LIST STUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE ST. 3 LJUBLJANA, 18. FEBRUARJA 1956 LETO VI Profesorji govorijo o ureditvi podiplomskega študija Različni pogledi in predlogi Naš družbeni razvoj sili znanstvene zavode, da se na njih uredi podi-piomski študij. Materialna sredstva so zaenkrat največji problem, pa tudi ustanove in podjetja zunaj univerze kažejo za to stvar premalo zanimanja, zlasti kar se tiče materialne pomoči. Besede in predlogi ne pomenijo ničesar, dokler ne dobijo materialne podpore za uresničenje. V primerjavi z drugimi jugoslovanskimi univerzami smo v tem pogledu precej zaostali. Prispevki profesorjev o tem problemu bodo morda pomagali, da dosežemo večje uspehe. žen .iin smotrn, ne pa dolg alikra-tek. Verjetno bi lahko bil krajša, Prof. dr. VLADIMIR MURKO Pcdipilomski študij bosta moira-Ja nrediki pod.roibne.je repuibliški univerzketni zalkon in statut po-samezinc fakultete. Danes je tež-ko reči, kje vse bo mogoč in po-treben tak študij, kec bodo to po-kazaili šole iaiz.vo|j našega gospo-darsitva in ztnauiostii pa tudii ka-dro^vske pdtrebe in poiitika. Da so tl ¦teea.ji potrebn.1 in koristni ter tudi ikvedlijiiivi, kaže najfoolj podi-(ptonrski tečaij ii.z zunan,je trgovrne, kaitero v tem semestru priireja pravno-ekonomska fakulteta v so-deiloiva.nju s trgovimsiko zbcrniico L.RS na pdbudo drž. sekretariata za aunaflje zadeve ¦in kaiterega ob.iskuje okrog l'8O usilužbencev iz vse LR Slotvenije. Udeležba na preda,vain|jjh je sedaj proti koncu tečaja Še veino okrog 100, dasi mciraijo udeleženci (zunanjj) delo-ma prebki dva dni na teden v Ljiubljami aJi se votzki vsak dan. Treba ie pae uipostevaiti, da je se-daj v podjetjih čas sestavLjaiaja b!iianc in da se v nekattenih pod-jerjih že opaža zastoij oe. vsaij za-osca&ki v delu oblsko'valcev teča-ja, ki traja že od 15. novembira in se bo zakiijučLl 15. fcbrua.rja. Preda,'va.nija obsegajo dvakirat te- podiiiplomske napo.re podpiraK sa-mo taim, kjer so zato pogoiji jn si-cer v prehodnih obliikah. Mogoče v letniih veednevnih do večteden-skih seminarjiih, k. naj bi izme-njaJi i,n konfrointirali uniiverzket-ne in .prakrLčne lzkušnje. Do kake kvaJifiikacije pa naj bi biila pot mailo dailjša. Kakšne smise1! kna n.: pr. speciali7.acija v nepo&redno izdajo bo pač treba suibvencicKiL- ra-ti. Preda;vanja naj bi bila na po- trobni višini, ki us-treza nivoju vl- sckošolske izobraizbe udeležencev, seveda ob predpos.ta-vki, da ude- Ježenci z nižjo iizobrazbo imajc večletno prakso v stroki, k>i jim je moraJa dati vpogiled, v njene giiavne p.robleme, tako, da laihko koristno sledlijo tp.redavanjem tu- podalljšanem študlju (ka.r v bistvu di omi. Na pravnam o-dldelku oz. podiplomski študij je) pri urba- iik.tih, ko vendar veimo, kafco je ta stvair zapletena in kolifco sku-senj je tpoirebnih, da se iizčistijc nazori in pogledi. Zato sem proti pretiranemu !ovu za nasJovI, s ka-terimi bi si kdorikoili hotel pove-čatii oseboe kompeteoce brez ustreznega dela. Danes nekateifi predilagajo da bi ekonomisti, geo- pravno-ekonomsk'1 fakukeci bi t>i!l po^leg omenijenega zunanjetrgovin-skega teča,ja zelo koristen tečatj' 'u finaoc, ki naj bi dvLgniil kakoivo»t kaidra v fiinančnj stroki, ker je pretekdo že ver- stema, pregled finančne teocilje in banistov. Ta naislov poineni nekaj; zakonotdaije, všt©vši bančno poslo- cisto do-l.očenega, predvsem arhi- vanje in zaivarovanije knjiiigoivod- tekta, ki kooird:ti,fa in sinitetiizi.ra stva, scatistike in kom.tiroJe. Po- delne ugotovitve im delne načrte. trelbno bi bi.lo sodeiloivanje z drž. Ce se pa n. pr. higi:enik_ ukvamjaz sekreta.riaitoma za občo uipravo in vprašamjii naselij s s^oiega staili- proračun ter gouipodarstvo pa tudi šča, naj bo komunaJni h.:igien;ik alj drž. pravobraniilsirvoin in fimanč- fo.diobno, če na vsak način želi, no inšpekciijo. Tečaj bi- se dal o>r- da se že v naslcvu vidi kaj dela. gamiziirati v ]. 1957/58, kcr bo ISofVje bi pa biio, da bii se iz deJa Preda.-va.niia otbseeao dvakirat te- " -u j ¦ i i i-' • ,,^J« \,*', 'o , , , \ j u • v ¦] -L\ pnhodnje leto nadaljevanje zuna- vjdolo ka) e. oenisko (ob sredaJi in cetrtkrn) po *. '¦ , v .' . J.., . v .. n;etirgovi!in&tega tecajja koilMor se- Redini stud rati tečaja že v .1. 1956/57, karpa je divamJjiiivo. PoJeg us.iužbencev upraiv za diohodke m tistih, ki so z?pois!le'ni s proračunom, bi priišlu v ipožtev tudi usJuižbenci - -i-i -1. • n njetirffo.vnn&iiega tecaja, koiliKor se- 3 ure iiiz giavnih pravniiin ui elJio- j l- u?i v 1 •» j i . veda ne bi bio moeoce organ.zi- nomsKJih p.redmeto-v, ki so v z/ve- ..... zl z zunanjo trgavino. Predava-td'ji tojdi sestavlijajio sk.riipta, ka-tera razrnoožuje T.rgOivin.ska zbotr-irica LRS,.ki je sodelcvaJa ipni or-gajniizaciji tečaja in tudi krlije stro-ške .kdaje skript. Udeileienci si 2.ele rudi sipričeva.1 o i pre-davane sncvi. Poieg raniih pravnikov in obiiskuiejo tečaj tudi druel u&Luž- i -, i. . ¦¦ ,¦ v » . • ' ¦ i -i i- •• nehoma. Zaco tudi sedaain s usa- benci zumanjetrgoTMnskm podjetij, ' ki kažejo tudi veliko zanimain.je zan/j, ker pač vsi udeleženci doibe Redini študijj moira b'ti zaoknx>- Prof. dr. ing. DUŠAN AVSEC Splošni zakon o univerzah predpisuje v 2. odstavku 11. c*le-na, da se uvede na fakuketah pouk za iizpopo.]nkev, speciaJlza-cijo in za pripravo doktorata. V zvezi s tem je vaše uredai-štvo postavilo fakuketam vpra-šamja, da bi nanije odgo'vo.ri:!e io pri^pevalc k razčižčenju tega pro-bJoma. Kot je že navada pri vseh an-ketaih, pridejo rprašainja i.7,neTia' da, vrhu tega pa žele uredništva činnprejšmji odigovoir. Ker je .padlla ta dodžnosc slu-čatjmo name, moram priznati, da sem bil v precejžnii ^adregi. Za-kaj? Naša, t. j. tehn.:iška fakuke-ta, ni samo največja po števiiu (Nadaljevanje na 2. str.) Agronomska in gozdarska fa-kuiiteta je r^mcroma mlada us't.a.nova, ki absUja šele od le-ta 1947. Dve leti po ust,anovir"i fakultete se je pr.iključil že g.ozdarski, lei*.a )^r>4. pa ve^<»ri-narski oddelefc. V:i pa bo pri-čel delati šaIIp teda:j, fivo bo Egrajeno novo poilopje. Ta fakultetia si ne dela pro-glavic glede prirastka noviih štu-de-ntov ker je mod študr3n.M za. t,a študij dovolj /cnimanja. 'že oto ustanovitvi fakulteite se je nanj.o vpisaio 103 btud;>ntov no-vincfev. V tem šolskem letu se je pa vpisailo nia oca oddeika 3^0 študen.tiov. Faikulteita m-cira lo od ©bptotj.a &em premagovati razne -težave, ki j.ih rešuje vods',vo, a mu pri pri tem usp«šno pomaga tudi študentska organizacija. Važen problem so prostori, ki jih je veliko premaiLo. IlazpolEigajo s peiM.mi predavaLnicam.i, rabili pa bi jih naijmanj d-jsei. Predvs*>r» potirebujejo prastme za va"*. Tudi učil je vebko premalo. Pnoif«so.rs'ki kader je nellsako i-~.-m.anjka pa ' p.rert.3 ki jih preim.ajhiiLi na talsultetah se ne h\ skraijšail, ker nairašča snov vsaij na praivini fakuitet.i, podobno tudi na ekonomski, skoraj nepre- s.stemairičem prcgkd vseh probile-mav z-unanije tirgcvime — koJikor Beveda nekarerih bcimo prk/ljemi verjetno ne bi utegnšJi ob>i-skoivati tečajev, vsekakor pa bi jiim karistiila počitmilka praksa, katero sicor lahko deloma (v praiv nez.nat.nem ofesegu) na.diomestLjo Lj-ii l ekskurziie v podiccia in ustanove, na ptrmhodii/je 'leto, ito bo , . .. >r . <^ J .' l tečaj zajel v kraijšem času ko>t le-tos še preostaJo snov, zJasri vpra-žamja mednaTadnega transporta vseh vrst i>n zavaro'van,ja, ke.r je paič snov preobšinia, da bi se mo-gla obdelati v letošnij;iih p>red'vide-nih 80 uirah. Dosedain.ji reizukatii tega tečaija — io če smemo mne-n!;e.ipospflositi —tud:i pričako^vanl rezukati naslednjega — kažejo, da so podiplcwnsk.i tečaji praiv konitst-na in potrebna instkucija. SodeJovainje podijetij in ustanorv prikažejo štuiden.tom vsatj v kraitkih obrisih nakatere dele sno-vi, o kateri so sLiišalii na predava-njih. Vsekakor so tu tudi na praiv-nem odidelku precajšmje možnosti dasi zahteva.jo eksikurzije tudipre-cej ^asa. Skraijšanje študiija za.radi podiiiplomsikah tečaijev je tudi ne-iiz.ved;!jivo, ke.r moTaijo vsi štu- Radioamatcrskl klub na Naselju spada med najbolj delavne skupiine v naši univerzi plaiča ne privlaičuje za znanstve-no de^o in gredio raje v pr>-dukcjjo. Kako je s študijem pri agro-nomiih in gozda.rjih? Številke nam povedo, da je od 50 sluiša-teljev aigr!ono.mije, ki so absol-virali 1. 1951, do seda.j dipio-miralo 36 študentov, medtsm, ko je od 61 gozdarjev, vpisani-V. i. 1949, diplomir.al'o do se-;ia'. deset študentov. ATe da hi *1:. naprej po letnikih, bo dovr.li. *» navedemio, da je d;o sedaj na agronomski in gozdarski fakal-teti diiplomiralo ntov obeih odde i:.ov. Trflba pa je pri tfem pripomniti (ai da bi &e podrobneje spuščali v pr.obleme gozdai-.iev, o kateri«. v tem članku g-avovimo le tni-mogrede), da aigi-onomski štu-dij ni laihek, se,j vi\:!ia povpr^f-no n.ajma.nj šest lef. Diplomant Marko Glažar, ki je pravkar doikonč:3l študlje, je dosege.l i«-Ikard s Item, da je diplomiraJ v petih letiih in pol. Pač pa je povprečna oeena pri vsah opravljenih izpKih študentov okrag osern toičk. V zve7;i s l\?.m j.e treba omeni-ni, da se tje študijsko stanje pri a,gro,n.omih znatno izholjšalo, pdkar so odpravljenl skupimski izpiti, ki &e niso i^kaižali kr»t najboljša obl:iika dtofeazovanj? znanja študientov. Z ncwiTn na-činom izpKinega rež;ma ?e štu-dentska onganizaciijia načelno slrinja. VencLar nastaja prcblem pri poigojih. Za vpis v drug' ietaik oe rtireba iTieti opravlfen izpi't i.z .matema*',ke in ke.m.i,j5, za vpis v tretjf pa vse izpite :.z prve.ga le.tn.ika. M^>rda je pogoj za vpis v drug< .'eljiiik pretežak, laai je izpalnilo pogoije le še?,t »tudein'hv, vsi ostali pa so bili pogcjno siprejeti " višj.i same-stier. Orgi3nizacija tudi meo. da semesirailna pr^fcsa nekjie v sredini študiijske df>be povziroča »aiv^a^evanje %t'adijia. Praiksa fcraja od .mairca d>o oktolbra, obi-čajuo pa po praksi n^alcikdo opnavi ka»k v^ižnejši izpit in ta+ ko odpade praktično vse letonS ra-čun. prak»a. Dabno bi bilo, da bi se prak?« uvisdLa pred začet-ko.m študi^« na fatculteti. Prakse ** same na sebi dobro obnes^Jo, ltuden'ije se vrnejo i3 diomačih in in.ozemskih posestev i široklmi pcgledi in bogatejšim o-bz-arijem. Letno gre na prelMSO zelo velifco aigronomov, tudi člo 60, n.aj,ve<5 pa ijh prevzama »Slovensfca fcmečka zveza v Celcivcu«, kjer delpjo §tuden1jj3 na kmetih. Gozdaiji hodijo na pr.ak?o na Fijisfco, na Dansko, v Svico in -tudi v Zshodnp Nem-črjo. Na Švedsko jiih gre vsako leto po šes.t, sedeni. Fakulteta .•rrf-.jipokga z v«č nc.sestv.i: Km.c— tiisko pasentvo Pšita (Mengeš)^ us*anova s aairostoijnim finansi-r.a^jem; Ar^.bretum (Volčji po-tnh): Velilloo oc.sestvo »Silva« s 5«dežem v Ifuibliani, ki pa ima obnte v Ksimnižk' Bietriid, Aj-Š€"ici in Veliki Nede].ji. KaJ pa drugo delo !ti k&lek-fif/? Lani so agronoi^i uspešno Sfv^l^^ali pri medfakultetoem ag-i-nomskem festivalu v Zag-rebu s fO'lkl.or.n;:imi pevskimi iri glasbenimi točkam:. Kljub te-mu, da agronomi niimajo pro-storov za vaje in niti dofbrih pogt>jev za delo, se bod'o udele-žili tudi l€it>cišn,j^!ga festivala. Sodelovali bodo f1od.b*D? za kuHiiro. Ag,ricnomi so nain-reč «T"»aTnizirali takole: glavnf odbor k! ima 15 č.anov. se delf. na pododbore za študij, skrip-"ta, prakso, prosveto, soc;ialnr poziitivno. Vi-d«ti je, da m» agranonri zanima-jo za šport. saj no lani sponta-* no odigral' fer tri niedifakultet- den^oje dobitd poitrefo.no popoJno ne prija-teljsk# *5'kme. Nekarteri izolbrazibo iz svoje stroke, saij te- "" cajev ne morejo obisko^vati diiplo-mLranci !z vse Sloven.i;je (zaradi bo vsekakor zelo ko,rktno; pri te- oddajjenosti, strojkov, panan.jka-čaijih iz tehniških znanosti bo vse- nja casa), inarvec lahko komup kakor mora.lo blti več,je, potrebne Predvsem Ljub jancanoim in diplo- muraincem )z lijiUioIjansKe ozje in širše okolice, medcem ko rda pri sredinješolskih profesorjih med počiitin'cam.!. Tečajj toirej na sipdo-šno ne bi nadomestiili dela seda-niili štutd''»jskih prograimov mar-več naj bi nudili iizpopoinacv zna-nja predvsem diipilomiirancem, v ra^vMi v večjem obsegu, bo maftjšem obsegu pa tudi udeležen- cem z niejo vzomazbo, ki amajc pr.imerno prakso. Omenilti bj bilo se treba vpira-šanje več;ega obsega javnih pre-daivanj' univcrzketnih (profesorjev v okviiru univerze za širšo jav-nost, k;i bi se verjetno zanimala za raana vprašanja, koliko.r iih m obravnava,jo na svo>}'.h predava-njih strokoivna društva, Akade-miija in Ljudska univerza. PODELITEV PREŠERNOVIH NAGRAD rudi ekskurzije v pod|j.etija in in pod. poskusi. Od podjeriij bo treba zagotovkii, ka-kor v našem teča«ju, da bodo da-ja!a uslužfeencem piačan službeni dopust, plačaila vcžnjo, omogoča-la naibavo skra čunu ¦predvidevari večja sredstva vsaij za honorarje predava.teiljem, koilikoir pač glede na speciifičnost strcike ni mogoče računati na pri-sl^evke ne podjetij ne poklicnih zbornic. Verjetno je tudi, da bodo daJd tečajji pobudo za iizid marsi-katere strokovne kn.ji.ge, katere 8. februarja 1956 je za vedno catisnil oči redni profesor teh-niške fakultete Inž. Henrik č o p i č. Bil je imenovan za rednega profesorja že 1. 1948, pozneje pa je bil prorektor ^TVS in dekan tehniške fakulte-te. Požrtvovalnega in delavnega profesorja bomo ohranili v |rajnem spominul Prof ing. EDVARD RAVNIKAR Da zakon predvideva možnosit urediitve podiplomskega štuidija na na&ih univerzah se mi zdi pra-\rHno in napredno, ker je to enc irzmed sredstev, s kate.rimii mora-mo skušati doseci da.nasn.jo raven znaostvemih in umetniških dc^sez-kov. Pri orga«izaei:j.i podiplom-skega studJja se pa bojim nečeša, skaraij bi rekel značilnega za na-še razmere. Da se naimreč pona-vadi u.gou>vi potreba ipo nečem sklene se kreiiratl odgo^varja.jočo ustanovo in določi vodillni preso-na.l, naiprej pa že kako. Zaito takc pogosto vidimo posebne ustanove z zvene6iml nasJovi, ki pa od se-be ne dajo ničesar aili zeJo malo. Maojkaijo sposoibni delaivci, vx;a-sih na.jbo'lj osnovna sredistva in končno prara uiporaba rezukatov. Mnogo o tem .po>ve dajisitvo, da i< najivec taikih pofoud ilo žeLj'a na ti-stih jugoslovainskih uniiverzan, kjeti nid noirma!n&ga fakuiketnega dela zda.leka ne zmo.reijo. Mklim (kot osdbno nmeaje seveda), da naij bi V sredo 8 februarja so bi'le v zbomični dvoramii univerze po-delijetne študenrom Pireše.rnove nagrade. Nagirade je nagrajencem podcilil rektor Ijubljanske Univer-ze dr. Anton Kuhelj, ki je v svo-jem nagavoiru nagrajenc©m in vsem prisotniim gostom podčrril poimen nagrajevanja mJadega znamtvenega naraščaja na uni-vorzii. Dejal je, da letošnva dela, ki so biiia nagrajena prsdsitavlja-jo v neikem ozi.ru že resne znan-stvene raaprave. Svečanl prire-ditvi so poleg un.i;verz.ketnili pro-fesoirjev iin siluš.ateljev pnisosrvo-vali predsravnik Izvršnega sveta LRS tova.riš Milko Gors.^f, pred-sednik Sveta za prosveto i;n kul-ruro LRS dr. Dolfe Vogelnik, ipredsednik Univerzitetoega sveta "tovariiš Boris Ziherl, prcirektoir Unlverze in irugi gosci, Na sve-ča,nosti ie nascopill tuda študent-ski pevskii zbor. PRAVNO-EKONOMSKA FAKULTETA Pravni oddelek 1. Delo slušateija III. letnika Vladimira B a j c a z naslovora: »STANOVANJSKA LASTNINAa (15.000 din). 2 Delo absolventa prava, Bo-ruta B 0 h t e z naslovom: »OBLAST DR2AVE V OBAL-NEM MORJU« (15.000 dtfn). 3. Miha V o h i n z , absol-vent pravnega oddelka — »ZA-KONITOST UPRAVE« (15.000 dinarjev). PRIRODOSLOVNO-MATEMA-TIČNO-FILOZOFSKA FAKULTETA Prirodoslovno-matematični oddelek 1. 2 a g a r Marijan, ddpl. — »GECKJRAFIJA TRGA SENTJURJA« (25.000 di-narjev). 2 K 0 b i LHijana, diipl. bio-logije in Pristovšek So-nja, dipl. biologije — »PLAVA-NJE RIB S POSEBNIM OZI-ROM NA HRUSTANCNICEtt (25.000 din). 3. G a n t a r JaDeZ, sluša. telj I. sem. geologije, S k e t Boris, sluš. III. sem. biologije in S t i r n Jože, sluš. I. sera bio-logije: »BLOCISKO POLJE« (25.000 din). 4. S i m o n 1 č Magda. abs. biologije: »VEGETACIJA IN FLORA RATITOVCA« (15.000 dinarjev). 5. Verhovnik Vekoslav, abs. meteorologije: »INTENZI-TETA SONCNEGA 2ARCENJA V LJUBLJANI (15.000 din). 6. A I j a n č i č Marko, slu-šatelj VII. sem. biologije: »Nl-PHARGUS (SUPRANIPHAR-GUS) ILID2ENSIS SLOVENI-CUS KAHAMAN IN NJEGOVO PONOVNO ODKRITJE, PRI-SPEVEK K FAVNI AMFIPO-DOVtt (10,000 din). Filozofski oddelek Skupina I.: 1. Pirjevec Marjeta, abs. roman.: »L'ATTITUDE DE FLAUBERT ENVERS LES GRANDES CATEGORIES DE LA VIE, D'APRES SES OEU-VRES ET SA CORRESPON-DANCE« (25.000 din). 2. p I e t e r s k 1 Janko, sluš. zgodovine v VII. sem.: »KOROSKI CASOPIS MIR (1882 do 1920) IN NJEGOV POLITIC-NI LIK« (25.000 din). Skupina II.: 3. 11 c Eva, abs. slavistike: »ODNOS IVANA CANKARJA DO SLOVENSKE LIKOVNE UMETNOSTI« (15.000 din). 4. Lokar Alenka, abs. sla- Vistike: »MATIJA VALJAVEC (2IVLJENJE IN DELO)« (15.000 dinarjev). 5. Mrdavšič Janez, abs. slavistike: »PRE2IHOV VO-RANC: JAMNICA« (15.000 din). 6. R o t a r Janez, abs. sla-vistike: »FRAN MASELJ-POD-LIMBARSKl (2IVLJENJE IN DELO)« (15.000 din). 7. F e r e n c Tone, absol-vent zgodovine: »KAPITULACI-JA ITALIJE IN SESTA SO-VRA2NA OFENZIVA V SLO-VENIJI« (15.000 din). Skupina III.: 8. F r a s Slavko, abs. slavi-stike: »CANKARJEVO 2URNA-I.ISTICNO DELOVANJE NA DUNAJU« (10.000 din). TEHNIŠKA FAKULTETA 1. 2 i t k o Marjeta in K a p u s Franc, oba slušatelja IV. letnika cdseka Za kemijo, odd. za kemijo: »KVANTITA-TIVNA DOLOCITEV DUSIKA PO KJELDAHLUa (15.000 din). 2. p a h o r Sergej, absolvent odseka za fiziko, odd. za kemi-jo in S t r n a d Janez, slušatelj IV. letnika odseka za fiz., odd. za kemijo: »NUSBELTOVO STE-VILO ZA TOK PO VALJASTl CEVl S KONSTANTNO TEM-PERATURO STENE« (15.000 di-narjev). 3. I v a n e t i č Jurij, absol-vent odseka za rudarstvo, od-delka za rudarstvo in metaiur-gijO: »O RUDISCIH ROGOZNE IN NJIHOV NASTANEKu (25 tisoč dinarjev). 4. Ptbernik Anton in M u š 1 č Vladimir: »STUDIJA STANOVANJSKIH SOSESK V BLIŽINI LJUBLJANSKEGA MESTNEGA CENTRAa (10.000 dinarjev). MEDICINSKA FAKULTETA 1. Pajntar Marjan, slu-šatelj IV. letnika mediic. fakul-tcte oddelka za splošno medici-no: ' »MISICNI NAPOR KOT STIMULANSE ERITROPOEZE PRI ZDRAVI LABORATORIJ-SKI PODGANI« (25.000 din). AKAD^IJE V prostoriih Ljudske skupščine j'e biJa uro pozneje skromna sve-čanost, na katen ie Svet 'lrnetni-itk.ih akaudteiaTi p"-vbjkraran za rež.i')o tn 5ceno s 15.000 dinarjev in Vera Per za vlogo Ofelije s 10.000 dinarjev. Izmed slušateljev Akademi-je za glasbo so bili na-grajen! Alojz Srebotnjak za kom-poziciio »Mati« s 15.000 di>nar-jev, Dejan Bravničar za uspeh na glasbenih Koncertih v Ljubljani, Mariboru :in tuj;in. s 15.000 di.nar-jii in Jerko Bezi^ za glasbeno študiijo o komponistu Luki Doli-nairju s 10.000 dJnarjev. Edin'. na-gi\njen,i . ^rudent Akademiie za upodabljajočo umetn&st je Slav-ko Hočevar. ki je prejel za svoje kiparsko *de!v) »Moški akt« nagira-do 20.000 diaarjev, sodelujej.0 tiuf v Akademskem pevskem zboru. Manjkajio jim pa primerni p*>S''ori. Kljub te-» mu pa menimif>. da bi se gleda na to, da veijaijo agronomi «al družabne i>n delovne ljudi, (saj jilh že si.li k temu narava nj'ji poklioa) laihko razvil dolber iifli ?.o!iden kolektiv. Albin Humar Komisija za študijska vprašanja Fakultetni svet tehniške fakul-tete je za vse oddelke sestavil študijske komisije, ki bodo kot organ fakultetnega sveta pre-gledale in proučile sedanje učna načrte, programe in režim štu-dija. Te komisije bodo ugotovila tudi pomanjkljiv&sti in slabostl sedanjega študija in predlagala! spremembe. Komisije imajo na-logo izdelati tudi konkretne predloge za zboljšanje sistemal študija. Komisije so sestavljene iz dveh profesorjev, dveh stro-kovnjakov iz prakse in eneg4 študenta. Nova knjižnica za pravnike Prostori čitalnice, kjer bi štu-dentje prava lahko nernotenai študirali, so postali premajhni, Kljub temu, da so pred leti ure-^ dili pomožno čitalnico v seimi-narju, se stanje ni dosti zbolj-šalo- Zato so v začetku letošnje* ga leta začeli razmišljati^ da bl našli bolj=o rešitev. Obe čital-nir.i sta bili popolnoma zasedenii pred vrati pa so ostajali štu-dentje, za katere ni bilo veS prostora. Zaradi tega bodo v kratkem preuredili predavalni-co v sodobno čitalnico. V novih prostorih bo neonska razsvetlja^ va, več ^rostora za študij iflj udobnejša oprema. Zaradi redukcije električn« energije v tiskarni smo z izda-Jo te številke zakasnili in pro- bralce, da to upošteva^N Različni predlo ((Nadaljevanje s 1. str.) speciaJiracije, pomagaini mofalno b;ta, kar bi vodiido do nezažele- fclušateljev in učnem ter pomož- ^ materialno p.riza.deva,JK>čim s« ne niivalitece, ki bi ne l>ila v ko- Dem učnem oseb;u, temveČ \e tudi fatkultetniim ustanovam, da ai pr.i- rist iposameznik'ov, še manj pa za organizacijsko zeio zapietena, sa»j dobe novih specialiisrov ter da se podijctja. je sesta/vdjeiia iiz 6 stroKovnih od- opramijo z vsemi p.ripo«u>čik.i, ki Zgomja izvajanja ba fad za- dollkov, od katerih ima,;o neitateri &0 potrebnii za pogloibijeno stro- k.ij.u>6H s temi ugorovitvami: se odsokc in pododseke, tor uz od- kovno in znainsrveno — razisko- Tehnika se razvija z vrtogilavo dei'ka za Šne predmete. Ra* valno delo. Iz takega medsebo-j- tiaglko. In Študij na tehniških fcurraljivo je toroj, da $o potrebe ne«a »podpira&ja in oplajanja bi visokih šolah? 0da- tranutno razpoložljivih sredstev: i b. ustrezaila odlo&iJ za študij na tehniŽfci fa- aiega miiHjenja in neka.tenh tova- potrebaitn podiiplomskega šrudija, kulteti, nai se zaveda, da sc jc trlšev p,ro-feso>rjev, s katerimi scm katera znanstvena področja p-red. r-dloč-ii za težasko, nAporno delo. se utegnil v na.g,Hoi neko-liko po- vsem zanimajo našo industrijo in Ni pa zani vsak. Kdor nima po- govomiti. goapoda.rs«vo, koliko i.n katere seknega vcselja, liubezoi, notra- Na uvedbo pod;;plomskega hd- kemu drugemu pokiku, ki po biti vse pre.c|>rip>ra've, zlasti, da jenia ^pripravljena _poslati svoije in- niegovem mneniu zahteva manj «e usnrarijo vsi potrebni materia'1- žen'..rie na spcaializacLjo, a.!i so ta cfasa i,n manj naoora. ni pogoijii. Ne morcm si midiiri, da podjetja pnpraivljena na vso osta- Ob koncu pa ?e en nasvet: Ni- bi mogli organizi.rati ipodiplomska lo maiteiria.Ln.0 pomoč za u-|wšen ktii\or ni umestno, da se je pri- Xtudtjj .preko n.o5i. Potrcfona bo raavot} >raz.!skovah«h labo-fatorijev $$ uvajati i«raa »podliplomski daijža razvojna dtoba. >n inštkutov^ itd. ^ ?r.udlii«, Ottanimo prt! spccialn.iih Govcrll bom samo o poufcu za ^°* kažejo raizmere bi m<^?li kurri^, ker samo to u^treza mož- izpoipolnkev in specialJzacijo, ne pnčetii y prvih letih samo z ne- nostim in namenom za.ko>na, paopouku za9TJpravod.okt0.rata, kaiter.-mi st.rO'kaimi im sicer s kraj- Pocrebni so trije ^pogO'ji: 1. inte- ^111"1« kurzi, ki bi cra;ial- n;«ivati tako po kvaLketi ko^t do jrajaniu. Sprva bj se posamezni kura ponavljal,i na dve a.h tn le- ^',P? porroji pa bi lahko postali red"" — vsaikoletm. Z naslednjim sestavkom bl Bvo^m la»nim dcJom si pričmo Ni dvoma^ da bi prvorni kurzi rad posegel v debato 0 vpra- služioi kruii Takaj se pojavi važ- s'ca!SOirRa prcsli na obliko seme- Sanju sooialnega sestava naše aio vpra&mje, kako vsikladid doil- sttaUnih prcdavanj in laWatodf univerze. Predvsem bi bil na- &no«, ki jih zahteva službenc ^lh razillSikovanj. P.rav taiko bi se men mojega clanka, seveda v razmerj« ter želje za nadaljnje nz- °^}}. k"rf, le za dru^ n0'v^ ^0',"1! b° t0- Ufe\°s' "a'ka* popolnjevanJc 10 apecialiraaje. pod.ročr,a, lahko pa se bodo tudi zatl nekaj vprasanj, ki dettes c- • . , x , pokaada, da bi biMo treba kak neupravaceno vpbvajo na to, da bmem pavsaJnega Stipcndiranja kurz ukinh- če y ne b;]o ne prnhaja v pošt«rv. Rcsitcv bo trebe -n ojev> mogoča le v tem pn,meru če bo In kon&io a:a ustanova imela .nte- ^- da TaJco se *e zacet tetoSflji febra-a.r. V za>dnjem trenutku pred pri-hodom mirzlega zimsk&ga vala, so -profesorja podpisaill zad.n,je in-dekse in vratar c siimiboli&o obr» ni.l ključ v vratih iprediavafaic. Ljudija so se ob m.rz.'l©m valu hit-ro raz$li. Nekaiteri so odloiilK prclijago žeJe na železniSki posta- p"t Iz nstnega prava in ?estkrat vziplt 0'djaviil, je -seda'j zadovotijcft, ker ima v mdeksu zapiisano že-stico. Tehnik, ki bj $ prvim fe-bruarjem moral nastopiti privat-no iprakso nekje v Berl.nu, še vedno ne more razumetii-, zakaj je dobro če ostane doma. Kajti tehnik zna računati v tuji vailuti. vem ča«u V- knjdlnici. Sicer nd dobi pro.srora." Poleti je drugače, s&d« lahko na 'Wop io brska po sknptah. Ne venf^ ,zakaij ne štu-dira v sobf, ko ieV^aJ mii; ia* tišina brtz tramvafNk^ga ropota in trušča moto^rnih v-c""Zil"1. Na»jbrž zaradi ledene skorje na\oknu ali slabe kailorične vrednost- premo- §e pred dnevi ie prodaialec ča-scpisov na oglu naijlboJj promet-ne u-lice, ki ga Le nokij časa po-znam, ker tni je nekoč pomotoma dal dva časo,p.isa im setn mu enfi-ga brž Virni.1, stal z odiprto usnje* no torbo, po:!no naj.noivejše izda-je časopiisov in vpil. Nj-egove g:la-silke se tokran niso naipenijaile &a-radi političnih im športnih vesti. -f Hud mraz, ki je zaje.1 Ev-ropo in de! Severne Afriike pre-kaJa vse zime v zadnjiih dvaijsetih lecHi. SteviJo od mraza umdih naglo narašča. Na vzhodni obali Šv&dsike je zamrzn,i.lo tri.deset la-diij. Nad Blatnim jezercm debe4a tederu sliorja. ji, drugi v nezakurjeneim motor- nem vlaku, nekaj jih je pustiJo kovoke v shrambi in sedlio za knjigo, čeprav je led okoval ok-na iin steklo. Asfalt pnrcd Riiom. ki se paleti redkokdaj stopi, se je od mfa.za dvignil \n razpoke so se zar&zaJe v globioo. V univerzi-tctni kn;iižn. porabijio dnevno ne-kaj $to kilogramov premoga pa verular lijudje Študiirajo v plažčih. Veterni fflli,n v izložbenem oknu se kJjiub frirazu vrti i.n va'bi na predipustno zabavo. Profesor na tehnlfoi |e iegei in zdiaj ne vsta-ja, da bi opravlil prijafvilijenfi iz-pite in izpra!>a.i sipredavano snov. Pravijo, da je težje bo*!an. Ta.ko pravijo. In zdi se, da je de>lo na oddelku ta čas, ko njega ni, z.aim.r lo. Ne, to ne. Zdaij so rtidi po «tuid.i,iskem koledarju p&čitnice. Pfavnik, ki je šestkrat prijaviil iz- pozn» cene blaga, car.mske pred-pise in poipuste za tujce. V tej sobi Sdtn biil do sedaij redno poiieti. Prv'č sem včora,]' itopii v njo pozimi. Vse, kar je bilo siprenvcnjencga od zadnjega cbiska, je bila debela skorja ledu na oknu, Jci je g.ledailo na ulico. Obi ^ ] Q ut)]iver2ah res j delavafcih družin, ki §tudirajo na (tu gre predvaem za višje gim- nazije in univerzo) tako nizek. 2e na začetku Da bl rad no- ^e na zaceiKu pa di raa po- f. udardl, da je obravnav&nje tega Aplomiranj problema precej zamotana stvar ^1 ™ sicer zamotana iz dveh raz- iogov. Prvič ž,aradi tega, ker nam podettd. ki So nam danes na »Vipolago o »»olalDi struk. turi naSlh šol, ne dajo popol- R(Om& Malne slflL ker ge ^ aini položaj poedinca danes Ocenjuje na pc>dlagi 2aposiitv« in ne po poreklu. Drugič pa se mi zdi popolnoma nemogoče zahtevati bistveno izp"emembo ^ocialnega sestava na naSih So- lah takoj, ker za stenje tako štu- P^ Ne p ]o ^n0 s,e,dijo na;]eanj:i lak- A Fakulteta ne bi mo^ia vec^ i«t«MrA* d.i|>lom ki bi Of>ravi!i Sam° ; . . nava.dn.1 (okrnicn.i) telnvSki Stu- lah takoj, ker za stenje tako V dialgi vmsti strok, h. se pou- &¦}. Do popolnejžesa znania bi se kot je, obstoji vrsta ofojektiv-cujei;k) na naži fajkulteti in ku povizpeli le o-ni, ki bj mogli prm nih vzrokov, katerih rešitev ¦ustrozatjo starndajrdniini pot.robam Jo podfiiplom^kega pouka, a nj> eahteva predvsem časa. Prepri-Amamo t.rcni»tJio le maniše hcvlk hovo žteviillo bo via fact! soraz- čan pa sein, da bo naš splošno ta'kin.:h, ki bi mogle takoj prl-če- merno n-feko. Razlika v strokov- družbeni razvoj satn postopoma tii, ^e že ne z rednim io dal.j ča«a nj izoibraizfoi m.&d obema stoipnia- vplival na spremembo sooialne traijajocim podiplomskim šmdijem, ma inžonirja bi se se bolj poglo- »trukture na naših šolah. pa vsaj s kra.jšiimi specialnimi kur-fci. Tu misliim predvsem na neka-tere mžritutc, zlasii in&tkute s sa-tnostojnim finamčnim poslova-njem. T.l zadmjii raizpolagajo s pri-znanimi srokcvnijaiki tako iz vrst fnkuiteTinega u^nega oscbja, koi Szven faikultete. Ker ti inžtlituitr itesno sodelujejo z oiperativo. jim nc bo težko, da jo prepričaijo c •važao.siti V9e?cra.nisike^a nodpiranja pri uvajmiu podiiplomskega ku-kliia. Sodellovanje al prcdstavljatn pri. bliižno ta^o-Je: koc že re^eno, mo-rajo podjet"a fpoznati nujno po-trebo po t\m boJj iizobraiženih ka* tdrih. Kcr j>ih imamo promalo, jiih je rreba ustvariti s Ko^enjeim in zrrvaniii. Nuditi mora.jo 9vo»jitm nadarjen^im in obetajočim inženi.r-jom možnost poglobkve rnamja ln Predpustni februar so nekateri izkoristili tudi za učenje S tem pa niikakor ne miisHm trditi, da se moramo izogibati obravnave takih vprašarij. Obratno, milslim, da je potreb-no, da o tem pižemo in govo-rimrio, to pa zaradi tega, ker smatram, da bi lahko storili za izboljšanje socialnega Sestava veliko več, če bi se izogiibali raznlm napakam in nepravilno-etim, ki se danes še dogajajo pri izvajanju naše štipendiijske politike, pri vprašanju spreje-manja študervtov in dijakov v razne domove, internate irn po-dobno. V svotiih odgovorih je tovarlS Regent že nakazal nekaij vzro-kov, zakaij je odstotek »inov de-lavskiih dTUŽin na naših viŠjih šolah tako nkek. Prav taiko je tudl utemelijil potretoo po tem, da si naše delavstvo ustvari svojo lastno in.teliig.eneo. Hotel pa bi k temu še dodati neikaj mojih ose'bnih miisli, ka mislim, da so tud:i vzrok temu, da se stanje v tem pogledu bistveno n! fepremenilo n,iti v primeriavi 9 prvirtri povo.in,im;i leti ni+i v priimerjav! s predvamimi leti. Ce vzam&mo v pdfetev še dej-stvo, da Se naša aežela izpre* mln.ia v industrijsko, da pred-stavl.ja delavBiki razred danes večino preblvalstva v naši re-pvjblik!. potem smo popolnoma upravičerai postaviti vpraišan.ie. kje so vzrokii temu, da se to no odrazi tudi v sestavi nažega Šolstva. Vsekakor &e Rtrin.iarn s tem, da ni iskatl vzroka za te-ko nteek procen.t delav»Wh otrok na naSlh šolah v tem, da obstiaja.1f) bistvene raziifce v za-služkih med nfmeSSenol na eni In delavci na drusfi strani. 7Ia» elužkt so prl obeh pribllžno enaki. Torei je vzmk vseknkor nekie druciie. V start koinfierva-thiii miipieilno-fiitj rtašega deiav-ca? Mis"m, da tudi to nt giavni vzroik. Če danes delavec. kl 1e prprlvsem ffOi3iD'odiar?iki raPunaf uv.idn to. da bo njegov otrok. fe doseže nsiiv^io stonn^o ?7.o-braTbe. s svoiimi 25 leti Ime-l prifcW?.no enako plaCo. kakor tskrat, če bo Sel x>o šolaniu v uk 1n ,«n potem niegova odlnčitev ne več problem. Vsekafeor se bo odločiil za to, da da svojega sina alJ hčer v uk, da se kvalificira za delavca oziroma delavko in doseže preje svojo ekonomsko samiostojnost in zaslužek, ki je v primerjavi z zasluž.ki visoko-kvalificiraniih izobraženih ljudi relaiivno visok. Vsekakor se ja v tem pogledu stanje pri nas v zadnjiih letih že bistvfeno izpre-menLlo. Morali pa bomo iii še r.aprej in vskladitft naš plačiHm sistem tako, da bo tudi s te strani zagotovljen vifejl zaslu-žek tistemu, kd je porabil za svojo izobrazbo več truda in več časa. Vsekakor pa moramo piri tem Izhajati iz dejstva, da je dames vpiis na vse šol« za vise miogoč in da so tudi mož-nostd za žtudij za v&e enake. Ce tafco gleda na to vpraša-nje naš delavec, zakaj potem ne gleda tako uslužbenec — uradniik? Zaka.i potem tako vi-sok proeed)I neizipolnjemh študijakih pogo-jev. Kmaiu še št;ipandi,jo. Tudi to ga n.i spa.metovaiio in ostail je šrudent brez izipkov. Preveč lah-komiselno, da bi bLlo za mJaideg* čioveka oprravi.čl;.iivo. Februa.rski dnevnLk se ni kon-* čan. To je šele začetek odmoira, ki de-Ii štuu.iij*ko leto na d-va de-ianja. Ta odm&r smo Izrabiiii za podelitev Preiernovili nagra.d ta morda se za kakšen važen dogo-dek, k.i bo pamemben za letošnja semestialne počitnice. Iz porocne dvorane pa sporočajo, da je ne-kaj Študentcv izrabilo počitnic« za življenjsko pornemibno dejanie. Ljudje se vežejo, čoprav živo sre-bro pa>da. In naš .sitar! običaj je, da se predpustni februar dobro izkoristi. Zdravko Tovnaze) pa so posamezni študentje za-prosili za štipendigo, so jim od-govorili, da je razpis samo for-malen, da pač zadosti nekiim novim predpisom in, da štipen-d:stov ne rabiijo. Našteli bi lah-ko še celo vrsto takih prima-rov, kakor tudii takih, kjer štu-dentje stalno izpreiminjajo usta-nove, ker jim pač druga nudt boLjše pogoje. Isti položaj pa je s spre.ieimanjem študentov v razne študentske domove in in-ternate. Ob spreijemdh in revi-zijah se poijavi cela vrsta po-&redovalcev, ki s:ikušajo doseči sprejem svoj-ega viarovanca. Ali se ne bi vsa ta vprašanja dala bolje in veliko pravičneje reši-t.i, ako bi pri tem sodelovali tudi naši okra.ii. mladinska or-ganizacija In drugi, ki bi lahko sknpno z našo organnzaciiio in univerzitetnimi forumd sistema-tičmo usimerjali mlade Ijudt? To je nekaj. mislii k razpravt o socialni strukturi univerze. Na vsiak način pa .1e naloga ZS.J na našsi univerzli, da se trudi za kar najboljše kadre. I. UVOD 1 V nekeni poljudnem članku o otroški vzgoji sem bral med drugim tud,i tale stavek: »Vzgo-ja otroka se pri^ne že pred poroko.« Ta aforizem smatrarn za eno izmed najvažnejših ugo-tov:tev pri raziskovanju spioš-Iiega vzgojnega problema. Iz vsakdanje izkušnje je znano, da nivsakdo dober vzgojitelj in to ne samo da ne zna vzgajati, temveč je tudi sam nevzgojen. Ta problem pride do svojega polnega izraza posebno pri družinah, kjer sta zakonca še zelo mlada (recimo, da sta še žtudenta), seveda lahko isti pojav opazimo tudi pri obU čajnih zakoncih. Pravijo, da se človek ob kon-cu svoje pubertete zresni, da eačne motriti svet realistično, ekratka, da pristane na zemlji itd. Odloči se za svoj poklic Sn morda študira na univerzi to ali ono. Ker je pač Že izven pubertete, ga naravni nagon, morda poplemeniten z neko Btopnjo kulturnosti, požene v labirint nikoli dovolj dognane-ga čustva — ljubezni. Zanika-nje predsodkov naših mater In očetov ter notranja .težnja ga privedeta v spoiitev Čutnega in duhovnega principa Ijubezni. Zaradi nezadostnega dojema-nja stvarnosti (le malo sluCajev je, kjer so za to resnični mate-rialni in psihični pogoj) ln v ve^ini primerov ne zaradl slu-čaja. se zgodi nekaj čisto č!o-veS-kega — na poti je otrok. Ternu sledi ali problemat-5no srečen konec na masistratu, all na ginekrloški kliniki ali pa se oba soudPleženca razideta ter Str. 2 s tem dokažeta svojo medse-bojno nezrelost. Iz statistike razporok je razvidno, da nosijo večji del procentov ločitvenih pravd prav mladi zakonci, Mi-slim, da to velja predvsem za tiste, ki se poročijo po sill. Brez daljšega razmotrivanja lahko ugotovimo, da je temu pojavu vzrok nczrelost. ' Napisal sem nezrelost. Kaj pa pravzaprav vsebuje pojem zre-losti? Če gledamo to iz kom-pleksnega vidika, obsega ta po-jem v sebi biološko in fiaiolo-ško dovršenost organov in nji-hovega delovanja ter psihičiio uravnovešenost. Ni mi treba razlagati, kaj naj razumemo pod terminom biološko — f zio-loške zrelosti. To mora vedeti pač vsak maturant — vsaj mo. ra! bi vedeti. Pod terminom »pslhične uravnovešenosti« pa vidim jaz ne samo «avest po-kHcne in formalno moralne dolžnosti ter določene življeni-ske usmerjenosti, temveč ravno v Mu'bezen?kem čustvovsnju od-loČilno etično vrednoto. Clovek ima mnogo načlnov, da pride do samozavesti, to je do zavesti lastnega ja2a — o njegovem delovanju in notranji psihičm strukturi. Vsak člo-vek odraža v svojem delu svo-jo kompleksno specifiko. Koli-kor bolj sam iz tega razbere svojo svojstvenost, toliko bolj pfihaja do samozavesti. Veri-dar 1e odnos med subjektom jn objektom (subjekt je človek, objekt pa delo. ki ga opravlja) samo enostranski, kaže nam samo naše poklicne sposobnasti in nekatere bolj ali mani eno-s+avne karakteme značilno«ti. Podro^je, kjer se pa človek kot tak najbolje odraža v vseh svo- jih subtilnostih, pa so odnosl med subjektom in objektom. Razmerje med ljudmi je naj-bolj eksplicirano v Ijubezenskih odnosih. Tu Človek ne spozna samo svoje duševnosti, temveč se začne zavedati tud: svoje no-tranje dolžnosti. In prav to za-vedanje gvoje notranje dolžno-sti je tisto bistveno, v čemer se zrcali človek kot pfodukt sa-mega sebe, to je svojega raz« voja, vzgoje, tei jo je dobil, ter okolja, v katerem je živel. Zato je vsebina te notranje doli-nosti zelo variabilna. Usmer-jena Je pe tistetn nagnjenju, ki v človeškem l.iubezenskem ču-stvovanju prevladuje. Ta zavest notranje dolžnosti (katere pri-bližno normativno vsebino bom skušai podati) Je po mo,iem mnenju eden izmed btsivenih psihtčnih pogojev za zekonsko življenje. Kot sem že napisal. se posamezne vsebine tega ču-stva ort raznih Ijudeh med se-boj ločujejo, prav tako pa )e na^elna razlka med ženskim in moškim občutkom tega čustva. To ie jasno. ka.jti Senska ima v zakonu (vsai do sedaj je itnela) precej ¦Ji-ugačno funkcijo kot pa moški. Kaj pa pravzaprav je ta no-tranja dolžn&st? V najbolj splošnem pomenu je ta dolžnost zavest svojega deleža pri skup-nem življenju ter pripravljenost boriti se zanj. Ta dolžnost se ne razvija ex nihilo( rviti ni vroiena, temveč se razvi.ia v skladu s stopnjo pslhične in fi-zične organizacije človeka. Da FRANC JERMAN pa ta zavest dobi svojo realiza-cijsko možnost, da je sploh uresničljiva, jo Je treba raz-vijati, poglabljati s svojim ra-zumom in :zkustvom. Ena izmed stvari, zaradi ka-tere se sklepajo zakoni, je lju-bezen in hotenje po otrokih, po potomcih. Ta težnja pa noš\ 6 seboj probleme, ki še zdaleč rr-so rešljivi brez truda. Ne mi-slim tu na socialni faktor, katerega si bomo pozneje bolj natanko ogledati, tu misllm predvsem na zavestosvoji dolŽ-nosti do vzgoje otroka. Pri-bližnt cilj vsake vzgoje otroka je po navadi to: vzgojiti člove-ka, ki bo imel kar najbolj raz-vite svoje psihične in fizične sposobnosti, da bo vreden člati skupnosti ter da ji bo dal Čm-več svojlh sposobnostl Seveda s postranskim ciljem (ki je pa pr&vzaprav na prvem mestvl), da se mu bo iobro godllo. Po navadi se, posebno po Wo-ški liniji. poimuje otroško vprašanje zelo povfšno, brez temeljite priprave :n razmiš-ljevanja. Mnogokrat se vsaj v začetku očetov odnos do otroka omejuj6 samo na materialne skrbi, vse drugo pa prepušče materi. Po-sebno pri mladini je tak odnos do otroka pogost. če pa nl. pa spet ta odnos bazira na nekakS-nem čustvenem vzhifenju, brez zavestl dolžnosti do otroka kot socialnega bitja. Seveda to ne drži v vseh primerih, morda je izjem zelo mnogo. Nedvomno je lastna izkušnja tista, ki usposablja ljudi, da so kos problemom, ki stojijo pred njimi. Prav pri problemu otro-ka pa te lastne izkušnje ni (se-veda pri prvem otrokul). Zaradi tega je nujno, da ljudje upo-rabljajo izkušnje drugih Ijudi, kar pa nl vedno plodonosno. Da se razumemo, ne gre mi tu za tiste majhne tehnične napotke v tvezi t otrokovim razvojem. Gre mi predvsem za splošno črto — osnovo vzgoje. Torej za zavest, ne samo cll.ia vzgoje, ki je v splošnih Črtah že skoraj eo ipso določen, temveč za pot, metodo. pa katerl najbolj uspešno pripeljemo otroka do zaželenega oilja. Star lat-nskl pregovor pravi: »Exempla trahunt.« To pravilo kljub temu, da je zelo dvorez-no — ker se ga da različno tolmačiti, kajti dobri vzgledl manj vlečejo, kot pa slabi — je po mojem mišlienju najbolj-ša vzgojna metoda. Ko pa se postavi pred Človeka zahteva, da naj daje vzgled svojim otro-kom, pa nastane vprašanje, kakšne kvalifikaoije ima, da bo njegovo favnanje :n nehanje res vzgledno in torej tudi vzgoj-no. Vse, kar Ciovek počanja, Je rezultat njegove celokupne or-ganske rasti, 8 tem hočem reči, da je vsak človek determiniran po sebi in svojem razvoju v to. kar dela. To pa pomeni, da lah-ko zgledno deluje ftanio tisti človek, ki ima za to potrebne kvalifikacije. Ne moreš dajati dobrega vzgleda, če sam ne živiš po njem. Predno bom to stvar že nadalje razvijal, bom pokazal na neki pojav v otro-kovem življenju, ki je v tesnl zvezi z etično vrednostjo star-šev. Otrok se v prvih letih svoje-ga življenja zelo močno nave-že na svoje starše. Ti so mu glavna avtonteta za vsa odpr-ta vprašanja. Ta otrokov odnos do staršev ostane nekako do pubertete, kjer pa naenkrat spozna, da so njegovi starši prav taki navadni ljudje kot vsl ostali, Ce so staršl etično visoko kultivirani, bo ta pre-lom otroka s preteklostjo veli-ko blažji, ne bo ga tako hu^ prizadel, kot pa v nasprotnem slučaju. Tu je velika nevarnost, da dobi otrok manjvrednostne komplekse :n da se popolnoma odtuji od staršev. Stoji na raz-potju: ena pot gre v moralno propast (exempla trahunt!) alS pa vzgoja, ki jo je dobil izven doma. zmaga ter ga usmeri na pravo pot. Na splošno rečeno zmaga slab vpliv prej kot pa dober. Zaradj težkih posledic, ki Jih rodi neet čnost starSev, bi moral vsak mlad zakonec mno-go premišl.ievatl ne toliko o svo.1ih velikih načrtih vzgoje, temveč o sebi, o svoji etičn! vrednosti, se 'zpopolnievati, da bi na ta način izpolnil vsaj predpogoj vsake dobre vzgoje: dober vzgled. Povrnimo se sedaj na pojav notranje dolžnosti, ki sem ga prej nakazal. Kot sem že ome-nil, se pojavlja ob resnem Iju-bezenskem čustvu težnja po skupnem življenju. Iz prejšnje-ga obravnavanja sledi, da ima vzgojno kvalifikacijo samo et;-čen človek. S tem pa, da sami skušamo doseči ta ideal prav zaradi svojih otrok, dobi strem-ljenje po etičnosti novo kon-kretno osmislitev. To se pravi* da mora priti v zavest notranja dolžnosti zahteva po izpopolnje-vanju lastne etičnosti in s tem ustvariti temelj in predpogoj u&pešni vzgoji. Ce torej zaobje-ma to čustvo notranje dolžnosti poieg drugih elementov tudi ta cilj, namreč et:čno vrednost samega sebe, dobi n^Se življe-nje višjo in etiSnejdo ter so-cialnejšo vrednost. V sklop etičnosti našega de-lovanja pa ne spadajo damo ka-rakterne značilnosti, t-jmveč v prvi vrsti naš odnos do dels S tem, da bomo skušali biti na svojem delovnem področju 4'm bolj popolni, da bomo skušali biti ob svojem delu res strokov-njaki, bomo ustvarili vazen po-goj za oblikovanje otrok.i v de-iovnega človeka, ki bo videi v de!u ne samo možnost »voja eksistence, ampak tudi veseij« in srečo. To ss ;>icer sliši ma-lo deklarativno, vendar je, če abstrahiramo sljg, v jedru stvar res taka. Tisti aforizem na začetku . članka je s tem rss dobil svo-jo potrditev, kajti preden se začne dejanska vzgoia člcveka, morajo biti dani pogoji zu to. Tl pa so prlčujoii v vsakem z-med nas, določ.eni so po naši etični vrednosti. S tem uvodom pa se odpr« vrsto čisto konkretnih vpra,« šanj, katere si bomo ogledali % prihodnji številki. DRUŽINA IN VZGOJA Po svetG MEDNARODNO SODELOVANTE NA ŠIROKI OSNOVI ' V prviih dveh števjlkaih lecoš- do vsi spoznajli to potrebo, pa je vz!posta'vJja,jo stike s posamezn'.mi 1956, ka.r je b!lo tudi sprajeto. V Hijega letnika smo v tej rubriki težko reči. žtUKkncsikiimii arganizaoiijami v tuji- začacku meseca novembra 1955 oo.ravnavali odnose Zveze Ituden- Vsa ta dejsrva omogočajo v se- ni. Ravno to sodelovainje apada v smo dobilj od MSS povabiuo na tov Jugoalaviije do koordinacijske- danjeim poiložaju le eno obliko vmo. najipomembnajžih s-tikov s sodelovamje na uradnem praiz>ni':lku ga sek.retaniata — COSEC in resnienaga medmairodinega sodelo- tujino, ker omogača široko sode- — dnevu MSS, ki bo v Bolgainjd. mednairodne šmdetske konferen- vanja na Eroki >im demokratični lcvanje večjega števila študenrav. Ta poziv je Zveza študentov od- ce. Rarvno tako smo raziložiK na- osnovi, namreč un'.'varzalno šcu- Potrebno je tudi označki naše bila, ker ne želi sodelovad z MSS že pogilede do vzhodne študentsike dentsko sadelovanije. To, kar je v sodetlovamije z ,vzhadn.imii študent- iiz razlogov princiiplalne narave. orgaaazacije, Mednarodfle kudent- sedanijem položaiju za to ofoliiko skimi argaftizaciijami, ki je bilo v Zveza šrudentov Jugoslaviijc je, ske ziveie — MSS. OdveČ bi biio mednairodnega sodelOTanja naij- zadnjih ietih zaradi odnosov z. kakor vidano, pripiavliena sode- že emk.rait .ponavljati prvotne ugo- važnejše, je sodelovanije in diiirek- MSS slalbo. (O tem smo pisali v lovari z vsemj nac-ionailnimi &tu- tovitve, omenimo naj le to, kar tni kontakti z vsami nac.ionailin.iimi zadnj! številki.) dentskimi orgami.zaoiiia.mi na nače- je najpomemibnejše, nanvreč, da sk.udentskkni zvez,a>mi. Današnja Kadar govorkno o soddovaaju ILH enakapravnega medna.rodnega obe OTganiizaoiji v svoijl poJitikii etaipa borbe za unirverzalno štu- Zveze Študanitcev Jugoslaviije, mi- kudentsikega sodelovanja. Podob- Eastoipaita ozka blokovska stal.išča, dentsko sodedovanje pomani bo>r- sli-mo, da n,i pocreba posebno po- no kof naša zunaaja polkilka, ta- kar v veliki meri onemogoča pra- bo za ra©bi,ianiie študentsikega sve- udairjati, da je ZŠJ pripravljeaa ko se ttndi ZSJ na svoiem področ- g p ©iie tdetga j, j J ppj J ^^ "vo mednar<>d.no študent&ko sode- ta, ki le raizde.lien v dva b!dka"iin sodelovati z vsemi študentsk.mi or- ju bori za resni5.no človeške od- ^^ fovainij€ na 3i«&i osnovi. Ravno borbo za ustamovkev enakoj^rav- ganl-zacLjaitii, kair prakmčno po- nose v ceiotni mednarocini hu- Tak di j b d i d j š šdk i dki kl k j gj, p p aaradi tega je poureibno v modna- nega in ^i.roikeiga sodolovamia v nieni, da je naša študentska organi- dentski skupnostl. roidnem študetskem svatu Iskat medmaroidnem sver-u l>rez kalkr?- zacija priipiravtjena sodelo^vaiti tu- ncuve možnosu za medsebojjio so nekdi diskrimiimaciiie. Sodclovan.ie di z vzhodnimi študentskiinii or- delovamije. Bna oblika taikega so- z nacionailnim.i unLiam,i mo.ra p>ri- gan!Kaciija.mi, ravno tako kot so- dalovanija je uniiverzalno študent- peljait k boljžemu med^efooinemu deluje že z mnogimi dirugiimi. & sadellovainje, za katerega se spoiznavaniiu in do rcizviiijainja po- Dos'lej je Zveza študeirro-v Ju- šcudentov Juigoslavije zav- irebnega zaiuioaitiiia, raiZiumevania goslavlije imeJa nakaj kcintaktov ^ .5° toileraince. To je V:wvena nalo- z orgamiizacijami v reh državah. Z Ka.dair skusamo gavoriti o uni- ga vseh tistih šfudenitslkiih or^an.i- A.nitifašistlčnim frontom so^vjefske verzalnem šmdentskem sodeLova- zaoiij, ki žele resnlčno medlnairo- mladine iizmeajuijemo informaitrv- nju, naan mara bvti jasno, da ta- dno sodelovanie in ki jih v stikih nj materiasl in študentske publa- ko soddovanje ni mogoče_ preko z drueiimi štu.dcn^ti ne vodifo no- kacije. Poleg tega pa že več kat COSEC ali MSS, še man.'j pa z berM skriti namemi. eno leto pošiljamo naše glasilo ustanovkvi.jo nove mednarodne Uni.verzalno študem^ko <=odeln- »Yoxvth Life« v vse vzhodno ev- organizaciije, ki bi iimela potdob- vanie t>ositav,lja tudi pred našo rojpslke države, seveda predvsem no, kot ti dve organizacuji, mono. Ktudentsko organizaciio dolo^ene mladiimskim »rganieaci.jam, kor pol v mednarodni študejrcskiL de- nalo^e. Prva naii-oiga Zveze hu- posdbmih studemtskih n\. Kljub te- javno&t., kar praktično ponieni dentov Tnjo.silavi^ v tem s,m.islu tnu, da z naše stran; časopis re- prijateljski odnos med črnimi in behmi otroki je v ZDA še vedno Borba za organizacijo \ Za skoro vse državc JuŽne Amerike je znafillno hitro uiripanje življenja, ki prinaša vedno nove spremembe, ki jib malokdo lahko zazna do konca in opredeli. Menjavanje poli-tičnih režhnov, prevrati in državni udari ne pomenijo danes več nobene posebnosti, nasprotno, to je več ali manj zakoni-tost razvoja posameznih držav. Tako stanje pa ima svoje po-sledice tudfi v visokošoiskem iivljcnju. Nobene jasnc opre-delitve ni mogoče podati, vendar poskušajmo spoznati visoko-šolski položaj v eni izmed Južno Ameriških držav — Feruju. Razvoj visokošolsikih ustaaiov ne znanstvene centre. Ravno slufajih diiktator. Tudi ni iz-ključeno, da se proti univerzam upora-bHJa vojaška sila za zago tovltev intere&ov vladajočega razreda. Dosedanjd razvod univerz in visokih šol je dosegel precsjš-nji razmah. Skupno obiskuje univerze in visoke šole okioii 20.000 študentov, od katerih pa skoro poloviica Š1;udira na cen- Po&aimezne študentske je, imajo razen nekaterih čisto žtiidentsikih vprasanj v svoijem ipo-Iitii5nam prograin.u tako različna staunšča, da absoluitno iizkilijučujejo enaikctpravno in demokrac.čmo so delo^vanije v okviiru scudentfikih orgaaiizacij, zasnovanih na prin-c'ip'ih demokratičnega ceaitraliama, kl ddoca, da se mnemije večine spožtuje in smaitra za obvezno. Poiieg tega pa vodscvo centra onomogoča sam-ostojno dejavnost, kar je ravno v medmairodnih od-nosih zalo ^cmeimibino. Vsedanii situadiji obsroja CO-SEC in MSS bj bolo po našern anii>I.jeiij*u liluzorno pričakovati, da bi ano a'!i drugo študentsko orga-in::zaci;o razpustilii zaradj tega, da b,i madmarodno študantsko sode-liovainje bilo uspe^nejse. Tega ni mogoče pričakcvatii. Nasprotno, blcikovsiko-vmliitične tendence so prišle v zadniem ^asu v teh mutrosKe ee mane o o blll letos po.vabilo za adotisko Univerze in visoke §ale se usta- ze dejansko obstajajo samo na kj dbi dkih navljaao ena za drugo malo papiTJu odnosno da nimaoo p v tisti.li a-kciuh oo- tekmovaaje — dvaboi ?tuden.rski1h navljaao ena za drugo, malo- r^nailmiii šntdemsk^h raprezcmanc v Sofiji. ZŠJ je kdaj pa se vpraša ali je tak un;|j_ ^j s,kuš.i.i.o wemiositiiti sedaojc predlagala, ker so termini vsi za- razvoj potreben in ali so inož- daljnai razvoj. raiz,d'e!;cinoi?t študentAega di d i nosti da se te visokošoLsike papiTju, odnosno, da nimago zadostn.ih sredstev za svoj aa- v s«deni, da se pregoivoir i o tem nosti, da se te viisokošoLsike c tekmovan,ju predože na sipomiad ustanove res uvrstijo v sposob- " modmarodno univerzailno sodelo- še bolli do izraza m boil-j van;j,e. Ta^a dejavnost Zveze hu- važno kot resmčno študentsko so- demtov Jugosdaviie je lastna njeni delo-vanjc je br>rba za presnž na po- poilkillq v mednarodnih odno&.h. 1;to.ncm poi!;iu, namreč ^ v tem k0 obravnavamo vpražanje smislu, kaaera j>rganii.zacija bo v uniiverzalnega šcudentskega sode- r.-.ednarodnBm študentskem s-vetu l&van.ia, ki temeJji na sodelova- zavzela dominanten p6lo4aj. Ja- nju med iposameiznimi študentskl- sno je, d& tako stanje ne bo reši- m; organiz.aciijami, nacionalnimi ilo^potložaja, še mani pa bi temu jiaiijaiml kd. jc potrebno omenki priaoeva.la nova mednairodna hu- na|e ZVeze jipomemibneji?e so-delovan.je Zveze študentov Jugo- KASNEJE ZA RAZVOJ NAJVIŽJIH ZNANSTVENIH USTANOV. CEPRAV JE BILO TAKRAT STUDENTSKO GIBANJE NEORGANIZIRANO, SE JE V VRSTAH MLADIH LJUDI, KI SO HODILI ZA SVOJIM VODITELJEM, MAHATMO GANDHIJEM, IZOBLIKOVALO DOLO- CENO PREPRICANJE, DA JE IZOBRAZBA INDIJSKEMU NARODU POTREBNA, DA JE TREBA STREMETI PO RAZVOJU DOMACEGA ŠOLSTVA IN DA JE TREBA ClM PREJK PREVZETI VSO VZGOJO DOMACEGA NARODA V SVOJE ROKE. V TEH ZACETNIH . , AKCIJAH MLADINA PRVlC IZOBLIKUJE SVOJA NAGNJENJA, KI KASNEJE PRERASCA. IV naciona.nega kongresa Jtu- V ORGANIZIRANO IN VZTRAJNO BORBO PO OSAMOSVOJITVI IN IZGRADNJI SAMO- dent°v Feruja v leiosnjem letu. STOJNEGA SOLSTVA. V. naciionalno konferenco, na kateri so predstavniki vseh univerz sklenili, da bod^1 skup-no vodili svoje aikcije. Glavni sklep te konference je sklicanje NA ROBU C«ViLZAC'JE Problem, ki ga namerava-mo obravnavsii, ni nov. Na-sprotno, star je in že dolsa leta nosi pečat nepomirijive-ga in usodnega razkola med ljudmi, ki #h loči med seboj le barva polii. Kljub te.mu, da tra^ borba za odpravo rasne ločitve že nekaj deset-letij, pa danes že vedno ne moremo rcči, da so sH črnci v Ameriki pridobili pravice, ki jim kot ljudem pripada-jo. Pričakovati js bilo, da bo civilizacijia prinesla tis:.o, kar drugi izkonščevalski družbeni redi nisa — svobo-fto in cnakoprsvn-ost raed Ijudmi, ki so si med seboj enaki. Najbolj' zanimivo je to (?a |e rasna iočitev dcsegla iucli »olstvo. Od najnj/jih šol pa Jo visokih znanstvenih us'a-nov — univerz, povsod ob-staja deMtcv na »fcele« in »črneR šo!e. Mar se resnično žeH na vsak način doieči izolacLo med Ijudnji in s iem nepssredno ustvarMi r?>zHIio v šolski, strokovni in nazad-nje znansiveni usposc'3ljeno-sti be'j;h in črnih prcfcival-cev Am:rike? Znano je nzm-režt da šole za črnce močno zaostajajo za iisiimi, na ka-terih se vzgrsja mlada »civjH-zirananeje gibanje za usta- mneniu mnogih najboljša reši- Na V. nacionalni koriierenci študentov Peruja pa so spre-bila po -eli tudi nekate-re druge sklepe. so precej pomembrn za na- sftdanViorcani/aciji. V ta- dlcionailne zveze s šrudemtskiimii kem s.lu.Lfa|u bi tak.^no no^vo med-narodno teio gotovo predptavljailo napredek v medma.rodnem študent- druiguirni'. Z d.ržavami Azije smo skem sodalovaraju. Poipolnorna na-pačno bi bi.lo >h tega sklepat.i, da organi.zaciijatni v Framchji, Itailij", Svediskii, Fkijlki in ?c nakaterimi imeli naijvež stikov z Indlio in Burmo, sodeiovanje s temi drža- stva ni niiti naijmanj čudna. Vst najvažnejše kulturne ustanove so bile v Indiji pred osvobo-ditvijo v rokah tujcev. Tudi šo lam ni bilo prizaneseno. Pra- novitev prvih univerz in viso- tev. Ta organizacija temelji na daljnfli razvoj študent&ke orga- ?-kih šol. Sele leto 1354 je na tem sodelovanju vseh študentskih polju dalo vidneijše rezultate. organizacij indijs&ih univer?.. To pa cbenem naflbolj omogoča izpolnjevanje programa soci- saj so taikrat bile osnovane prve univerze v Indiji — Kalkuta, Madras in Bombay. Ta začetna stopnica pomeni le začetek na- vilno je bilo spoznanije, da je daljnaega razvoija in nada.ljnje potrebno za pravi razvoj naroda borbe za izobraževanije naroda. je n,ova mednarodna studentska vamn pa je pokazaio 7adovo,liive šolatvo izoblikovati do najvišje Zato ni čudno, da je za obdobje organ.zacna v sadanjem času naj- rezukaite. Odvei bj biilo naŽreti gtopnje in ga prevzeti no potrebna. Ustano-vitev nove rrednarodne organizacije je odvi-sna od mednarodnih odnosov štu-denitov, od dejanske potrebe po sode!ovain.j"j na demokratičnih v svoje od leta 1902 do 1918 značilna borba za obvezno šolsko vzgo-jo. To je prva stopnica na pot.i izoblikovanja visokošolskega uč-nega sistema. Ta borba, ki Je F! vse partnerje v našem mednaro- roke. dnem sodelo-vainju. Omenlmo naj Za razvoj šolstva je značilno le to, da pidleg sodelovanja Zveze 19. stoletje, ko že d&luijejo nižie ?tudenroiv Tugosilaviie s rujimi or- in vlšje šole. Vendar je bila te- ^aniizacijami: posamczne univerze daj največtja pomanjfcljivost to, zrastta med narodom. je dose- Mahatme Gandhija, kl je izja- nalna študeatska federacija le- ta 1949 raapuščena, pa je mno-go študenitskih zdmženj na po-samezaih univerzah nadaljevalo alne graditve in razvoja, ki je a bilo po dolgem obdobju tuje nadoblasfci najpomembnejše. Po nacionalni osamosvojitvi so v ospredju programa štu-dentskega delovamja pomembne naloge nacionalnega razvoja dežele, ki je bila dolgo vrsto let pod tujo oblastjo. Morda to najbolj karakterizirajo besede nizacdne. Med najvažnejšim: sk.lepd so Msti, ki poudarjajo zahtevo Studenitov po odpravi zakona o notrar.ji varnosti, po mnestdiji študentskih vodite-ljev. ki so v pniporu itd. Prav gotovo presega vse tisti sklep, v katerem študen^e protestira-jo proti vsem oblikam imperia-L!st.ičnega izikoriščanja in zah-levajo nadonalizacijo vseh tu-jih imperlal.isitičtjiih družb ii» pod.ietij. Kljub temu, da je bila nacio- enakotpnravnih principih. Kdaj bo- odnosno Univerzitetni odWiZ?J da je bdla osnovnošolska izo- gla nesluten razvo.i in je resn'č- vil, na} študentje usmerjaio no postala simbol borbe indij- svoio delavnost tako, da bodo L J U B L J A N A Največja trgovska organizacija za les, lesne izdelke in pohištvo v državi. PRODAJA: vse vrste !esa, vezane in panel pfošče, lesonjt, parket, lesene montaž-ne hiše itd. PRODAJA: najudobnejše in najkval5tctnej-še pohišfvo vseh vrst. OPREMLJA: hotele, šole, restavracife, kino dvorane, gledališča, laboratorije, inšti-tute, ladje itd. Atelje za notranjo opremo nudi svojim klientom načrte za vsakovrstno opremo. skega naroda za njegovo neod-visnost izpod tujega jarma. V tem obdobju se razvija štu- služili svoji domovini. Povajna doba prinese tudi v s svojim delom. Ceprav mnogi : §tudentske organizacije spre- dentska misel. KLjub temu, da membe. Tu Je novoustanovljena takrat še ne poznamo študent- »Nacionalna Itudentska zvezav Fl J dlJ še »Vsein- študentska skih organizacij in nacionalnih unij. pa je bila v študentih di3ska vroča želja po samostojnosti. Ta zveza*-neorganizirana stremljenja pa dobe kasneje v okviru prvih študentskih organizacij lasno oodobo in Izoblikovano strem-!jen,je. Ind!(jsiko študentsko gibanje je v svojem začetku na čelu revolucionarnega gibanja proM nacionalna Med tem, ko je prva rezultat obdobja po osvoboditvi. pa je slednja vsaj imensko vezana na organizacijo, ki je že pred ovoboditvijo delovala in tudi v njej aktivno sodelo-vala. Sedanja politična opvede-ljenost v svetu je posegla tudi med ti dve organizaciji. Tako deluje »Vseindiiska študentska študentje niso kazali veliko za-mmanja za politične probleme, pa je študentska org?.n.izactija kot taika vedno usmerjala svojo pblitično dejavnost v javnost in poudarjala, da zastopa interese vsega perujskega naroda. Kar zadeva posamezne poh-tične grupadje na uivivera. je zelo težko podati njih oprede-litev. Posamezni politični pro-grami so si med seboj zelo raz-lični. Glavna značilnost študent-skega političnega življenja pa je borba za ustanovitev nacio- Britancem. Sele kasneje pride zveza« v okviru MSS, medtem, nalne študentske federacije. do ustanovitve prve indi.iske ko Je za »Nacionalno študent- ^tudentske or«anizaci]e - »Vse- sko zvez0. značilno sodelovan]e vndi.iske študentske federacHe« v okviru COSEC. Preveč bi b>- (AISF). V tej Studenteki organi- lo podrobneje opisovati progra- zaciji so združeni vsi Studentje me poSameznih organizacij, ne glede na pohtrtna preprl- omenimo naj le, da je političnj. 5an.1a, ki so se v mnogih ozinh opredeljenost obeh v delu in križala. bila pa enotna v enem strukturi precej jasno izražena. — osamosvoiitvi Indije. Ta ar-ki pripada komunl- verzo, k?jti v naspro-nsTi slučaju cfcetai'3 ceU družini smrt. Oisfo v zahodnera stilu. Vsekakor ti do^odki fcaf:e-jo, da bo treba s se^anjo prakso prenehati. Najti bo treba nekatere učinkovife ukrepe proti tistim( ki še vedno podpihujejo rasno raz-likovanje. Samo obžalovanje je prcmalo. Ameriški šiu-dentje so proti vsaki obliki rasne diskriminaciie. Mlada gencracija gleda na te pro-bleme z očmti sedanjosti in se ne pusli vodita od starih zakrknjenih rasnih politikov, ki pozabljajo, da ite njihovo početje na robu civilizacije. KRATKE VfcSTl | Mladi socialisti v Zadru ^tom. je v narodne osvo- Sbcaiisnčai tabg.r — Zadar je Poleg teh dveh ceritra.ln'h danes z-nan mod Jtudenci po ce-ttudentskih organizacij pa d»- lam svetu. Pozna}o ga mladi so-Jnie v IndMi še vrsta drugih. ki ^^ vseh ^a, Evrope pa cu. indiiskim naraiom. Med Indijskimi študentskimi organiziaciiami je zelo inan tako imenovdnj »IndijskJ 8tu-dentski kongres«, ki Je v glav-nem pripadal nacionalistom \n ril ugled enega najboiljših socia-iističnih ta-borov v Evropi. Jugoslovfinska turneja za ekcnosniste JugosLovanski odbor AIESEG bo v letošnjem letu organizural za ruje študente ekonomsko-dr.už-beno turnejo po Jugosilavvji. Na-men te rurneje je spoznava.nje na-šega ekonomskega in družbenega razvoia.' Turnaja bo ipiradvidoma trajala okoli dva tctdima, začela boditve Imela ve\iko vlogo med delujejo večlnoma v okviru po- ,. , ., -,.,,. T sameznih univerz. Zlaati močna dl nek™nh az.^kih drzav. Ta so nekatera študentska udruže- tabor že vecf let uspežno vodi m nja, tako v pokrajini Anthra, organizura CK Ljudsk« mladine kjer je znana Demokratična Jugoslavije. To, kar je za študen- študenAska uniia. Podobno je v t-» . -i ¦ , ¦¦ ^«i o4i . «-„1 +i V~UJ11U Jc v te Dubrovn-k, to je za mladino ----- F^v___, ___.....___,......... pokrajini Kalentia znana Socia- j « -l je v času narodne osvoboditve listična Študentska unija, ki je Zadar. Letos bo po podatKih, s imel veliko vlogo. Vendar Je ena najmočnejših v Indiji. Po- katerim! sedai raziooilagamo, ve2 pa se bo v Dubrovniku, kjer bo bila ta organizaciiia popuiams leg teh pa je še vrsta drugih. udeiežemcev kot preišnja leta. To za V9e udeleience Ta kratek prikaz indijskega • . . -y v i Studentskega gibanja nam kaže. Prav^ra* nm « a:č čudnega, da se je prič&l relativno zelo ko vemo, da si ie tabar v teh ne- zgodaj in da je v svojem raz- ka>i letih ?vo]ega delovania usrva- voju imel pomembno vlogo ta- ------------—---------------------------- ko pri narodni osvoboditvl rcot KCH*OČit© S0 11L! pri reševanju mnogih proble- mov notranje graditve Indijske države. , le do osvoboditve, kajti kasneie se je poka/ala ootreba po usta-novitvl nove §tudent^ke orga-nizacije, v ka>terl bl bil! zdru-ženi vstf Indi.iskl Studentije. Ta-ko pride do ustanovilve nove Studentske organi7.aci^e »Nacio-naine žtudenitsike zveze« leta 1950 v Bombayu. Nacionalna predavanj. te tur- pcmemibne!Še ustanove, tovarne, delovne zadruge in komunailTie u-stanove.' Za turnejo je že sedaij veliko zanmanje. TRIBUMA ^ Sti~3 Če režiser ne razume avtorja... POLEMIKA Še o generacijah Potrebe so fcisbe, ki določujejo g;>banje ljudi in interesi so Hzraz teh potreb. Gibanje. pa je žavljenge samo, ves navidea komipliciran vrtinec idejnih, so-cialnih, politiičnih grupiranj Irhaja iz enega samega, instdnk-trvno tn zavedno ofočutenega gona po prostoru na soncu, po mestu, kyer si v svojem gibanju najmanj oviran in pri dobrinah, ki jih življenje nudi, najbolje eoudeležen. Interesi združujejo in razdva-jajo Ijudi. Nosdilcii enaikih ali podobnih interesov ustvarjajo naijrazličnejše grupacije, od družine do države, od klubov do strank. Z izrazom generacdja pa označuj&mo časovno oprede-Ijeno skupino ljudi, ki se po svojih interesih lahko od svojih časovraih omejiteljic bistveno ločuje, a.M pa tudi ne. Gre lah-ko samo za dodatelk mladostne-ga impulza, ki se more izživeti na starih tiirih, ali pa je odnos do od sonca cbsijanega prostora med generacijami različen, celo divergenten, ker lahko ena ge-neracija s svojo soudeležbo pri polnem živlljenju osenči prostor drugi. Vendar pa ta boj med oeeti in sinovi nikakor ni edina in doMer bo obstajala razredna družba, tudi še zdaleka ne po-glavitna oblika generacijskega boja. Vse drugačni, srditejši so v omenjeni družbd spopadi med ekupinamd, ki so časovno para-lelne, ki b.i po časovni omejitvi rnorale predstavljati eno gene-racijo, a so po svojdh interesdh vendar lahko docela različno usmerjene. Zato je vsaka sikup-na oznaka za časovno omejeno ekupino ljudi tvegana in po svciji označiitveni vrednostn majhna. Prav ob tem dejslvu pa pre-B&neča, da »mlada generacija«, da »pojav, ki je dobil iime kri-tvka«, vz katerega izhaja in ga zastopa Miklavž Prosenc v član-ku »Boj rncd generatijami« (Tri-buna V. štev. 19-20), tako z lah-koto prebrodi paralelne, a med seboj n3Biprotne, v posameznfc etruge utisnjene tokove novejše slovenske politačne in socialne zgodovine ter temu. odgovarja-jjooega razvoja kulturnega živ-Ijenja. Res je, da Prosenc pri cznačevanju treh skupin. ki se po njegovem gibljejo v naši Sdejni arend, opozarja na razli-ke v akvira »starejše« in »mlaj-še« generacije, a se mu pri tem vendar zdi možno in upravičeno pocitaviti »nek skupen imenova-Jec«, vsled česar so si pripad-niki navedemih generacij »po-dobni in sorodni«. Kljub temu pa se moramo vendar vprašati, kako lahko 3ljudje, ki jiim j »prestavi« po drugi svetovni vojni v novo situaoiio, kjer se naenkrat »znajde«, oziiroma po soglasnem nmišljenju ne znajd*. ker se znajti ne more, ker j« po svojem biistvu že vedno ma-lotiuržoazni proizvajalec. Do neke mere ima ta »mlada« generacija prav. Resnica 3«, da ss je nekaj (celo precej) sloven-skih »imtelektualcev« res »zna« žlo«, da je bilo nekaj res »pre-stavljenih« v »edinst^eno nove družibenopaUtične razmere«, kl pa žal niso povsod prerasle »obseg njegoviih tradicionalnih navad im pojmov«. Nasprotno, tista neopredeljena, ali slučajno sopotniška slovenska intelektu-ailna gmota (ki ni bila miikdar zanikovalec in celo upornik buržoaznim insMitucijam, kakor b: jo rada predstavljaLa »mla-da« generaciija) se v našem kul-turnem in družbenem življenju spet skuša bohotiti in piskati na svo.jo piščal. Zal pa na njih note tu in tam kakšno zapoje kdo, ki je po svojem izvoru in razvoju tujec sredii zlate sredi-ne. Na njih instrumente pa hcte ali nehote z naznačenim unifi-ciranism igra tudd »milad,a« ge-neracija, pa čeprav (in delno prav zaradi tega) je njih teimt-nologii.ia še tako sodobna. njiih estetsko idejno presoja še tako napredna i.n evropska. Marksi-stičnn cingl.jan.1e ostane le cing-ljanje vse dotlej. dokler n.i osno-vano na poglobljeni sociološkii analizi obravnavancga predme-ta. Tega pa pri »rmladi« gene-raciji ri. Taka analiza bi jo nujno pnivedla do spoznanja, da so vzporednostne,' horizontalne generacijske razlike vredne vse večjega spoštovanja, kakor so ga deležne v analizi »mladdh«. Diferencidaoija na Slovenskeim je dolgoitrajen proces, zapleten, in zaradi posebnih, pa čeprav »kranjskiih« razmer tudi dovolj kompilicaran. Toda diiferencija-cija je bila nujna, prehajala je v tolalizacijo in ob takem sta-nju je življemje bilo nujno raz-biito. Izdiferenciral se je tudi slovenstoi intelektualni sloj. Očitek labiilnosti za celoto tega sloja j« krivičen, mu podelili oznako cankarjanstva in ga istočasno obsodili campetovsitva, ustvarja nujno problematičen vider. Pred slovenskimi intelek-tualci j« lebdela viziija ceilovti-tostii življenja in v nijenem ime-nu se je slovenski initelektualec, vsaj tisti, ki mu obstoječe sta-nje te celovitosti in življenjske polnostii ni nudilo, palitično-idejno opredeljeval. Nikakor pa ni ves slovenskii intelektualnfl kader stal pred zaprtiini vrati mer, iz prevrednotenja vrednot, pomanjkanja starih vzorov, iz dvoma in iskanja« zaenkrat še nd upravii6ena si samozvano nadettd oznako nove mlade ge-neracije. Drugače bo to seveda pctem, ko bodo iimeli izdelano »vrsto osnovniih kriteniijev in načel«, an se jim ne bo treba zdravdti z »večjo racionaino in- Med sodobniiml « ni srečno iiz-brana. Rcs je sicer, da zairadi svo-;« bkairne ¦draimaturgij« ik ckspe-rlmentalniiih tendenc zaslluži vso pozornost. Res pa je cudh, da nam delo ne more povodaiti mnogo bi-stveno novega in da so tudi ao-vi komipoziiciiisiki prijemd v nj«n starl žc nokaj desetleoij. Tada vse to končno ni bi'Stveno. Resnične formailne novosti s« v svetovnii literaturi ¦pojavilija.jo vedno vzpo-redno z ncvo žiivtl^jenslko vsebino iin ce kdo m*nii, da mora vsaiko delo vsebovati ndcaj »novega«, išče v umetninah povsem nebistve-ne stvari, saj bi ne bilo težkodto-kaaati, da 'pr.inaša ipraiv vrsta ta- snlčna ipostavka njegovega biva-mja. To je tisco » večno« v čJove-ku, ka>r lahko gledalec skoizi priiz-mo sodobne pirandeliloivsike dira-maiturg^e opazuje kot gledailec, ki jc (iizven dogajanja, 0 katerem ve več kot nastopajo'6i in s katerim se praiv zaradi tega ne more ena- Režiser SUvho Jan je delo uprizor^l le z ma.jhmimii črtami. Črtai ipa je prav cisro, kar je za ^iiderja bistveno. namreč del ra.zmišljanj o snnrti in »večnem živLjenju«. Wilde,rjevi .ljudje nam-reč žive s;mbo!i.čno tudi po sntirti, ki jkn po&reduije spo^namje o sml-slu žiivjjenja. S svoijum »črtanjem« ni le okrniil avtorjeve ideje, tem-več je odvze! mrtviinn, ki nastopl-jo v zadnjcm dejanju vsaikršno te-20, pcizor sam ipa degradiral v froteslko brez stvarnega pomena. e več: ž-ivi Ijudije, ki roiso, »miti pesniki niiti svetniki«, da b[ ob-čutili >im doživija.!ii pTiibodnost, so v njegovii režijski koncepc.ji po-staili zgolj lutke, ki po svoji last-nj voiiji prež.:ivLjajo več ali manj posrečene situacije, znač!lne za njihovo msJomestno življenje. Ju-nakii WLklerjeve komedije v Ja-novi režijii ne le, da ne vedo ni-česar o smrr.i kot o najbolj kon-kretni prihodnosti, temveč celo žive, kot da je siploh ni. Tako tudi gledalci ne vedo ničesar o tem.. kaj te djudi pravzaprav čaika in v čem }e resnica njihovega bi- j Prav toliko, kot ie k nerazu-mevan'j"u dela prj?omog:Ia režija, je zabrkala tudi pojava režiiseria, ki ga je tudl na odru igraj Slavko Jan. Postavll ga je kot nekašne-ga conferenciera, ki z igrivo lah-kocnostjo ureja posamezne prizo-re, kaforžai se zde značilni za življenijie v malem mestu i;n ne kot usodorca, ki razporeja dejanje tako, da '.ahko v njem vi-dimo njegovo bistvo. Posledka: iiz WU-derjeve drame, ki v estetskem oziru prav gotovo ni odikritie, a. je le več kot samo sipretnio naoi-sano t George Giibbs ia Mi-bzela Naiwkova kot Emlay \Vebb. Njuna igra je bila resraič-no dioži vetje, morda cela odlkriiaje^ saj sta priičarada na oder tisto tpri-srčnos-t, ki ne osvaja s svojo naiv-ncstjo, temveč z življenjslko ne-posrednostjo. Simona Sclmsona, edinega umetnika, ki ga premore malo mesto in ki sc po logiki ameriiške draimatiike nu;no zapijet je dabro karakteriziral Maks Fu-rijan; posrečilo se mu je, da je svojemu Hku dodai rahlo prefrres-ljivo potezo. Če je Lojze PoCokar kot dr. Gibbs bil predivsem meščao in premaio zdravnik, se je Ivanu Jermanu vloga uredn.ika podežel-skega časopisa p&STečUa v ipo>!ni meri, saj je preko karakterizacije ustva,ri] clovelko poln in življenj-ski lik. Soli'dno je vlogo gospodiu. nje zaigraila Vlda Levstikova, medtem ko se ostali igraici niso dvignilii iznad povprečja. Še ne-kaj: stiiliziran! igri brez relkvizi-tov, ki jo zahteva Wilder, so vsi po vrsti posvetili prema'lo poeor-nosci — nakazane kretnje mora.jo biti dovršene a;li pa vzbuja.'jo po-zornost in motijo gledalca. Scena, ki jo je zaisaova.] ing. arh. Ernesi Frant je bLla sicer pri-merna in unorabna, a smiselno neiasna in Hkovno neu&nkovita, včasih ce!o neokusna (prim. ku-» hinjski stoii na pcnkopailišču!). M. Prcxsene ] JANEZ KNEZ: na Produkcije na fikademiji za igralsko umetnost 28. decemb. }e billa na študij-«kem odru AIU produkcija 3. somestra dramiiske igre. ki ga vo-di pred. Ivan Jerman. Slušaitelji 60 našcudirali prizore iz »Don Carlosa«, »Kovarstva« in »Emili-je Gailllotic!«. Kakih poseibnih pre-senečmj pri tej produkciji ni bi-!o. Dva dm,i kasneje pa so sluša-teilji 5. seanestra dranisike igre, kil gdpd.ip, oVJuva.novaVida» ga vodi pred. Vida Juvanova, podalli preroz »OtheHa« in »Hainlaca«. Produkcijo, ki je bi-la prijetmo presenečenje, so slu- šatel:j! ponovili 9. januarja za po-* vabljene go*te. Ornaniti je kvaJiitetno režijo Jožeta B. Pogačnika (OthelJo), ki je s proilogom lopo zaokrožil cipTsko itiragedijo in Zairka P©* tana (Hanilet), ki jc sceno po-dail'jša.1 v divorano in s tem prv-dobil na izraaiih možnostih. Od igiralcev so navdušili Vera Perova kot Desdemona in Ofe-lija, Danilo Benediolč kot Ham-let, Rudi Kosmač kot Othelilo ia PaLde Bibič kot krailj. Ta.kih produlkciij 51 želiino čiia več! in bil s tem prisdljen v tako all drugačno opredelitev. Marsikdo je ob kruhu in nekoliko izbolj-šanih razmerah pozabil na svo-jo viizijo, na celovitost dn boljšo družbeno ureditev, ker se mu nekako n.i zdela več potrebna. Konec je bilo ideald>zma, ko ga je' zamenjala i nddvidualna iz-boljšana stvarnost. Mrzil je di-ferenciacijo, kajti ljubil je svo-jo molomeščansko samodopad-lijivo enotnost. Toda tudd to ni-so bili vsi! Da so se nekaiteri svoji viaijd šele po končani re-voluciji odrekli, je dejstvo. Da so mnogd v svoji nemočii zabre-dl; v najrazlLčnejše oblike laži-humanizma kar je »mlada« ge-neracija nedvomno pravdlno, da, celo odlično označila, je res. Toda kljub temu, da jih je več kot bi bilo treba,, zapada nika-kor razveseljivim grehom, si »mlada« generacija, pa čeprav je »zrasla iz povsem novih raz- tervenddo«, kakor govore 0 tem sami. ResnI6no nova bo fcista mlada generaaija, ki jo bo uspelo na osnovii temeljdte, stvarn« anaLi-* ze ddsharmaniičnoist življenjskiiih komponent preteklega dn so-dobnega družbenega razvoja teoretično in praktično obvla-dati. Seveda bo pri tatoem delu vsak obzdr na »trenuten polo-žaj« odveč. Treba pa se bo ve-dno ponovno zavedatd, da je bi-la pot, kli so jo prehoddle tiste generaciije, kii so šle na pot za-nikanja ali obr&mbe, historično nujna in pogoj za ponovno sin-tet.iz:iranje življenskih občutij in enotnih zunanjih mandfesta-cij. Treba pa bo na to preho-jeno pot gledati le skozii neko-liko manj šablonsko skonstru-irana očala, da ne bo prdhodnja pot predolga dn smer napač-na... Slavko Kremenšek korekoč »stairomcdnih« aAi celo v »meščanskii« d,ramaturglji zgraje-nih sodobtiiih dal od Salacrouia, Zud;mayerja, Huxley*, Mililerja, Tennessyja pa do Cajrvusa, Sartra :n Marcela več ž.i'vljenjske vsebi-ne kot vsi iiskailci učlnkovikih gle-daiilkih domislic skupaj. Od vseh amenišikiih dram, kismo jih videli uprizorjene na naših odrih, je »Naše mesto« prav go-tovo najboij modorno delo. Zgra-jeno jc na proti&lovju med akrom-nLm in tiihijti, calo nepomembniim živ:Ljenjem maloga ameriškega pro-vinciainega mesta in krato, ne-izogiibno žiivijeiiisko zakonkostjo, ki jo v drami siimibohzua režlser -— usodovec. Kajoi vsi OTstn me-ščanl, ki nastopaijo s svojimi ma.j-hnimii pa venda,rle precresliiv.v.iitii težaivami, so ujeti v krog življenij-ske nuijnasti, katero predscaivilljajo rojstvo, poroka in sm,rt. Predvscm smrt, ki je za v&akogar konec nje-gove poti in obenem najbolj re- Postojnski študcntski klub je priredil preteklo soboto v Postojni prvi študentski dan. Na njem so sodelovale tri sekcijo kluba in sicer igralska, družabna in športna. — Igralska dru-žina je uprizorila že drugo premiero v enem letu delovanja. V režiji Borivoja Svetela so študentje zelo dobro odigrali vcselo-igro iz študentskega življenja od Oksilia in Camasia: »Mladost ne pride več rvazaj« (na sliki prizor iz igre). — Športni pro-gram je potekal v znamenju dvoboja med študenti in dijaki postojnske gimnazije. Za zaključek študentskega dne je družabna sekcija prire-dila v Jamski restavraciji družabni večer s plesom in bnicova-njem. — Vredno je omeniti, da so se študentje pripravili tudi na posvetovanje z maturanti, do katerega pa ni prišlo zaradi nerazumljivega odnosa, ki ga je pokazal ravnatelj gimnazijc. Komentar je odveč! LADISLAS if_f DORMANDI Med odmorom so se mladi zbi-ralci avtogramo'V gnetli pred vho-dom. Odrrvaijoč vratarja so hi;te-li 'po slabo osverijenem hodniku ») vdrli v pianistovo garderobo. l^lavd^eno, z raizgrerirai obrazi, 6O stcgovaJi roke protl mizč, za katero je s&del umetnik. »Artogram, mojster?« »Tu prosim, na progiram!« »Tu meni, pro>im!« ' »Nali'vno pero, prosim?« »Mofster!« . . . »Mojster!« ... j Gla^o-vi so se meUli, občudu-joci, božaj(xxi!., proseči, kosčkl pa-pirja se so svetlika1!! v poifmrakii, ob!a5k.i pairfuina so plavalj po fcraku kaikoir pisani metuilii. »Oni .roriido!« je vzkJjknil ne-kdo na'v>dijšeno. »Aindainte Cd.ntabile ...« je do-tnKliavo popravilo dekle v mod:ri cbleki. »In finale!« ... »Nikoli nihče!« ».. »7'ako -*'«"lo'vllto!« ... alšt*., goopoda, prosi'.m!« Z roikami je Lmpresaiiuc mo]'is-tra, da se malc ?'je. Saj vkiite, da je utru- TRIBUNA i; Str. 4 }en. Vam v prid ...« »Pustite jih. Nesse.« Mojster }e prijel fotografijo, kjer v Chopi-novj družbi sanjari.za klavlrjem. »Samo to še in pocem dovolj. Ne, ne,« ;e rekel smehl.jai«, »ne morem več, vrnite se po koncer-tu.« Dekletce v mc»drem je odhkelo. stiskajoč na prsih dragoceni plen. Ostali so ji razočarinii sledili. Na hodniiku je že nekaj časa odme-va,l šum, potlaigoma ponehaval in končno utiihniM. Na pragu garde-robe se je Nešse pogovarjal s ple-šastim gospodom. »Za čnsopis. Nekaj besed o umetnikovi mJadosti.. .« »ObžaJujem«. Impresario }e pre-ko ramen poigledal pianista, ki je z zaprtimii očmi sedal na nasla-n.jaču. »Z naijivečjiiim veseljem po kon-certu ... Spomine \z otroških let, celoten živlijeneptis...« Prijei je cSasmikaria priijatel jsko pod roko io ga popelia! preko praga, zaprJ v>rata in jih zakilemJl »Ah«, jc vzkdilkniil oi!a'išano in se vr?el v naslaniač, »biJo mt j« scrah, da va.s bo"Jo strgali!« »Taik.le h;aip je zelo laskav, a siloo uirru/jafov.« Piauiist se je prijel za ^elo: »Glava me boh.« Impresario je vznemiVjeno po-skočil: »Uoam, da nj kaj resnega. Vzemite tablcto.« »Saj bo minilo. Med koncertotn ne iemljem ničesar. 2e nekaj časa se temu iizogibljem.« »Zivci!« Nesse je sočustvuiočf pokiiimail z glasbo: »Saj ni čudno, pet koncenov v dveh tednih. Ne-kai dni počitka in vse bo v redu!« »Vse bo v redu ...? Torej se mo-ra nekaj urediti?« Umetnik jestr-mo pogledal impresairia.« Torej sc tudi vam zdi, da danes nasem naj-bolje razpoloJen. .Sai je res, ti-stega zanosa n.isem občutfl .. . »Ne dragi mojster, motike se, tega nisem hotal reči. Tako je va-se mnenje, ne pa mnenje obon-stva. Dvovana jc nabiita, dodalii smo še nekaj stolov. In ^e upo-števate mnenje starega lisjaka, kakršen sem jaz — poslušaiistvo se ne moti, Jean Baary je največii pian^t svoje dobe.« Bled nasmešsk ie prelete! umet-nikova usta: »HvaLa, Nesse!« Nekdo te krepko potrka] n« vrata. Imf>resario ie dvoinena, ki obrača notc«, j« reke] Baarvju. Pojavila se je kaščena žen«ka z očaili, s prekanierno dolgim v.ra-tom. »Predstavljam vam gospodično Bercy. Pra>va umetnica je v svo-jem poslu. Vse partkure zna na pamet.« Koščena ženska j« zardeia: »Zelo sern vesela, da bnm lahkc obračaila note gospodu Baaryju.< »Ostanite tu z mojstrom, gospo-dična. PogJedal bom, kakšno j'e razipoloženje.« Skozi pniipru vrata se je sliža1! šum \To je trema«, 5« tigotoviia go-spodična Bercy. »Nekaiten! umct-niik'i 9e}e niikoli ne orreseio. Opa-zujern jih, ko igrajo. Tudi ja«z sem spočecka im^la tretoo, z-daj pa n« več. Pred rosoc giledalci sem pra^v tako mLrna, kakor bi bila saima v dvorani. Pa saj ne občudujejo mene, »je dodala skromno.« »Kakor, da bi biili sama, pravi-te?« Baary $e ie razživel. »čudtio, jaz imam vcasih enak občutek. Ko se vsedem za klavir, zraste okoli mene 9tekilena stena. Kakor če, kakor...« iskal ie besede. »To j< res čudno«, i< rekla gdVem, vem, magične vezi...« je mrmrlal Baary. Ta gos premiieva bedaste vsak-daajosti! Pa saj niso tako beda-ste! Razen nekaterih jizjem jesam občutid skrivnostno moč, magaono vez, ki ga je v-ezala s publiko od prvega zvoka <&o konca koncerta. Na žalost postaiajo te izieime zad-nje čase vedno bo!j pogoste. Ne9orazmerno dolgi vrat ie vzbuial v globkiah njegove duš« nejasne spomine, ki so zaman po-skušali prodreci v zavest. Vznemiri^na zaradli njegovega vztrainega pogleda se je gospodlč-na Bercy premikala na stolu, ure-iala krilo in dekolte in se iigrač-kala z medalfonom, ki je na rde-^em žametnem traku vlsel na nje-nem vraru. Baary ]o je mežikajo^e rnpazo-val. Iznenada se je njegov obraz zjasniii: »Seveda«, je rekel veselo, »na skatiah z datelji«. »Prosim?« je presenečeno rpra- »Ni^?, n\i, lamo n«k otrožki PoLica ria nasprotni sneni se j« umakaHa, partiture so zamenjal: kartoni\ pločeviinaspi zaibo^j, ste-kleniice, venci siuhi-h fig, groad.' korintskih zagod zvezanih z rdečc ruto, treibušasti kozarci, polni ki-selkastih bonbonov raznih barv !,n oblik. In datelji, kupi dateljev! ProdajaJii so jih na dva načma: 12 ogromnena zaboija, ali v ličnih škatilah, obrabijenih s papirnaoi-mii čiipkami. Slika na pokrovu ]e predstavijala žirafo, ki steguje svoj vrait proti palmi. »Moj oče je imel trgovii.no v malem podeželskein mestecu. Tu sem preživol velik del svoje mla-lo treba to ječo* pa bi biil živ. »Strašno«, je preplaseno zamr" mral Baa,ry. »Predstavliajte & s:rahotno umiranje te živalice, ko jo je ta masa počaai zalivaJa, du-šila, !om.Ua krila, noge, tioailke. Strašno!« ic ponaviiH in se priijel: za grlo. , »Zdi se mii, da vas donnižl^tja zana.ša, mo-j^rer. Mu^ica ie biila prav grvtovo ž* »nn#a, ko jo i« ll G?!Č. Bercy s, {e pri»)a meda-!jon oko-li vratu. Ko je o^i, je prestrašeao odsko&la. LITERARNA je ustvarjalna veda (Intervju s prof. dr. Marjo ; . Boršnikovo) Po navadi ima vsak človek, )ki othšče kako osebnost z »in-tervjuvarskimi« nameni, neko-3iko slabo vest. Tako je bilo tudi, meni malce neprijetno, ko sevfi pozvonil pri svoji »žrtv:« jpr.Ot. dr. Mariji Boršnikovi. Ne, heprijetnega občutka neke te-snobe nisem imel, saj sem ve-del, da bom prijazno sprejist. Slabo vest sem pa le jmel, ker ssem vedel, da jo bom zmotil pri injenem delu. Profesorica pa ni zaradi tega kazala nobene ne-volje. Saj 2 delom še ni prav pričela, ker se je pravkar vrni-la s prijetnega izleta. Toda to Tii bil nikakršen uradni iin-tervju, bil je prijeten razgovor, ki je preskakoval s problema na problem. se zopet vračal, ne-prisiljeno In nevažno kramlja-nje se je mešalo s trdimi, ostro jzrečenimi mislimi. Ce ne bi prav poklicno lovil vsako be-feedo in če ne bi imel pred se-boj notesa, bi bil trdno prepri-čan, da sem pri kakem »five c'clock tea«. Vendar se kljub vsemu tega občutka nisem mo-gei znebiti. Povsod po sobi so bili postavljeni šopki, ki jih je prof. Boršnikova do-bila ob svojem jubileju -— petdesetletnici. Nasmehnila se je, ko je opazila, kaj ogledu-jem, in tako sva začela. Nekako 6em sformuliral, kaj bi najprej rad: Vaše delovno področje je slo-venski realizem, »moderna« medvojna ter sodobna sloven-ska književnost. Bi mi hoteli najprej kaj povedatj o svojem dosedanjem znanstvenem delu? Če bi moralo b!ti petdeseto leto življenja neki obračun, bi rekla, da sem s preteklostjo to-liko nezadovoljna, da bi si že-lela še enkrat začeti s petin-dvajsetim ali trdesetim letom. Če se ne motirn, "je letos t-udi tridesetletnica mojega dela. Pred tridesetimi leti je bila ob-javljena moja prva razpravica, plod seminarskega dela pri prof. Kidriču. Ze na začetku svoje poti sem ee zavedala, ds mi je najprej potrebna temelji-ta predpriprava. Vedela sem, da Irterarni zgodovinar ne sme grad:ti v oblake, da mora imeti gra&ivo, o katerem piše. trdno v oblasti. Morda sem blla v svoiem dosedaniem delu preveč pedantična. V tem pogledu sem bila pač pod v.plivom prof. Ki-driča. Ko bi bila prav kon-vencionalno vpraSpnie: Kakšne na8rte fmate ia prihodnost? Nerada ffovorim o načrtih, ki §e niso tako dalef, da b'i ,iih realiz:ra!a. Za sedai sem še ob-vezana, da nadaljujem z ure-jan.iem TsvParjeve^a in Ašker-čevesa zbrane^a dela. Naprtili so m\ tudi sodelovonie pri slo-venski literarn! zgodnvini. k' lo namerava izdati MS. Seveda, mnja osebna Selja ie še mar-pikai, do ?ps3i- na v.f vem. kdai bom nri^a. Vsi načrti mi n;5 ne pompniio. ker se zavftdam resiriih d°istev. ki mii onemo-Wo^aio vsakn konoentrs^Mo. Ts. ko sem rezbitn na tiso'f rp>zW-n:h onravil. r»p Se mi^TM ne raorem na kakšno resnejše in kega novega pojmovanja. Tako je bilo tudd v času naše »mo-derne«. Zelo bi bila srečna, ko bi spet doživeli pojav kakšne nove »inoderne«. Nekaj znakov 2'a to je. Vendar poj'ma »star« in »miad« nista stvar let, am-pak tu odloča živ in neposreden odnos do dela in do življenja. Bi mi hoteli povedati še kaj o nas, študentih? S študenti se zelo dobro ra-zumem. Odkar sem na un.ver-zi, t. j. od 1. 1948, svoje metode glede študentov nisem spreme-nila. V seminarju jih naravno izzivam h kntiki in diskus:ji. NoČem poudarjati nobene avto-ritativnosti, nečesa negibnega, nerazv.jajočega se. Kljub temu te svobode, ki jim jo dajem, do-slej še nihče ni zlorabil. V svo-jih odnosih do mene kažejo študentje neko kulturo, ne samo obzirnost. Res lahko rečem v tej zvezi o študent.h le najbplj-še. Studentje so zame čudovita injekcija, ko mi neprestano da-jejo od svoje mladosti in Od svojih novih sipoznanj. S štu-denti se neprestano medsebojno dopolnjujemo; nikakor si ne dorrršljam, da bi jaz neprestano le dajala, saj neprestano tudi prejemam. Drugi problem pa je nivo študentovega znanja: ta je kljub presenetljivim izjemam često porazno nizek. Toda tu ni vsa krivda samo na študentu, kriv je ves nivo njegove pred-izobrazbe. kr'v je tudi današnji čas. Revež je »zatomiziran«, raz-bit, ne more se skooncentrirati; z njim je še huje kot z menoj. Poleg tega je še žrtev najraz^ ličnejših eksistenftno material-nih problemov. Najhujši pro-blem, ki muči danes študenta, pa je tista negotovost oz. nei*-bežna gotovost, ki ga čaka po preko rednega »bčinskega go-vornika na vseh proslavah do risarja plakatov — vse to v za-ve&ti, da čim več daje, tem manj prejema. Poleg tega še naporno delo v šoli, slabe stanovanjske razmere, slaba hrana ... Prav-zaprav se študentom res ne mo-rem čuditi. Njihova čmogled-nost pa me kljub t&mu mofcno prizadene. Vsi skupaj se mora-mo namrfrč zavedati, da je člo-vek dolžan dajati tem več, čim bolj raste njegcva zavest. Vse_ mu, kar ga ho^e streti in uai-čiti, se mora postaviti v odpor. Vsakdo je soodgovoten za raz-mere, v katerih živi. Kačurjev-stvo je naša narodna bolezen, ki jo je treba premagati z akti-vizacijo. Takšen je m6j oipti-mižem. Ob tem sva nekoliko obmolk-nila in se zamislila, seveda z željo, da bi se še drugi zamislili nad temi problemi. S tem je bi-lo moje uradno poslanstvo za-ključeno, izvedel sem vse v. d. Srečanje z beneško umetnostjo '¦* Lorenzo Lofto: Morijo z ueteiom in svetniki Razstava . primerkov beneške umetftosti ikz dunajskega Kumthi-storisches M,us.euiftja v Naroda' galeriji v Lijubijainii pomenii ne- kulcuriio od.ck)l:žiitev za j«ao-^fe?v^uisikiih sretda}e-veskiih sre&k, k[ p je Oirganiaiira-la naša »Komisiija za kulturne stike s tufjno« V Beogradu in ki je na svaji evroip&ki turnejii ob.i-skaJa tudi Dunaj. Oibenem je to prtfa rajzscava, kj jo je arganiz^-rai du.najski uiiietnastnoiz.godo'vi:n-S'kc malone pO(poiln.i>ma no-vo odkiritje za večirib evropsknh niest, kjer je goiitpv^la, ^a tudi kot enotnoje urejcn in v vsakem ciZ-Lru boij popoin .iai z-aikil/uiien iž-i>OT, pa to ne TžhmpMjZ t>o>mena dunajjske razstavt beneske umet-nostii. Predvjem za nas n«, ker dosfej še niamo imeh priložno«ti ne|Ky$ir&dnte;a stika z originaiai-mi deiii bene&e vtjisoke umetnčsm, pa tudi zoto, ker so razen redkih izjem raastavijena maiij inana dela, nekatera že zelo ma.lo re-prodiuciraru, u katerih pa; ven-dar lahkti dobro spoznatrk) tim<*t. isikovo hotenje, kvahteco in osda-ncw>t, pa tudi splošnto umetni^o i^j tedanjih Boiieok, ki je i k O^i Prva zirolost beneUcega slikair-scva sovpada praV z dobo, Jco st . je vsa ostala itaiUjainska umetnost zvJjala v k,roiih iih iikovno brez-plodnih prizadevanjih maiiiirizma \n ndkaj časa zahiaa iskala po-ti iz' sence vz.or»v gjenijalne^a Mi-chelaageia; Je-ta- je b>:il za svo; čas premočna uniern^ška osebnost in je pahnii! svon:!ke m na&lednike za doibo cole gerieraci-je v likovno^ boij aii mamj brez-plodno posnemaiiije. Njegove ri-sar&ko modelLrane iMAton i*j;e so k popolno naGi.n in pg ? ra.zcveta slogovnega reailiz.ma, da se je zidolo, da s te ravm ni vej šele naiprednejšeja. V nasprctju s tem pojmova-njfem pa so Bcnetkc v vrsra pred-stavnikov svoije zrele umetno^sti uVeljavi!!k in iapoipolniile nov ide-al dvodimenzionailne umetncst;— čist in neposreden sliikarski pri-jem. Iz.deiana barvitost, iciiila i.n larika na ena ter raapoloženjskost na" drugi straini, ' osebnostnl pou-darek, vse to združeno z novo, na opcična iz^kustva in dognanja Opirso, šlikovito, »pasrozno tehniko (Tiziian), k.i se \i kasne>je prldru-ži prava vizionarnost, z.družcna z eksprcjivnimii momenri pri Jaco-pu T.ntorcttu — vse to so odU-ke beoeškega siikarscva, ki se je s. .teifliii zriačilnostmi iz-redno t>d- cblikah frlvolnega rdkokoja, Ita-l;ja in ipojebfj Ben^tice r( \nx}y podobnega sloga, č&p.rarv dobi tu-di v teh deželah bairočna umet-nost tedaj preceu druga&io lice. Zastopniki teh prizaidevaaj stt G. B. Piittoai, G. Bazzani, Rosaiba Carriera ter otba Tilepoila, oče in siiin. Dasi ,prav v dehh G. B. Ti-epola ogenj bcneškega siikaratva še enkrat viisoko vz.plamri, poscb-no v raznih liluziionistlčno, Ziračno eiliik-aniih stropnih komipoaioiijaih, je na razstavi z ed'injim poprsj^tn preŠ.bko zastoipao, da bj nai moč-neje pniitegaiil. Za nais je zanimiiiva posebna veja beneškega sl'jka,r-stva v 18. stoJet.ju, ta>ko imeno-vano slikarstvo mestnih vedut; ne toliko po svoji kvailiteti, pač pa po tem, da se je snovno že zaio pr.bKžalo ^dealu novejžega sKlkair-9tva, »slucajneimu« iareizu in edi-no po morivu dani komipoizicifi. To struj.o zasto»pa troje dun^jskih ¦ vedut Bemarda Be:!'!otta ter dv3 benelka motwa Francesca Gua.r-dija :m Antonilja Canailetta (več Canalettoviih slifk hrand pri nas koprski muzej, v stolnic! pa visi tudii ena Caflpacc.ova komipoizi-ci-ja). Vzporedno s s!i!karsk!m apusom je raestavljenih tudi enajjt pri- merikofv brona>9te p!a»5ti3se, ki pa kvalitaitivno ne dojega sllilcarstva, bodiisi, ker v Beneckaih spJoh ni bilo nikoH poisebno živo zanima-nje za piastiilio, ai!] pa iz dirugih vz.ro:kov. Izijeme so d'o neke met« »Jupiter« Jacqpa Sansovina, dve niočno p-o anfičnuh vzoriih otb.jiko-vanvi ipc|_>rsjii Aniaidine in Bakha, dclo P. J. B-onaico*ls'tja, imenova-nega 1' Antioo, bodj bairočni »Ju-pker« ALiejsandra Vktarie In »Venus Mirina« Dameiieja Cat-tanea. Posob-no o'b zajdmji se nam \'.»!lii ipiiJm^irjavff s p taJkačom na vra.cih oalaže Tacco v Kctpru, k'jer ;€, dasi v dekoora-tivnoni oikvi.rju, oaredn^ja Veneri-na pootava mgpriimeirno edegant-najša in vsaj talko dob,ro modelji«, »Dek!leiu v krznu« tn »Polaganju v gmb« rer Ti(ntorettxyvo v »Bi-čanju«. obaikujpcega s!oga, ki ga je uvo dl WiHlhi JožeMAJCEN: V gledališču globlje znanstveno delo. Mnogo se govori in piše o bo-ju med našimi literarhimi ge-neracijami, med »starimi« in »mladimi«. Kako glcdate na ta boj in na našo sodobno mlado književnost? Mlajše generacije so se vedno borile proti tistim starejš:m generacijam, ki so bile nasprot-nice nekega novega pojava, ne- diplomf. Diplomanti slavistike se rajši poskrijejo po najzakotnej-ših sobicah ne vem kakšnega zanikrnega korektorštva ali pa po uredništvih še tako bornih časopiskov, kakor pa da bi se odločili za prosvetno stroko. Go-tovo so temu krive nevzdržne razmere na našem podeželju, kjer mora b;ti ubogi profesor slavist zastonj vse od režiserja fcna pianistova rcvka je obvisela v zraiku, nepcpisna groza se je ri-salla na njegavem obrazu: Naglo ije vstaia: »Bi hotoll kozarec vode, mccj-ster?« »Bomo prlčeli?« S sijocim obra-tom je vstopil impresario. »Ško-da, da ne marete sliišati teh dini-rambičniih hvalnic . •.« Vznemirjen je b:>pcxma preneha>l: »Kaj pa je narobe? Tako bledi 6te ...« »Mojs'ter je malo nervo-zen,« je reikla gdč. Bercy, »bilo bi morda dabro, če bi prosiili publi-ko, na-j malo rpočaka.« »Ni potrebno,« Baary je vstal. Ko je stoipal preko gairderabe, je za svoijljm hirbtom slišaJ šepotanje. Še! je preko hodn.ika, nekdo je odpr] vrata... Ko je stopi:l na oder, ga je sipre-jel običajnj burnj aplavz. Avto-matiično se je prem.ilka:l h kla-viirju. To je biiia zanj najitežia preizkus. nja; hodil je kakor lutka na vrvici, Mehanično se je prikloni'l in se na&mehnii na levo iin des.no. Pre-dno se je vsedd je potegnoil stoJ malo naiza; in sedež zvlšail za ne-kaj m-iliimetrov. Za^dalo se mu je. da )s iprenizek; na^brž ga je to motilo, ka>ti kljub Nessoveinu za-tirjevaniu nj bil tako dober kakor oi>.ičaivno. Adagtio je tniil vel.ko jprepočasen. Neikaj ni bilo v reckl, bilo ]'e kakor nek vpliiv od zunai) sieodivisen od g,la®be. Najbrž ni biil sedež ... Ženska z žiraf )'.ra VTatom je počaka.!a konec aptlav-7A i.n poteni priseidila. Baary je :poves.i! rake, se neza-(dovolano preimrkal in odriivail stoJ. »KlaviV...« ]e zaimrmral na fcoticu »Kaj je s kilavirjem, mojster?« Gdč. Bercy je IztegnLla vrat; me-da.l]onček se je zagugal. V dvojni svedobi je izgledailo, da muha prc-niika krila in bo zdaj, zdaj vzle-tela, »Klavlr mi na ipravem mestu. Utesnjenega se čutim. Pa sem vendar narool Nessu ...« »Pravite, da ...?« Z očmC je dwmeče preraeriila razdaljo med sreno in stodoim. — Najmanj pet a>ii šest metrov. Mojster ima tre-m.o. V tem stanju je balje, Če mu čiovek ne o^oreka. Naibolje bo delari z njiim kot z raizvaijeniim otrokom. — »Če želate, lahko ko-ga pokličem, da ga prestavi.« Glas In drža sta izdajali, da njego'vdh pritožb ne jamlje resno. Klaivir je stal vedno na isitem me-stu in stol je bi.l prav tako kot vedno. Vse to je btila samo kapri-ca ... Baary je rm<'jgnii!l z ratnen' in molčal. NjegiO^vi prstii so se do-takni'i!ii tiipk in v dvorani je nasta-!a tiilina. Zrak je napoln!la tista znan naipetost, ko poistane vsak sum neiz-meren in neznosen. Druigi del programa se je za^e-njaj z neko patetično LLsztovo fantaz>i]o. Baary bi iimel raj^ši Brahmsa al-I Beechovna, toda Nes-se je vztrajal pri Liisiatu. »Li,szt na'jbalj vleče, dragi moijster; tre-ba se je vrisati na Ljudislko okno.« Nesse nii imel mnogo ipojma o glaisbi, roda p'Uibliko je diobro poznaJ. Sleheren zvok, sJeheren takt te-ga skra/jno ra^bitega dela je tre-petal v nijego-vih ip^atiiih, v njego-vih iirvcih \n ga vsega pre!v2e-mall. Potapljai se j« vanj z istjiim občuitkom kot prvic, kakor ke. Zdelo se je, kakor da liiže čokoliidne bonbone. Med koncertoim bi bi.lo treba prrpove-viaci... milad molkj si j« zaikrivaJ Ubta im poikašlieval, neka žen.s.ka pa se je pahljala s p'ro.gramom ... Gost oblafe pra.hu ,je plavaJ okoli klaviirja. Po prvem stavku je ipubli*ka najvdušeno cepetaila z noigamti, da bi .počasriila umetni-ka. Čeprav se običaijno ra potil, se mu je sedaj pq>i naibirail na čelu cin dlllami so p6staja!e Vlalne. S težavo je premikail rdke; prsti so se iqpiJi na r'ipke kaikor talkrat, ko j<: li&rail aa tablice ^okoUde. To- Ta sluč&jni izL>or beneške u.metnas>ti, kii ga posedu-je dunajslki umetnoOTiKKzgodoviin-sk,i muzej nana pirodstaivlja dobo. ko je beneško slikarstvo, v na-sipTOtju z ostaiUJm ka!i.jansikijim», predvsem ritnskim in florentin-sik'm, uibraio povseni svojo arLgi-nalno pot in bolj kot drugo slogovno nakazaJo novo doibo, pi tudti poglobik) delež indivi,duail-nosp! avtoria v posamezni umef nisnu Ob teh pridobitvah na prvi pogjled tzgubijo na pKDraenu oisto tehniiične novosta, (ki so jiih uvedl'. Benečanri), dasi so pra>v te postale pozneje skoraij oanovne Zinaorino-sci tega slikairstva in so močno vpllvale na kasne}se sliikarje, po-sebno blir.u »fiin de siecle«, to je je krupreskmbte in ie pozneje. da zdaj na mogel nehatl, da bi s» jiih osuŽiil. Vročina in prah sta se gostila, kakor da se dvorana sta>lno manj-ša. Najprej se }e nasprt>cn.i zid za-maiial in se približal, potecn se je neoipazno znižal strop. Lestenec, ki je ravnakair viisd Še izvennje-govega vidnega poija, ie zdaij ni-ha,] n.iraVite red, adii pa nehaim!« 0», moi>scer,« p pto- g V raizstavljemi z-bLrki iaj niso zastopani začemiki te šoie brata Belknjija, VeDtore Carpaccio, Ci-ma da Conegliano in predvsem Giorgione, ki spada že med nje-ne veluke predstavnike. Zato pa so nam predsta^jeni z vsaj ipo enim a.li dvema deloma Paoio Veronese, Lorenzo Lotto, Pa!ma Vecchio, Paris Bordone, Giovanni! Cariani, Bernairdino Licinio, za nas le posebej zainam.i'vi Andrlja Medulič — SchiiaiVone^, Jsicopo Bassano, izmed kate.r;h je vsak izpopolnjevatl to ali ono slikairsko komponento svoje Šoile i« rvorijo vsi skupaj s svojim delom razvoij-ni lok iz renesanČne v baračno umetnO'St. 17. stoktje zastopajo dela Jana Liisa (po rodu sever-njak!), Domeaica Ferija im Ber-nairda Strozz.ija, prchod v 18. stoletie pa Zanchiieve im Ricciije-ve slike. Osemnaisto stoJeirje v Benetkah, kot poivsod drugod oiznačuje padec kvaikete. Visokh severn>ih de/.el kživlja v igrivih seLe zašepetala gd.-m«, Vrteio se je pod lestencem, se v krogih spu&čalo in se ui9tav;io prj ustju krogile. Zadnja odprtiina v steikleni ste-ai se j« zaiprla. Baairy je vdano spustiil roike. Neznosna zimešnjava sjlasov je preneha.la. Negiben, ne-mo^fen je ostal srecl,i d'U^e^€ mase. — Jaz sem ime] praiv — je pre~ m.Šljcvail, — muha je še živela in diha.la, ko jo je 7ai!ia smola. Črne sence so se sipuščale na rosno površino kircgle. »Prosiim priisotne zdraviTike...« iz neskončnosu je sliiišaJ Nessov l »da pridejo v uimetinikovo b debelejša, roiboivi so se dvigali, sc vihaild v ob!iko krogJe, sredi katere so se glaisovi vrneli z blazno nagiiico, zadevaili drug ob drugega, zveneli in se spJo.ijeva.il ob «eni. Modre, rdeče, rumene rute so se vrtiinorle in se ovijale okoJi njegovega te-lesa. Noge so prirasle na padda, or[ najmanjšem gJibu je s komoki ^nHel cb cviro. Klavir \e V7d';iho- ma prsroma, a je iri obrni^a. Note so na svojih stebelcih nestnpno frepeta.le. Ženskj gilas ie prHiajal sluho. &d daleč. »Nazna-rvilla bom, da zaradi slabosti!« Steklena stena se je znova prl-bližaJa. 2e dosrikrat je čuvl, ka-ko ga drobcena mcmbrana loči od zunain-joga svcta, toda prvi aikordi so jo srofpij.ll;, prod'no ie ocjtekilene-lau Ztda^ pa je po&ujalla vedno vail in 9toka.) v smrtnem oi>)emu. Hitro, hitro, prebkii. mora zid doJt.ler le lahko premiika roke! Priv7>d%ni', se je im s iprsti boo-naJ po tipkah; tatvLice Čokdadein s!adiko.rja so p.'esale po vseh ^u-ri.h. Znotraj hro$e je z^rak posta-|a;l tekoč, nervozen in leplijdiv, duš-ljirv k'.T, tema in tSina, Požast le zaigmila kniila, vdrfa. in se udobno naseLiila na orsih. ' Str. 5 p t Naporno in nepozabno Letošnja zimska olimpiada je bila samo 150 km od-daljena od naše državne meje. Bila je torej tako blizu, kot še nobena tloslej in vsi ljubitelji zimskega športa so bili veseli Putnikovega sporočila o ekskurziji na olim-piado. Bila je to res ekskurzija, saj so v Putnikovem avtobusu sedeli večinoma taki ljudje, ki jim šport pred-stavlja poklic. Smučarski trenerji, profesorji inštituta za telesno vzgojo, športni novinarji in še nekaj takih, ki Jim je smučanje zelo pri srcu, so se 31. januarja znašli sredi olimpijskega tnesta Cortine. Cas, ki so ga imeli na razpolago, so temeljito izrabili za ogled tektnovanj in naravnih lepot, ki jih v okolici Cortine ne manjka. Vse skupaj je bilo precej naporno, vendar lahko pritrdimo vodji izleta, ki je dejal, da boino na napore kmalu po-zabili, olimpiada pa nam bo ostala za vedno v spominu. Itepa noč, ko smo se bližali Cor-tiui, vendar smo lahtoo opaziLi, da se bližamo olimpijskemu meistu. Zagledali smo prve o.liimp:j.ske kroge, ki s>o viseld č/'z cesto, kmaluza'iem amo pri-il\ do oliimpijiskiih zastav, natio pa do reklarri, ki se ob tf.Uih pniloižntastih .«*?veda prava nuj-moist. Mislili sm.o, da smo že na tilju, ko srao zagledatli table z napiftom: Cortikia 40 km. Itialija-ni so torej že ooh ne orepranal. Na ulicah tnnožiice lijudi, ki govore vse Incigo^Sfe jez.T.e te dni tudi prava »limaka modna re\ija. Kdo ve koliik-o manekenk jo poslala s«m naj'bolj znana ir>!.vd.na podj-etja. Vsekakor je let&šnja ziimAtia moida nekoliko nenavadna, saj lahko gledaroo na corti.nsk.ih H-irsib v;-...J^ ,.-..-seni zaslužijo. Kamišdčani so chživeli doslej največji neuspdh na oli-mpiadi. Pros^or nam ne dopušča, da bi i.r po-. aap.ij.ai: iCdj ^e^, iwi saTfio nekaj odlomkov lz.sednie oLiripiade. Vendar naj še pri-pišim.o. da je blla slišati, da so ti ljudje zasenčili športno stran olimpiade. Tu bi cu,'jiL.M au je v ifiii •<;- i/tupu-gande, ko.t re^'iica. Vsak danes ve, kdo je TVini Sailer, vsalk panja mnogih prljateljslev med sporedu priliko zvezde, vsak dan, smo imeli videJi 'ad ii.h. .-.-- pazne pr:nc° .11 drug? glave«. Pr&r«j j« bilo Godllardovo, odličnega ameri-škega vrat3-;a, kj je s.am zma-ga'1 nad h( k*-,j:sko repreze.nlanc'*) Kanade,'b>! | mal"> p.a je tailcih k; sio prišli v Cort.iinio zaradi So'fie Lotoi, ki ie s tečevo *<&držala neVraj m;nut n.a šrort-ni prire-d.i'tvi. Go^ovo bo to:j prav, č/i trdiirio, da so S-fia, šli v Cortino zaradi svoje slave. Olimpijskih Iger je konec Mc vdi bo ) ) '--iz Sui.ri .e.,u „,_ Jt 'a1 i^o pri-s«. tnki primdttvi, toda le v prime?u. če bi Ameri-čan Adpovedali onganisatjijo. V frem p.Tilimeru bi bM Inil.9bruck pri-nastipid.nie oliinvoiade. ' Vlado Zlajpah Nekaj Desefift c o R T I B N E S L K E E Ž K E I Motiti bi stt ie bi mislili, da $o bd-a v Cortini s&mo sportna tckmovanja in nii drugega. Kro-nisti so si zafpisadi m»ogo čednih in nečednih zgodbic, k% so se pre-senetljivo razsiriie od wst do u n<*kai napisemo tudi mi. Novinarji se znajdejo Najbolj pestro v bifa mendav novinarskem hotelit Savoia. Pe-stra drtisčina je blla tam od An- stvar ze dandi«. naslednje jutro »obelo- Dvoboj Gina-Sophia Lepi sta obe, to moram p ti, vendar yta ohe povzročili tu-di precej smeha. Ptrva se je »izka-zala« Sotphia Loreti, ko je pntta na tekmo v sbalomu. Gledala je le pei tninut, nasto pa je s presun-Ijivim glasom izjavi-la, da jo ne~ znosno zebe in nog ne čuii več. Morali so jo odnesti $ priz&risča, j i i šport ob mrtvašnicl, v zajtrkovalnici, v menzl..« Šport tja, kjer se zbirajo ljudje glcžev, Norvežanov, Amcriianov, k»jti revica m magla naredlti niti pa do Ncmcev, ]a,poncev in konč- kora^a-nc tudi nas, Jitgoslovanov. Neka- teri so imeli s scboj cebo armado vcr V Akademskem kolegiju v Ljubljani stanuje približno 500 slušateljev raznih oddelkov na-še univerze. Med njimi je pre-cej športnikov; zlasti mnogo je nogomctašev, odbojkarjev, ro-Zammiv }e bil tudi njen odgo- kometašev. košarkarjev, igral- vprasanje, kdo je lepši od cev nanniznega tenisa, atletov, Li &m,oJle tipkaric in stenograjk, drttgi pa nfe- Novinarjem ye deja&a, da jo šahistrvv in strelcev. Mnogi iz i in gle- so pripeLjaU s scboj cde redakci' le sfinge verjemo lepse ... kolegija redno trertiirajo v na- __u:_-,- je> tot je to stonul nek "svedskilht. Kaj pa Ginaf Titdi ta «i }e pri ših ve"Mih klubih- Dri OlimDiii. Vsak veče" so imdi sejo, razdeli- voUUa prav vesdib. Povafriti so li so si dch ga firihodnp dan, jo, naj pride 3. febf. na plos v vendar so imeli eno tezavo. Vsi Cortino. Ko so jo potfoMne po Najprej na skukalnico O ;ik,aik-)lni'Ci Itaiia i.mo že pred priivoclam na aLi.mpia,dt» ttnn-Oigo sliiš.ali. Ni treba še en~ knat poudanjati, da jla to naj-Qepši objekt te vrste na svetU. Dii^na anhiitektura, ideia.lno ozadje 4n seveda ^kakalci, ki se epuY-a'o preko njenega mos^tu, to jte Hs't'0, kar v>aib: slehernega 0bii.~'covalca rj^rt.ine, da se naj-prej odpravi k nimemu vznoiž- Bu. Danes je in,a sfsakalnici samo •troning, todia *3'rter«, ki je z bomo danes lahko priče boljšim 6kr'k'~.m kat na te.kn ijvanju. In je bilo tiako. Sicakalci niso ir.|~.(1.i treme in so se pt>ga.njali čez mostifek, ri tudi po 80 m daleč. Najbo'li eo nam ugajali Finci, medtom ko .!> Švedi iin N-rvežanj neko-likio za.o.s'tajiali. Nepravilnjo b! bdlo, če bi misliil, da so sever-njak nastopili s slabšimi ska-kalci kot pnsjšnja leta. Z vc-eeljem lahko ugotovimo, da so se tekmovaki dru,giih dr^av se-vernjakbm zelo približali. Ko.maj s.m,o &e povzpeli na jem, smo zaslišall glas napove-dovaica: Janez foida. Jugosic-vija — partit'0. Lep let skotii znak, t.rd.en pristancf« pri zinam-ki 71.5 m. Takoj za njim sirrb Mi/deli še Zidari.ia, Roglja m Go-piiška, ki sio eden za drugim j«po s.kočil.i. Vsa -^'etovna elita Kaj fe Poizkus,'l bilc najlepše iem si ogledati vsa , kakršn.:ih v (\ ;.movini nimam priložno&ti vi-deV.i. Po sodbi vsoh ki ®o bili o?:iv;.dci oTmnnde 1p b'1^ umetno drsanje gotovo ena iz« med najlepšMn t.pimi delali lo vSe«. ko so vaa naiboljša me- odPjtl™ v ograji. Za to njibovo prakio je kcy kmahi zvcdel ves ho-tel Savoia, vendar je zanimivo, da jim nihce ni stopil na prste. Vroče Američankc V nas botcl je nek vcčer priUa mlada Amcričanka. BUo ji je m-cnda neznansko všeč v novinar-ski druibi in pa tudi »chianti* }i sta Dobna'le Amr;ri6anke. Pri na;«fopu nemSke '•pkmovalke, ki je zares izvrstao drsaia so sod-ni.ki z razrrproma n:.'il;imi nce-nami izvali vef tlsočglavo mno-ii©o k temu, da *o zmetali na Iedeno piosikev vsto zaiogio po-mara.nč in praznih steklenic kair jiih je bilo prd roki. Za bob je bi.lo v Cnrtin.i še posebno zanimanje, k?r &o IU lij>an' konkurir.?.lj z.a zlato m.f»-diaMin. Kaj naj va.m povem 0 bobu? Da me ie bilo mair---s-trah. ko sem stal bliizu enegn izmed Stevillnih zavojev? To bi bi vas prav gotovo ne zanimalo Vend=ir ho mogoče po^pm. da brze vozači z r b;'*rost.io okoli ;20 km na up v pri tem poy:etju noben nesreč. rahlo ncrazpoiožena«. Kljub temu je prisla dva dni .poizneje, vendar je postavila. pogoj. »Z nikomer no-cem deliti svoje slavc> noecm da hi ploskak se komu drugemu, ra-zen mcni.* Jatno je, da je imela v mldih svajo »prijMeijico«, Sop-hio L Mleko tlražje kot vino V Cortini imajo gastilno, kjer ni nič stolov, nič miz in nič na-takurjev. Vsepovsod sami sodi. In je bol) uga\jal, kot Usta coca coU vendar ima ta gostilna veliko rega vina Ni torej v Ameriki. In rezultat tega raz- prcdnmt. Koznrec dobn položenja? Napodila je vse plc d&bis za 50 do 90 llr. salce s plesisča. vobraU muzikan- čuJno, da ima gostit da je njegova pijača naj- veda vzbudil mnogo srneha pri cenejsa v Cortini. Ka>r poglefte irt g p vseh gledalcih. Še bol) smesna pa je bhla prosnja njenib sorodnikov, da naj ostane ta program med štlrimi stenami Savoie, saj pri tem gotovo niso pomisHH, da itnaifo opravka 2 novinarji, ki so vso pnmerjaijts. Kozarec Coca-co>le 200 Hr, kozarec toplega mieka 750 lir. Sicer sc vse to tna&o križa s Ho-rtmmi naceli, res pa je ven-darlcl ših vefrjih klubih, pri Olimpiji, pri Odredu, Ljubljani, Braniku, Rudarju in drugih društvih, medtem ko drugi iščejo razve-drila in zdravja na »nogornet-n.em igrišču« ob — mrtvašnici. Odbojkarji so pogosto gostje na igrišču S. D. Poštarja, ki je v bližini. Zadnjo j«sen *o kolegijaše razveselili gojenci vojno-veteri-narske §ole, ki so v bllžini do-ma pripravili skiramna igrišča za odbojko, košarko in rokomet, ki jih bodo lahko uporabljali tudi študenti - športnikl iz AKa-demskega kolegija. Tudi za no-gometaže, ki so enako kakor šahisti lani nekajkrat uspešno nastopili, bo na igriščih še kar dovolj prostora. Igralci naimiznega tenfea ima-jo svoje težave, zlasti še s pro-stori za igranje in dragimi žo-gicaml. V poletnih mesecih igra-jo kar na prostem, v jeseni na hodmikih kolegija, pred kratkim pa so dobili tudi dovoljenje za igro v zajtrkovalnici, medtem ko lahko poskrbijo za dvobojs v velifci obednici Akademskega kolegija, seveda po veCerji. Le-po je slišati še, da j© 1. 1955 uprava doma dodelila za žogice 2.000 din in je tudi sicer pod-prla privržeince bele žogice, ki jih v kolegiju ni malo. Denar so odmerili od dobička kolegij-skega buffeta. Opozori.mo naj še, da se je zadnjega turnirja v namiznem tenisu v kolegiju udeležilo kar 42 igralcev, kar je prav gotovo razveseljivo. Prvo mesto je osvojil Auprih pred Lebarjem in Klemenčičem. Reprezentanca Akademskega kolegija je v šol-skem letu 1955-56 ime.la tudi že več dvobojev in je vse odločila v svojo korist. Poglejmo rezul-tate: Akademski kolegij — Na-selje 7:3 in 6:4, Vojno-veteri-narska §ola 7:3 in 5:1, Srednja SMUCARKE, SMUCARJI! Planinsko društvo »Univerza«, Miklošičeva 5 a obvešča, da priredi še en smučarski tečaj od 6. do 13. III. 1955. Prijave sprejemamo na društvu. medidn&ka vojna šola 5:0 in Srednja goizdarska šola 9:1 in 6:4. Igralci imajo v načrtu še srečanja z Olimpio, PTT, vajni-mi študenti itd. Zadnjo jesen so imeli stano-valci Akademnskega kolegija redni letni občni zibor, na kate-rem je tov. Kleme.nčič predlagal ustaniovitev fizkulturnega fonda AK, za katerega naj bi vsak študent iz doma prispeval me-&&čno 5 ali 10 dinarjev. S sred-stvi bi študenti kupovali pre-potrebn© rekvizjte. Med zborovalei sta nastaJ«! dva tabora; bili so za In proa, kajt$ či-ovek, ki ,g.i trikraft prelo.m| nogo in še ¦v^eidno misli na smu< ftanjie, je vreden občoič|jvGnja.«( Siicer pa fecit študemt študiria na ekonoiniski fakuliteta. In že s«m bil na ulici, čej^ ne-kaj rninut na ekpncmski in čez četrt Uiia že na poti za Beži-gra>d. P.ripovedio'va.1 mi je, da simuča že od petega leta, s svo-jio kiarlero je začial kot čla,n simu6ar.skega društ\ra »PreiJeren« Njegovi prvi učitelji s>o bil.i Muleij in Cvenke^ij. »In 'vcii P^-vi uspeh?« »To ]e biilo tsikrat, ko sem pastel pri štiirrnaj'St.ih letih republiški mladinski pr-vak v slal&mu.« »In tvoj nr|j-večh uspeh?« »Ah,« n.asmehn-i!l s;e je oib ^poaniTiu na prijetne dm letia 1051., ko je bil tirikrat-m ml'adi.n®ki državni prvaik. »Med vislike uspehe štejeim žg uspeh na Ians.ke.rn državnem pr-ven?tvu v ko.mbinaciji,~ kjer sem zasedel tretje me,sto. Pa tudi četrtio m.eis't'0 v velesilalomu na svejivnem š.tud.entBke.m prven-stvu mi mnogo pomeni. Sicer pa kol gimniaziijec nisem imel to-li.ko rncnžn'Cis!fii, da bi us.pešno tekmoval, k|^r me je ovlrala šola. Sedaj pa, ko sem na uni-verz!, sem zaČel zares. Pa giej Na Ta:n,sk:em treningu v se.m si tr.iknat zlomil no-go. Imel sem smo!o kot i^dno n.a tekmovainiiiih, kjier sem po- »om videk kioniiček?* Pa vendar ®adi..io v maš smu# čarski vnh kair trij« štuc^3n't:je.< »Kakšne cilje imaa za r.iap-rej?-! *2e v knaitkem bo^ni za5el s tre» ti&m pa bom bo.« »Pa tvoj kicnjič -Slialcim i'n -v|3ile?l,dlom, f.mtik l^ krO.t dopolnilo«. Tako nekako s4 je kon&al sJužbeaii del ra iin se pričel pr:;e'lneiiši [••* ni pcgovor. Med drugim mi cmenil tud.i to. kako bridko z,a tefem.ov2r.c1a, ko ga — J.e zdrav dn. dosega ri": us,pehe — ku^ejo v zvfazde, pa ko se poiško-duje. niti bessd* več 0 njem. Spo:mn'iil Stefeta in drugih in kar mi je bi\o pri src-it, ko sem vi« del ka!r)> ima Janc povserfli prav. V mi-sliih Fj^m skleinii, da bom skuišajl to .stamje J. Prijatelj TRIBUNA, list študentov ljutt-Ijanske univerze. Uredništvo in uprava: na, Miklošičeva cesta 5a, telefoa 81-102 — Urejuje uredniški odbof — Odgovomi urednik: Jank* Popovič študent prava -• Teko^l račun Narodne baiil^f 60-KB-1-2-567 — Letna naročnini 200 dinar,jev. — Rokopisov ne vra« čamo — Tisk Casopisno založni^ Skega p&djetja »Slavenski poroč» valec«. vozi po krtinah( spretao ln hi- Občinski Ijndski odbor SoeialisitCna zveza Zveza komunistov Cesfifajo vsem belokranjskim visokošolcem ob občinskem prazniku občine Crnomelj in jim žslijo pri študiju obilo uspeha, da bi tako lahko pomagali delovnim Ijudem Jugosla-vije gradifi skupno socialistično domovino