omenja poročilo. Imena niso še objavljena, dokler se ne doseže resnične podlage za to osumljenje. Značilno je. kakor pripovedujejo detektivi, ki vodijo za-Vdovanje še naprej in bi radi prišli zloglasni mafiji do dna, da oče ugrabljenega de-rka hoče sedaj celo prikrivati ugrabitelje. Izjavlja, da je de-< ik še mlad ter da se ni zanesli na njegovo izpoved. Vse to priča, da bi Italijani sedaj radi to nesramno in nečloveško afero zakrili. Predsinočjem in cel dan včeraj so bili detektivi na delu in preiskavali vso okolico med Chicago in Jolietom, gori do mesta Dundee in še naprej. Doslej se jim še ni posrečilo najti hiše, kjer so držali ugrabitelji dečka v ujetništvu. Zasledovanje se vrši še naprej in policija je prenričana. da bo prišla na sled še nadaljnim o-sebam, ki so zapletene v to afero. Zanimiva je zgodovina si- dij so pozaprli, veliko jih je pa ušlo čez mejo. Tako je pri-bežal v Amreiko tudi neki vodja mafistov Giuseppie Es-posito, kmet iz Palerme, a u-plivni vodja tajne mafije. Prišel je v New Orleans in tam je organiziral v Ameriki prvi tajno mafijo, ,ki je delovala in terorizirala dolgo vrsto let. S to organizacijo se je začelo napadati ljudi s takozvanimi odžaganimi puškami, polagati so jeli bombe itd. Ilgrabljenje raznih oseb je naraščalo, kakor tudi umori niso zaostajali. To je tedanjega tamkajšnega policijskega šefa Davida C. Hennessey, tako razjezilo, da je napovedal sicilijanski mafiji boj do skrajnosti. Leta 1881. je on aretiral omenjenega Es-posito, rodom iz Palerme, kateri je bil pobegnil kot bandit iz Sicilije, a tu v New Or-leansu pa je bil vodja zloglasne mafije. Oddal ga je zveznim oblastem, ki so ga depor-tirale v Italijo, kjer ga ie čakala kazen za razne zločine, ki jih je izvršil predno je pobegnil v Ameriko v stari domovini. S tem pa je prišel policijski šef v New Orleans na črno listo mafistov. Leta 1801. je bil policijski šef Tlennessev ustreljen, ko se je zvečer vračal iz svoje dnevno službe. Ko se je bližal že svoji hiši, je neki mali fantiček stekel mimo njega in zažvižgal na piščalko. Ko je fantič malo odtekel naprej, so iz neke lope v bližini padli streli in Tlennessev je padel. Preiskava o umoru se je vlekla dolgo. Enajst osumljenih oseb je bilo prijetih. Dne 1. marca 1891. se je začela po-rotniška obravnava, sodniia je nekako zavlačevala, to je pa javnost tako razkačilo, da so šli ljudje nekega večera, udr-li v zaporne prostore in linea-li vseh 11. jetnikov, ki so bili rodom Italijani. Uradna Italija je nato protestirala, češ. da so Amenkanci njene državljane linčali. Italijanski poslanik je zapustil Washington in ameriški je bil odpoklican iz Rima. Italija je zahtevala, da so kaznuje one, ki so linčanje izvršili. Louisianski governer pa je odgovoril, da je zadeva Slika nam predstavlja newyorskega guvernerja Alfred Smitha, ki kandidira na demokratski listi za predsednika Združenih držav. republikanci želijo hooverja na zapad. cilijanske mafije. Prvotno se .končana in da umorjeni so bi- je mafija začela v Siciliji, med najbolj južnimi Italijani. Je to tajno društvo, katero je bilo dolgo vrsto let in je še pro-kletstvo za Italijo. Glavni namen tega tajnega društva je terorizirati svoje nasprotnike, z izsiljevanjem, ugrabi j en jem in umori. Prvotno je mafija začela kot patriotično društvo, a pozneje so politične strasti razpalile tako silno sovraštvo med italijanskimi krogi, da so vodili voditelji istih tajne zarote eden proti drugemu. Katerega so voditelji mafije dali na črno listo je izginil brez sledu, ali pa je bil umorjen, a fca storilce se je le malo kedaj znalo. li le oni, ki so bili obdolženi u-mora policijskega šefa. Zadeva je utihnila. Med Rimom in Washingtonom se je pa pa zadeva poravnala s tem, da so Zdr. države plačale Italiji 125,000 frankov kot nekako odškodnino. Kako razvidno je pa mafija med ameriškimi Italijani še v akciji. Slučaj v Chicagi to potrjuje. -o- — Los Angeles, Calif. — Mr. in Mrs. Albert La Huis, iz Zeeland, Mich, sta bila včeraj najdena mrtva pod razbitim automobilom, ki je zdrknil po strmini s ceste, ki vodi iz Los za dstanovitey razo-roževalnega kongresa. Angeles v Bakersfield. Albert Kmalu po civilni vojni v^La Huis je ugleden bankir iz Michigana. Pogrešan je bil več dni. Združenih državah, so itali janske oblasti v Siciliji z vso vehemenco razganjali mafiste. Veliko njenih glavnih kolovo- ŠIRITE AMER. SLOVENCA? Guverner Smith je preveč upli-val na volilce na zapadu, zato želijo Hooverja, da pride na kampanjsko turo na zapad. Washington, D. C. — Republikanski krogi v lllinoisu in Texasu so včeraj izjavili željo, da naj republikanski kandidat ne pozabi posetiti še enkrat osrednjega zapada in nekatere države na jugu. Smith s svojim govorom v Omahi jo hudo uplivai na farmarske kroge, v katerih je sedaj vroče debatiranje, kdo ima boljše načrte in namene za odpomoč farmarjem. Vzhod pa tudi ne sprejem,? s tako velikim naudušenjem tajnika Hooverja in kakor zgleda vse, bo borba med obema kandidatoma še silno divjala. Zapomniti si je treba sledeče. Ameriška delavska federacija je odobrila demokratskega kandidata Alfred Smitha, z njim so vsi državljani rojeni v tujezemstvo, dalje vsi mo-krači. Dalje pa demokratska stranka tudi ni tako slabotna po številu pristašev in svojih volilcih. Kdor trezno preračuna vse to, ta vidi, da je moč demokratskega kandidata zelo velika in da bo kaj rada zmagala dne 6. novembra. IZ RAZDEJANIH KRAJEV PO ORKANU. New York, N. Y. — Skupno število življenskih žrtev na pdrtoriškem otočju in v Floridi znaša okrog 1800. Več kot 1,150,000 ljudi pa je brez Nizozemski državnik predlaga, da se naj ustanovi stalni mednarodni razoroževalni kongres, ki naj deluje za razoroževanje. Ženeva, Švica. — Dr. J. Loudon, zastopnik nizozemske vlade je te dni predlagal na zborovanju lige narodov, da naj bi se ustanovil staln? mednarodni razoroževalni kongres, kateri naj bi deloval, da bi se države primerno razoro-ževale. Ta kongres bi imel polno moč določati kontrolne komisije za vsako državo in bi tako vodil res uspešno narode h splošnemu razoroževanju in trajnemu miru. Poročila pravijo, da se s predlogom strinjajo Nemci in Janonci. Zastopniki ostalih držav še niso podali svojih mnenj o predlogu. Zopet lepa stvar in še lepše se sliši, ko govori vest o trajnem miru in splošnem razoroževanju. Toda bati se je, da bo vest ostala le samo vest, zabeležena na papir, a dalje pa ne bo mogla. strehe in vsakih sredstev, pravijo poročila. V Floridi je o-krog 400 smrtnih slučajev, okrog 15,000 brez strehe in kakih 8000 pa prav brez vseh sredstev. Rdeči križ sirom. A-merike zbira prispevke za prizadete po orkanu. V New Yor-ku so takoj zbrali pol milijona dolarjev za prizadete. Treba velikih svot, da se bo dvignilo na noge uboge ljudi in popravilo ogromno škodo, ki znaSa sto in sto milijonov. KRIŽEM SVETA. — St. Johns, N. F. — Eric Chafe, ki je skušal julija meseca vtihotapiti v New York 500 sodčkov kanadskega žganja, je bil včeraj obsojen pred tukajšnjim sodnikom Morri-som na $6,400.00 denarne globe, katero mora plačati v zlatu, ali pa ga čaka eno leto težke ječe. — Chicago, 111. — Antonio Lombardo, znani vodja gangster j ev v Chicagi, ki je bil te dni ustreljen je zapustil $10,-000.00 premoženja. T. j. vknjiženo na njegovo ime. O-stalo, kar pa gre v velike svo-te, je pa vknjiženo na ime njegove žene. — Fridrichshafen, Nemčija. — V zrak so spustili včeraj prvič novi nemški Zepelin, ki rosi ime Graf Zeppelin. V zraku se je obdržal na pr\ i vožnji celih 11. ur. — Berlin. Nemčiia. — Nemška vlada je izdala nove pisemske znamke, za v Ameriko. Znamke bodo nosile sliko ? nad 350 priporočenih in vrednostnih pisem, ki vsebujejo deloma znatne zneske; če:-;; 500 pisem je vsebovalo fotografije, večinoma ženske. Zelo zanimiva se je pokazala vsebina pisem z označbo "Vzoren brez vrednosti"; v njih so našli srebrne in zlate nakitne predmete, v enem pa celo diamant, vreden po uradni cenitvi 10.000 frankov. Najbolj zanimivo pa je, da se pošiljalec diamanta še do danes ni zgla-sil kakor tudi ne večina drugih raztresenih pošiljalcev. Dalje je med pošiljkami, ki so ostale na pošti brez gospodarja, mnogo dragocenih knjig, celo redkosti, ki jih potem po dvakrat do trikrat na leto pokupi od pošte Narodna knjižnica. Ostale knjige in druge vrednostne predmete poŠta po določenem roku proda na dražbi. S tem pa pošta niti ne pokrije svojih stroškov, ki jih ima s takimi pošiljkami. Zadnji čas pritiskajo na francoz. poštah poleg pečata opomin: ''Ne pozabite napisati naslova! Naslovi pravilno!" FAŠISTOVSKA ARMADA. Rim, Italija. — General Bazan, poveljnik fašistične milice v Italiji naznanja v poročilu, da šteje milica 2 1,326. častnikov in 289,090 mož. Iz armade je bilo v tem letu izključenih nad 300 častnikov i i okrog 2600 mož, kot politično nezanesljivi elementi. -o- kršilcem prohibicije le niso iznašli. Govorili so, da Goldingo-ve metode, s katerimi je operiral v Chicagi, se ne sme uporabljati. Ubijati ljudi se ne sme, pač pa jim rajši nalagati težke denarne globe. — Težko bo kaj. To kar je prepovedano, vedno miče, pa naj bo karkoli že. Najenostavnejše bi bilo, da bi vsakega družinskega očeta najeli, to je. kjer so družinski očetje gospodarji v hiši, kjer so pa ženske, naj pridejo vpo-štev žene, ter jim poverili službo suhaškega agenta. Dajo jim naj primerno plačo, vsaj ene $3000.00 na leto. Ti bodo potem pazili, da hude pijače v Združenih državah ne bo. Ako pa to ne bi pomagalo, tedaj naj se imenuje še za vsakega takega suhaškega agenta dodatnega agenta, tako da bo agent na agenta pazil. Ako bi se pa še to ne obneslo, tedaj naj akt, na katerem je zapisana prohibicijska postava,vržejo v koš . . . Druge pomoči ni . . . Za spremembo si je izvolil nekaj drugega. - Oče (pred radio aparatom): "No, otroci, kaj hočete danes slišati? New York, Pittsburgh, Chicago, Minneapolis, Detroit ali Phila-delphijo?" — Mali Johnny: "Papa, pusti danes vsa ta mesta, pa priklopi Afriko. Jaz bi rad slišal leva rjoveti . . ." Jože iz Ribniške doline. — Jože se je priženi! k bogatemu gostilničarju. Ko je postal gospodar, je bilo treba, da je moral sam kupovati vino. Ko se ir prvič podal na Dolenjsko v \inograde, j«' kupil tri vrste vina. Kupil je, kar je smatral, da je najboljše. Ko pride domov, ga je ženka vprašala: "Nu, Jože, s' kaj dobrga k.hipu?" — Jože: "Tako robo, de take še lu js pila. Tri sorte vina sni kjupu. Ta prvi je tku dobr, da 1) se rail njega fratr oženu, ta drug pa taku, tki' človk šu na vrh Kuma za eno samo kju-po, ta tretji je tak, deb ga človk na špageo navezav, pa b BULGARIJA JE PRIZNALA ALBANSKEGA KRALJA. Dunaj, Avstrija. — Poroča ga gor pa dol po grlu vlejku.. se, da je bulgarska vlada u-radno priznala albanskega kralja Skendeberga 111. V političnih krogih se čuje, da jo to storila na politični migljaj iz Rima, da se je tako v javnosti zopet potegnila proti Jugoslaviji politična poteza. -o- Pri domačem koncertu. — "Kaj ne, gospod, da ima moja sestra velik talent? Ona napravi s klavirjem kar hoče." "Ali ga tucli lahko zapre?" Pri slikarju. — "Rada bi se dala slikati, toda usta mi morate napraviti manjša." "Gospa, če želite, Vas za isti denar napravim popolnoma brez ust." Jeza. — "Zakaj gledaš tako mračno?" — "Pravkar sem se hotela nad nečem jeziti, pa sem pozabila, nad čem . . ." -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! "fluroniKiiiiiitiiM * PODLISTEK * ŽIV POKOPAN. Po angleškem izvirniku Arnolda Bennet, napisal Pauliks. (Dalje.) Gruča prič je prišla na vrsto. Organist in pevovodja mestne cerkve, dva moška, ki sta Aleša Blaža ob pogrebu iztirala iz cerkve, in oba policaja, ki sta tistikrat posegla v prepir. Iznova je vzbudilo živahno zanimanje pripovedovanje obeh moških, ki sta tirala Aleša po stopnicah. Tudi njima, sta pravila, je neznanec izpovedal, da se piše Aleš Blaž. Njund izjavo je potrdil tudi mlajši policaj. Da je pozneje proti starejšemu policaju Aleš Blaž avojo izjavo zanikal, to se je vsem zelo sumljivo zdelo. "Gospod Aleksander Delmonte, prosim povejte nam svoje dogodščine v 'Mirnem dolu' in svoje strokovno mnenje o takoime-novanih 'posmrtnih delih' pisatelja Aleša Blaža!" Gospod Aleksander Delmonte se je prijazno smehljal, njegove oči so razumno in bistro gledale, njegove kretnje so bile samozavestne in prepričevalne, pa umerjene, elegantne. Poznalo se mu je, da je član akademije, pa tudi, da je že naprej prepričan o uspehu svojega govora. Pripovedoval je predzgodovino tožbe in kako je prišel založnik Ivan Dvoržak k njemu po pomoč. Z dostojno skromnostjo je omenil, da je priznan strokovnjak v slovstvenih vprašanjih, skliceval se je na svojo slovstveno-zgodovinsko razpravo, objavljeno v "Časopisu za umetnost", in s šaljivo kretnjo opozoril sodni dvor, da ima zelo fin nos za "posebnosti velikih duhov". Nato je nadaljeval: > "Bil sem poleg, ko je čudni gost prišel v hotel "Pri solncu". 2e tistikrat sem izrazil mnenje, da si je morebiti slavni Aleš Blaž dovolil nedolžno prevarico ter se proglasil za rajnega. Iz kakršnihkoli razlogov. Veliki možje so vsi čudaki. Zato se nisem prav nič zavzel, ko je prišel gospod založnik Ivan Dvoržak k meni. Koj sem se lotil dela. Moje mnenje o sorodnosti med slovstvenimi izdelki enega in istega pisatelja poznate. Poudarjam le tole: Zame je bilo že tistikrat, ko so dela izšla pri Iv. Dvorža-ku, nepobitno gotovo, da jih je pisal Aleš Blaž. Drugo vprašanje pa je, kedaj jih je napisal. Ce so dela nastala po smrti Aleša Blaža, tedaj Aleš Blaž še ni umrl, mora še nekje živeti. In v tej smeri sem iskal dalje. Povedal sem vam že svoje mnenje o njegovi 'smrti'. Lotil sem se Aleševih rokopisov, jih primerjal in predvsem našel, da je pisava- v vseh rokopisih, tudi v tistih, ki so nastali po pisateljevi 'smrti*, popolnoma enaka. Kemjčno sem preiskal či^rilo, s katerim so bila pisana njegova poslednja dela, in sem dognal, da je pisava kvečjemu leto dni stara. Moja raztegovanja je potrdil tudi priznani kemik in tule vam predlagam njegovo tozadevno izjavo. Našel sem tudi, da je papir rokopisov — pravkar omenjenih — komaj nekaj črez leto star. Tukajle je izjava papirnice! Vse to je .vedno jasneje dokazovalo, da je Aleš Blaž še živ. Kajti od njegove 'smrti' sta do danes minili že dobri dve leti! Pa nisem še bil zadovoljen. Šlo je za mojo čast in za čast kraljevske akademije. Zasledoval sem, odkod so prišli rokopisi. Sled je peljala v 'Mirni dol', kmetsko posestvo uro vožnje z vlakom odtod. Tam sta živela neki gospod Hinko Brglez in njegova žena Lenka . Zvedel sem, da je bil Hinko Brglez svojčas sluga pri Alešu Blažu, po gospodarjevi smrti pa da je neznano kam izginil. Da) sem moža opazovati in sem zvedel marsikaj zanimivega iz njegovega življenja. Moje domnevanje se je vedno bolj u-trjevalo. In nekega dne sem ga šel obiskat. Manjkalo mi je namreč le še enega člena v verigi dokazpv, ali se bavi ta gospod s pisateljevanje^! in kak^a je njegova pisa- va. Imel sem srečo. Iznenadil sem ga pri pisanju — mimogrede bodi omenjeno, da sem seve našel istega gospoda, ki je prise! v vežo 'Pri solncu' — in sam osebno in na lastne oči sem se prepričal, da je njegova pisava natančno ista ko v rokopisih pisatelja Aleša Blaža. In ko sem gospodu povedal v obraz, da je on Aleš Blaž, — mi ni ugovarjal. Pač pa je še tisto noč hotel pobegniti črez mejo. Sumil sem seve, da bo kaj takega poskusil, in sem se primerno pripravil še preden sem šel k njemu na obisk. Poslal sem mu še tisti večer tajnega policista v hišo. Sledil je beguncu v mojem avtomobilu na vlak, se odpeljal z njim do obmejne postaje in ga tam ustavil." Molk je zavladal v dvorani. Ako se ti "Amerikanski Slovenec" dop&de, povej to svojim prijateljem in znancem In priporoči jim ga, da si fa na- - / Sobota, 22. septembra 1928 AMERHCANSK1 SLQVENEC Stran * * + + * ŽENSKI SVET ! ******** *****************& ¥ slovo in zahvala-. ako ne z resnicoljubnostjo in poštenostjo, ki sta podlaga vseh drugih družabnih čednosti? Vzgoja k lepemu vedenju ne da otroku le zunanje omike, nego vzgaja tudi njegovo než-nočutje, njegov značaj, ko ga sili k obzirnosti in samoprema-gi. V družbi se razvija otrokov duh in njegova čuvstva. V občevanju z drugimi se pokaže tudi otrokova vedrost in vese-lost. Seveda otrok najprej zadovolji naravnemu nagonu po družabnosti v domači hiši, v občevanju s starši, z brati in s sestrami. Ni pa vseeno, kakšno je to občevanje. Mati ima tu mnogo posla. V prvi vrsti mora otroka navajati k prikupljivi prijaznosti do vseh in vsakega ; tudi tujci in posli tu ne smejo biti izvzeti. Nadalje je navaditi otroka, da za vsako stvar, ki jo želi, prosi, in ko jo prejme, se zahvali. K uljudnosti Zadnjo soboto se ie na tem mestu od nas poslovila naša dosedanja urednica, Fannie Jazbec, ki je ta teden odpotovala s celo svojo rodbino v stari kraj. Poslovilno pismo je zelo pomenljivo in vredno, da bi ga čitala ne le vsaka članica SŽZ., ampak tudi vsaka Slovenka v Ameriki. Dolžnost nas veže, kot izvr-ševalnega odbora SŽZ., da se ob tej priliki v imenu organizacije. najlepše zahvalimo za njeno požrtvovalnost v korist Zveze. Veliko je ona pripomogla k našemu napredku, še več bi pa gotovo storila, ako bi še ostala med nami. Vsled tega ji naj bo na tem mestu izrečena najlepša zahvala za vse, kar je storila za nas. Želimo pa njej, njenemu možu in njeni hčerki srečno pot in da bi se prav kmalu vrnili med nas. Marie Prisland, gl. preds., Julia Gottlieb, gl. tajnica, Matilda Duller, gl. blag. P.S.:—Do nadaljnega obvestila se naj vsi dopisi in drugi doneski za naše glasilo pošiljajo direktno na list "Amer. SIo-enec", 1811) W. 22nd St.. Chicago, 111. častitkainiahvala. Rev. Fr. Aleksander Uran-ar. OFM., bivši pomožni župnik pri cerkvi sv. Štefana v ( liicagi, je pred kratkim odšel New York na župnijo sv. Cirila in Metoda, kamor je bil-imenovan za novega župnika. Kot bivši urednik mesečnika ii koledarja "Ave Maria", je s svojimi lepimi članki veliko storil za SZZ. Vsled tega je naša dolžnost, da mu ob tej priliki najlepše častitamo na i opustiti opomina, če otrok po-n j ego vem imenovanju. Za vse, I zabi. Otroci ne smejo pustiti kar je storil za našo organiza- odprtih vrat, niti loputati z nji-cijo, naj mu bo izrečena naj- mi. ne ropotati po hiši. Pri ocl-k-pša zahvala in se še v nada- hodu in prihodu naj uljudno lie priporočamo. {pozdravljajo; pozdravljajo polnimi usti, da se ne briše z rokavom, da se naslanja s komolci na mizo ne doma, ne v šoli, ne v cerkvi. Vse te sicer malenkostne stvari so za vzgojo k vljudnosti velike važnosti, ker so to temelji za lepo vedenje v življenju. Kakor za marsikaj drugega je tudi za to mati in gospodinja merodajna s svojim delom ne le za sodobne razmere, nego mnogo bolj še za bodočnost našega naroda. gospodinjstvo. Češpljev puding. Presijaj dve šali moke, štiri žličke praška, dve žlici sladkorji, in pol žličke soli. Primešaj štiri žlice raztopljenega masla ali masti. Prilij pol šale ali malo več mleka ter naredi mehko te^-to. V lončeno kozo deni dve šali češ-pelj, katerim prej koščice iztrebi. Posuj eno šalo sladkorja in za en grah sode (baking soda). Češplje pokrij s testom in postavi v vročo peč. naj se peče od pol ure do tričetrt ure. Testo v par krajih prešpikaj, da gre lahko sopara ven ko se peče. Paradižnikov reliš. Popari in olupi en pek paradižnikov. — Razreži jih in dodaj po eno ša- lo zelene paprike, zelene in ee-spada tudi, da mati navadi o- bule. Vsako prej drobno zreži ali zmelji. Potresi eno šalo soli in pusti stati vso noč. Drugi dan odlij kar je vode, pa goščo stresi v lončeno posodo (jug). Potresi dve šali sladkorja, pol šale soli od zelene (celery salt), eno žlico cimeta,pol žlice zmletih žebic (cloves). Premešaj vse z leseno žlico, pa pokrito drži, dokler ne rabiš. V petih dneh je že dobro in se drži tudi več mesecev. Ker ni nič prekuhano, obdrži okus po sveži zelenjavi. Krušni omlet. Utepi štiri jajca, prilij eno šalo moke in vmes udrobi dve šniti kruha. Posoli in če hočeš potresi malo popra. Zli j v razbeljeno in z maslom ali mastjo namazano ponvico, pa peci ria tnalem ognju, dokler se spodaj ne zaru-meni. Preobrni z lopato ali pa postavi v peč in sicer v tisto, kjer je plamen zgoraj, v "broiler', da se od vrha zarumeni in naraste. Tak omlet je dober sedaj, dokler so še jajca draga, ker kruh troka v vsakem slučaju in v vsaki okolici, da lepo hodi, stoji in sedi; to mu bo ostalo za celo življenje. Važno je tudi, da mati navadi otroka: na snago že prav zgodaj, t. j. da za k svoji potrebi prosi, da ne vtika prstov v usta in nos, da se ne praska in take druge stvari, ki so na videz malenkostne, toda pomenijo prav mnogo za poznejše življenje. Zgodaj naj se navadi, da si briše nos v robcc: ne pa v rokav ali predpasnik; toda to delo naj opravi kar se da neopazno in hitro. Snaga in umivanje mu mora postati potreba. Navaditi se mora, da pri zehanju in kašljanju zastre usta z roko. -Za te vsakdanje stvari je potrebna vsakdanja vaja in mati prav nikoli ne sme ložimo knjigo na zrak, da se neprijeten duh po bencinu zgubi. Mravljutčni špirit. V steklenico denemo nekoliko medu ter jo do vratu zakopljemo v mravljišče. Po kratkem času bo steklenica polna mravelj, nakar jo zalijemo s špiritom ter en teden dni pustimo ležati na gorkem kraju. Tak mrav-ljinčni špirit je izvrstno sredstvo proti protinu in revmatiz-mu, s katerim si prizadete ude ribamo. Dobi se tudi v lekarni, toda tam je dražji. Proti pegam. Kako. neljube so marsikomu pege po obrazu, posebno našim dekletom! Mar-sikak novec je že šel v razne lekarne, na kar so prejele kako mazilo, ki se je pa izkazalo kot nič, ali le malovredno. Koristilo je samo židu, ki je prejel denar. Pozimi itak pege izginejo, vsaj po večini. Vendar naj navedemo tu izvrstno in kar je še več vredno, prav ceneno sredstvo proti pegam. Iztisni limono ter s sokom namaži pege. To stori parkrat, nato pa si napravi tekočino, polovico beljaka in polovico rožnate vode (Rosenwasser), katero dobiš v lekarni, ter s to odrgni pegasta mesta. Dim tobaka v sobi. Marsikdo ne more prenašati tobako-vega dima v sobi. Iz uljudnosti ne rečemo nič ,kadar pride sosed s čedro na obisk, ali kak "urlaubar" s cigareto, vendar ko odide, takoj skušamo neprijeten duh iz sobe odstraniti. Toda to ne gre tako lahko in s samim zračenjem ni dosti po-magano. Dobro sredstvo je, da postavimo čez noč veliko posodo vode v sobo, ki vsrka neprijeten duh. Še bolje in hitrejše je pa tole: Na železno lopatico naloži žarečega oglja in nanj vsuj eno ali dve pesti kavine gošče (zoca). S tem pokadi po sobi in tobakov dim bo popolnoma izginil. ZDRAVSTVO. NEGOVANJE NOG. Moda uveljavlja svoja nestanovitna načela tudi pri obutvi. Kakor se menjajo malone vsak mesec damske toalete, tako tudi čevljem ta nevidna sila ne da miru. Vendar pa je moda glede obutve vsaj toliko usmiljena, da ne spravlja danes med starino tega, kar je bilo še včeraj lepo in moderno. Oblika čevljev je malce stanovitnejša, mora pa odgovarjati glavni zahtevi po na videz lepih in nežnih nožicah. Čeveljčki morajo biti prikrojeni tako, da je no-žica prikupljiva, četudi sicer nima baš vseh vrlin. Drugo vprašanje je seveda, če odgovarja oblika čevlja tudi anatomiji in fiziologiji človeške noge. Toda ljudje, zlasti ženski spol, je pač tak, da rajši trpi vse mogoče bolečine v nogah, kakor pa da bi se odrekel modnim čevljem. Gorje pa, če ostane v kopališču prekrasni čeveljček v kabini in če ni pri roki kopalnih čeveljčkov, ki bi prikrili, kar je na damski no-žici strašnega — krive, pokve-čene palce, zaraščene nohte, kurja očesa, mozole in ploska stopala! Človek mora strmeti, kako redke so v resnici lepe noge in kako pogosto se dogaja, da čevelj vara oko glede oblike noge. Začnimo pri modni bolezni, pri izkrivljenem palcu na nogi. Danes je to zelo pogosti pojav, da je palec zakrivljen proti drugim prstom na nogi. Posledica tega je, da„ čuti človek bolečine pri hoji. Za deformiranje palcev na nogi se imamo v pretežni večini slučajev zahvaliti preozkemu in špičaste-mu čevlju. Izvzeti so seveda slučaji, ko je palec pokvečen že od rojstva. Ortopedija pozna več operativnih načinov, kako odstraniti ta nedostatek lepote. Seveda nosijo dame po Marie Prisland, gl. preds.. Julia Gottlieb, gl. tajnica. Matilda Dullar, gl. blag. obiske doma, znance na ulici in dosti odleže. kjer je navada, tudi tujce. Če jih kdo kaj vpraša, naj ne gledajo v tla, nego prostodušno vsakemu v obraz ter glasno in razločno odgovarjajo. Izza mlada pa naj se vadijo v ameriška slovenka. Glede naše knjige "Ameri ( ška Slovenka" bodi poročano,j skromnosti; svojo radoznalost da je že skoraj razprodana. —1 naj radi premagajo in se nikoli Vsled tega naj nihče z naroči- ne vmešavajo v pogovore odlom ne odlaša, kajti prav lahko'raslih. Nasproti odraslim naj so zgodi, da bo kmalu popolno-'bodo uslužni; tako n. pr. naj r a razprodana in ž njo ne bo- poberejo, če komu kaj na tla iii o mogle p ostreč i. Cena ji jej pade, pripravni, prineso po-o«)c, s poštnino pa 60c, in sicer j zabljene ali izgubljene stvari v.a tu in v stari kraj. Trdo veza-] in se znajo prilagoditi vsakr-na knjiga pa stane s poštnino šnim predpisom in hišnemu 81.00. redu. Vse one podružnice, ki še ni- Osebno važno je lepo obna- poslale poročila glede pro- ganje pri jedL Mati naj otroka danih knug in oglasov, se pro- mivadi> da počaka pri delitvj siio, da to kmalu store. Rabimo jedij da pride vrsta nanj; da nikoli ne izbira jedi, da ne sreba in glasno ne golta itd. Le — sem spada tudi, da ne prijem nasveti za hišo in dom, denar za tiskarno in za druge stroške. Sesterski pozdrav, Julia Gottlieb, tajnica Književne Maticc. 1815 W. 22nd St., Chicago, 111. vzgojatotrokk lepemu vedenju. Tudi vzgoja k lepemu vedenju je za mater velike važnosti, obenem pa tudi velika skrb. Te vrste vzgoja mora otroku že prav zgodaj potom navade podati temeljev za vso nadaljnjo vzgojo v lepem vedenju. Ko ga mati uči pokorščine, ljubezni in resnicoljubja, mu polaga že tudi temelje za lepo vedenje. Kaj naj bi bilo lepo vedenje, če ne vdana in brezpogojna pokorščina do staršev in vseh predstojnikov? Kako naj otrok izraža ljubezen do vse svoje okolice, ako ne z lepim vedenjem, Kako naj se pripravlja na družabno življenje, Mastni madeži na papirju. Nič ni bolj neprijetnega, kot je masten madež v dragoceni knjigi ali važnem dokumentu, računu itd. Posebno so taki madeži še bolj grdi, ker gredo skozi veliko listov v knjigi. Toda tudi temu se da pomagati in sicer s pomočjo vsemogočnega bencina. Vsak list se mora posebej čistiti in čicer najbolj masten naj preje. Podložimo list z večkrat preganenim pivnikom ter na mastni madež pritisni-mo vato, katero smo namočili v bencinu, toda brez vsakega drgnjenja, sicer lahko več škode napravimo kot koristi. Ko bencin izgine, pride druga stran na vrsto itd. Ako madeži še niso popolnoma izginili, še Ije jedi z roko, da ne govori s'enkrat ponovimo. Nato pa po- fiž Jesen so pričenja 23. septembra. Proti tej zahrbtnifsezoni z njčnSm hitro se menjajočim vremenom je TRINERJEVO GRENKO VINO najboljše varstvo. Očistilo vam bo drobovje, v pomoč bo jetrom in ledvicam' pri njih rednem delovanju in imeli boste mirno spanje. Pri vseh lekarnarjih. operaciji zopet ozke in špiča-ste čevlje. Bil bi že skrajni čas, da modni čevljarji reformirajo svoje modele, ki povzročajo "damam" toliko bolečin in nepotrebnih stroškov. Ne smemo pa biti krivični :;n očitati pehanja za modo samo ženskam. Tudi moški radi nosijo modne čevlje in tudi pri njih so po-kvečeni palci na nogah navaden pojav. Tudi ostali prsti na nogi, zlasti drugi je pogosto pokvečen. Mnogi so celo mnenja, da je to naravni proces, ki gre za tem, da dobi človek manjše prste na nogi ali pa se število teh celo skrči. Poleg teh nenormalnih pojavov glede oblike prstov pa opažamo še druge posledice preozkih čevljev. Nohti so često tako prirašeni k mesu. da čuti človek pri hoji neznosne bolečine. Noht se vsled pritiska ozkega čevlja tako poglobi v meso. da je večkrat edini izhod operacija. Nohti morajo moleti pri normalnih prstih čez blazinico. Ce se noht vsled neprevidnosti zasadi ob straneh pregloboko v meso, povzroča navadno gnojenje, ki je ozdravljivo samo z operacijo Večkrat pa se pripeti, da mor«j ljubitelj modnih čevljev žnvo-vati noht, ki ga je treba odrezati, da se ohrani noga. Mozoli na peti in na sprednjem delu stopala nastanejo na ta način, da se koža vsled neprestanih pritiskov odebeli, ali pa da se napravi na istem mestu večkrat zaporedoma mehur (žulj). Pogosto so mozoi posledica ploskih stopal (Piatt-1'uss). Pomagamo si na ta način, da vložimo v čevelj mehko podlogo. Kurja očesa odstranimo z umetnimi sredstvi, ali pa tako, da z nožem večkrei zaporedoma odrežemo zgornjo trdo plast, tako se kurje oko počasi izraste v korenini in preneha. BUDWEISERJEV SLADNI SIRUP. Anheuser - Busch Co. ima v svoji služžbi najboljše izvedence, ki jih more dobiti, može, ki so svoje življenja posvetili študiju sladne industrije. Vsaka posamezna stvar je nadzorovana z največjo natančnostjo, kar povzroči, da ječmenov sladni sirup nima enakega nikjer. Vsak posamezni del je izvršen po linijskih delavcih, kar je hvalevredno za to veliko podjetje. Odkar je Budweiser sl idni sirup oglašan v našem listu, se je njega razprodaja neverjetno pomnožila. S ponosom pa moramo seveda pripomniti, da je izvrstna kvaliteta sirupa in pa dober glas, ki ga ima Anheuser-Busch Co., v prvi vrsti doprinesla do tega uspeha. Uradniki Anheuser - Busch plačajo izredno visoke cene, da dobe prvovrstni in najboljši ječmen, ki se ga sploh dobi kje. Tega potem izberejo, očistijo in pripravijo za uporabo v posebnem oddelku, ki sam stane več kakor milijon dolarjev. John Dobrauc dry goods-groceries shoes Phone 916-2--Bell Phone 916 (2 long and 2 short rings.) FRANKLIN, KANSAS. Skozi našo tvrdko dobite gasolin na debelo pod imenom White Eagle, Pittsburgh Oil Comp. KVI KER STAT. MOBIOIL and WIL-AR-GO OILS, Imam v zalogi dobro ajdovo moko ,isto razpošiljam \to vsej Ameriki. Imam tudi šefran "in vsakovrstno drugo grocerijsko blago, sot lorberjevo dišavo in veliko stvari, katere ne dobite v drugih ;rgovinah. Imamo tudi veliko zalogo raznega oblačila in čevljev, ter spodnje sbleko za moške in ženske. Priporočam se rojakom v naklonjenost. Priporočamo da redno hranite pri nas, mi pa bomo imeli na skrbi, da bodo vaše vloge obrestonosne ter varne in da vam bodo pomagale za vas. kaspjlr american statebank 1900 Blue Island Ave. Chicago, 111. OTTO KASPAR, predsednik ŠEST DNI PREKO OCEANA najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: PARIS, 12. okt., 2. nov. ILE DE FRANCE. 28. sept., 19. oktobra. FRANCE, 5. okt., 26. okt. (o polnoči) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi moder, nimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke ccne. — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali j ^ rc 213 M. Michigan Chicago, III. NAJBOLJ PRILJUBLJEN PREDMET V AMERIŠKEM GOSPODINJSTVU. Pred tremi leti je prišel Budweiser Malt Syrup na trg. Danes se ga proda več kakor kateregakoli. Milijoni ga rabijo. Vsi ti trdijo, da ni ničesar, kar bi prekašalo n jegovo kvaliteto, zadostilo in rezultat. Budweiser Malt Syrup izboljša okus in hranilno vrednost kruhu, piškotom, "doughnuts" in drugemu pecivu. Dobi se pri vseh groceristih po vseh krajih. Anheuser-Busch — St. Lqzjis Budweiser Malt Syrup HOP FLAVORED OR PLAIN Distributor* WESTERN SALES CORPORATION 1525 Newberry Ave. Phone Canal 7051 Chicago, Illinois 3M-S 7 Phone: CANAL 5903 JOSEPH PAVLAK PRVI JUGOSLOVANSKI POGREBNIK V CHICAGO 1814 South Throop Street Chicago, Illinois 3e priporoča Slovencem ob Sua pogrebov. — Mrtvašnica na razpolago! — Automobili za vse slučaje, kakor ženitovanja, krste in pogrebe. — Na razpolago vsem noč in dan. NA PRODAJ dve iz opeke zidani hiši, dvonadstropni, novi, 6 in 6 sob, parna kurjava, zraven garaži enako iz opeke na 1945-47 W. 22nd PI. Tel. Canal 0790. j Prodam tudi dvonadstropni | "Cottage" iz opeke zidan, na j 23rd St., Chicago, 111. !_ pozor naročniki-ce! Vsem onim, ki naročajo list "Amerikanski Slovenec" svojim domačim, ozir. prijateljem in znancem v stari kraj, nazna-! njamo, da je večim potekla i naročnina. S pošiljanjem lista | v stari kraj so veliki stroški. 'Treba je list drago frankirati. to je dajati nanje znamke, in j j to mnogo stane. Radi tega proximo, da naj vsi taki kolikor I mogoče točno naročnino porav-[najo. Ako jim ni mogoče ravno tedaj, ko naročnina poteče, naj to sporoče upravništvu, da se jih za tako naročnino počaka in da se list v stari kraj ne ustavi. Upravništvo rado počaka za naročnino, samo če je o tem obveščeno. Ako ni, se seveda list ustavi, ker s pošiljanjem lista v stari kraj so, kakor smo že omenili, veliki stroški. Naročniki (ce) po Ameriki imajo zaznamovano poleg svojega imena na naslovu, do ke-daj je njihova naročnina plačana. Prva številka znači mesec, druga leto. Po tem lahko vsak naročnik razvidi, kedaj mu naročnina poteče. Ako v takih slučajih naročniki točno pošljejo sami svojo naročnino na upravo lista, s tem listu in podjetju mnogo koristijo. Komur pa naročnine ni mogoče poravnati ravno v času, ko mu poteče naročnina, naj blagovoli o tem obvestiti upravništvo lista in rade volje se ga bo počakalo za naročnino do časa, ko bo v stanu isto poravnati. Upamo, da bodo dobri in blagi naročniki našega lista to vpostevali in v tem oziru sodelovali. Za vsako naklonjenost v tem oziru se vsem že v naprej zahvaljujemo. Uprava "Azner. Slovenca". ^ Stran 6 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 22. septembra 1028. oooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooo X Zena z zaprtimi očmi Pierre 1'Ermite. - Poslovenil dr. Lovro Susnik. t 1 "Ker ne boste imeli več dobrih jedi Mela-hijinih V "Ne šalim se." "Ali ker se boste vozili vsako soboto 300 kilometrov daleč z avtom?" "Marija!" "Morda ker boste ostali v tovarni v duhu kislin in kož, medtem ko bodo vsi vdihavali sveži zrak ob oceanu?" "Nikakor ne, vi pa res nič ne zadenete, Marija, ne zadenete!. . ." "Mogoče da ne zadenem. . a drugega ne vidim." "No, vam pa povem. . . Ali se smete zanesti ?" "Da." Ludovik Hughe je povzel zelo 'resno. . . kot človek, ki. misli povedati važno resnico: "Skrbi in žalosti me misel, da vse tedne ne bom videl. . . ne slišal Marije Durand." "Kako hudobni ste, da se take norčujete iz ubogega dekleta!'* "Ne norčujem se, Marija. . ., govorim čisto resnico. . . večjo resnico, kot si morete misliti." 41 »> f "Ne odgovarjate?" "Kaj vam jaz morem na to odgovoriti?!*' 4,Res je. . ., mogoče ne delam prav. da vam govorim tako. moja uboga Marica! Na vsak način boste tamkaj lahko uvideli, da sem mislil na vas. Uredil sem stvar tako, da boste imeli zelo lepo sobo v drugem nadstropju z razgledom na morje. Dobro se bo«te počutili v njej. . . Dobili boste zopet lepo barvo, saj ste je potrebni. Opazujem vas in večkrat se mi zdi, da slabo izgledate. . . Včasih ste oči-vidno celo jokali. . . Ali morebiti niste srečni pri nas. . .?" "Ne sprašujte me o tem!. . ." "Ali lahko kaj storim za vas?" "Ničesar ne morete, prav ničesar." "Boli me, če pravite, da jaz domači sin, ne morem za vas ničesar storiti. . . Nazadnje!" "Da, nazadnje. . ., Daj nam danes naš vsakdanji druh. . ." "Ste li pobožni, Marija?" "K sreči!. . . To je moja edina moč." "Torej čutite potrebo take moči. . .?" "Gospod Ludovik, zakaj me sprašujete o vsem tem. . .? Saj vidite, da me mučite. . ." "Jaz, ki želim, da bi bili tako srečni, naj vas mučim ! ?" — Popotovali so brez nezgode v velikem avtu, ki ga je vodil Celestin; in tako je prišla vsa družina, izvzemši Ludovika Hughe, ki je ostal v Parizu, nekako ob štirih popoldne v vilo "Dudeldum", kjer je gospod Ilughe takoj odkazal vsakemu njegovo sobo. Spočetka so bili vsi zadovoljni, celo kuharica, ki v resnici navadno ni prikazovala nobene važnosti sobi, v kateri se ni nikoli mudila, posebno ne poleti in na kmetih. Ko pa je bil odšel gospod Hughe z gospo malo pogledat na strmo obalo. . . in ko je bila Melanija videla svetlo in veselo sobo, ki je bila pridržana za Marijo Durand, se je na mestu silovito raztogotila in Celestin je smatral kot vedno iz slabotnosti, da se ji mora pridružiti. "Tako," je vpila Melanija. . ., "meni, ki sem že toliko let pri hiši. . ., meni, ki sem poštena. . meni, ki se ubijam. . meni, ki z eno besedo ginem pri tem, ko jih branim, meni dajo najbolj smrdljivo sobo cele vile in ponudijo najlepšo komu. . .? Zakaj, Celestin, saj vi končno poznate položaj. . . Saj veste... TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC ali bolje ne. . . še ne veste, kaj je Marija Durand. . "Res je. . ." odvrne Celestin. "No,\stvar je sila enostavna . . ., če mi ne dajo druge sobe, in sicer še danes, se odpeljem še nocoj z vlakom nazaj." Tudi Marija je bila šla pogledat morje. Poznala je dobro Sredozemsko morje, manj pa Atlantsko. Tisti večer je bilo morje veličastno. V daljavi je zahajalo solnce liki ognjena hostija in rdečilo grebene valov; in na nebu sta se dvigala na vsaki strani kot velikanski bakli, dva zlata oblaka, v katerih je svetloba po vsej priliki izčrpala vso čarobnost svoje palete. "Ah, kako je vendar to lepo!. . ." je govorila Marija sama pri sebi. . . Za nekaj trenotkov se izgubi v gledanje. In to gledanje je sladko, in je že tolažba za marsikaj. Pred seboj vidi prijetno poletje, ko bodo manj drug na drugem in ko se bo njena duša. ki tako ljubi prirodo, končno nekoliko odpočila. Nato se vrača počasi preko zelenih travnikov, trga cvetice, motri pasoče se močne krave, in razmišlja, da je narava res naša prijateljica. . ., velika prijateljica! S cvetlicami v nedrih, z nasmehom na ustnicah. z vztrajno veselostjo. . z veselostjo kljub vsemu v očeh in skorajda tudi v srcu, odrine dekle vrata v vilo, da bi šla pripravljat mizo, kar se postavi pred njo Melanija v vsej širokosti, s prekrižanimi rokami, kolikor pač dopušča njena obilnost, vsa napeta od zamere in ogorčenja. "No, vi se pa res lahko pobahate, vi, da ste spretni! Kako ste se vendar zvedli. . .? Kakšne spletke ste pač zopet zasnovali, da so vam prisodili najlepšo sobo v hiši. . .?" Prav v tem hipu se je vračala gospa čisto sama. Cula je dobro znano vpitje in stopala topot naravnost proti topu: "Kaj je, Melanija ?" "To, da niti vi niti jaz ničesar več ne pomeniva tukaj! Ne ostaja nič drugega kakor zapreti svoje kovčege in oditi . . . Najlepša soba v hiši ni niti za gospoda niti za gospo, ampak za sobarico. Gospod Ludovik sam je smatral za potrebno, da se namesti pri vratih v paviljonu, kjer je še slabše kot pri Ce-lestinu. Pa kaj to. . .. če je le gospodični dobro ustreženo! Kuharica. . . ta pa sploh ne pomeni ničesar več. . . Kaj zato, če je že dolga leta pri hiši ... Če se izkaže vedno udano in pošteno. . . Če pada vsa utrujena koncem leta. . . Fej na vse to!. . Gospodična je tu zdaj vse. . . Kaj mi, mi smo gnile ribe!. . . Kajpada!. . . No, jaz pa pravim, da je to sramota. . . in da, če pojde tako naprej, grem nazaj na vlak. Potem pa naj gospodična kuha. In kako!. . . Saj si ne bi znala niti jajca na trdo skuhati!. . Cela ta perioda je bila izgovorjena v eni sapi v veži pred vsemi ljudmi. Gospe Hugho-vi je stvar očitno sila neprijetna. Toda Marija stopi k Melaniji: "Če sem prav razumela. . ., se jezite, ker imate sobo, ki vam ni všeč in bi radi imeli mojo. . "Brezpogojno!. . . Ne želim, temveč hočem! To je moja pravica!. . . In biti morate res odurna spletkarica. . ." "Ampak nikar se ne trudite dalje. . , Vzemite mojo sobo — pa naj bo konec. . . Celestin, ali mi hočete pomagati izvleči moj kov-čeg. . .?" M DOBRO delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas! IZVRŠUJEMO Pišite nam po cene predno oddate naročilo drugam! točno in po najnižjih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim društvam za tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem, obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd Street, CHICAGO* ILL. ooooooooooooooooooooooooooooooocooooooooo« PISANO POLJE ioooooooooooo- ^ jyj^ Trunk oooooooooooo Tri najnovejše plošče, KI SO RAVNOKAR PRISPELE V RAZPRODAJO. 68006-F—Spomin na vojaštvo, 1. in 2. del, 12 inčev..........$1.25 Kdor je bil sam vojak, ali pa tudi, kdor,je kdaj samo opazoval vojaštvo v stari Avstriji,ga bo gotovo zanimala ta plošča z raznimi prizori iz vojaškega življenja, komandami in vojaškimi popevkami. 25087-F—Tiha luna, moški kvartet, petje Rojakom, moški kvartet, petje, 10 inčev........... Dve mični pesmici, prva mehka, v srce segajoča, a druga krepki in odločni poziv. 25088-F—Takrat v starih časih, moško petje, kvartet Pozdrav, moški kvartet, petje ....................... Še dve pesmici, ki jih vsakdo izmed nas pozna in jih ima tudi vsakdo rad. Prva jo dobro znana že po naslovu, druga pa je pozdrav naši krasni Gorenjski. 75c ,„.75c DRUGE SLOVENSKE COLUMBIA PLOŠČE. 25000-F—Ribniška korajža, petje, duet Kranjski piknik, petje, duet ..................................75c 25001-F—Na ofceti Juhu polka, harmonika ..........................................75c 25002-F—Juhu valček Domžalska polka, harmonika ................................75c 25003-F— Vaška serenada Naš maček je pa sam doma, petje, duet................75c 25005-F—Kaj ne bita bi vesela Sirotek, ženski duet ................................................75c 25011-F—Pokšotiš Špicpolka, harmonika, banjo, kitara ....................75c 25013-F—Ob planinskem jezeru Mlatiška polka, kmetska banda ............................75c 25014-F—Planinsko veselje Čevljarska polka, kmetska banda ........................75c 25016-F—Koračnica otroških pesni Na povelje, koračnica,* instrumentalni kvartet.-.75c 25017-F—Zapoj mi ptičica glasno, petje z orkestr. Ptička, petje z orkestr...........................................75c 25019-F—Stiglic, valček Gorica, polka, slov. tercet .....................................75c 25020-F—Stari kranjski valček Štajerska, harmonika ............................................75c 25027-F—Sobotni večer, valček Nedelja, polka, harmonika in ksilofon ................75c 25029-F—Na bregovih Drave, harmonika z vijolino. Pomlad v kraških borah, harmon., vijol., ksilof...75c 25026-F—Tirolski valček, 1. in 2. del Citre solo .................................................................75c 25031-F—Na sveti večer pri Hošlink Pred volitvami, komična prizora ..........................75c 25033-F—Gor čez Izaro Oj tam za goro, moški kvartet ..............................75c 25034-F—Češka koračnica Sokolska koračnica, vojaška godba ......................75c 25035-F—Slovenska polka Slovenski lendler, tamburice ................................75c 25036-F—Slovenski valček Radostna, polka, harmonika, kvartet ..................75c 25037-F—Stoji, stoji Ljubijanca Sinoči je pela, slovenski kvartet, petje ................75c 25038-F—Temne oči, valček Burja, koračnica, orkester ....................................75c 25039-F—Na poti v stari kraj, 1. in 2. del Komični prizor ......................................................75c 25040-F—Hojer valček Pečlarska polka, instrument, trio ........................75c 25041-F—Veseli rudarji, koračnica Sladki spomini, valček, Hojer trio ......................75c 25042-F—Daleč v gozdu, valček 1 Večerni valček, orkester........................................75c 25043-F—Polka štaparjev Ti si moja, valček, Hojer trio................................76c 25044-F—Coklarska koračnica Triglavski valček, Hojer trio ................................75c 25045-F—Mazulinka Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio ................................75c 25046-F—Ljubezen in pomlad Slovensko dekle, petje, moški kvartet..................75c 25047-F—En starček je živel Sijaj solnčice, moški kvartet ..................................75c 25048-F—Na kranjskih gorah, polka Gospodarstvo, lendler, instrument, trio ..............75c 25049-F—Zadovoljni Kranjec Prišla bo pomlad, moški kvartet ..........................75c Pri naročilih za manj kakor 5 plošč, je poslati za vsako ploščo 5c več za poštnino. Za poštno povzetje (C. O. D.) računamo za stroške 20c. V vašo korist je toraj, da pošljete denar naprej in si prihranite te stroške. Knjigarna Amerikanski Slovenec Dodatne opazke. (Konec.) Zopet smo pri — repku. — "Repek, repek, pasja para," vzklikuje Molek. Očividno ne zapopade mojega izraza "premagano stališče". Ne bom razlagal. Opozoril sem, da imamo mi "tepci in ignorant je" čisto druge pomisleke, in nam kaki vestiži ali repki ne delajo težkoč, in na rahlo sem namignil, da naj bi g. Molek repek pustil, kjer je, in se morda Uiti! bistvenih in temeljnih vprašanj evoluc'ie. Kakih direktiv mu scve jaz ne morem dajati. Ta bistvena vprašanja evolucije so pa ali prekočljiva, ali pa 'jih smatra od svoje strani za "premagano stališče", ker naravnost s strastno vnemo se vrže zopet na — repke. Slobodno mu, saj je papir potrpežljiv, in prepričan sem. da bodo repki in vestiži in bradavice pri vsaki bodoči evolucijski juhi. Malo oddahnil sem se pa le. Vse, prav vse je, po Moleko-vem bobuanjii. lastnina "naših živalskih prednikov", prav u-bogi revčki smo, ampak — holt — čujte, "edino stopalo noge je čisto človeško." Hvala materi naravi, tla n is ni popolnoma pozabila, in oblagrovala nas vsaj s — stopalom. Roka, ta rrfka, ki piše, da postane kdo "najboljši pisatelj med amerikanskimi Slovenci," roka, ki ustvarja umetnine, zida krasne stavbe, ta roka, žal, • ari nazadovanje", ker "o-pičja je močnejša in gibčnej ša". toraj opica lažje komu tudi figo pokaže, in je človeška roka le topa "kljuka in kavelj'. Oh, ko bi vsaj vsa noga l>i-ia malo bolj človeška, ne samo-!»?> to stopalo, da bi vsaj človek mogel po pristno človeško koga v hrbet suniti, ker s tem "edinim" stopalom človek res n«' ve, kaj bi počel. V sili hudič muhe žre, in pri tem uboštvu naj se človek zadovolji s — stopalom. Druge nesreče ni. G. Molek je malo prenehal, bom tudi jaz. Ne zadene, pa je zadel. Neki Rev. Dr. Auer, ki uči filozofijo na Tuft zavodu, meni, da naj bi se ljudje prizadevali spoznati bolečine in trpljenje, ne pa se jim izogniti. Dobro. Arthur Brisbane rad malo pogreje isto rihto. Ko so na Angleškem začeli uporabljati sredstva zoper bolečine (anes-thetirs), so baje neki "ministri* ugovarjali, da je to proti volji božji. Prismuknjenih ljudi ne bo nikoli zmanjkalo. Pameten človek se nasmehne in gre preko. V tem pa je A. Brisbane sam malo priemrknjen, ker je spravil to prismuknjenost že neštetokrat na tapet. Kjer in koliko se morejo ljudje bolečini izogniti, naj se ji, na verskem polju sega trp- ljenje v čisto drug krog. Naj iščejo sredstva zoper bolečine. Brisbane pa zadene, ako meni, da naj ljudje iščejo sredstva tudi zoper revščino. Takega trpljenja je vse preveč, in bi ga bilo lahko manj. Zelo dobra ideja. Guverner Al Smith je izrazil mnenje, da naj porote odločujejo samole o dejstvu kakega zločina. Kako naj se z zločincem postopa, to naj se pripusti zboru izkušenih zdravnikov in sociologov. Ideja je pametna in potrebna. Veliko se piše o moderni sociologiji. Marsikaj jt» pri tem prazno besedičenje brez zrna in jedra. Pametno razumevanje zločinov pa bi dosti pripomoglo proti zločinom. Prav zločinsko je, ako se vtakne kakega človeka radi enega prestopka med zakrknjene zločince. Ljudje niso stroji in se ne sme tako z njimi ravnati. Izvedenci, ki so strokovnjaki v svoji socialni vedi, delajo lahko čuda pri ravnanju z zločinci. Uspeh pri mladeniških sodnijah to jasno dokazuje. Cerkev je od pamtiveka tako delala v spo-vednici. Spovednica je bolj važna kakor leča. Razni ma-zači. kakor se pojavljajo v A-meriki. pa več škodujejo kakor korist i jo. i^iiniiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiHiiitiiiiuaiiiiiiiiicO |4v2% obrestij | plačuje na denarne vloge § I PRUDENTIAL ! I BANK I j (Zakrajšek & Cešark) | | 455 W. 42nd Street, | New York, N. Y. | To je sedaj državna I | (State) banka ter ima | B $175,000 glavnice in re- I = a | zerve. O njeni zanesljivo- § | sti toraj ne more biti dvo- | i | ma. — Poslužujte se je! I 5u!i?iniii!niuMiiiinit3iniiiiiuunii!iiiiiiiiinnmMiiiiiHiiiiiiiiHi«* 1849 WEST 22nd STREET CHICAGO. ILL. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje poh'Stva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 9221. l.OUIS STRITAR 2018 W. 21st Place. Chicago. Ill KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE A. F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL. Illington Studio JOHN F. GLOMB, Prop. FOTOGRAFSKI ZAVOD 2006 West 22nd Street (Near Rcbey St.) Phone: Canal 1807. Izdeluje vsakovrstne umetniške slike, ročno slikanje in povečanje. Dobro meso - Dobra postrežba se dobi le v dobri mesnici. Pri nas dobite vedno najboljše sveže, kakor tudi prekajeno meso. Izdelujem prave kranjske domače klobas«, narejene po domačem receptu. — Se priporočam v naklonjenosti MATH KREMESEC SLOVENSKI MESAR 1912 West 22nd St. Phone: Canal 6319. Chicago, HL