PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 150 lir	Leto XXXII. Št. 1 (9306)	TRST, petek, 2. januarja 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen, na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NOVOLETNE POSLANICE DRŽAVNIKOV V ZNAMENJU REALIZMA
V novo leto 1976 s starimi problemi in željo po miru, varnosti in blaginji
Združitev Vietnama - Dramatični problemi Afrike - Gospodarska kriza v Evropi - Predsedniške volitve v ZDA - Upanje Palestincev - Maocetungovi poeziji
Novo leto se je pričelo, vendar je svet isti, kot prej. Odprti so
glavni problemi, posamezne države ge z vojno in mirom, spet tretje pa godkov minulega leta. Med temi je Vietnam, ki je lani po desetletni vojni vendarle dočakal svobodo izpod tujega jarma. V svoji poslanici ljudstvu sta predsednik Severne-gs Vietnama Due Ttrang in Južnega Vietnama Ngujen Huu Tho ugotovila. da bo letošnje leto potekalo v znamenju združitve vietnamskega naroda in skupnih naporov v boju za obnavljanje domovine iz ruševin ter začetek izgradnje socialistične družbe v mirnih pogojih. V poslanicah sta državnika še posebej naslovila zahvalo ljudstvom sosednjih in-^kitajskih držav ter socialistične s le v svetu za pomoč.
Tajnik OZN Kurt Waldheim je
se ubadajo s svojimi krizami, dru-z vprašanji, ki so posledica do-
prav tako pozval narode sveta k miru in uglajevanju tudi kričečih nasprotij. V ta namen, je poudaril, bo svetovna organizacija odigrala še posebno vlogo. «Ni nepremostljivih problemov, če nam bo uspelo mobilizirati vse energije k sodelovanju.»
Mir je osnovna tema tudi poslanice Pavla VI. Prebral jo je z okna vatikanske palače zbranim vernikom. Mir je «sinteza težavnih situacij, nestabilno ravnotežje, ki ga moramo stalno čuvati,» je pojasnil papež in se nato v več jezikih spomnil nekaterih drugih problemov. Med temi je, v španščini, kar ni naključno, obnovil spomin na vse, ki «trpi-
(iiiiiiiiiiitu,,I,lliiiiiimiiili,,1,1,mm,imi,niiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiui
Novoletna poslanica predsednika Leone ja
RIM, 1. — Predsednik italijanske republike Giovanni Leone je naslovil italijanskim državljanom ob sklepu minulega leta kar dve poslanici. Prvo je naslovil vsem državljanom, drugo pa izseljencem širom po svetu.
Začel je z upanjem, ki si ga ponavljamo ob vseh voščilih: «Da bi ilo novo leto boljše od starega» in 'udaril, da nikoli ni bila za Itali-taka želja tako aktualna. Italija oh potrebuje enotnosti in skup-ih naporov vseh zdravih sil za premostitev vseh svojih težav, krize in problemov, ki niso majhni. To so bile, dodaja Leone, tudi teme poslanice, ki jo je poslal parlamentu ob začetku jeseni. Če Italija ne bo reševala svojih problemov s skupnimi napori, je dejal Leone, «ne bo zmagovalcev, temveč bomo vsi poraženci», kajti nobena politična sila si ne more omisliti nove jutrišnje u-reditve s sistemi demokracije v pogojih, ko je družbena skupnost zaprepadena in v razkroju.
Leone je zato povabil stranke, sindikate, delavce, podjetnike, družbene in kulturne organizacije, naj se povežejo in sprejmejo svoje odgovornosti, pravice in dolžnosti.
Leone je nato govoril o gospodarski krizi in biču inflacije, ki je prizadejala Italiji veliko škodo, kar se pozna z zaskrbljujočim rastom brezposelnosti in stalnega seganja po dopolnilni blagajni ob krčenju urnikov.
Zato vabi Leone delavce in delodajalce, naj bodo pri pogajanjih za obnovo delovnih pogodb zmerni in «vedri», saj daje mednarodni položaj upati tudi za premostitev sedanjih težav.
Leone je nedavne vladne ukrepe za obnovo gospodarstva, predvsem na Jugu, ocenil kot «velik prispevek», ki naj omogoči okrepitev investicij, kajti italijansko industrijo je potrebno kakovostno okrepiti in s tem dati možnost zaposlenim, da oblikujejo nove perspektive.
Brez okrepitve investicij in «zdravilnih posegov» v gospodarstvu Italija ne bo našla poti iz temnega tunela recesije, v katerem se nahaja. Italija potrebuje, je nadaljeval Leone, akcije, ki naj odpravlja povsod. kjer je mogoče, nesorazmerja v standardu državljanov. Pri tem je poudaril Leone nesorazmerja in protislovja v okviru delovnih strok, kakor tudi med deželami.
Skrb za nemoteno dejavnost, posebno na področju storitev, je narekovala Leoneju ponovitev poziva parlamentu, naj vendar uredi z zakonom pravico do stavke, vsaj v življenjsko važnih vejah storitev in družbenih dejavnosti.
Leone se je nato dotaknil vprašanja varnosti, predvsem notranje in v tem okviru vprašanja zločinov. Pri tem je izrekel policiji priznanje, čeprav ob prepričanju, da bi sile javnega reda «lahko naredile tudi kaj več».
Priznanju policiji za njeno požrtvovalnost v boju proti kriminalu je namreč Leone dodal oceno, da je obračun boja z zločinom pomanjkljiv. Potrebni so. je dodal, preventivni ukrepi. Predvsem na področju velikega kriminala in političnega zločinstva.
Na koncu je Leone poudaril, da mora Italija «moralno reagirati» na svoje težave in probleme. «Zato do-
volite», zaključuje predsednik republike, «da vam rečem tudi to: .obstajajo negativni primeri pri vodenju in upravljanju države, ki večkrat vznemirjajo vest mladih», vendar je, za Leoneja, edina rešitev v «vodenju mladih v okviru družine, da bi jih ne vsrkal vrtinec zločina».
Zaradi okvare na rotacijskem stroju je novoletna številka Primorskega dnevnika (z datumom 31. decembra 1975) izšla z večurno zamudo, zaradi česar so jo tudi naročniki prejeli z zakasnit vijo.
Naročnikom
opravičujemo.
in čitateljem se
jo zaradi nasilja, vojne, krivic, na bolne in jetnike».
Vprašanja pomirjevanja in sporazumevanja so v ospredju novoletne poslanice sovjetskih vodilnih organov partije in države. V pismu CK KP SZ in predsedstva vrhovnega sovjeta ZSSR, je, med drugim, poudarjeno ,da je minulo leto zabeležilo pomembne uspehe. Med temi omenja helsinško konferenco, ki je posledica zmage nad nacifašizmom, katere 30-letnico smo slavili. CK KP SZ naslavlja nato pozdrav vsem bratskim partijam in izrecno omenja velike zasluge Leonida Brežnje-va za izgradnjo komunistične družbe, za mir in varnost, za svobodo in blaginjo ljudstev sveta. Verjetno to poveličevanje ni naključno, če pomislimo, da se KP SZ pripravlja na kongres.
Ameriški predsednik Gerald Ford je naslovil poslanico ljudstvu in ga, kar spada v pravila igre, spomnil, da bodo letos v ZDA predsedniške volitve. «Gotov sem,» je dejal, «da bom izvoljen.» Nato pa je Reaganu ponudil podpredsedniško mesto. Ponovil je oceno, da «vmešavanje SZ» v Angoli ne koristi zbliževanju, za Kubo pa, da je sploh vsakemu upanju o pomiritvi konec.
O Angoli je govoril tudi južnoafriški premier Voerster, ki je mnenja, da bi morale vse afriške države izločiti vmešavanje SZ in Kube v tej državi, ni pa omenil invazije svojih čet v južnem delu komaj neodvisne republike.
Sploh je minulo leto bilo dramatično za Afriko, je ugotovil v svoji poslanici tajnik Organizacije za afriško enotnost Mbumoua. Neodvisnost so si priborili narodi Mozamoika, Sao Tome ja, otokov Principe in Kapverdskega otočja, medtem ko divja državljanska vojna v Angoli in vlada oster spor okoli neodvisnosti zahodne Sahare. Tajnik OAE je tudi napadel «francoski cinizem» v zvezi s Komorami.
Britanski premier Harold Wilson je v poslanici laburistom omenil predvsem gospodarsko krizo in upanje, da bo šlo Angliji na boljše. Izven krize pa je, kot meni Helmudt Schmidt, Zahodna Nemčija, ki je «zgled stabilnosti». Prav zato pa je povabil delavce, naj ne zahtevajo previsokih plač, da bi te stabilnosti ne okrnili.
Arafat. Soočanje očitno meri na rko-rajšnjo diskusijo v OZN, saj je nato poudaril, da njegovo ljudstvo ze dvanajsto leto nadaljuje svojo revolucijo, pri tem pa potrpežljivo trpi cionistično zatiranje ter imperialistične zarote.
Svojstveno novoletno poslanico pa je priredil Kitajcem Maocetung. Vsi kitajski listi objavljajo namreč dve njegovi poeziji še iz leta 1965. V eni pravi Kitajcem, da «ni nič težkega na svetu, komur si upa plezati na najvišje vrhove». V drugi pa sarkastično ironizira nad «komunizmom golaža», kot imenuje sovjetsko in zahodno varianto komunizma. Zadnji slih poezije se namreč glasi, kot odgovor onim, ki v komunizmu vidijo «golaž»: «Ne govori brez smisla, ali ne vidiš, da se svet sprevrača?».
Rekordni poseg dopolnilne blagajne
RIM, 1. — Lansko leto je dopolnilna blagajna izplačala 400 milijonov delovnih ur delavcem v industrijskih podjetjih, kjer se je zaradi gospodarske krize zmanjšala proizvodnja. Po ugotovitvah pristojnih uradov je to največji poseg dopolnilne blagajne za preprečitev brezposelnosti v vsej njeni zgodovini. V primerjavi z letom 1974, se je lani izplačevanje delovnih ur iz sklada dopolnilne blagajne povečalo za 150 odstotkov. Ti podatki so začasni, niso pa daleč od dokončnih podatkov, ki jih bodo objavili konec meseca. Največ delovnih ur so plačali v kovinarski industriji. Iz izrednega sklada pa sb izplačali veliko število delovnih ur v gradbeništvu, ki prav tako preživlja veliko krizo. Zelo prizadeta je bila tudi tekstilna industrija.
Nevarna igra z raketami, petardami in umetnimi ognji je še vedno zelo priljubljena v južni Italiji. Na sliki: dečki v Neaplju proslavljajo z ognj em prehod iz starega v novo leto. O bšimejše poročilo berite na 6. strani.
VELIK ODMEV Nfl DE MARTINOV ČLANEK V NOVOLETNI ŠTEVILKI «AVANTI»
Umirjen odgovor krščanske demokracije in pomirljiv članek v dnevniku «TUnità»
PSI bo odločala o morebitni vladni krizi na seji vodstva 7. januarja
RIM, 1. — Članek, ki ga je De Martino napisal za novoletno številko «Avanti», v katerem pravi med drugim, da se je sedanja vladna večina dejansko razblinila, je vzbudil veliko pozornost v vseh političnih krogih. Očitno je, da je De Martino, kar ne prikriva v svojem članku, zagrozil demokristjanom in republikancem, da bodo socialisti umaknili podporo vladi, če ne bo ta upoštevala njihovih predlogov. Kot je znano, sedanjo vlado sestavljajo demokristjani in republikanci, socialisti in socialdemokrati po jo podpirajo od zunaj.
Socialistična stranka je sporočila, .■	777? 7777	,	.	.	.
da bodo o morebitni odpove*' 'lo KD <<T1 Popolo», je v začetku med
podpore vladi odločali na seji vod-
stva stranke, ki bo 7. t.m. Na tej seji bi morali dati parlamentarnim skupinam PSI navodila, kako nastopiti v razpravi, ki bo kmalu v parlamentu o vladnih odlokih za pomoč industriji in Jugu.
Prvi uradni odgovor krščanske demokracije na De Martinov članek je zelo umirjen. Demokristjani nočejo zaostrovati odnosov s socialistično stranko, čeprav so v zadnjih
«Leto soočanja, izziva in upanja», | mesecih mnogokrat preslišali socia-tako je 1976 opredelil v svoji po- listične predloge in nasvete. V uvod-slanici palestinskemu ljudstvu Jaser | niku, ki ga bo jutri objavilo glasi-
iiiiiiiiiiiriimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiin
Včeraj so stopile v veljavo nove tarife avtomobilskega zavarovanja
Nove tarife se nanašajo na vsa osebna in tovorna motorna vozila in se bodo povišale poprečno za 15 odstotkov
RIM, 1. — Zakonski odlok, ki ga je včeraj podpisal minister za industrijo, s katerim določa nove tarifa avtomobilskega zavarovanja, ki veljajo za vse letošnje leto, je stopil danes v veljavo. Zakon predvideva poprečno povišanje zavarovalnih ta rif za avtomobile za okrog 15 odstotkov. Govorimo o poprečnem povišanju, ker bo povišanje na osnovi pravil, ki jih določa ministrski o-dlok, različno.
Na osnovi objavljenega zakonskega odloka bo v nekaterih primerih prišlo tudi do znižanja tarif za o-krog 15 odstotkov. Teh primerov bo sicer manj, kot primerov, da se bodo zavarovalne tarife za avtomobde krepko povišale. V zakonu je rečeno, da se bodo tarife znižale v sledečih pokrajinah: Agrigento, Ban, Belluno, Campobasso, Cosenza, Catania, Enna, Isernia, Lecce, Mate-ra, Neapelj, Potenza, Reggio Calabria, Siena, Siracusa, Trapani, Trst in Viterbo. Znižanje zavarovalnih tarif v omenjenih pokrajinah je povezano z ugotovitvijo, da je na teh območjih znatno manj avtomobilskih nesreč in škode kot v ostalih pokrajinah, in sicer manj. kot so predvidevali ob določanju dosedanjih zavarovalnih tarif.
Poprečno 15-odstotno povišanje za varovalnih tarif dobimo, če upoštevamo, da se bodo tarife v drugih pokrajinah povišale za več kot 15 odstotkov, in sicer v pokrajinah: Aosta, Bergamo, Brescia, Bočen, Cremona, Imperia, Livorno, Mantova, Massa, Padova, Pescara, Pisa, Rovigo, Sondrio, La Spezia, Turbi, Treviso, Vercelli, Benetke, Vicenza in Verona.
Zakonski odlok predvideva tudi znižanje ali povišanje novih zavarovalnih tarif v omejeni višini za vozila do 10 fiskalnih KM, medtem ko ostaja načelo postopnega povišanja tarif na osnovi povečanja kubičnin centimetrov.
Ministrski odlok določa tri n ste zavarovanja osebnih avtomobilov, ki je povezano na tako imenovano «ob
našanje avtomobilista». Prva vrsta «Bonus-malus» sloni na osnovi plačevanja zavarovalnine z obračunom ob koncu leta, v katerem se upošteva, ali je avtomobilist povzročil več ali manj škode, ali pa sploh ni povzročil nobene škode. V tej zvezi mu zavarovalna družba nabije dodatno zavarovalnino, oziroma mu odbije del že plačane zavarovalnine. Gre za način, ki nagrajuje disciplinirane avtomobiliste, kaznuje pa tiste, ki povzročajo nesreče. Drugi način se nanaša na predhodni odbitek z dodatnim plačevanjem zavarovalne premije v primeru nesreče. Ta tarifa predvideva, da zavarovanec položi ob prijavi prve nesreče dodatno vsoto k plačani zavarovalnini ob podpisu zavarovalne pogodbe. Tretji primer se nanaša na «stalno in popolno oprostitev», kj je že nekaj let v veljavi v Italiji. V tem primeru ima zavarovalec pravico, da zahteva od zavarovanca za izplačilo skoke, ki jo je povzročil ob vsaki nesreči, vrnitev plačane škode tudi če je zavarovanec povzročil več nesreč, v okviru skupne vsote, o kateri sta se zavarovalec in zavarovanec dogovorila.
Ministrski odlok določa nove zavarovalne tarife tudi za ostaia motorna vozila. Za avtobuse bodo tarife povišane za 30 odstotkov, za tovornjake do 40 stotov nosilnosti za 151 odstotkov, za tovornjake z več kot 40 stotov nosilnosti za 26 odstotkov, za male tovornjake 11 odstotkov, za motocikle in skuterje 30 odstotkov. Neizpremenjene pa ostanejo tarife za motorne čolne in kmetijske stroje.
Isakliti Peron ne bodo sodili
BUENOS AIRES, 1. — Zvezni preiskovalni sodnik je oprostil vsake obtožbe predsednico Mario Estello (Isabelito) Peron v zvezi z izdajo čeka .za 30 milijonov pesov za «ure-
ditev Peronove dediščine». Ček je namreč Isabelita takoj razveljavila in ni bil nikoli vnovčen, vendar so njeni nasprotniki to izkoristili in zahtevali v parlamentu, naj jo pokliče pred posebno preiskovalno komisijo.
Zdi se, torej, da je Isabeliti uspelo srečno prebroditi eno najostrejših kriz njene osebne vladavine. Nasprotnikom je odvzela drugi argument,, ko je preklicala imenovanje bivšega ministra Lopeza Rego za veleposlanika.
drugim rečeno, da je krščanska demokracija pripravljena sprejeti konstruktivne nasvete glede gospodarskih ukrepov, ki jih je vlada nedavno sprejela od katere koli strani med parlamentarno razpravo. Nato je v uvodniku rečeno, da je KD popolnoma solidarna s sedanjo vlado, članek zatem poudarja, da obstaja sedaj parlamentarna večina, ki jo sestavljajo tudi druge politične sile, katerim je KD priznavala in priznava, da ; so se in da se nezainteresirano žrtvujejo pri zunanji podpori vladi.
«Il Popolo» nadalje piše, da krščanska demokracija ponovno poudarja važnost in nujnost sodelovanja socialistične stranke, ki ne izhaja samo iz njene številčne moči, temveč tudi iz pomena njene zgodovine in ljudskih sil, ki jih zastopa. «To oceno potrjujemo z dejstvi in ne samo z besedami in pravimo, da si ni mogoče zamisliti, kar je za nas nesprejemljivo in nemogoče, da bi se udeležili katere koli igre z namenom, da bi šli mimo socialistov.» V članku je še rečeno, da krščanska demokracija meni, da bi bilo zelo škodljivo kakršno koli razbitje sodelovanja s socialisti, kar bi povzročilo predvsem nevaren razkol v državi, ki bi pahnil socialiste med ostalo levico, krščansko demokracijo pa bi porinil v nasprotujoči konservativni tabor, ki ni v skladu z njeno naravo in tradicijo ljudske stranke. Zato, je rečeno v članku, morata krščanska demokracija in socialistična stranka nujno poiskati pot sporazuma v odkritem dialogu.
Ob zaključku «R Popolo» sicer u-gotavlja, da bi bile predčasne volitve morda tudi za krščansko demokracijo ugodna tla za uspešno mobilizacijo. Obenem pa izraža zaskrb Ijenost za splošni položaj in pravi,
da je treba ob tem trenutku 'zbrati težjo pot, pot sprave in sporazuma, če se hoče zagotoviti delavcem, ki jim grozi brezposelnost delovno mesto, malim proizvajalcem in resnim industrijcem pa dati možnost novih investicij.
Zanimiv članek objavlja jutri tudi «l’Unità», v katerem ponavlja komunistično stališče do sedanje vlade in pravi, da sedanji resen položaj zahteva od vseh, da se zavedajo nevarnosti in da se zavzamejo za rešitev dramatičnih vprašanj delavskih in ljudskih množic. Potem ko pravi, da je sedanja vlada neprimerna, da bi lahko uspešno reševala vse težave, izraža razumevanje za socialistično nezadovoljstvo in dodaja, da so komunisti vedno pripravljeni prevzeti si vladne odgovornosti.
Kljub vsemu pa, nadaljuje članek, De Martinovo namigovanje na skorajšnje odprtje vladne krize ni
najboljša pot za dosego smotrov, ki jih omenja sam socialistični tajnik. «Menimo — je rečeno v članku — da je zelo možno, da bi odprtje krize v današnjem položaju povzročilo dolgo in nerešljivo krizo, ki bi lahko pripeljala do predčasnih političnih volitev, ki se jih mi seveda ne bojimo, za katere pa menimo, skupno s tovarišem De Martinom, da niso koristne za demokratični razvoj». Nato članek «l’Unità» pravi, da se ne more izključiti, da bi bilo odprtje vladne krize v nepričakovano podporo vsem tistim demokristjanskim ljudem in skupinam, ki se gotovo niso odpovedali politiki frontalnega spopada, in razkola v državi. Poleg tega pa bi vladna kriza potisnila v ozadje zakon o prekinitvi nosečnosti z vsemi svojimi škodljivimi posledicami, kakor tudi razpravo v parlamentu o gospodarskih zakonih in gospodarski politiki, ki je ni mogoče odložiti.
Luksemburg predseduje ministrskemu svetu gospodarske skupnosti
BRUSELJ, 1. — Luksemburg je z današnjim dnem prevzel predsedstvo ministrskega sveta gospodarske skupnosti in vseh odvisnih skupnostnih teles. Nadomešča Ita-hjo, ki ji je predsedstvo zapadlo s koncem leta. Kot je znano, vsaka posamezna članica Evropske gospodarske skupnosti občasno predsed-nuje ministrskemu svetu za šest mesecev. Bolj zanimiva je vest, da so se z današnjim dnem še bolj znižale carinske dajatve pn uvozu blaga iz starih šestih članic EGS v Veliko Britanijo, Irsko in Dansko. To je predzadnje znižanje, kar pomeni, da bo s 1. julijem 1977 popolnoma odpravljena carina na uvoženo blago iz držav gospodarska skupnosti v treh novih članicah.
FIRENCE, 1. — Neznanec je danes telefoniral policiji, da je bila na vlak, ki vozi iz Firenc v Pizo postavljena bomba, ki naj bj v kratkem eksplodirala. Ker je vlak odpotoval nekaj minut pred telefonskim sporočilom neznanca, so vlak takoj ustavili na prvi mali postaji. Policija je pregledala vse vagone, a ni ničesar našla. Potniki' so odpotovali v Pizo z di-ugdm 'vlakom.
liuiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiuiiiiiififiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiifitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
KOMENTAR GLASILA «AL AHRAM»
EGIPTOBTOlUJE ÌZRflEL ZA POKOL V NEW Y0RKII
Ostro stališče Allona pred sejo OZN Stiki naprednih arabskih dežel
KAIRO, 1. — Egiptovski dnevnik «Al Abram» namiguje v svojem komentarju, da je morda kriv za pokol na newyorškem letališču «La Guardia», ki je stal življenje 12 o-seb, Izrael, ki ne trpi ameriškega stališča pred skorajšnjimi pogovori' v okviru OZN o bližnjevzhodnem vprašanju. Tega srečanja se bo namreč udeležila tudi Organizacija za osvoboditev Palestine. Prav zato pa nima OLP nobenega interesa kaliti vode v ZDA, saj Palestinci priča-
lllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||tl|||I|||lUJI)|||||||||l||||l||||||||||IIIIIIIIIIIl|R„|||„l„lj|IIIIjl||,,l,|,,,,||||,||lul|||||„|||||,||||t||m|,||||||II|||,||||||,|||||u|||||
Novoletna voščila na meji
Kot vsako ioto. so si tudi letos ob prebodu iz starega v novo leto na vseli mejnih I,lokih med Italijo it Jugoslavijo mejni organi izmenjali novoletna voščila. Na sliki vidimo izmenjavo voščil pri Fernetičih.
kujejo večjega realizma prav pri ZDA. Nasprotno pa ima Izrael ves interes, da to premirje in začetek dialoga skali. Izrael ni nikoli pomišljal, ugotavlja kairski dnevnik, udariti po civilnemu prebivalstvu tudi v prijateljskih deželah, kadar mu stališča slednjih niso bila povsem pogodu.
Da v Izraelu vlada zaskrbljenost in zamera Ameriki dokazujejo tudi izjave izraelskega zunanjega ministra Allona. Slednji bo prihodnje dni odpotoval v Washington in skušal prepričati ZDA, naj ne podpirajo poskusov OZN za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Po Allonovem mnenju bo namreč razprava v OZN «jalova propaganda» in se je zato Izrael ne bo udeležil, tudi zato ne, ker skuša OZN spraviti bližnjevzhod no krizo k ženevski konferenci in tudi tega Tel Aviv ne mara.
Okoli vprašanj Bližnjega vzhoda se medtem plete živahna diplomatska •akcija. Komaj je sirski predsednik Assad zapustil Iran, že je v sosednji Irak dopotoval libijski premier Jalloud. Pogovarjal se je z bagdadskimi voditelji predvsem o palestin skih problemih. Spremljal ga je voditelj «ljudske fronte» Georgers Habbash, ki velja za najodločnejše-ga nasprotnika Arafatovi politiki dialoga in pogajanj. Zdi se, da skušata Libija in tudi Alžirija združiti v skupno fronto napredni del arabskega sveta, da bi podprli Palestin Ce in pritisnili na Kairo, da bi ne šel predaleč
V Libanonu vlada popolno premirje, medtem ko se voditelji versk-'h skupnosti (krščansko-maronitske in muslimanske) odgovarjajo o nadaljnjih ukrepih. Premirje je izkoristila državna varnost, ki je razglasila, da bo streljala na vsakogar, ki bi na ulici nosil orožje. Medtem pa Izrael izziva na obmejnem pasu, kjer so palestinska begunska tab'.' rišče, že skoraj vsakodnevne spopade.
članek tajnika socialističn« stranke De Martina, ki je bil o-bjavljen na dan novega leta v glasilu stranke «Avanti», je povzročil veliko zanimanje v političnih krogih. De Martino je v bistvu dal ultimatum demokristjanom in republikancem, da bodo socialisti odvzeli podporo vladi, če ti stranki, ki jo sestavljata, ne bosta upoštevali socialističnih predlogov. Demokristjani odgovarjajo danes v uvodniku svojega glasila «Il Popolo» in skušajo pomiriti razburkane vode ter predlagajo dogovor med vladnimi strankami, da se rešijo sporna vprašanja. Članek o De Martinovem stališču objavlja tudi glasilo KPI «L’Unità». V njem komunisti priznavajo socialistično nezadovoljstvo obenem pa opozarjajo na nevarnost vladne krize, ki bi še bolj zaostrila resen gospodarski in politični položaj.
V svojih novoletnih poslanicah državniki sveta poudarjajo predvsem to, kar jih največ žuli. Tako iz njihovih izjav razberemo predvsem, kateri so osnovni problemi, ki jih minulo leto prenaša nerešene v novo. V glavnem, če jih strnemo, lahko zapišemo, da so to problemi miru, gospodarske krize, blaginje.
Kairski list «Al Ahram» obtožuje Izrael, da je kriv za pokol 12 oseb na letališču v New Yor-ku, ker da je s tem hotel skaliti vode pred sejo OZN o Bližnjem vzhodu. Medtem se množijo stiki naprednih arabskih dežel, ki bi rade pritisnile na Egipt, da bi ne popustil preveč ameriškemu vplivu.
Včeraj so stopile v veljavo nove tarife avtomobilskega zavarovanja za vsa motorna vozila. Gre poprečno za 15 odstotkov povišanja. Po novih pravilih bodo povišanja različna in v nekaterih italijanskih pokrajinah, med katerimi tudi v Trstu, bi s* morale tarife dejansko znižati: v drugih pokrajinah pa povišati za več kot 15 odstotkov. Nova pravila določajo tri vrste zavarovanja avtomobilov, ki so vezana predvsem na «obnašanje avtomobilista».
Silvestrovanje v Italiji je letos poteklo v mirnejšem vzdušju: 223 ranjenih in eden mrtev. Bilo je manj streljanja in metanja petard in raket, deloma zaradi strožjega nadzorstva oblasti, deloma zaradi gospodarske krize, ki se občuti na vseh področjih, izginja tudi nekulturna navada odmetavanja obrabljenih predmetov. Delavci številnih tovarn in podjetij so silvestrovali v zasedenih objektih. Strahovita nesreča v Belgiji; pri požaru v plesni dvorani je zgorelo 15 mladeničev in mle-j denk.
TRŽAŠKI DNEVNIK
PO SESTAVI TRISTRANSKEGA ODBORA NA DEŽELI
Kriza v občinski upravi ponovno stopa v ospredje
Tudi v občini tristranska koalicija KD - PSDI ■ PRI ? ■ Odbor bi razpolagal samo s 26 glasovi na 60 - KD zavrača možnost sodelovanja s komunisti
Politična kriza v	tržaški	občini,	|	lahko dvokilska in	stane 4.000	lir..	V ponedeljek,	5.	januarja,	bodo	doki se je formalno	začela	12. no-	j	Za	vsakovrstne razglednice, voščilni-	poldne	in	popoldne	odprte	vse	trgo-
vembra z odstopom	Spaccinijevega	j	ce	(odprte) 100 lir,	priporočeno	pis-	vine.
odbora, dejansko pa traja	že od	|	mo	400 lir, trgovska	faktura 130	lir,	'	v
poletja kot posledica volilnih rezul- ekspresno pismo 450 lir, vrednostno
tatov 15. junija, ponovno stopa v ospredje političnega prizorišča. U-radnih vesti o poteku in rezultatih pogovorov med strankami za sestavo novega odbora sicer ni, vendar kaže, da se tudi za občino pripravlja rešitev, kakršna je obveljala na deželi, se pravi tristranski odbor KD — PSDI — PRI.
Toda politični položaj v občini je 1 bistveno drugačen: medtem ko imajo v deželnem svetu omenjene tri stranke vsaj pičlo večino (32 svetovalcev na 61), bi tristranska koalicija v občini štela le 26 od 60 svetovalcev, šlo naj bi torej za manjšinski odbor, ki bi bil izredno šibak in nesposoben, da učinkovito vodi občinsko upravo, še posebno, ko bi naletel na odločno opozicijo obeh delavskih strank, PSI in KPI. Stranke nove večine sicer računajo na dejstvo, da nihče — razen misovske skrajne desnice — ne želi imenovanja komisarja, in da torej niti opozicija ne želi zaostrovati politične krize, vendar bo treba šele preveriti, če so ti računi pravilni, predvsem glede na dejstvo, da je prav rešitev deželne krize privedla do znatnega poslabšanja odnosov med KD, PSDI in PRI na eni strani ter PSI in KPI na drugi.
Toda krščanska demokracija v tem trenutku očitno ni pripravljena, da bi privolila v zahteve sociali-
pismo (do stotisoč lir) 500 lir, tiskovine, do 50-gramske zavojčke 40 lir, pisma za inozemstvo 150 kr. Nespremenjena ostane tarifa za brzojavke in poštne vizitke.
| Poslanici prof. Molinarija in nadškofa rnsgr. Cocolina
Vladni komisar prefekt dr. Moli-nari je za novo leto naslovil na prebivalstvo ) dravno poslanico, v kateri omenja sedanje kritično gospodarsko stanje ter pripominja, da so perspektive razvoja' Trsta tesno povezane z njegovo tradicionalno funkcijo križišča trgovinskih žil med zahodno in srednje-vzhodno Evropo. Ta naloga bo ob odprtju Sueškega prekopa in okrepitvi pristaniških naprav ter izboljšanju cestnih in železniških zvez še bolj prišla do veljave. Novo leto prinaša, po zadnjem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo, nove naloge, ki se jih bo Trst lotil s čutom odgovornosti in sproščeno oceno nove stvarnosti ter svoje vloge plodne stične točke med različnimi narodi, v ozračju mirnega sožitja.
Apostolski administrator msgr. Cocolin pa je med pontifikalno mašo pri Sv. Justu imel pridigo
, ___________ ______ _____ ,.-—-0“ v
stov po razširitvi sodelovanja tudi i kateri je med drugim poudaril, da
samo medsebojno sodelovanje in razumevanje med narodi, ki se tu srečujejo, lahko vodi k uresničevanju miru. Rekel je tudi, da Cerkev lahko prispeva svoj delež k uveljavljanju pravičnosti in miru in da v tem smislu tudi deluje.
9 Prihodnji petek bo v sodni palači slovesna otvoritev sodnega leta. Za to priložnost je župan, v korist celotnega mestnega prometa, odredil začasno prepoved prehoda zasebnih vozil po Foni Ulpianu od 8.30 do 13. ure ter prepoved parkiranja od 8. do 13. ure na Foru Ulpianu, v Ul. Coroneo (predel med ulicama Zanetti in Rismondo), Ul. Fabio Severo, na strani sodne palače (med Ul. Fontana in Foro Ulpiano) in v Ul. Fontana.
na komuniste. Tu ne gre samo za načelna stališča, ampak tudi za taktične manevre v pričakovanju vsedržavnega strankinega kongresa. To se j*' jasno pokazalo med razpravo v deželnem svetu, o tem pa je dovolj zgovorno pisal tudi tednik «Meridiano», ki je nujno dobro obveščen o notranji debati v demo-krščanskih krogih. Omenjeni tednik je namreč dovolj jasno povedal, da je sam posl. Belci, ki velja za «desno roko» vsedržavnega političnega tajnika Zaccagninija, vsilil tristransko rešitev na deželi, da bi s tem preprečil morebitne napade demokrščanske desnice na kongresu, češ da «Zaccagninijeva linija» v bistvu pomeni odprtje do komunistov in premik stranke na levo.
Jasno je, da tako stališče ne velja samo za deželo, ampak tudi za občino.
Na obzorju se torej pojavlja tristranski manjšinski odbor, ki bo — kot na deželi — «prehodnega značaja» v pričakovanju «kongresne sezone». Dovolj jasno je tudi, kaj krajevna KD pričakuje od kongresov: nobenega dvoma ni, da bo socialistični kongres potrdil dosedanjo strankino politiko, da bo zapečatil konec levega centra in osvojil politiko «alternative». Nikakor ni torej mogoče pričakovati, da bi iz tega kongresa izšla možnost obnovitve j stare štiristranske levosredinske ve- j čine.	.
Drugače pa je z vsedržavnim kongresom KD, glede katerega je «igra» še odprta. Krajevna KD računa na zmago Zaccagninijeve linije, od katere si obeta večjo svobodo izbiranja zavezništev, čeprav to seveda še ne pomeni, da bi v tem primeru avtomatsko prišlo do odprtja do komunistov. Pri tem mora namreč
KD delati račune tudi s svojo vo- ullcah letos opazili več raket in bino bazo m s tistim konservativnim umetnih jev kot običajn0i žal pa delom nemokrscanskih vo ivr.ev. ki ______ .j-	j_____-
Urnik trgovin
Združenje trgovcev tržaške pokrajine je objavilo urnik trgovin v prihodnjih prazničnih dneh:
Jutri, 3. januarja, bodo dopoldne in popoldne odprte vse trgovine.
V	torek, 6. januarja, bodo zaprte vse trgovine razen pekam, ki bodo odprte do 13. ure.
V	sredo, 7. januarja in v soboto, 10. januarja, je tedenska zapora neobvezna.


t-l..	’ h h
■ m
ilpsT
;
Ji ' i
% àjmnr |	..	:• v
,

I» '

. -- -. ;r
Danes zaprti uradi gen. konzulata SFRJ
Uradi generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu bodo danes
zaprti zaradi državnega praznika. Ansambel Kras s pevcema Marto Va'efié in Sergijem Cotičem na silvestrovanju v kriškem Ljudskem domu.
aiiiiiiiiiiiiiitiiruuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||nv,|l|,|||||VI|||,ll|,||„l||||||1l11l||,||l|,„,mi|||m|||l|||„l||,I,,|||I||11|||||||||||||||„,|,l||||||„l||„|,||1||||||||||||||
KAKO SMO PRIČAKALI NOVO PRESTOPNO LETO 1976
uiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiniiiiimMiiiiiifiMiiiiiHiiiiiiiiifHiimiHmmmuHituiniiTniiiiiiiiiiiii
ZARADI GOSTE MEGLE IN SPOLZKE CESTE
Med novoletnimi prazniki vrsta prometnih nesreč
Mladenič se je opekel pri prižiganju umetnega ognja • Raketa uničila motorni čoln
V novoletni noči smo po mestnih, spo iz še nepojasnjenih razlogov trčil v dva parkirana avtomobila v
Mnogi so silvestrovali kar doma v dražbi svojcev in prijateljev
Prva se je letos rodila punčka . Novo leto prineslo meglo
Rezervacije v javnih lokalih so bile I precej slane, potem se denarnica kaj kmalu izprazni in ko se človek strežne, ima dvojnega mačka. Tako je bilo najbolj prijetno silvestrovanje v domači družbi, seveda za starejše. Kdor premore, si seveda privošči kaj več, mladina pa gre rada v večjo družbo.
Novo leto je prineslo nove podražitve. O novih poštnih tarifah poročamo na drugem mestu. S 1. januarjem so se za 10 odst. zvišale tudi tarife za natovarjanje in raztovarjanje blaga v tržaškem pristanišču. O podražitvi mesa in raznega blaga smo poročali že pred dnevi, druge podražitve pa še pridejo na vrsto.
Javni lokali so bili odprti vso noči nekateri so bili polni razigranih gostov, kavarne in bari, kjer ni bilo plesa, pa so bili bolj prazni. Silvestrovanje so priredila tokrat le redka društva.
Za kroniko naj omenimo še to. V novem letu se je v Trstu prva rodila (četrt ure po polnoči) punčka -Pamela, prvorojenka, ki jo je možu Robertu Rossu povila njegova žena Patrizia. Zadnji v starem letu (ob 21.40) pa se je rodil Matteo De Vitto.
Iz koronejskih zaporov so na podlagi novega zakona izpustili na svobodo 6 pripornikov, ki so bili zaprti zaradi uživanja mamil.
Polagoma izginja grda navada ki je k nam prišla iz južnih krajev, in zato opolnoči niso frčale skozi ’ok-na na cesto, kot pred nekaj leti, prazne steklenice, razbiti krožniki’ lonci itd., bilo pa je precej streljanja in pokanja petard, zlasti v nekaterih predelih mesta.
Pamclia Rosso je zagledala luč sveta točno ob 0.16
S čašo penečega se vina naproti novemu letu.
delom demokrščanskih volivcev, ki se še ni povsem sprijaznil s sporazumom o meji z Jugoslavijo in ki bi v primeru dogovora o sodelovanju s komunisti utegnil preiti v frontalno opozicijo proti sedanjemu strankinemu vodstvu.
Drugo vprašanje pa je, koliko časa se bo lahko tristranski odbor obdržal na oblasti. Opozicija socialistov bo prav gotovo zelo ostra, nič manj odločno pa ne bo zadržanje komunistov. Glede drugih strank ni izključeno, da bi se štirje liberalni svetovalci utegnili vzdržati, kot je PLI že storila na deželi. Vprašanje zase pa je zadržanje predstavnika Slovenske skupnosti. Po zadnjih posegih dr. Dolharja v občinskem svetu bi kazalo, da bi se morala SS opredeliti proti tristranskemu odboru, ki bi že po svoji sestavi ne mogel dati ustreznih jamstev kar se tiče problemov slovenske manjšine. Toda v deželnem svetu se je zgodilo, da se je predstavnik Slovenske skupnosti vzdržal glasovanja in celo pozitivno ocenil tisti del programskih izjav, ki se tičejo Slovencev, kljub njihovi meglenosti in kljub stalnemu sklicevanju na «deželne pristojnosti», se pravi na formulo, s katero so v preteklosti opravičevali pasivnost deželne uprave do vprašanj slovenske narodnostne skupnosti. Ostaja torej vprašanje, ali gre za spremembo politične linije, ali pa gre za obstoj nasprotujočih si stališč znotraj Slovenske skupnosti.
• Upoštevajoč, da je na Furlanski cesti živahen promet ter da imajo pešci, še posebno pri hišni številki 45, kjer obstajata dve avtobusni postaji, težave pri prečkanju iste, je župan pri zgoraj omenjeni hišni številki v neposrednji bližini Ul. Giuseppe Bernardino Bison, odredil namestitev zebrastega prehoda za pešce.
Od včeraj v veljavi nove poštne tarife
Po šestih mesecih so se z včerajšnjim dnem ponovno podražile poštne usluge. Odposlati do 20-gramsko pismo stane sedaj 150 lir, od 20 do 50-gramsko 270 lir, od 50 do 100-gramsk« 350 lir; najtežja pošiljka je
smo zabeležih tudi lažjo nesrečo in požar, kar je v južni Italiji sicer običaj, za Trst pa zelo nenavadno. Ob pol enih ponoči se je moral zateči v bolnišnico 16-letni Bruno Stan-cich iz Ul. Timignano 10, ki se je opekel v stanovanju pri prižiganju umetnega ognja, ki ga je sam pripravil. Na dermatološkem oddelku se bo moral zdraviti 15 dni zaradi opeklin druge stopnje po obrazu in po glavi.
Tri minute čez polnoč pa sta zakonca Laura in Umberto Casadei skozi okno svojega stanovanja videla, da je nekdo iz drugega ali tretjega nadstropja izstrelil raketo, ki pa je, namesto da bi se povzpela proti nebu, sfrčala naravnost na prikolico z motornim čolnom, ki je bila parkirana v bližini križišča med Ul. Zorutti in Ul. Oliva. Motorni čoln se je vnel in Casadeieva sta nemudoma poklicala gasilce, ki so se trudili dobro uro, preden so pogasili plamene. Plameni so povsem uničili čoln in škodo so ocenili na dva do tri milijone lir.
Zadnji dan leta 1975 in prvega dne leta 1976 so zabeležili tudi vrsto prometnih nesreč, ki jim je botrovala megla, spolzka cesta in zelo živahen promet. V torek zjutraj je 42-letna bolničarka Ana Zobec iz Bazovice 63 na državni cesti štev. 14 v bližini kamnoloma Faccanoni trčila s svojim avtom fiat 600 TS 112322 v pred njo vozeči tovornjak OM titano GO 22474, ki ga je upravljal 51-letni Albino Maurovic iz Tržiča, Ul. Ginestre 5. Zobčevo so z rešilnim avtom Rdečega križa prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer sc bo morala zdraviti 40 dni na ortopedskem oddelku zaradi domnevnega zloma leve stegnenice in drugih poškodb.
V	torek zvečer pa so sprejeli na ortopedski oddelek tržaške bolnišnice 70-letnega upokojenca Ferruccia Ferraro iz Ul. Crispi 64, ki ga je na križišču med Ul. Rossetti in Ul. Ginnastica podrl s svojim avtom al-fg romeo GT 37-letni Roberto Ta-furo iz Ul. Verga 1. Ferraro je izjavil, da je prečkal cesto z zelenim semaforom za pešce. Zaradi številnih udarcev po obrazu in po desni rami ter zloma nadlahtnice desne roke se bo moral zdraviti 60 dni.
V	novoletni noči se je okoli treh ponesrečil 16-letni Gianni Peteani iz Ul. Tagliapietra 15, ki je s svojo ye-
Miramarskem drevoredu. Na nevrokirurškem oddelku tržaške bolnišnice se bo moral zdraviti 15 dni zaradi šoka, pretresa možganov, rane na desni obrvi in ran po bradi.
Včeraj popoldne pa sta se pripetili dve lažji prometni nesreči. V prvi je bil ranjen 15-letni Angelo Badalucco z Ul. Flavia 60, ki so mu v bolnišnici nudili prvo pomoč in ga nato odslovili s prognozo okrevanja v 7 dneh. Malo po 15. uri je s svojim motornim kolesom vozil čez Trg Libertà in kljub rdečemu semaforu peljal proti Miramarske-mu drevoredu. V tistem trenutku pa je iz Ul. Pauliana privozil s fiatom 128 20-letni Franco Pecchiari iz Ul. Tor S. Piero 8, ki se ni mogel izogniti trčenju.
Pol ure kasneje pa je verjetno zaradi megle 31-letni jugoslovanski državljan Vjekoslav Soldo iz Zagreba s svojim avtom opel švicarske registracije med prečkanjem križišča na Opčinah trčil v semafor. Tudi njemu so v bolnišnici nudili prvo pomoč, nato pa so ga odslovili s prognozo okrevanja v tednu dni.
Smrtne posledice prometne nesreče
Na oddelku za oživljanje v tržaški bolnišnici je v torek dopoldne umrl 7fi-letni Matteo Trento s Proseka, UL S. Nazario 186. Trenta so sprejeli na nevrokirurški oddelek 12. decembra lani zaradi domnevnega prebitja lobanje. Sprva je kazalo da bo okreval, a vse zdravniške nege so bile zaman.
Trento je zadobil hude poškodbe v prometni nesreči, ki se je pripetila istega dne na trbiški cesti. S kolesom je privozil s Proseka na Irbiško cesto, kjer ga je podrl oseb-m avtomobil beneške registracije.
Nesreča na delu
V sredo popoldne so z rešilnim avtom tržaškega pristanišča prepeljali v bolnišnico 71-letnega težaka Attilia Zulianija iz Ul. Mansanta 3. Na ortopedskem oddelku se bo moral zdraviti 60 dni zaradi zloma leve lopatice in udarcev po kolenu leve noge. Zulianiju, ki je zaposlen pri zadrugi «Alfa 1» v hangarju 63 v novem pristanišču, je med delom spodrsnilo in je nerodno padel v špranjo med pločnikom in železniškim vagonom.
Pišemo leto 1976. Da bi to bilo boljše in lepše kot prejšnje. Tako pravimo in si želimo vsakikrat, ko stopamo v novo leto. S takimi željami in voščili svojcem, sorodni-kom .prijateljem in znancem, da bi bih zdravi, srečni in zadovoljni, smo stopili v novo, prestopno leto 1976. Staro leto se je poslovilo z lepim, suhim in jasnim vremenom, novo pa nam je prineslo vlago in megli. Snežna, zimska pokrajina, kot jo vidimo na voščilnicah, je le daleč v gorskih krajih, kamor so odšli na smučanje in silvestrovanje ljubitelji gora in snežne opojnosti, ki jim razmere to dovoljujejo. Skupina sreč-nih otrok jo na zimovanju v Gor-jah, drugi pa zaman čakajo na belo odejo, kj bi_ prekrila Kras in Pivko. V starih časih, ko je bila zima zima, je božične in novoletne praznike, razveselil sneg, tudi če je zeblo in je šlo za nohte.
Kje so tokrat silvestrovali Tržačani? Že pred nekaj dnevi se nam je nekam čudno zdelo ,ko nismo o-pazili vabil na silvestrovanje, iz Lipice in Koprskega pa so prihajala sporočila, da so v hoteUh in restavracijah že vsa mesta rezervirana. Zato je bil te dni največji pro met skozi blok pri Škofijah in pri Lazaretu. Na Pesku in pri Fernetičih je bil promet normalen, opaziti pa je bilo precej avtobusov iz Toskane in Emilije.
Posamezniki so se odpeljali na daljše izlete, večina meščanov in deželanov pa je pričakala novo leto doma, ali pri sorodnikih in prijateljih. Zato je bilo precej večje nakupovanje v trgovinah z jestvinami.
17 minut kasneje je prijokal na svet Giuseppe Ramaglia
Razna obvestila
Tržaški partizanski pevski zbor ima v nedeljo, 4. januarja 1976, sejo glavnega odbora v Bazoviškem domu od
Tatvina v stanovanju: za 2 milijona lir plena
Žrtev tatvine je postala 73-letna Faustina Pertot vd. Poggi iz Ul. dei Guardi 3. 22. decembra lanskega leta je bila sama v stanovanju, ko sta jo sosed in čistilka stopnišča opozorila, da je njen svak, upoko jeni mornariški častnik 75 letni Attilio Dalla Longa padel pred vhodom v hišo in ga mora spremiti v bolnišnico, ženska je to nemudoma storila, v sili pa je pustila odklenjena stanovanjska vrata in naprosila soseda, da jih zaklene. Ko se je vrnila domov, ni opazila nič nena vadnega in tatvine se je zavedla šele v sredo dopoldne, ko je brskala po predalih. Ugotovila je. da so ji neznanci odnesli iz spalnice pol milijona lir v gotovini, zlato ogrlico vredno milijon lir in dve zlati zapestnici v skupni vrednosti pol milijona lir. Po razgovoru s svakom pa je ugotovila, da je ta izgubil ob padcu stanovanjske ključe in zato preiskovalci ne izključujejo možnosti, da bi kdo ukradel ključe in se šele kasneje polastil denarja in zlatnine. Soseda so že zaslišali, v kratkem pa bodo zaslišali tudi čistilko, vendar m nobenega suma, da bi bil kdo izmed njiju vpleten v tatvino.
Gledališča >
Tatvina in napad
v odgovor na vabilo
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so prijavili sodišču tri mladoletnike, 15-letnega R. F. s Kon-konelske rebri 15, 16-letnega U. C. s Senenega trga 2 in 16-letnega A. S. iz Ul. Lorenzetti 18, zaradi tatvine in povzročitve telesnih poškodb. V noči med ponedeljkom in torkom šta srečala tri mladoletnike 45-letni Giorgio Cedioli iz Ul. Pietà 5 in 21-letni Lino Pugiotto iz Milj; Cedioli jih je povabil na svoj dom, tam pa so ga mladeniči napadli. Eden izmed njih mu je razbil steklenico žganja na glavi, druga dva pa sta mu ukradla jopič, v katerem je hranil 170.000 lir ter izpraznila žepe Pugiottu. Cedioli se je moral zateči v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč, Pugiotto pa je obvestil policijo, ki je po kratkem iskanju izsledila mlade zlikovce v mestnem središču. Vsi so priznali napad in tatvino, pri njih pa so našli le 40 tisoč lir. Izjavili so, da so ostalo izgubili.
ROSSETTI
DANES ob 20.30 Aroido fieri in Giuliana Lojodice «Zakonska postelja» Jeana Hartoga. Izven abonmaja. Abonenti imajo 20 odst. popusta. Informacije in rezervacije za vse ponovitve pri osrednji blagajni, Pasaža Protti.
AVDITORIJ
DANES, 2 januarja, ob 20.30 «Ana-tol» Arthurja Schnitzlerja. Tretja predstava v abonmaju. Rezervacije pri osrednji blagajni, Pasaža Protti, za predstave do 8. januarja.
VERDI
DANES, 2. januarja, bo v gledališču «Verdi», z začetkom ob 20. uri, premiera opere «Katja Ka-banova» Leosa Janačka, povzeta po znanem romanu H. Ostrovskega «Potop». V glavnih vlogah igrajo Holia T'Hozan, Djurdijevka čakarevič, Katja Angeloni Kolceva, Gianfranco Pastino, Piero Filippi, Mario Petri in Ermanno Lorenzi. Orkester gledališča Verdi bo dirigirai Georges Se-bastian, režija Margherita Wallmann.
Skrčm dobava vode
Občinsko podjetje Acegat sporoča, da bo danes, 2. t.m., zaradi popravil na vodovodni napeljavi od 8. do 13. ure prekinilo dobavo vode za Ribiško naselje, Devin in Sesljan. V istem času bo zaradi nižjega pritiska zmanjšana dobava vode tudi v nekaterih mestnih predelih. Zato Acegat poziva prebivalstvo, naj v petek 'dopoldne omeji uporabo vode na najnujnejše potrebe.
INFORMACIJE ZA MALE OGLASE PO TELEFONU
Ob 4.40 se je rodil Andrea Biasi	76 14 70
............................................
STRELI V SILVESTROVI NOČI
Med proslavljanjem novega leta je s pištolo ranil sostanovalko
Policija aretirala 44-letnega Carla Laborantija zaradi nenamerne povzročitve telesnih poškodb in nedovoljene posesti orožja
Tudi navadna šala je včasih lahko zelo nevarna. O tem priča dogodek, ki se je pripetil v novoletni noči v stanovanju 44-letnega Carla Laborantija v Ul. Giulia 108. Laboranti je preživel novo leto s sostanovalko, 35-letno Luigio Tiziani in s šestimi prijatelji. Opolnoči je v evforičnem vzdušju odšel na balkon in s 7,65-kalibrsko pištolo znamke neretta dvakrat ustrelil v zrak. Nato se je vrnil v stanovanje, spravil Pištolo v žep in sedel k mizi. Zaba-J'u se je nadaljevala in ura je bila že pozna — okoli polštirih zjutraj, k° je Laboranti za šalo izvlekel samokres iz žepa, izdrl šaržer in naperil orožje proti Tizianijevi, ki je sedela na nasprotni strani mize. Te-nuj se je iz še nepojasnjenih razlogov orožje sprožilo in izstrelek je ranil žensko v vrat.
, kraj nesreče so nemudoma po-Kucah poheijn jn reševalce Rdečega križa, ki so prepeljali žensko
e avnn	.
na vratu in na desni rami s prognozo okrevanja v 45 dneh.
Kot kaže, je bil naboj, ki ga je izstrelil Laboranti, v cevi in gre torej dejansko za nesrečo. To tezo so tudi osvojili preiskovalci, ki so La-
Ariston 16.30 «40 mila dollari per non morire», barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 15.30 «Pasqualino Sette-bellezze». Barvni film. Igra Giancarlo Giannini. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 15.00 «Un genio, due compari e un pollo». Barrai film. Igra Terence Hill.
Excelsior 15.30 «I tre giorni del Condor». Igrajo R. Redford, F. Du-naway, C. Robertson, M. Von Sy-dow. Barvni film.
Nazionale 15.00 «Cenerentola», barvni Walt Disneyev film.
Eden 16.00 «Il padrone e l’operaio», barvni film. Renato Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Uitz 16.00 «Vai gorilla». Igrajo Fabio Testi, Renzo Palmer in Claudia Marsani. Barvni film. Prepovedan mladini	pod	14.	letom.
Aurora 16-00 «Amici miei». Barvni film, igrata U. Tognazzi in G. Moschin. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capito! 16.00 «Detektiv Harper. acqua alla gola». Igra Paul Newiran.
Cristallo 16.30 «Di che segno sei?». Igrajo:	Alberto	Sordi,	A., Celen-
tano in R. Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.30 «Un sorriso, uno schiaffo. un bacio in bocca». Barvni film.
Filodrammatico 16.00 «Banana meccanica», barvni film. Prepovedan mladini	pod	18.	letom.
Ideale 16.00 «Come si distrugge ' reputazione	del	più grande	age;
te segreto del mondo». Barrai filo-.
Impero 16.30 «Beniamino». Barval film.
Vittorio Veneto 16.30 «La sbandata». Igrata: Domenico Modugno in E. Giorgi. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.00 «Il sergente Rompiglio-ni». Igrata F. Franchi in M. Carotenuto. Barrai film.
Radio 16.00 «Chi te l’ha fatto tare?». Igra B. Streisand. Barrai film.
Astra 16.30 «L’esorciccio». Igra: C. Ingrasia. Barrai film.
Mignon 16.00 «Soffici letti... dure battaglie». Igra Peter Sellers.
Volta - Milje 17.00 «Simone e Matteo, un gioco da ragazzi».
Včeraj- danes
Danes, PETEK, 2. januarja MAKAKU
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 7.59 — Dolžina dneva 8.53 — Luna vzide ob 7.59 in zatone ob 17.50. Jutri, SOBOTA, 3. januarja GENOVEFA
VREME včeraj: Najvišja dnevna temperatura 7,6 stopinje, najnižja 5,1, ob 19. uri 7,5, vlaga 87-odstctna, zračni pritisk 1024,6 narašča, nebo borantija ” aretirali”“zaradi nename^-1 oblačno, brez vetra, morje mimo,
9. do 12. ure. Prosim točnost. Sta- glavno bolnišnico, kjer so jo spre-rešina.	* -161 na kirurški oddelek zaradi rane
..........................m,,llllll,l,l|UIIII,IIIII,ll„ii,iiiiiiiniiiiii«l",ll,,llll,,,l",,ll,,l,"niiliiii,
ZAKLJUČKI PREISKAVE UJV IZ LJUBLJANE IH TRŽAŠKE KVESTURE
Mlajša T rebenca osumljena tatvine umetnin in zlatnin
Oba sta v ljubljanskih zaporih - V Trstu so našli mnogo ukradenega blaga, med katerim je tudi Dalije va slika - Organizirana tolpa je tihotapila ukradene predmete v Švico
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so bistveno pripomogli k preiskavi o dveh tatvinah v Ljubljani. Avgusta lanskega leta so tatovi vlomili v neko stanovanje v Rožni dolini in ukradli zlatnino in izdelke iz dragocenih kovin v skupni vrednosti približno milijon novih dinarjev. V novembru pa so iz stanovanja v središču Ljubljane tatovi odnesli veliko število umetnin, med katerimi je bilo platno znanega španskega slikarja Dalija «Smrt», vredno kakih 8 milijonov lir, dve p* a ini Antona Gojmira Kosa in dve dragoceni japonski vazi iz porcelana Preiskava, ki so jo uvedli na kri minalističnem oddelku Uprave jav-
ne varnosti v Ljubljani, je kaj kma lu obrodila zaželene sadove. Ugotovili so, da sta tatvini delo dobro organizirane tolpe in da je ukradeno blago namenjeno skozi Italijo v Zii-rich, od tam pa verjetno na ameriško tržišče. Nekaj pripadnikov te tolpe so kmalu izsledili ter aretiral-pet jugoslovanskih in dva tuja državljana. Kot kaže sta to dva mia da Trebenca, A. C. in B. C. Imen pa nismo še mogli izvedeti, ker je preiskava v teku in bo verjetno v prihodnjih dneh prišlo do novih are tacij. Vsekakor pa so s temi aretacijami onemogočili nadaljnjo delo te tolpe, saj so aretirali ljudi, ki so
bili «zveza» za prevoz ukradenega blaga preko meje.
Ljubljanski preiskovalci so posre dovali italijanski policiji tudi po datke o ukradenih predmetih in v nekaj hišnih preiskavah so agenti letečega oddelka tržaške kvesture našli večjo količino ukradenega bla ga. med katerim so vse tri slike, japonski vazi, več zlatnine in sre brnine ter drugih predmetov, ki jih bodo v kratkem vrnili zakonitim lastnikom. Le srebrn pribor je še ved no na sedežu UJV v Ljubljani, ker niso mogli ugotoviti, kje je bil ukraden in tudi priprti tatovi se tega ne spominjajo.
ne povzročitve telesnih poškodb in zaradi nedovoljene posesti orožja. Sam je namreč izjavil, da je kupil samokres pred 30 leti za 100 lir. Prodajalca ni poznal in orožja ni nikoli prijavil.
OBČINA DOLINA
(Trst)
PREDMET: Županova odredba o urejevanju cestnega prometa.
ŽUPAN,
po pregledu 4. člena E. B. o normah cestnega prometa, D.P-R- z dne 15. junija 1959, št. 393, ki doioča, da smejo občine, z odredbo župana, izdajati uredbe o cestnem prometu po vaseh, ki spadajo pod njihovo ozemlje;
po ugotovitvi, da je nujno potrebno za varnost in red prometa, izvajati črke d) omenjenega E. B. na občinski cesti vasi Jezero;
naroča:
vsi vozniki, ki se s svojimi vozili nahajajo na občinski cesti Jezero, preden se vključijo na pokrajinsko cesto Draga, se morajo ustaviti na križišču in dati prednost vozilom, ki krožijo po omenjeni pokrajinstci cesti.
Proti kršiteljem bomo izvajali sankcije, ki jih predvideva zadnji odstavek 4. člena E.B., št. 393.
Za postavitev predvidenih znakom, ki jih določa čl. 63 pravilnika za izvajanje zgoraj omenjenega E.B. bc poskrbela tržaška pokrajinska uprava, v smislu 13. člena, črka c) o-menjenega E.B. št. 39.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance DJAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627.
V predprazničnih In prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM - INADEL - ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627,
temperatura morja 9,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 30. decembra 1975 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 9 oseb.
UMRLI SO: 76-letni Matteo Trento. 34-letni Mario Laneeila. 54-letni Libero Bisiani, 54-letm Giacomo Da-ris. 62-letna Francesca Crevatin por. Sepuca, 77-letna Anna Furian, 77-letni Francesco Melideo, 78-ietna Maria Zlobec vd. Bari, 87-letna Antonia Prasel vd. Vascotto.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Basilica, UT. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39: Alla Giustizia; Trg Libertà 6: Alla Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Piccio-la, Ul. Oriani 2; All’Annunziata, PJe Valmaura 11.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
La Termoelettrica
ŠVEDSKO ELEKTRIČNO GRETJE
Vse najboljše originalne firme po neprekosljioih cenah.
TRST - Ul. S. GIACOMO IN MONTE, 1 TEL. 744600
NOVI zastopnik
RENAULT
vam na razpolago
F. Z AG ARI A
Trst, Trg Sansovino 6	///*.
tel. 725-390	'//"%,
SERVIS IN REZERVNI DELI% /fff
Ul Lazzaretto Vecchio 24
tel. 62853 - 4	W
GORIŠKI DNEVNIK
Izvoljeni predstavniki staršev v medrazrednih svetih na Tržaškem
Objavljamo sezname predstavnikov staršev otrok v osnovnih šolah na Tržaškem, ki so bili pred kratkim izvoljeni v medrazredne svete.
NABREŽINA
I.	razred: Pierina Pernarčič, II. razred: Ada Štoka, III. razred: Marija Jazbec, IV. razred: Lidija Go-lemac, V. razred: Marija Pangos.
ŠTIVAN
III.	in V. razred: Virgil Radetič,
IV.	razred: Jordan Busan.
MEDJA VAS
Enorazrednica: Marija Pernarčič.
DEVIN
II.	razred: Marija Pernarčič, V. razred: Marija Škerk.
SESUAN
I. razred: Anamarija Pertot, III. razred: Bruna Logar, IV. razred: Eugenia Žbogar.
CEROVUE
Enorazrednica: Bruna Gabrovec.
MAVHINJE
_ I. in n. razred: Vida Kačič, HI. in IV. razred: Silvana lori, V. razred: Danica Petelin.
SLIVNO
L, H. in m. razred: Ana Antonič,
IV.	in V. razred: Irena Milič.
ŠEMPOLAJ
I. razred: Zora Uršič, II. razred: Josip Legiša, III. razred: Ivan Gruden, IV. razred: Marija Kante, V. razred: Tatjana Legiša.
SALEŽ - ZGONIK
I. razred: Ivanka Simoneta, II. razred: Gabrijela Škrk, III. razred: Gabrijela Antoni, IV. razred: Josi-pina Milič, V. razred: Stanislav Gruden.
GABROVEC
Enorazrednica: Marija Breda roj. Verginella.
BRIŠČKI
Enorazrednica: Bruna Milič.
OPČINE
I. razred: Karlo Bratuž, E. razred: Dario Ferluga, EL razred: Edvarda Berdon, III. b razred: Kate-rina Sosič, IV. razred: Viljem Husu,
V.	razred: Costanza Filipovič.
BAZOVICA
I. razred: Rudolf Stopar, E. razred: Eda Križmančič, III. razred: Darinka Gerič, IV. razred: Albina Sore, V. razred: Ivan Grgič.
gropada
L razred: Sonja Baldassin; E. in
III.	razred: Miranda Kalc; IV. razred: Lidija Kralj, V. razred: Zofija Gornik.
TREBČE
I. razred: Alenka Železnik, E. razred: Renata Kolerič, III. razred: Aldo Carli, IV. razred: Egidij Canzia-nì, V. razred: Elda Colautti.
PROSEK
I. razred: Majda Prašelj, E. razred: Elvira Luxa, III. razred: Malija Luksa, IV. razred: Savina Što-“a. V. razred: Karla Gerlanc.
KRIŽ
tph r^red: Bruno Bogateč, E. raz-vph'„ ona Puntar, III. razred: Se-KošutaSe,dmak. IV. razred: Silvan ^ V- razred: Ivan Sedmak.
REPENTABOR
Vera ŠkabarGuStin. n- razred: nuta IV róJ?J r:lzred: Karel Černuta, i v razred: Mario Succi V razred: Vincenc Bevilacqua ’ V‘ dolina	q •
SV. ANA
L in E. razred: Lidija Centazzo, III. razred: Alojz Debeliš, IV. razred: Germano Grahonja, V. razred: Klara Starc.
SKEDENJ
I. in E. razred: Edvard Cetin, III. in IV. razred: Klara Kalc, V. razred: Aleksander Furlani.
SV. IVAN
I. razred: Danilo Sedmak, E. razred: Aurora Compare, III. razred: Jadranka Pahor, IV. razred: Ondina Tavčar, V. razred: Niko Škamperle.
BARKOVUE
I. razred: Barbara Gregori, E. razred: Elda Doles, IE. razred: Sonja Lokar, TV. razred: Štefanija Veljak, V. razred: Peter Udovič.
KATINARA
I. razred: Italo Stopar, E. razred: Lino Rojak, III. razred: Marija Sonja Lenardon, TV. razred: Rihard Lorenzi, V. razred: Marija Saksida.
ROJAN
L razred: Gracijela Civardi, E. razred: Darina Jablanšek, III. razred: Nadja Dolhar, IV. razred: Darija Kofol, V. razred: Anamarija Palčič.
iiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
El. razred: Boža Petaros, IV. razred: Sonja Boneta, V. razred: Branka Zobec.
BOLJUNEC
I. razred: Ervin Žerjal, E. razred: Vanda Grdina, III. razred: Lavra Kofol, IV. razred: Ernesta Salvi, V. razred: Neva Stefani.
PESEK
Enorazrednica: Marija Rapotec in Silvana Alma Rapotec.
ŽAVLJE - KOROŠCI
I. razred: Emilija Parovel, E. razred: Ana Smotlak, III. razred: Silva Čuk, IV. razred: Nadja Živic, V. razred: Erika Viola.
SV. JAKOB
I. razred: Marta Bevk, E. razred: Egon Blažina, III. razred: Slavko Turk, IV. razred: Matija Hmeljak, V. razred: Robert Petaros.
ULICA SV. FRANČIŠKA
I. razred: Licinija Pahor, E. in III. razred: Jurij Bizjak, IV. razred: Emilija Mili, V. razred: Guglielmi-na Prašelj.
ULICA DONADONI
I. razred: Deana Žetko, E. razred: Mitja Race, IE. razred: Sonja Vuga, IV. razred: Jožko Gerdol, V. razred: Neva Pahor.
Darovi in prispevki
Za novo kotalkališče ŠD POLET so darovale naslednje družine in posamezniki (3. seznam):
Narodna ulica (v oklepaju hišne številke):	Adriano Bogateč (10)
50.000,	Cvetka Sosič in Cvetko Kal« (35) 10.000, Gina in Edi Sosič (52)
10.000	Milko Kalci (54) 5.000, Giulio Kalci (54) 5.000, Ivan Kalin (56) 1.500, Stojan Sosič (66) 5.000. Milan Ravber (68) 20.000, Silvo Sosič (72)
3.000,	Ferdo Bratož (80) 10.000, Laura Pavatich (80/1) 5.000. Vladimir Bratož (82) 5.000, Josip Sosič (90)
10.000,	Milko Sosič (90) 4.000, Fer-
dinand Hrovatin (92) 1.000, Elena Sosič (92/1) 1.000, Alojzija Sosič (92/2) 5.000, Genio Sosič (96) 5.000, Olga Purič (98) 2.000, Pepka Malalan (97) 5.000, Karla in Mario Smotlak (97) 10.000, Karlo Sosič (104) 5.000, Alenka in Gianni Gagliardo (104) 3.000, Mirko Luksa (110) 2.000, Celeste Danev (124)
10.000,	Marta Malalan (132) 1.500. Silvana Malalan (133) 5.000. Jolanda Valič (138) 5.000, dr. Danilo Sancin (140/1)	10.000,	Andrej	Sosič
(144)	5.000,	Egidio	Pavat	(146)
10.000,	Leonardo Ulgheri (146)
10.000,	Franko Citter (148) 1.000. Julka Vremec (150) 3.000, Karlo Škerlavaj (152) 5.000, Bernard Sker-lavaj (152) 1.000, Rafaela škerlavaj (152) 1.000, Drago in Saša Gorup (176/1) '20.006, ‘ prof. Ivan Artač (176/1) 2.000, Branimir Lupine (1861
2.000,	Rikarda Sosič (189) 1.000, Marija Purič (190) 2.000, Karlo Pu rič (190) 3 000, Anton Sosič (192)
5.000,
Teranska ulica: Ferdo in Milka Sosič (6) 5.000, Milko in Karla Sosič (8) 5.000.
Alpinska ulica: Franc Brundula
' (118) 30.000.
I- razred: Lidija Lavriha; E. raz ' Ulica Vena: Gigi in Pepka Vidali red: Vladimir Furlan, m. Klavdija' (2)	10.000, Giulio Hrovatin (4)
Bandi, IV. razred: Lucijan Žerjal, j 5.000, inž. Pio Uhan (3) 10.000, V. razred: Evelina Canziani.	;	Dario Vremec (5) 10.000, Guido Vre-
MAČKOLJE	Ì	0160 (5) 10.000, Mirko Gruden (7)
I. in III. razred: Marija Rehar. : 10'()()0'
E. razred: Lidija Bandi, IV. razred: | Jesenova ulica: Zmaga Malalan Radunka Smotlak; V. razred: Arna-! l3) 5.000.
lija Šturrnan.	;	Brinjeva ulica: Anton Kalc (51
DOMJO - RICMANJE	1	dr. Seraf Hrovatin (5) 10.000,
L razred' Lilijana Bandi; E. raz . Uanka Bo'enc (7) 20.000. red: Livij Cerva; III. razred: Danj ; Javorjeva ulica: dr. Ivan Hrova-Zerjal, IV. Nevija Grdina, \. raz- tin (2) 10.000.
red: Božo Dobrila.	Paciriče: Karlo Guštin (7) 10 000
BORŠT	„ . I Viktur Grgičf18) 10.000, Alojz'ža-
I. razred: Silvestra Barut, E. in gar (.iz) 2.000, Karlo Grgič (43)
5.000,	Josip Grgič (62) 5.000. Albin Bak (116) 5.000, Bruno Rismondo (140) 5.000, Angel Kralj (165) 5.000,
Bani: Tretjak in Sosič (2) 10 000, Scabar in Mennucci (3) 10.000, Paolo in Bruno Malalan (7) 1.000, Mario Feleppa (8) 1.000, Ivan Hussu (14)
1.000,	Zofka Gorjup (15) 2.000, Du-golin (25) 5.000, Leopold Ban (27)
5.000,	Aldo Ban (27) 5.000, Emil Vi-dau (28) 1.000. Natale Budai (29)
5.000,	žust in Marija Krevatin (30)
10.000,	Nando Ban (31) 1.000. Tončka Vidau (36 ) 2.000, Stana Ban (37)
1.000,	Marija in Vittorio Ban (40)
5.000,	Marija Sardi (43) 1.000, Gabrijela Ban (46) 1.500, Marija Ban (48) 1.000, Ivan Ban (481 1.000, Marija Milkovič (49) 1.000. Dora Hussu (51) 500, Kristina Milkovič (50) 1.500. Tina Hussu (531 1.000, Vidau in Bellafontana (54) 18.000, Franc Franko (55) 1.000, Slava čuk (57) 2.000, Nardo Ban (58) 1.000. Giulio Špehar (60) 2.000, Bruno Danielut (60) 2.000, Paolo Vidau (65) 1.000, Bernarda Špehar (66)
1.000,	Mario Malalan (66) 2.000, Romano Malalan (66) 1.000, Karlo Krevatin (69) 5.000, Albert Vidau (72) 10.000, Lorči Ban (73) 3.000, Lucijan Gorza (73) 1.000, Pepi Malalan (75) 2.000, Paolo Malalan (75)
1.000,	Oskar Milkovič (76) 1.500, Gino Gatto (77) 5.000, Rudolf Ban (80) 1.000. Anita in Ernest Malalan (88) 5.000. Pino Krevatin (89) 2.000, Leo Krevatin (89) 2.000, Silko Križman (94) 1.000, Andrej Renar (96)
15.000,	Vojko Kocman (96) 5.000, Danilo Sain (98) 5.000, Avgust Sain (98) 5.000, Stelio Sain (98) 1.000, Silvia-Ersilia Rihter (98) 1.000, Vili Husu (105) 2.000, Enio Kovačo (106)
2.000	in Nino Vidau (109) 1.500 lir.
Prosvetno društvo «IVAN GRBEC»
vabi na ogled slikarske razstave umetnikov Grimalde, Kravosa, Švare, Vecchieta in Volka.
Ob delavnikih od 18. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 13.
Ogled in rezervacija mape, izdane ob 30-letnici osvoboditve, v prostorih prosvetnega društva in v Tržaški knjigami
Razstava ostane odprta do vključno 6. januarja 1976.
OB PRIČETKU NOVEGA LETA
Novoletna voščila županov občin Sovodnje, Doberdob, Steverjan in Gorica
Predsednik pokrajine Giuseppe Agati v novoletnih voščilih visoko ocenil sporazum v Osimu
Ob sklenitvi leta 1975 so vidni predstavniki krajevnih ustanov našega območja voščili svojim občanom obilo sreče, zdravja in novih uspehov. Župani občin Doberdob, Sovodnje in števerjan se na svoje občane obračajo prek našega lista. Župan iz Gorice in pokrajinski predsednik pa sta voščila izrekla na zadnjih sejah v tem letu. Poglejmo, kaj pravijo.
Jožef češčut
župan v Sovodrnjah
Ko se poslavljamo od leta 1975, v katerem smo proslavljali 30. obletnico osvoboditve in zmage nad nacifašizmom, v trenutku ko pozdravljamo zmago demokratičnih sil na junijskih volitvah ter podpis pogodbe v Osimu med Italijo in Jugoslavijo za dokončno potrditev obstoječih mej, ne moremo mimo dejstev, ki grenijo našo zavest izvoljenih predstavnikov slovenskega ljudstva.
Še vedno se krajevna in osrednja oblast žilavo upira zahtevam slovenske manjšine po pravicah, ki so v skladu z republiško ustavo in temeljnimi mednarodnimi dokumenti o človeških pravicah. Naj omenimo le deželni predlog o razmejitvi šolskih okrajev, negativen odgovor rimske vlade na zahtevo tržaške občine o uporabi slovenščine in dejstvo, da že dvajset let čakamo, da se v naši občini poimenujejo ulice po zaslužnih slovenskih možeh. Voščimo vsem sovodenjskim občanom srečno in plodno 1976 skupno z obvezo, da se bomo tudi v novem letu ravnali po smernicah petletnega načrta, ki smo si jih zastavili ob začetku naše mandatne dobe.
Jožef češčut
Andrej Jarc
župan v Doberdobu
Ob novem letu pozdravljam vse občane v imenu občinske uprave in mojem osebno, tu bivajoče ter tudi tiste, ki so se po vojni izselili v razne kraje in v tujino. Upali smo, da bo ekonomska kriza mimo, toda vidimo, da je vsaki dan več brezposelnih, cene rastejo iz dneva v dan in ne kaže, da bi našli izhod iz nje.
Tudi mir na svetu ni, kakor si ga želimo in še vedno grozi nevarnost izbruha vojne.
Sporazum podpisan v Osimu, med Italijo in Jugoslavijo, je velika pridobitev, posebno za nas Slovence, če bo storjeno vse, kar je bilo sklenjeno in, da bodo priznane Slovencem vse pravice, ki nam pripadajo po republiški ustavi. Zahtevamo, da bi bili Slovenci v Italiji skupaj in ne razdeljeni v tri skupine.
Upamo, da bo tudi avstrijska vlada priznala pravice koroškim Slovencem kot pripada vsem narodnim manjšinam. Z željo, da bodo odnosi z matično domovino vedno plodnejši v duhu sodelovanja in mirnega sožitja ter, da tudi drugi narodi bodo ustvarili po našem zgledu vedno bolj odprte meje želim vsem vaščanom in sodelavcem srečno in uspešno leto 1976.
Andrej Jarc
Stanislav Klanjšček
župan v Števerjanu
Na pragu novega leta 1976 čutim dolžnost, da naslovim na vas, v svojem imenu in v imenu občinske uprave, ki jo predstavljam, nekaj priložnostnih misli.
Za nami je leto, ki bo ostalo zabeleženo v zgodovini kot leto najhujše gospodarske krize po drugi svetovni vojni, leto rastoče brezposelnosti ter hudih družbenih problemov, ki iz brezposelnosti izvirajo. Minulo leto nam je prineslo zaključek tridesetletne vietnamske vojne, a, žal, istočasno porajanje vedno novih vojnih žarišč v raznih predelih sveta. Ob tem tragičnem dejstvu moramo z žalostjo v srcu zaključiti, da se človek iz minulih tragedij redkokdaj česa koristnega nauči in trmasto vztraja pri svojih napačnih pristopih k reševanju odprtih problemov človeštva, še vedno in vztrajno posega po nasilnih metodah, namesto da bi iskal rešitve svojim problemom v duhu ljubezni ter složnega in miroljubnega sožitja.
Naša dolžnost je, da poskrbimo, da se nasilna miselnost ne vgnezdi tudi v duše naših ljudi, zlasti mladine, ker naš narod potrebuje za svoj razvoj m napredek mira ne pa nasilja, katerega je bilo že dovolj in preveč v našj zgodovini.
V	tem smislu pozdravljam kot veliko pridobitev nedavno sklenjeni sporazum v Osimu za dokončno u-reditev meje med Italijo in Jugoslavijo ter izražam pričakovanje naših ljudi, da bi italijanska država končno nudila vsem Slovencem, živečim v njenih mejah, tisto globalno pravno zaščito, ki jim pritiče po ustavnih določilih.
Glede nerešenih problemov štever-janske občine naj za zaključek omenim samo nekatere, ki jih bo občinska uprava v prihodnjem letu, u-pamo, dokončno rešila: izgradnjo ljudske šole s celodnevnim poukom, razširitev otroškega vrtca in njegovo ogrevanje s centralno kurjavo, dograditev in oprema občinskega sedeža ter končno ureditev in asfaltiranje nadaljnjih dveh poljskih cest: na Bregu in cesto Ašči - Grojna.
V	upanju, da nam bo prihodnje leto prineslo rešitev vseh nakazanih odprtih vprašanj, izražam vsem ob; čanom, zlasti tistim, ki so si šli služit kruh v daljni svet, svoja iskrena voščila in želje, da bi leto 1976 prineslo vsem miru, srečo in zadovoljstva, ter velikih poklicnih in drugih življenjskih uspehov.
S. Klanjšček
Pasquale De Simone
župan v Gorici
Goriški župan Pasquale De Simone pravi v svoji novoletni poslanici, da je za nami eno izmed najbolj težavnih let in da tudi novo leto ne bo minilo brez žrtev. Leto 1976 prinaša s seboj dosti stisk: brezposelnost delavcev, težave dijakov, ki si po opravljenem študiju iščejo zaposlitev in je ne morejo najti, in razočaranje občanov, bolnih in priletnih, za katere družba ni pokazala posluha. Druga vprašanja se pojavljajo v razvoju države, ki hoče napredovati brez nasilja, zločinov in zapostavljanja šibkejših.
«Toda hkrati smo rešili vprašanje proste cone, ki je podaljšana za deset let, ustrezala bo sedanjim potrebam Gorice ter bo imela bolj demokratično upravo. Prav tako smo ustvarili mir ob meji ter odprli nove možnosti sodelovanja po italijansko - jugoslovanskem sporazumu. Ob tem pa je odprtih še veliko vprašanj, kot je izgradnja mejnega prehoda, sprememba splošnega regulacijskega načrta, zagotovitev stanovanja vsem, izboljšanje socialnega varstva itd.
Reševanje vprašanj in sprotno odpiranje drugih je sestavni del človeškega življenja. Prepričani pa smo, da bomo mi, upravitelji, občani, kulturniki, politiki in sindikalisti bolje delovali, če bomo združeni. Ni potrebna odpoved živahni in celo ostri ustvarjalni kritiki, potrebna pa je zavest, da je skupni blagor nad osebnim.
Dober vzgled v tem smislu je prav Obnova proste cone in napor političnih in družbenih sil za dosego takšnega cilja, ki so si ga mnogi zeleh že dolgo časa,» pravi župan.
V zaključnem delu svoje novoletne poslanice vošči zdravja in sreče, da bi živeli ljudje v miru in delu in da bi se čez eno leto spet srečali in ugotovili, kako dobro leto smo preživeli.
Giuseppe Agati predsednik pokrajine
Poleg gospodarske krize, ki hromi proizvajalne napore ter ogroža zaposlenost delavcev, zaradi česar prihaja do vse ostrejšega boja sindikatov za obrambo delovnega mesta — značilnosti, ki sodijo v širši okvir, sta po mnenju predsednika pokrajinske uprave v Gorici Giuseppe Agatija najpomembnejši dogodek preteklega leta italijansko-jugoslovanski sporazum v Osimu ter odobritev proste cone za nadaljnjih deset let.
«Sporazum v Osimu je dokončno odstranil ovire za razvoj poglobljenega in prijateljskega italijansko-jugoslovanskega sodelovanja. Ta sporazum presega meje diplomatskega dejanja ter omogoča, da se s pomočjo bilateralnih sporazumov država bolj učinkovito vključuje v izgradnjo cest, carinskih zgradb in avtoporta, kar bo omogočalo vsestranski napredek obmejnega prebivalstva», pravi Agati v svojem novoletnem voščilu, obenem pa u-gotavlja, da je za gospodarski napredek Posočja velikega pomena
Novoletna voščila iz Beneške Slovenije
Slovenskim društvom in organizacijam v tržaški, goriški in videmski pokrajini želi veliko sreče in vsestranskih uspehov v novem letu 1976 — Društvo beneških godcev «Vigion Karlič» iz Čedada.
Slovenskim ansamblom, kulturnim ustanovam in šolam v deželi Furlaniji-Julijski krajini želi srečno in uspešno novo leto 1976 — Ansambel Antona Birtiča «Beneški brati» iz Čedada.
Bivšim partizanskim borcem, borcem za pravice beneških Slovencev, prijateljem slovenskega ljudstva ter vsem antifašistom doma in po svetu, voščijo srečno novo leto 1976 — partizanski borci iz Beneške Slovenije.
sm mjuummA srm
SVETOVALCI KRI IN PSI PROTI ČRTANJU POSTAVK V PRORAČUNU
Osrednja oblast je iz proračuna črtala 250 milijonov lir za višje prejemke osebja
Po odobritvi resolucije pokrajinskega sveta o prevozih, o kateri poročamo na drugem mestu, so pokrajinski svetovalci razpravljali o proračunu za leto 1976. Predsednik Agati je poročal o črtanju zneska 250 milijonov lir, ki bi jih morah izplačati na podlagi še neodobrene delovne pogodbe za osebje. Odbor se strinja s črtanjem postavke ter predvideva, da bi ta znesek lahko dobil z najemom posojila v prihodnjem letu.
Komunist Poletto ni sprejel od-borovega predloga, ker gre za vprašanje, ki zadeva vse krajevne u-stanove. Predlagal je skupne pobude z občinami, ki so že v teku ter glede javnih stroškov zahteval izdelavo deželne politike.
Socialist Bukovec je znižanje proračunskih stroškov ocenil za nudo dejanje, kajti država po eni strani odobri delovno pogodbo za uslužbence krajevnih ustanov, po drugi strani pa črta postavko v proraču-
nu, ki se nanašajo na njeno izvajanje. Pokrajinska uprava mora zahtevati revizijo zakona o krajevnih ustanovah ter mora svojo dejavnost usklajevati z ostalimi krajevnimi u-stanovami.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Francesca Battistin, Grazia Tronconi, Manuel Tomaduz, Laura Sgubin, Alessia De Feo, Andrea Ristis.
SMRTI: 53-letna gospodinja Annetta Sanetti por. Bregant, 60-letna gospodinja Elvira Sangiorgio vd. Sartori, 77 letna gospodinja Amelija Grilj vd. Bregant
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdijev Korzo 57, tel. 28-79.
iiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiujiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuua
SKLEP DEŽELNE VLADE NA ZADNJI DAN PREJŠNJEGA LETA
Ribijevi avtobusi bodo še naprej vozili: koncesijo so podaljšali za 6 mesecev
Deželnemu odborniku Cocianniju se je lo zdela najboljša začasna rešitev - Sindikati' niso zadovoljni z deželnim sklepom - 10. januarja prvi sestanek sveta goriško-tržaškega
prometnega področja
Ribijevi avtobusi bodo še vnaprej vozili na običajnih progah in z obstoječim umikom. Ne bo prišlo do prekinitve medkrajevnih avtobusnih prevozov, o kateri je bil govor prejš nje dni.
Novi deželni odbor je na svoji prvi seji. ki je bila zadnji dan prejšnjega leta predpoldne, osvojil predlog deželnega odbornika za prevoze Cociannija, da se podaljša koncesija za vse proge Ribijevemu podjetju za dobo šestih mesecev.
Potrjeno je bilo torej kar smo napovedovali že v torek, ko smo poročali o sestanku, ki je bil v ponedeljek zvečer na pokrajinski upravi. Deželni upravi se je začasno zdela najboljša rešitev tista, ki bi podaljšala koncesijo goriškemu podjetju za nekajmesečno dobo; podjetju naj bi dežela, v mejah obstoječih zakonov, tudi povečala prispevek in istočasno bi postavila svojega inšpektorja v podjetje, da bi ta nadzoroval delo. Da je Cocianni lahko ta svoj predlog končno tudi u-temeljil, pa je bilo potrebno soglasje podjetja Ribi. To je svoj pristanek poslalo dežeh šele v torek, 30. decembra, zjutraj. Do tedaj niso hoteli v tem podjetju nič slišati o podaljšanju koncesije, saj zanj niso sploh vprašali v predvidenem roku do 30. novembra. To je sam Cocianni povedal na tiskovni konferenci, ki jo je sklical v torek pozno zvečer.
Na tiskovni konferenci je deželni odbornik za prevoze dejal tudi, da nima trenutno deželna uprava mož-
bil lahko prevzel avtobusne proge. Zato je bil Cocianni mnenja, da je najboljša rešitev v tem, da se da podjetju Ribi možnost vzdrževati avtobusne proge še nekaj časa. Isto-
Odbomik Cocianni se je v sredo popoldne sestal z zastopniki sindikatov, pokrajinske uprave, goriške občine, goriškega in tržlškega avtobusnega podjetja, in obrazložil odločitev de-
časno pa je tudi Cocianni na tiskov- želne vlade. V tiskovnem poročilu
tudi podaljšanje zakona o prosti ; nosti, da bi ustregla zahtevam gori coni.	:	ške občine, delovnega odbora na
Predsednik Agati, ki je svojo no- ; pokrajini in sindikatom, ki so žele-voletno poslanico prebral na zad- j lj že od 1. januarja letos javno u-nji seji pokrajinskega sveta v torek ; previjanje avtobusnih prevozov na nekaj pred polnočjo, se je z voščili J Goriškem. Trenutno ni za to zakon-po napredku obrnil tudi mi narod- ! skih inštrumentov, prav tako pa ni nostne, družbene, kulturne in druge j še ustanovljen javni konzorcij zgor-skupnosti v naši dežeh.	I	njega dela goriške pokrajine, ki bi
ni konferenci dejal, da obstaja tudi druga možnost, da bi obstoječe Ribi-jeve proge (vseh je devetnajst) prevzela druga avtobusna podjetja v deželi. To pa bi pomenilo razkroj tega podjetja, ki ima sicer sedež v Gorici, na Goriškem pa ima manj prog kot drugod. Med devetnajstimi progami, ki jih vzdržuje Ribijevo podjetje, so tudi nekatere v Kanalski dolini (te so še iz časov takoj po prvi svetovni vojni, ko je spadala Kanalska dolina pod goriško pokrajino) in v Spodnji Furlaniji. Deželni odbornik Cocianni je ob tisti priliki tudi povedal, da bi bila morala sicer dežela Ribiju odvzeti že pred časom vsakršni prispevek, ker ni to podjetje točno izpolnjevalo vseh točk, ki so vsebovane v pogodbi med podjetjem in deželo. Med temi točkami je tudi spoštovanje delovne pogodbe.
Stvar je torej začasno rešena, po včerajšnjem novoletnem premoru bodo danes Ribijevi avtobusi redno vozili na vseh progah. Vprašati se moramo kako bo stvar rešena v prvih šestih mesecih. Nekateri menijo, da se v tem razdobju lahko ustanovijo potrebni inštrumenti, da preide avtobusni prevoz v javno u-pravljanje. Istočasno pa se nekateri, zlasti v krščanskodemokratskih vrstah, zavzemajo za ustanovitev novega avtobusnega podjetja, v katerem naj bi bili včlanjeni tako javne uprave kot zasebniki; na čelu tega podjetja naj bi bil za predsednika demokristjanski pokrajinski odbornik Lodi. To podjetje naj bi postopoma prevzelo vse javne prevoze pri nas.
Sindikalna federacija pa ni zadovoljna z odločitvijo dežebe vlade.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiHimtiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiia
POLNA SO BILA VSA GOSTIŠČA IN IABAVIŠČNI PROSTORI
Naši ljudje so brezskrbno preživeli prehod iz starega v novo leto 1976
Precej prometa pri Rdeči hiši na zadnji dan leta ■ Tako v goriški kot v šempetrski bolnišnici sta deklici prvorojenki v novem letu
Prehod iz starega v novo leto so naši ljudje povsod praznovali veselo in za nekaj trenutkov pozabili na tegobe in težave tudi gospodarskega značaja, o katerih tolikokrat pišemo. Gostilne b restavracije, zlasti na podeželju, na obeh straneh državne meje, so bile pobe ljudi, prav tako tudi dvorane, kjer so bila tradicionalna silvestrovanja. V Prosvetni dvorani se je na silvestrovanju štandreškega prosvetnega društva «Oton Župančič» kar trlo ljudi, ki so ob glasbi doberdobskih «Kraških odmevov» plešah, plesali in še enkrat plesali. Prizadevni štandreški prosvetni delavci so tudi s to svojo prireditvijo lahko zadovoljni. Doljani so se zbrali, na pobudo domače bor-cevske organizacije, v domačem gostišču in praznovali Silvestrovo kar po domače, enako je bilo tudi na Peči, kjer so se zbrali domačmi, da so pričakah novo leto ob zvoku harmonike. Povedali smo že, da so bila gostišča poba ljudi. To vedo povedati naši gostilničarji, ki so i-meli pobe roke dela, od Jamelj do Vrha in Rubij, do Sovodenj, Gorice in Krmina.
Veliko ljudi je šlo tudi v jugoslovanska gostišča na vsem novogoriškem področju in v večernih urah zadnjega lanskega dne so na mejnem prehodu pri Rdeči hiši zabeležili zelo velik promet. Tega je bilo sicer veliko ves dan, saj je samo čez prehod Rdeča hiša šlo, v obeh
I smereh, približno 25.000 ljudi.
I Včeraj predpoldne pa je bil na
mejnem prehodu Rdeča hiša mir in varnostni organi na obeh straneh državne meje so lahko upravičeno skoro docela počivali.
Prometni policisti pa so na vseh cestah pazili ponoči, da ne bi prišlo do hujših prometnih nesreč. Nekaj pa jih je vseeno bilo. Na novogoriškem področju so jih zabeležili tri, v dveh primerb gre za hujše telesne poškodbe. Pri nas pa ni bilo na zadnji dan leta prometnih nesreč; prvi ponesrečenec v novem letu pa je mlad podporočnik vojske, Goričan Claudio Šanson, star 25 let, bivajoč v Ulici Cappella 15, ki se je včeraj zjutraj vračal domov iz Trsta. Na državni cesti pri Dolu, takoj po Devetakih, je izgubil oblast nad vozilom, se zaletel s svojim volkswag-nom v obcestno cipreso ta se z avtom nato zakotalil nekajkrat v dolino. še poceni jo je skupil, saj bo ostal v bolnišnici samo trideset dni. Ima poškodbe na glavi, obrazu b nogah.
V novoletno kroniko spadajo seveda tudi vesti o novorojenčkih. V porodnišnici goriške bolnišnice se je zadnja v lanskem letu rodila, ob 11.55, Annelisa Gentile. Mati je Loredana Andrian por. Gentile iz Za-graja, deklica ima le 1,490 kg teže. ker se je rodila predčasno.
Deklica je tudj prvorojenka v novem letu. To je Lorena Tofful, mati je Nicolma Clede por. Tofful iz Mariana, deklica je težka 3,400 kg. Rodila se je ob 2.49 ponoči. Drugi dojenček rojen letos v goriški bobiš-
nici pa je fantek, Emanuele Crudeli. Mati je iz Tržiča, Dora Rakič por. Crudeli, fantek se je rodil ob 10.30 in ima lepo težo 4,350 kg.
V šempeterski porodnišnici pa je 29-letna učiteljica Silva Jug - Šorli povila svojega prvega otroka, 4 in pol kilograma težkega fantka, pet minut pred dvanajsto, na zadnji dan leta. Le za las bo torej njen fantek ime! na dokumentih napisano letni co rojstva 1975. Dobre pol ure pozneje, ob 0.35 pa je 21-letna delavka Irena Mameč iz Nove Gorice povila 2,700 kg težko deklico, ki bo šla tako v kroniko kot letošnja prvorojenka. Naj povemo še, da so lani v no vogoriški porodnišnici zabeležili 1.348 rojstev, predlanskim pa 1.308. To za področje s približno 100.000 prebivalci.
sindikalne federacije je rečeno, da sindikat ni zadovoljen s to odločitvijo b da se bo še vnaprej zavzemal za publicizacijo tega sektorja na Goriškem. Samo tako bodo obvarovane koristi vseh koristnikov te službe, predvsem delavcev in dijakov. Sindikalna federacija obsoja tako početje dežebe vlade, istočasno pa bo o stvari obvestila vse sindikalne organe. Danes, ob 20.30, bo na sedežu CISL v Ulici Roma skupščba vseh delavcev podjetja Ribi.
Danes bo podjetje izplačalo svojim delavcem lansko trinajsto plačo in tudi decembrsko plačo. Tako je namreč zastopnik podjetja obljubil sindikalistom na zadnji dan leta.
Omenimo še v zvezi s tem vprašanjem, da je na torkovi seji pokrajinskega sveta, pozno zvečer, tudi ta izvoljeni organ soglasno izglasoval resolucijo, s katero se zavzema za publicizacijo javnih prevozov. Tudi goriški pokrajtaski svet je bil mnenja, da je treba že s 1. januarjem dati avtobusno službo v upravljanje javnim ustanovam in ne zatekati se k polovičnim rešitvam, kot je to napravil dan kasneje deželni odbor.
Brez dvoma pa se bo stvar premaknila z mrtve točke tudi, ker je deželni odbornik za prevoze sklical za prihodnjo soboto. 10. januarja, v Tržiču, zbor občinskih predstavnikov v goriško - tržaškem prometnem področju. V svetu tega področja so zastopane vse občine tržaške b goriške pokrajine z izjemo občine Gradež.
Kino
Gorica
VEBDI 17.00—21.00 «D gatto mammone». L. Buzzanca m G. Guida. Barvni film. Mladtai pod 14. letom prepovedan.
CORSO 17.00—22.00 «L'incorreggibile».
Jean Paul Beimondo. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Due uombi e una dote». John Nichol-son. Barvni film.
CENTRALE 17.00-21.30 «I lunghi giorni delle aquile». M. Carne m L. Olivier.
VITTORIA 16.30-21.00 «Yupi du». A. Celentano in C. Rampling. Barvni film.
Nova Gorica
SOCA «Umor Leva Trotzkega». Ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Amarcord (spomtajam se)». Italijanski barvni film ob
18.00	b 20.00.
DESKLE «Mož z Vzhoda». Ameriški barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽJCU
Danes ves dan m ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel 72-340.
Prosvetno društvo «Danica» z Vrha in domača sekcija Zveze borcev izrekata sožalje članu Ludviku Devetaku ob smrti njegove tašče Luize Žigon
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki so z nami sočustvovali ob težki izgubi našega dragega moža b očeta
STANKA FAGANELA
Posebna zahvala župnikom, ravnateljem, profesorjem b dijakom slovenskih srednjih b višjih šol. darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so darovali v dobrodebe namene.
Gorica, 2. januarja 1976
Družina Faganel
ZA ŠE HITREJŠI GOSPODARSKI RAZVOJ V JUGOSLAVIJI
Načrti za magistralno prometnico od Korenskega sedla do Djevdjelije
Gornji del «jadranske magistrale» naj bi razbremenila «plava jadranska magistrala», ki bi hkrati povezovala otoke - Vsi ti načrti zahtevajo velika sredstva
Eden izmed pogojev za nagel ekonomski razvoj Jugoslavije je tudi posodobljenje cestne mreže, ki še zdaleč ne ustreza potrebam. Zato je povsem normalno, da so začeli temu vprašanju v zadnjih letih posvečati večjo pozornost. Pred nedavnim je bil ob soglasju vseh republik in pokrajin sprejet načrt o mreži magistralnih cest, ki obsega okoli 15.000 kilometrov cest. Določena je bila in sprejeta načrtovana mreža, ki je rezultat večletnega dela znanstvenih in strokovnih zavodov. ki so delali po navodilih strokovne komisije jugoslovanskega združenja za ceste.
V tem dokumentu je magistralna cesta «Bratstvo - enotnost» označena s številko 1, ker je to prav gotovo glavna cesta, ki se vije oziroma. ki se bo vila od Karavank na severozahodu pa do Djevdjelije na jugu in bo nadaljevanje glavnih evropskih prometnic in bo povezovala sredrjo Evropo z Grčijo in Bolgarijo ter Turčijo. Magistralna cesta «Bratstvo in enotnost» bo dolga 1200 kilometrov in bi mogla najbolje zadovoljevati potrebam najbolj razvitih predelov in področij Jugoslavije,- hkrati pa bo vključevala Jugoslavijo v ostale cestne mreže sosednih dežel.
Trasa ceste se začenja na tromeji Avstrije, Italije in Jugoslavije, praktično nekje pri Korenskem sedlu, nato bi preko Jesenic in mimo Kranja vodila do Ljubljane; iz Ljubljane gre pot do Zagreba, od Zagreba pa po sedanji cesti Bratstva in enotnosti do Beograda, od koder bo vodila do Niša, Skooja in Djev-dielije, to se pravi, da se trasa konča na grški meji. Kakor pravijo ocene gravitira na to cesto približno 70 odstotkov vse Jugoslavije. Na to cesto se namreč stekajo oziroma se bodo stekale ceste z zelo širokega pasu Slovenije, vse Panonske nižine do Beograda pa tudi s področij z desne, južne strani ceste. Nadalje vse področje, ki gravitira na Niš, vsa Makedonija, vse do grške meje.
Ker ima ta prometnica izreden pomen tako v notranjih kot v mednarodnih merilih, so podvzeli že številne akcije za skupno gradnjo, za skupne napore vseh republik in pokrajin in kot kaže so za gradnjo
te velike prometnice pokazali zanimanje tudi strokovnjaki Mednarodne banke za obnovo in razvoj, saj ta cesta nima izredno velikega pomena le za Jugoslavijo, pač pa tudi za mednarodne zveze.
Pri tem velja povedati, da je precejšen del te magistralne ceste že deloma dokončan. Gradnja ceste «Bratstvo in enotnost», ki povezuje Zagreb z Beogradom in ki je dolga le nekaj manj kot 400 kilometrov, je rezultat velike mladinske akcije. Gradnja se je začela že koj po osvoboditvi leta 1946, končala pa se je leta 1983. Čeprav so večje trase te ceste bile načrtovane in tudi grajene kmalu po drugi svetovni vojni, so načrtovalci upoštevali tudi možnost naglega povečanja cestnega prometa in tako imamo na primer od Zagreba do Beograda «rezervirano zemljišče» za razširjenje ceste v resnično avtomobilsko cesto. Pravzaprav so to cesto v samem začetku pomotoma vključili med avtomobilske ceste, pa čeprav nima kvalifikacij za to. Ker pa je po načrtih predvideno, da iz tega nastane avtomobilska cesta, bodo gradbena dela v bodoče olajšana, saj so poleg terena predvideni tudi tehnični elementi za povečanje zmogljivosti ceste.
Povsem drugače pa je za cesto med Korenskim sedlom in Ljubljano. Tod se cesta vije malone povsod skozi naseljene kraje. Tu bo težko speljati širše pasove, toda že dolgo je znano, da ta del ceste ne zmore več domačega prometa, še manj pa mednarodnega, posebno ne v poletnih mesecih, ko se po tej cesti stekajo kolone avstrijskih, nemških in drugih avtomobilov v smeri «toplega morja» — Jadrana aii v obratni smeri.
Zaradi primerjave bomo navedli nekaj konkretnih podatkov; pred desetimi leti je bilo v Jugoslaviji po eno vozilo na 136 prebivalcev, leta 1973 jih je bilo le 18, v zadnjih dveh letih se je število avtomobilov še tako povečalo, da pride po eno vozilo na šibkih 15 državljanov. Motorizacija pa se veča in veča, tako da ceste tega prometa ne zmorejo več.
Seveda se tu postavlja vprašanje, kje najti sredstva za tolikšna dela, kajti ne gre le za glavno prometno
žilo od Korenskega sedla do Djevdjelije, pač pa za celotno cestno mrežo, za katero smo rekli, da meri 15.000 kilometrov. Nemogoče si je zamisliti, koliko bo vse to stalo, predračuni za cesto «Bratstva in enotnosti» pa kažejo 37 milijard novih dinarjev, kar bi po starem pomenilo 3700 milijard dinarjev. Tolikšna sredstva si je težko zamisliti v razmeroma kratkem času. Zato bodo potrebna odrekanja s strani vseh republik, pa tudi s strani porabnikov ceste. Ni bilo še rečeno, ali bo za vožnjo po tej bodoči avtomobilski cesti, po glavni arteriji predpisana cestnina, toda nemogoče si je zamisliti, da bi izpeljali tolikšne načrte brez uvedbe cestnine.
Ko že govorimo o cestah, ki jih nameravajo izboljšati, dograditi ali celo graditi, se bomo ustavili za trenutek še pri drugem načrtu, ki ni nov, ki pa prihaja ponovno v ospredje. Gre za tako imenovano «piavo jadransko magistralo». Tudi jadransko magistralo so pred davnim časom gradile mladinske brigade, ki so opravile veliko delo v gornjem delu Dalmacije in v Hrvaškem primorju. Žal pa ni tedaj niti najbolj optimistično razpoložen človek mogel računati, da se bo jadranski turizem tako naglo in do tolikšnih meja razvil, da bo jadranska magistrala, posebno njen gornji del, postala ozko grlo za nadaljnji razvoj turizma vzdolž Dalmacije. Zato se računa z možnostjo, da bi razbremenili ta del magistrale s «piavo jadransko magistralo», ki bi tekla po otokih v dolžini 200 kilometrov.
To postaja aktualno posebno sedaj, ko je bil odobren in sprejet načrt o gradnji mostu med celino in otokom Krkom. Pred nedavnim smo obširneje poročali o načrtih za gradnjo mostu med Črišnjevim in Vozom preko otočka Sv. Marka. Kot so predvidevali načrtovalci, bo ta most v treh letih dograjen. In v tem primeru bi po že trasirani cesti pot vodila v čez ves otok Krk vse do Stare Baške, to se pravi, da bi že obstoječih 46 kilometrov ceste po otoku Krku le popravili in razširili, s čimer bi valorizirali tudi otok Krk kot turistični kraj, hkrati pa bi Krku omogočili, da razvije svojo dejavnost, saj je znano, da
nameravajo graditi most s celine na otok tudi zato, da bi del industrije prenesli z Reke na otok, ker se Reka v industriji že duši.
Od Stare Baške do Lopara na Rabu pa bi morali opraviti pot s trajektom. Gre za dvanajst morskih milj, to se pravi obilnih 20 kilometrov razdalje. Temu ustrezno bi bilo treba, seveda, urediti in pripraviti pristanišči v Stari Baški in v Lonaru.
Rao je razmeroma majhen otok. Od Lopara do mesteca Rab je samih 13 kilometrov že dobre poti, ki bi jo bilo treba le nekoliko modernizirati. Z Raba na otok Pag in sicer do mesteca Lun pa je le majhen skok, praktično šest milj oziroma 10 kilometrov, ki bi jih avtomobili opravili s trajektno službo, od tod pa vodi pot dalje čez ves Pag in vse do mosta na Portici in nato dalje tako da bi ta trasa bila neprekinjena celih 110 kilometrov.
Konkretno bi «plava jadranska magistrala» merila 170 kilometrov cestne zveze in 18 milj oziroma obilnih 30 kilometrov trajektne povezave, skratka dobrih 200 kilometrov poti. In prav teh 200 kilometrov je tistih 200 km jadranske magistrale, ki je v poletnih mesecih najbolj v težavah, ker je ožja, speljana po zelo težkem terenu, skratka je to tisti del jadranske glavne prometnice, ki najbolj zavira nadaljnji turistični razvoj v Dalmaciji.
Seveda tudi ta načrt ni izvedljiv od danes na jutri in z majhnimi sredstvi, vendar pa je hkrati tudi res, da nadaljnji turistični razvoj v Dalmaciji tako rekoč vpije po infrastrukturah, med katerimi je v prvi vrsti cestna povezava. Zaman vedno novi in celo razkošni hoteli, če ni prometnic. Kljub temu, da smo zaradi naftne krize prišli v Evropi v težave, odhajajo ljudje na počitnice z lastnimi vozili, saj si je nemogoče zamisliti družinska potovanja drugače.
V FILMSKIH KROŽKIH
DVA POLJSKA REŽISERJA V KLURIH CAPPELLA IN CUC
Filmski klub Cuc je komaj zaključil najpopolnejši pregled filmov poljskega režiserja Jerzyja Skolimoivskega, v katerem je manjkalo le nekaj del, ki niso nikdar prišla na Zahod (kot prepovedani «Reče do goryl») in zadnje delo ■«Un ospite gradito . . . per mia moglie», ki bo kmalu prišlo tudi v italijanske kinematografe. Videli pa smo njegove tri poljske filme «Rysopis» (1964), «Walk-o-ver» (1965) in «Borierà» (1966). ter tri filme, ki jih je (skupaj z zadnjim) režiral v raznih zahodnih državah: «Le départ» (Il vergine, 1967), «Le avventure di Gerard» (1970), «Deep End» (La ragazza del bagno pubblico. 1970).
Skoraj hkrati nam je klub La Cappella nudil pregled filmov drugega poljskega režiserja Krzy-sztofa Zanussija, ki so bili tokrat vsi poljskega izvora, čeprav je tudi Zanussi doživel izkušnjo na Zahodu. Režiral je film v Ameriki, ki so ga vendar montirali proti njegovi volji (tega ni bilo v pregledu, kot tudi nekai kratkih del in celovečernega «Illuminazione», ki bo kmalu prišel na italijanska platna). Videli smo tako Za-nussijeve filme «Smierc provin-riala» (Smrt provincialen. 1066). «Struktura krisztalu» (Struktura kristala, 1969), «Gori) o znuerchu» (Gore ob mraku, 1970), «Za sciana» (Za steno, 1971), «Hipoteza», «Žide rodzinne» (Družinsko življenje, 1971) in «Bilans kwartalny» (Tromesečni obračun, 1974) Poljska kinematografija je mor-
tant c’est d’aimer» smo pred kratkim pisali. Poleg navedenih je pa veliko režiserjev, ki so ostali v 'domovini, od starega mojstra Andrzeja Wajde pa do mladih Kutza, Krolikiewicza, Zaorskega idr
Poljska kinematografija ima tudi izvrstno šolo direktorjev fotografije, kar dokazujejo posebno filmi Skolimoivskega. Ta režiser je gotovo med najpomembnejšimi v vsem modernem filmu. Zanussi
Srečanje s Tržačanom Francom Giraldijem
Klub Umberto Barbaro je organiziral srečanje z režiserjem tržaškega porekla Francom Giraldijem, katerega je prikazal filme «La bambolona», «Gli ordini sono ordini» in «La rosa rossa» Medtem ko smo o poslednjih že pisali, bi radi opozorili na film «La bambolona», ki ga je Giraldi posnel leta 1968 po izkušnji v raznih ivesternih (v filmu igrala Ugo Tognazzi in Isabella Rei).
Gre za zelo inteligentno uporabo italijanske filmske komedije, ki se sicer v marsičem razlikuje od poprečnega dela, približuje pa se nekaterim drugim «literarnim poskusom» (skoraj vsi Giraldijevi filmi so literarne adaptacije) kot
da najzanimivejša od vzhodno- i so Lattuadova dela.
evropskih: režiserja povezuje velika kulturna dediščina in obene-nem velika tehnična šola. kljub temu pa sta zelo različni osebnosti. Zanimiva značilnost so tudi pogosti stiki z Zahodom: poleg Skolimoivskega h* Zanussija so prišli na Zahod tudi Polanski, Kawalerowicz, Borowczyk. Leniča (oba sta se izkazala najprej v risanki, kot Topor in Kamler, ki sta vedno delovala na Zahodu),
Giraldi je v dveh srečanjih z občinstvom (predstavil se je tudi v sedežu CCA) večkrat poudaril svoj odnos do filmskih žanrov in predvsem do komedije, ki je. prevladujoči žanr italijanskega filma. Ves Giraldijev opus je nekako razdeljen v štiri «faze»: faza dokumentarcev o Tržaškem, faza italijanskih westernov, faza komedij, faza adaptacije «resnih» literarnih del za televizijo. Sedaj bo
ki sia veam aeiovaia nu z.uuuuuj, , ------------ «u. icicuiziju.
pa do Andrzeja Zulaivskega, o či- I morda prešel k novi fazi. gar pomembnem filmu «L’impor- ‘	«rrunirT m
SERGEJ GRMEK
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHBilUuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiHiiininiiiiiiiii«
UGOTOVITVE SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE
Živčna depresija postala bolezen našega stoletja
Vzroki bolezni so najrazličnejši - Prav tako tudi znaki poživili in pomirjevalnimi sredstvi, namesto da bi
ŽENEVA, 1. — Po tem, kar izhaja iz opozorila svetovne zdravstvene organizacije, doživlja človeštvo neverjetno hibo. V komaj minulem letu so «živčno depresijo» proglasili za «bolezen stoletja». Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je ta bolezen prizadela najmanj sto milijonov ljudi, seveda na vsem svetu, toda prvenstveno v bogatem oziroma razvitem svetu. Ta podatek je podatek, ki ga je svetovna zdravstvena organizacija zbrala iz neposrednih podatkov, ki so jih zbrale specializirane klinike v Montrealu v Kanadi, v Nagasakiju in v Tokiu, v Teheranu, Baslu in drugod, koder ima svetovna zdravstvena organizacija svoje klinike.
KÌinika v Baslu v Švici je konec decembra pravkar minulega leta bila stičišče svetovnega posvetovalnega zasedanja strokovnjakov, ki so razpravljali o tem vprašanju. Zasedanja se je udeležilo kakih sto psihiatrov s skoraj vseh celin, prvenstveno pa iz Evrope in Amerike, torej iz razvitega sveta.
Sociologi, ekonomisti in drugi strokovnjaki se ■ glede bodočnosti človeštva - razhajajo
V	začetku leta prav gotovo ni lepo govoriti o zlih napovedih, o pomanjkanju, ki se obeta človeštvu in podobno, toda eno je želja drugo je resničnost in zato bomo navedli eno in drugo, tako kot so se izrekli strokovnjaki.
V	Woodlandsu blizu teksaške metropole Houstona v ZDA se je ob koncu pravkar minulega leta zbralo kakih 350 sociologov in raziskovalcev bodočnosti, tako imenova-nik futurologov, pa tudi strokovnjakov za demografijo strokovnjakov za prehrano, ekonomistov, poslovnih ljudi in politikov. Med poslovnimi ljudmi so bili navzoči tudi takšni mogotci, ki trgujejo s prehrambenim blagom v mednarodnih merilih in oskrbujejo z živili ne le manjša področja ali mesta. p'č pa države. Bili so tu navzoči poslovni ljudje, ki proizvajajo prehrano za dojenčke, ljudje, ki razpolagajo z vrsto tovarn umetnih gnojil, bili so tudi «kralji» elektronike itd. itd. Sestali so se z vsega sveta za to, da bi skušali ustvariti vsaj približno sliko bodočnosti na temelju razmer, v katerih živimo, na temelju razvojnih teženj, ki so se kazale ob koncu leta, pa tudi ne temelju razvoja zadnjih dvajsetih let. In rezultat tega zasedanja je bil dvojen: Na eni strani so se strnili optimisti, na drugi pesimisti. Kar zadeva pesimiste jim daje prav se dan je stanje v svetu; kar se tiče
optimistov, jim daje prav znanstveni razvoj. Ne bomo se opredelili ne za tega, ne za onega, pač pa bomo enostavno navedli glavne podatke oziroma stališča, ki so jih zavzeli na tej in na oni strani.
V prihodnjih 200 letih se bo prebivalstvo sveta povečalo najmanj za štirikrat. Ker živi trenutno na vsem svetu okoli 4 milijarde ljudi, bo čez 200 let živelo na naši zemeljski obli od 15 do 16, morda celo tudi več milijard ljudi. Poprečna življenjska doba se bo še podaljšala. V tem primeru bo na Zemlji še več ljudi. Tolikšna množica ljudi bo seveda potrebovala vse drugačne količine potresnega blaga in hrane kot ga potrebuje človeštvo danes. Posebno ker se bodo povečali tudi «apetit» tistin področij, ki so danes nerazvita. Zaradi tega surovin, ki so danes na razpolago in visoko cenjene, ker so nujno potrebne, tedaj ne bo več, ali jih bo tako malo, da se sploh ne da več govoriti o naših, «klasičnih» surovinah. Zato pa bodo v bodočnosti posebno energetsko problematiko reševali na povsem drugačen način. Toda prav temu problemu bo moral človek bodočnosti posvetiti drugačno skrb. kajti človek bodočnosti se bo tako rekoč neprestano otepal z energetsko kri zo, čeprav bo za proizvodnjo energije uporabljal v glavnem odpadke, v kolikor ne bo pasel novih virov,
ki ne bodo več na atomski osnovi.
Kar se pa tiče prehrane, bodo celine, torej kopenske površine in morja ter oceani zadovoljevali vsem potrebam, čeprav nas bo tedaj na Zemlji štirikrat več kot danes, vprašanje prehrane ne bo aktualno. Seveda, tako trdijo optimisti, ki pa vendarle postavljajo določene pogoje za to. Pravijo namreč, da bo prehrane dovolj «če se bodo vsi viri namensko eksploatirali». Ker so optimisti vendarle dovolj trezni, postavljajo pogoj tudi v zvezi z ekološkimi problemi, z vprašanjem ohranitve okolja. Pravijo namreč, da se bo «industrijski razvoj lahko normalno večal v smislu človekovih potreb le, če bo človek znal razvoj podrediti potrebam in bo pri tem tudi reševal človekovo okolje».
Tako trdijo optimisti, pesimisti pa menijo drugače in v Woodlandsu je teh bilo več kot optimistov. Morda zato, ker se naše leto končuje z dokajšnjo krizo v svetu in so bili strokovnjaki pod tem vtisom. Na vsak način je za pesimiste osnovno vprašanje vprašanje prehrane svetovnega prebivalstva. Ti strokovnjaki menijo, da je zadeva prehrane nepremostljiva težava v nadaljnjem razvoju človeštva «zaradi omenjene možnosti zadostnega pridelka za čedalje večje, čedalje številnejše človeštvo».
Po podatkih in računih ameriške .	.	_.	- „ ,
raziskovalne ustanove Worlwatch ^ kupiti v tujini 32 milijonov ton žita.
Institute, ki proučuje pridelovanje žitaric v svetu, je možno, da že sedaj začno umirati zaradi pomanjkanja te za sedaj ene najbolj množične prehrane milijoni ljudi. V bodočih desetletjih pa bo do tega prišlo zagotovo. Nezadostno prehranjenih pa bo iz leta v leto vedno več. Že danes je v hudo podhranjenem stanju okoli 400 milijonov ljudi, nekaj sto milijonov ljudi pa se napačno oziroma se slabo hrani, ker uživa premalo beljakovin in vitaminov. Ti ljudje, in gre za stotine milijonov življenj, pa se napačno hranijo zaradi pomanjkanja primerne hrane.
Direktor Worlwatch Instituta Le-ster Brown je v svojem nagovoru 350 zanstvenikom z vsega sveta med drugim rekel: «Nikoli več ne bo svet imel na razpolago toliko cenenih viškov prehrane kot jih je imel do danes. Svetovne rezerve najvažnejših nranil, predvsem žita, se ne bodo več merile na leta in na mesece, pač pa na tedne celo na dni».
In k tej nič kaj veseli prognozi bi mogli dodati en sam podatek, ki, žal, daje prav pesimistom: Dežele v razvoju so že v letu 1974 zabeležile primanjklaj 29.9 milijona ton žitaric. Lansko leto, torej v pravkar minulem 1975, letu pa je morala Sovjetska zveza, k: ne spada v tretji, nerazvitm svet.
vendar se zasedanja niso udeležili predstavniki Avstralije.
Živčno depresijo so proglasili za «bolezen stoletja» zato, ker samo v ZDA, v Kanadi ter v zahodnoevropskem svetu, to se pravi samo v tako imenovanem bogatem svetu ta depresija požene v smrt kar 30 odstotkov vseh tistih, ki si nasilno vzamejo življenje. Konkretnejši podatki govore, da sleherni dan napravi samomor okoli tisoč oseb, v nekaterih primerih celo komaj 15-letni mladoletniki.
Živčna depresija v bogatem industrijsko razvitem svetu pa ogroža psihofizično zdravje moških in žensk vseh dob, vseh starosti in tudi vseh družbenih slojev. Najbolj resen problem nastaja zato, ker živčna depresija zajema milijone in milijone delavcev in nameščencev, pa tudi ljudi drugih strok.
Razlogi bolezni so različni. Na eni strani gre za depresijo, ki je posledica alienacije in razčlovečenja pri tekočem traku v tovarni. Na Švedskem na primer so že pred kakim letom ugotovili, da človek v tovarni ne bo mogel več dolgo vztrajati pri tekočem traku. Švedski sociologi in psihologi so ugotovili, da nagel tempo, ki ga zahteva sodobna industrija, presega človekove moči in zato so v nekaterih švedskih velikih podjetjih že vsaj poskusno prešli na tako imenovano zaključeno ekipno delo. In to prav v tovarnah, kjer je bil do sedaj delovni proces usmerjen izključno na tekoči trak. Pa ne le delo v podjetju, tovarni ali biroju, tudi preveč zahtevno življenje vodi v depresijo, v živčno razkrojenost, ki jo nekateri tolmačijo kot krizo novejše dobe, kot krizo ekonomskih razmer v bogatem svetu. Do pred nedavnim so ekonomisti in politiki na veliko trobili o ekonomskih čudežih in podobno, nato pa so čez noč svojo «gonjo» preusmerili in danes se po vsem svetu ne govori o drugem kot o ekonomski krizi. Ljudje na delovnih mestih, ki so se. bili navadili na zahtevnejše življenje in opažajo sedaj, da se jim tovrstna tla izmikajo, zapadejo zaradi zavzetosti v depresijo, ki prizadeva vedno več ljudi, tudi mlade in sicer mladino, ki se komaj privaja na delovni stres in tudi na stare delavce, ki se čutijo, da so v podjetju odveč, celo na starce, ki s strahom gledajo na bodočnost, ker da so vsej družbi odveč. Ta depresija vpliva tudi na tiste mlade ljudi, ki komaj iščejo delo, prvo zaposlitev Jako da če se jim posreči najti delo, ga sprejemajo s strahom, da bi ga ne izgubili.
Glede depresivnega stanja starejših ljudi je morda najbolj značilno mesto New York, ki šteje v ožjem okviru osem milijonov prebivalcev. Najmanj vsak peti stari Newyor-čan trpi za živčno depresso. To mesto so vzeli za nekakšen «vzor» za vse ZDA in konkretni podatki so porazni.
Sicer bi bilo pretirano reči, da
- Človeštvo se zdravi s menjalo način življenja
je živčna depresija ali živčni razkroj bolezen naše dobe. To bolezen so odkrili že davno pred desetletji in desetletji, toda tedaj so odkrili le posameznike, pravzaprav kakega redkega človeka, ki je s slabimi živci živel v sebi neprimernem okolju. Ker pa je danes ta depresija zajela milijone, desetine celo stotine milijonov ljudi, so jo proglasili za «bolezen stoletja».
Ker že toliko govorimo o tem zlu, oglejmo si, kako se živčna razkrojenost kaže. Nepoučen človek bi menil, da gre za bolezen, ko začne prizadeti človek kazati hude znake živčnosti. Pa ni tako. Fizični znaki depresije so povsem drugačni, na primer trajna utrujenost, pogost glavobol, astma, srčne težave, ulkus na želodcu, pa tudi ekcemi, revmatizem in še vrsta drugih tegob, ki jih poprečen pacient ob poprečnem zdravniku zdravi, kot bi šlo za specifično bolezen, ne pa za znak do vsem drugačne bolezni. Te bolezni so le fizični znak prikritih, globljih psi hičnih motenj. Ulkus na želodcu ali oni trajni glavobol, ki mu pravimo migrena, sta samo znak «SOS» določenega psihofizičnega stanja organizma, ki se čuti o-groženega zaradi načina življenja, v katerem je prisiljen živeti.
Samo baselska psihiatrična klinika že dve desetletji zdravi na leto okoli 1800 tovrstnih pacientov. Psihiatri, ki delajo na tej kliniki, ki je edina specializirana tovrstna raziskovalna ustanova v zahodni Evropi, so na nedavnem svetovnem simpoziju o živčni depresiji med drugim rekli: «Tovrstna razkrojenost živcev se more popolnoma ozdraviti samo, če se lotimo primernih sredstev in ustrezne metode».
In prav v tem zdravstvena služba v svetu še najbolj greši. Danes ga skoraj ni človeka, ki bi ne u-porabljal «čudotvornih» preparatov za pomirjenje živcev, za poživitev, pilul za dviganje morale itd. itd. Gre za tako imenovane psihotro-pe, ki jih uživamo vsi kar na pesti. Vse človeštvo tako imenovanega razvitega sveta je pod vplivom reklame farmacevtskih družb, ki se pač bohotijo na pomanjkanju znanja preprostega potrošnika in na «dobrohotnosti» zdravstvene službe! Samo v Franciji so lani prodali 35 milijonov zavojčkov oziroma stekleničic psihotro-pov. človek ob «sodelovanju» zdravnikov si pač pomaga kot ve in zna. Dejansko pa se ta njegov način zdravljenja spreminja v svojevrstno narkomanijo, ker zdravniška služba ni sposobna dati pacientu prave, resnične zdravilne poti, ker mu je tudi ne more dati In sicer zato ker je družbeno pogojena, hkrati pa zahteva resnično zdravljenje živčne razkrojenosti povsem spremenjene družbene razmere.
12.30 12.55 13.25
13.30
17.00
17.15
17.45
18.45
20.00
20.40
21.45
22.45
18.45
19.00
20.00
20.30
21.00
9.00
9.05
9.10
10.40
11.40
13.00
13.05
14.45
15.15
16.40
16.50
17.25
17.30
18.15
19.30
20.00 20.50 22.20
19.45
20.15
20.30
22.00
PETEK, 2. JANUARJA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Poljudna znanost: Obisk v muzeju
Napravimo družno
Vremenska slika
DNEVNIK
DNEVNIK
Program za najmlajše: Prigode mucka Mička, risan film
Program za mladino: Levi v svobodi
Poljudna znanost: Proces proti Robespierru
Italijanske kronike in Vremenska slika
DNEVNIK
Teden aktualnosti
Koncert sodobne glasbe
DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
športni dnevnik
Jo Gaillard: OTOK SPOMINOV
Danes bo na sporedu tretja epizoda nanizanke z glavnim junakom kapitanom ladje «Marie-Aude». Je to Jo Gaillard, mož srednjih let, sin nekdanjega pomorščaka in delničarja. Pluje sedaj proti nekemu neznanemu otoku v oceanu. Otok je izven plovnih poti, toda Gaillard hoče tu pristati, ker ga spominja na mnoge stvari...
OB 20. URI DNEVNIK
Edvardovo gledališče: DE PRETORE VINCENZO Gre za dvodejanko Eduarda De Filippa, ki jo je avtor tudi re žiral, pritegnil pa k sodelovanju še celo množico znanih in ne znanih italijanskih umetnikov. Gre za veselo komedijo na račun Vincenza De Pretora. Seveda je lik izmišljen, ustvarila ga je bujna vendar hkrati zelo človeška domišljija neapeljskega umet nika. Delo je bilo tudi posneto na film.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
POROČILA
Risanka
PAVLIHA IN MALO ČEZ LES
Otroška komedija Janeza Žmavca je v slovenskem ljudskem gledališču v Celju dolgo navduševala mlado občinstvo. To je razumljivo, kajti nagajivi Pavliha zna igro voditi tako, da se kar težko odločimo: ne vemo, kdaj gre zares in kdaj ne. Naj večja odlika Pavlihe pa so njegove modrosti, skrite v ugankah Mladina poje
Iz sporeda drugih jugoslovanskih TV studiov POROČILA
Iz sporeda drugih jugoslovanskih TV studiov VESELO Z AVSENIKI DEČEK IN VIOLINA
Je to jugoslovanski barvni film, ki ga je v pravkar minulem letu napravil Jovan Rančič. Zgodba je naslednja: Vojna se je končala, ostala so pogorišča, ostale sc rane. Ostali so tudi otroci brez staršev, otroci padlih.
Film Deček in violina je zgodba o teh otrocih, ki so našli svoj novi dom v domovih za otroke padlih borcev. V enem takih domov so bili dečki, ki so kazali veselje do glasbe. Med njimi je tudi Goran, ki je zaljubljen v violino.
Križem kražem Pisani svet
Prva oddaja Pisani svet v novem letu bo na sporedu še v prazničnih dneh, zato bo nekoliko drugačna od ostalih. V oddaji se bodo namesto posameznih rubrik prepletale pesmi o zimi, novoletnih željah, pa o zimskem veselju in vsem tistem, kar sodi k vedremu novoletnemu razpoloženju. Prisluhnili bomo razmišljanju otrok o novem letu, njihovim željam in pričakovanjem. Ker bomo oddajo posneli na Pokljuki, v njej ne bo manjkalo pravega zimskega veselja in razigranosti na snegu, ki ga je na Pokljuki kar precej.
Nekaj pa naj ostane skrivnost — v gozdu na Pokljuki bo tudi majhno novoletno presenečenje — zato ne zamudite oddaje Pisani svet. In ker bo oddaja na sporedu še v prazničnih dneh, smo jo posneli v barvah. Naj bo to samo skromno novoletno darilo za prijatelje Pisanega sveta, ki jim ob tej oddaji tudi iskreno voščimo za novo leto. Oddajo, ki jo je pripravila Katarina Lavš, so oblikovali: snemalca Vitan Mal in Ubald Trnkoczv. tonski tehnik Marko Tajič in režiser Miro Pribela. Glasbo je napisal Andrej Šifrer, ki bo v oddaji skupaj z Metko stok tudi prepeval.
POROČILA Mladi za mlade Šport v letu 1975 DNEVNIK
O. Davičo: PESEM, nadaljevanka ŠERIF V NEW YORKU — serijski film DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček, risanke DNEVNIK
DINAMIT JACK, celovečerni film Po domače z ansamblom Lojzeta Slaka
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah: 18.15 Umetnost; 18.30 Koncert; 19.10 Sgorlon: «Bratranci na obisku»; 19.25 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo, 20.30 Koncert; 21.45 Glasba za lahko noč.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 18.30,
20.30	Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Folklora; 9.15 Melodije;
10.00	Z nami je...; 11.45 Orkester;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Tretja stran; 14.15 Juke box, 14.45 Plošče; 15.00 Slovenski ansambli;
16.30	Veselo v praznični večer;
17.00	Primorski športniki v letu 1975; 18.00 Tops Pops; 18.35 Naši pevski zbori; 19.00 Prenos RL;
20.00	Glasovi in zvoki; 21.35 Simf. koncert.
NACIONALNI PROGRAM
7.00.	8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba;
8.30	Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.30 Drugi zvok; 12.10 Koncert; 13.20 Strnjena komedija;
14.05	Glasba Divjega zahoda;
14.45	Znanstvena oddaja; 15.30
Plošče za mladino; 17.05 Radijska nadaljevanka; 17.35 Simf in komorna glasba; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Mednarodni koncert; 22.25 Poje E Humperdinck. SLOVENIJA
7.00.	8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19,00 Poročila; 6.50 Danes za vas; 8.07 Praznično jutro za najmlajše; Vodopivec-Pavček: Strašni lovec Bum-bum; 8.40 Okrogle narodne;
9.05	Omnibus spominov; 10.05 Slike iz naše gradnje (posebna oddaja); 10.45 Turistični napotki;
11.05	Povabilo na ples; 12.10 O-poldanski cocktail melodij; 13.30 Novoletne izjave predstavnikov naših narodnostnih skupnosti v tujini; 13.45 Svobodoljubna misel v pesmi; 14.05 Na začetku leta;
15.05	B. Vervič: «Sreča»; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Kitara v ritmu:
17.05	V. Konjar; Staro leto pod kulturniškim drobnogledom; 18.05 Zlata kaseta; 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta: 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Stop-pops; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih: 23.05 Literarni nokturno - R. Burns: O' Skan-ter; 23.15 Nočni akordi.
oroskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Neka ponudba se skuša izkazati naravnost odlično. V zvezi s svojimi bodočimi načrti krotite ambicije.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Manjši nesporazum med družabniki. Skušajte brzdati svojo jezo in vsi vas bodo zaradi tega cenili.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Postavite se po robu lenobi, katera vas utegne pripraviti ob lepo priložnost. Nervoza in ljubosumnost.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne spuščajte se v posel, katerega uspeh je problematičen. Prijeten večer v družbi osebe, ki vas ljubi.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Nepričakovan uspeh vas bo izpolnil z novim optimizom. Zelo vas bo ganil odkritosrčen nastop prijatelja,
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Bodite previdni v finančnih vpraša-I njih. V zvezi z obrekovanjem na I vaš račun ohranite hladnokrvnost.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
V	svojem poslovanju se povsem zanesite na svojega najstarejšega sodelavca. Pazite na zdravje.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Kot posledica nehotene napake bo prišlo do neprijetnega nesporazuma. Prijeten večer v družinskem krogu.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.)
V	teku dne bo prišlo do zanimivih srečanj. Ne bodite preveč ponosni, posebno ne z osebami, ki imajo manj sreče od vas.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Bodite samozavestni in vašim načrtom bo zagotovaljena uresničitev. Zelo prijetno srečanje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Okoliščine vas bodo zbližale z osebo, katere dobre lastnosti bi utegnile srečno izpopolniti vaše. Na pot boste šli.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Odlično boste rešili težjo poslovno situacijo. Neko prijateljstvo se bo spremenilo v globlje čustvo.
SMUČARSKI SKOKI
VČERAJ V GARMÌSCHU
Spet zmagoslavje Avstrijcev Mladi Innauerpred Sclmablom
Vzhodni Nemec Danneberg se je uvrstil na tretje mesto pred Bashleijem
GARMISCH PARTENKIRCHEN, 1. — Mladi, komaj 17-letni Avstrijec Toni Innauer je osvojil že drugi izjemni uspeh na letošnji 24. novoletni turneji Intersport v smučarskih skokih.
Sploh pa je bilo današnje tekmovanje v Garmischu veliko zmagoslavje avstrijske vrste, ki je u-vrstila na drugo mesto Schnabla, na četrto pa veterana Bachlerja.
V ostro «avstrijsko konkurenco» se je vrinil vzhodni Nemec Danneberg, ki se je uvrstil na tretje mesto.
Z današnjim ponovnim uspehom so avstrijski skakalci spet dokazali, da so glavni favoriti za olimpijske igre, ki bodo od 4. do 15. februarja v Innsbrucku.
Vrstni red
L	Innauer (Av.)	231,3
2.	Schnabl (Av.)	229,6
Danneberg (NDR)	227,5
Bachler (Av.)	214,7
Borovitin (SZ)	213,0
Griinigen (Švica)	212,9
Pawlusiak (Poljska)	212,5
H. G. Aschenbach (NDR) 212,2
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
D. Aschenbach (NDR)	208,6
Karapousov (SZ)	207,7
SMUČANJE
SMUK ZA SP V PFRONTNU
Vreme nagaja
PFRONTEN, 1. — Zaradi slabega vremena so danes prenesli preizkušnje v smuku za ženski svetovni pokal. Tekmovanje bi moralo biti na sporedu jutri. Prireditelji upajo, da bo jutri le zasnežilo in da bodo tekmovalke v soboto lahko starta le za SP.
Medtem pa še ni gotovo, če se bo sobotnega tekmovanja udeležna zahodna Nemka Evi Mittermaier zaradi poškodbe na hrbtu.
CORTINA D’AMPEZZO, 1. — Marcello Menardi je osvojil prvo mesto v veleslalomu za 12. državni posai «Nordica».
V ženski konkurenci je zmagale. Sandra Salvati (Sci Club Bologna).
HOKEJ NA LEDU
DAVOS, 1. — Z zmago proti Poljski s 5:2 je ČSSR osvojila prvo mesto na mednarodnem turnirju za 49. pokal Spengler.
CORTINA D’AMPEZZO, 1. — V nadaljevanju prve italijanske lige v hokeju na ledu so dosegli naslednje izide: Merano - Brunico 10:4; Alleghe - Asiago 7:5; Gardena - Bolzano 4:5; Gortina - Auronzo 10:1. Počitek: Renon.
LESTVICA: Bolzano 20; Gortina
19; Gardena in Alleghe 18; Merano 11; Renon 10; Asiago 4; Auronzo in Brunico 2.
AVTOMOBILIZEM
Tudi VN Brazilije je še v dvomu
SAO PAULO, 1. — Potem ko se je Argentina odpovedala organizira-
nju letošnje prve Velike nagrade formule 1, je še vedno v dvomu tudi nastop najboljših avtomobilskih pilotov v Braziliji.
VN Brazilije bi moralo biti na sporedu 25. januarja, a organizator nima še dovolj ekonomskih sredstev, da bi izpeljal tako zahtevno tekmovanje. Vse kaže, da bodo tudi brazilski prireditelji prosili mednarodno avtomobilsko zvezo, da bi VN Brazilije prenesli na kasnejši datum.
SZ BOR
vošči vsem svojim športnikom, članom, podpornim članom in simpatizerjem mnogo sreče in zadovoljstva v novem letu 1976
NAMIZNI TEN'rs'viièè:^^
ZENSKI ITALIJANSKI LIGI
izidi prvega dela razveljavljeni?
S tem bi seveda v največji meri oškodovali Krasovo ekipo, ki je v tem delu zanesljivo osvojila prvo mesto - Dokaj čudni razpleti tudi v «južni skupini»
Očitno je, da se je letošnje žensko prvenstvo A lige, v katerem zelo uspešno nastopa ekipa Krasa iz zgoniške občine, rodilo pod nesrečno zvezdo. Kot znano, je namiznoteniška federacija v zadnjem trenutku odgodila povratni del tekmovanja, ki bi se moral odvijati konec prejšnjega tedna v Parmi, ker je ekipa Bacigalupo Terni vložila priziv in postavila v dvom veljavnost izidov prvega dela prvenstva. Iz dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da vodstvo društva iz Ternija trdi, da ni prejelo sporočila o pričetku prvenstva A lige, zato se ta ekipa ni v prvi polovici decembra predstavila za zeleno mizo in je tedaj izgubila vsa štiri srečanja brez borbe. Zdaj je težko določiti, kdo ima prav, saj se šušlja, da je Bacigalupo zaradi obolelosti ene izmed najboljših igralk (Cardinalije-va) nalašč «spregledal» to obveznost. Vendar pa bi bilo po drugi
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiniiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii«
ODBOJKA

TEDENSKI KMENTM C USE
Le dve šesterki še neporaženi
Bor trenutno na šestem mestu
Prvenstvo se bo nadaljevalo še!e 26. februarja ■ CUS za set boljši od «plavit»
Po štirih kolih sta samo še dve šesterki neporaženi. Borovci so odšli v Belluno s trdnim upanjem, da bodo le pripravili prijetno presenečenje. Žal, pa se ti njihovi načrti niso uresničili. Po ne preveč dobrih prvih dveh setih so končno le uredili svoje vrste in srečanje spravili v ravnotežje. V zadnjem odločilnem nizu so domačini ponovno prevzeli vajeti igre v roke, kar jim je omogočilo, da so izbojevali četrti par točk in tako ohranili nepremagljivost v letošnjem prvenstvu. Gostje niso igrali slabo, toda niti dobro. Bilo je precej napak in to še največ v odločilnem petem nizu. Po tem drugem zaporednem porazu so «plavi» zdrknili iz tretjega mesta na lestvici na šesto. Vsekakor pa je potrebno pripomniti, da so obe tekmi prepustili nasprotnikom od Tis-sellija in Sai po petih setih igre. Po drugi strani pa sta prav ti dve šesterki še neporaženi, kar pomeni, da sta velika kandidata za končno zmago in obenem tudi najboljša. Nov koncept igre in neizkušenost nekaterih igralcev ter ne preveč zanesljiva igrà v’ obrambi so krivi dveh porazov. Nadaljevanje prvenstva v začetku februarja bo gotovo drugačno. Trener Neubauer ima se daj povsem jasno sliko, kaj bo po-
niiiiiiiHimfiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiiniHimiiiiuiuiimuiiiimmiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiimiiiiimmuimiuimumi
TRADICIONALNA «CORRIDA» V SAO PAULU
Kolumbijec V. Mora zanesljivo zmagal
Italijan Tava je bil odličen tretji
SAO PAULO, 1. — Po predvidevanju je Kolumbijec Victor Mora osvojil prvo mesto na tradicionalni «Silvestrovi corridi» v Sao PamJA kjer se je tokrat zbralo kar 29b tekačev iz vsega sveta.
To je že tretja zmaga kolumbijskega asa na tej svetovno znani «corridi» in s tem je Mora izenači, rekord Argentinca Osvalda Suareza, ki je zmagal v letih 1958, 1959 in 1960.
Na odlično tretje mesto pa se je to pot uvrstil Italijan Franco Fava, ki je tako dosegel enega večjih uspehov v že itak bogati atletski karieri.
Tekmovalci so pred velikansko in ’ -
startali ob 23.40 po lokalnem času. Proga je bila dolga 8 Vrstni red
1.	Mora (Kol.)
2.	Scott (Avstral.)
3.	Fava (It.)
4.	Bjorklund (ZDA)
5.	Lismont (Belg.)
6.	Hernandez (Meh.)
7.	Uhlemann (ZRN)
8.	Palomares (Meh.)
9.	Tibaduiza (Kol.)
10.	Mac Laren (Kan.)
Med ženskami je zmagala zahodna Nemka Christa Valensieck, ki je pretekla progo v 28’39”. Druga je bila Američanka Hansen ________________________________ (29’51”), tretja pa Švedinja Guna vdušeno množico gledalcev i stafsson (3102 ),
trebno v tem času napraviti, spremeniti, izpiliti in uigrati.
Domači derbi z mestnim tekmecem Cus 7. februarja bo kot nalašč, da se borovci pokažejo v povsem novi luči. Odbojkarji tržaškega univerzitetnega športnega krožka niso imeli doma z istoimenskim poprečnim tekmecem iz Benetk večjih težav. To je bila njihova druga letošnja zmaga, ki jim je obenem omogočila prehiteti borovce, pa čeprav imata oba zastopnika enako število točk.
Tretji mestni zastopnik Grandi Motori je po preteklem prvem u-spehu ostal spet (in to tretjič) praznih rok. Ekipa Marghere jim ni prepustila niti seta. Odlični igralci Tissellija so izbojevali četrti par točk tudi. v bližnji Raveni s Por-tualejem, ki je pred domačimi gledalci okusil četrto letošnjo prvenstveno grenko pilulo. Če ne bo prišlo v nadaljevanju prvenstvenih spopadov do morebitnih presenečenj, ki seveda niso izključena, bo slej ko prej odločilen neposredni obračun med Portualejem in Cus iz Benetk o edinem tekmecu, ki bo še naprej ostal v tej ligi. Pravo odkritje letošnjega prvenstva pa je nedvomno drugi novinec Monselice, ki je v prvem zavrtljaju prepustil izkupiček ekipi Sai v Bellunu, potem pa je odpravil Cus sredi Trsta, Marghero doma in nazadnje še Brusegano, za nameček sredi Padove z izidom, ki ne potrebuje nobenega komentarja. Prepričljivi 3:0 nedvomno potrjuje njihovo realno moč. To je tekmec, katerega še zdaleč ne gre podcenjevati. Poleg odlične ženske šesterke so kar čez noč v tem kraju Veneta dobili še moško.
IZIDI 4. KOLA
moramo poudariti, da bomo priča enemu najlepših prvenstev v tej skupini.
PRIHODJE KOLO (7. 2.)
Grandi motori — Brusegana, Bor — Cus Trst, Cus Benetke — Mar-ghera, Tisselli Cesena — Sai Belluno, Monselice — Portuali.
G. F.
BOKS

strani tudi možno, da ni umbrijsko društvo prejelo sporočila, ker namiznoteniška federacija FITeT povsem nerazumljivo pošilja tako važna sporočila le deset dni pred tekmovanjem z ekspresnim pismom (namesto s priporočenim pismom s povratnico), tako da je težko, ali bolje nemogoče, dokazati ekipi Bacigalupo, da ni v dobri veri. Če bo posebna komisija sprejela omenjeni priziv, tedaj obstaja možnost, da bo federacija razveljavila vsa srečanja prvega dela prvenstva, češ da je tedanji «forfait» Baciga-lupa s psihološkega vidika bistveno vplival na tedanji razvoj dogodkov. V tem primeru bi ekipa Krasa u-trpela veliko škodo in krivico, saj so krasovke tedaj gladko odpravile vse svoje tekmice, torej nimajo kaj
Verone Žigoni dobil prepoved igranja za tri kola, Gentile (Juventus) pa za eno kolo. Opomin je dobil Galdiolo (Fiorentina).
VALENCIENNES, 1. - Belgijec Puttemans je osvojil prvo mesto na «Silvestrovi corridi» v Valenciennsu. Drugi je bil njegov rojak Renter-ghem, tretji pa Francoz Bonhoure. * * *
CHARLEVILLE, 1. — Zahodni Nemec Hildebrand je zmagal na tretji «Silvestrovi corridi» v tem mestu pred rokajom Schirmerjem in Belgijcem Gyselinckom.
* * -»
MADRID, 1. — Tudi v španski prestolnici je bila na sporedu «sil-
pridobiti in lahko v primeru nesreč-, yestrova corrida», na kateri je zrna-nega nastopa kvečjemu le poslab- ! a----------------v-----------o--------j. t-,—
Cus Trst —	Cus Benetke	3:0
Sai Belluno	— Bor	3:2
Marghera -	- Grandi Motori	3:0
Portuali —	Tisselli	1:3
Brusegana	— Monselice	0:3
LESTVICA
metrov.	Sai Belluno Tisselli	4 4	4 4	0 12 4 0 12 4	8 8
23T3”2	Marghera	4	3	1 9 5	6
23’30”4	Monselice	4	3	1 9 5	6
23’52”0	Cus Trst	4	2	2 10 7	4
23’57”3	Bor	4	2	2 10 8	4
24’0r’6	Brusegana PD	4	1	3 5 9	2
24’05”0	GMT Trst	4	1	3 5 11	2
24’12”0	Portuali Ravena	4	0	4 3 12	0
24’20’’0	Cus Benetke	4	0	4 2 12	0
24’22”0	Na lestvici je za	sedaj		razvidno.	
24’28”0	da so se šesterke porazdelile v pet				
po dve točki razlike. Trenutno je Bor skupno s Cus iz našega mesta v tretji dvojici. Razlika med tema dvema tekmecama je samo pičel set. Tudi med drugimi ni sicer bistvenih ali pa celo nobenih razlik. To pot
ZA EVROPSKI NASLOV
Da^e-Antuofcrmo
NEW YORK, 1. — Ameriški boksar italijanskega porekla Vito An-tuofermo se bo 11. januarja v Berlinu spoprijel z zahodnim Nemcem Eckhardom Daggejem za evropski naslov super welter kategorije.
KAIRO, 1. — V evropski coni za Davisov pokal vodi Egipt z 2:1 v srečanju z Irsko.
Bortolotti direktor «Stadia»
BOLOGNA, 1. — Adalberto Bortolotti je novi direktor italijanskega šport -nega dnevnika Stadio iz Bologne.
Prejšnji direktor Dino Biondi je dal namreč ostavko, je pa ostal pri istem listu kot časnikar.
šajo svoj vodilni položaj.
Druga negativna ugotovitev pa je povezana z odgoditvijo povratnega dela prvenstva A lige. Predvideva se namreč, da bodo še preostale tekme odigrali komaj prve dni meseca februarja, ko bo Krasova najboljša igralka Sonja Miličeva na obveznih praktičnih vajah z Visoko šolo za telesno kulturo. Tudi v primeru, da bo Sonja izjemno zapustila skupne šolske priprave, pa ne bo mogla do kraja izpeljati svojih priprav, kar bi lahko imelo tudi negativne posledice.
Naj bo tako ali drugače, upajmo, da se bo zanje celotna zadeva vsestransko pozitivno iztekla in da bodo krasovne (kljub vsem neprili-kam) obdržale svojo vodilno vlogo v državnem merilu.
Ob koncu naj nanizamo še izide in končno lestvico južne skupine A lige. Zmago in pravico do finalnega dvoboja za državni ekipni na slov je izbojevalo moštvo GBC Bari, lanskoletni prvak, ki je v povratnem delu nadoknadil zaostanek za presenetljivimi dekleti iz Cagliarla. Vendar pa se je baje sardinsko moštvo iz protesta umaknilo iz tekmovanja, torej so bile tudi tam storjene nepravilnosti, kar ne spravlja ravno v najboljšo luč delovanje pristojne krovne organizacije.	— bs —
TEL AVIV, 1. — Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Tel Avivu je Grčija premagala Izrael z 2:0 in bo tako v finalu za 1. mesto igrala proti Avstriji.
gai domačin Femando Cerrada. Drugi je bil Anglež Grist Stewart, tretji pa Škot lan Stewart.
Zaradi božičnih in novoletnih praznikov ni
metnih igriščih prvenstvenih nastopov. Dne 11. januarja pa se bodo prvenstva spet nadaljevala. Na sliki: posnetek tekme 3. amaterske lige Gaja - Ginnastica
bilo te dni na naših nogo-
luiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiuiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiig
Košarka
TEDENSKI KOMENTAR SLOVENSKIH EKIP
Težka preizkušnja za Kontovei v iimlu prvenstva «Pomlad»
Borovi člani š« vedno na vrhu lestvice - Kontovelovi naraščajniki pred finalom
Romi 1 fniHjbn globe ^
MILAN, 1. — Italijanska nogometna disciplinska komisija je tudi tokrat ostro ukrepala. Roma je namreč dobila kar milijon globe zaradi nešportnega vedenja navijačev, Sampdoria 175.000, Cesena in Inter po 90.000 lir. Nakar je nogometaš
V	prvenstvu «Pomlad» borovcem ni uspel podvig, da bi se uvrstili v finale. V tretji odločilni tekmi jih je premagal Ricreatori s štirimi točkami razlike. Ko izgubiš s tako minimalno razliko, je seveda razočaranje še večje, sicer pa so lahko borovci in njihov trener Renato Štukelj zadovoljni s končno uvrstitvijo, saj so bili na robu prestopa v finale.
Če borovcem ni uspelo uvrstiti se v sklepni del prvenstva, pa je to u-spelo Kontovelcem, ki so že zdavnaj finalisti in se bodo od nedelje do torka potegovali za prvo mesto v skupini treh ekip: poleg Kontovel-cev bodo v finalu igrah še Pallacanestro Trieste in Flaminio iz Trsta.
PRVENSTVO «POMLAD»
SPORED FINALA
Nedelja, 4.1.
10.30	Kontovei - Pali. Ts
Ponedeljek, 5.1.
18.00	Kontovei - Flaminio
Torek, 6.1.
15.00	Pali. Ts - Flaminio
Vse tekme bodo v telovadnici v Ulici Montecengio.
V	torek, 6.1. pa čaka: Kontovelce spet težka preizkušnja. Kontovelovi naraščajniki bodo namreč igrali tretjo odločilno srečanje z Interjem 1904 za vstop v finale v tem prvenstvu.
IZIDI 11. KOLA	
Bor - Itala	n. o.
Inter 1904 - Edera	60:66
Arte - Alba	67:52
Villesse - Barcolana	54:77
POM Tržič - Sagrado Počitek; CUS Trst	64:58
LESTVICA	
Bor 16; Sagrado, Itala Gradišče in Arte Gorica 14; Inter 1904 12; POM	
Tržič in Edera Gorica 10;	CGI Mi-
ŠK Kras je v Repuu organiziral silvestrovanje, ki se ga je udeležilo veliko število ljudi, ki so tako skupno
v «športnem vzdušju» preživeli vstop v novo leto
PROMOCIJSKO PRVENSTVO.
Čeprav borovci niso igrali tekme z Italo, ker gostje se niso predstavili na igrišče, pa so vseeno ostah na vrhu lestvice, saj je Sagrado nepričakovano izgubil v Tržiču.
MLADINCI
Polet je zasluženo zmagal, Bor pa je igral brez «smučarjev» in je tako pošteno izgubil in bo tako naskok na finale za «plave» dosti težji. V torek bodo namreč morali premagati I-talsider, nasprotno bodo obtičali na četrtem mestu in s tem bodo tudi izključeni iz finala.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Ije in Barcolana Trst 8; Umanità Gorica, CUS Trst in Villesse 6; Alba Krmin 0.
PRIHODNJE KOLO (4.1.) Villesse - Bor (11.00 v Vilešah); Edera - POM Tržič; Itala - Inter 1904; Alba - CUS Trst; Umanità -Sagrado; Barcolana - CGI Milje. Počitek: Arte Gorica.
NAJBOLJŠI STRELCI BOR: Guštin 116; Fabjan 73; Kralj 70; Klobas 69; Kraus 60; Kapič 51; Vatovec 41; Lisjak 36; Hrvatič 35; Sirk 18; Pertot 15; Mazzucca 14; Francia 8; Marassi in Sancin 4; Oblak 2.
PROSTI METI: Bor 108:210.
MLADINCI
IZIDI 22. KOLA Scoglietto - Bor	75:53
Polet - Don Bosco	73:47
Italsider - Pali. Ts	93:83
SABA - Inter 1904	55:98
Juventus - Servolana	52:48
LESTVICA
Inter 1904 22; Pallacanestro Trieste 18; Bor in Italsider 16; Polet in Scoglietto 12; SABA 10; Juventus 6; Don Bosco 2; Servolana 0. PRIHODNJE KOLO (4.1.)
Pali. Trieste - Polet (11.00 v tržaški športni palači); Bor - Don Bosco (3.3. ob 17.00 v Dolini) ; Inter 1904 - Juventus; Servolana - Italsider; SABA - Scoglietto
NAJBOLJŠI STRELCI BOR: Klobas 261; Ražem 160; Vatovec 126; Sancin 90; Žerjal 85; Lukša 64; Košuta 56; Parovel 29; Mazzucca 19; Perko 14; Marassi 9; R. Furlan in Sestan 6; Siega 2.
POLET: E. Sosič 351; M. Vitez 136; Taučer 87; Tavčar 81; Dane v
69; Škabar 55; Kalin 7; B. Vitez 4; V. Sosič 2.
PROSTI METI: Bor 117:218; Polet 104:208.
- edko -
MINIBASKET
Bor — Libertas	21:58
BOR: Vasallo 13, Luka Furlan 2, Vouk 2, Bradassi 4, Andrej Furlan, Mitja Jankovič in Branko Jankovič 0.
«Plavi» so se predstavih na igrišče le v sedmih in zato se niso mogli enakovredno upirati nasprotniku. Predvsem v obrambi so bili naši pomanjkljivi, medtem ko so v napadu odigrali preveč statično. V borovih vrstah se je izkazal Vasallo, ki je bil tudi najboljši na igrišču.
Peter
SMUČANJE
DELOVANJE
StÉ
ŠK DEVIN
Zaključen prvi del treningov
_ Preteklo nedeljo se je zaključil v Črnem vrhu nad Idrijo prvi dei treningov na snegu najmlajših članov smučarskega kluba Devin. Le ..o vneme in odličen sneg sta priporno-:a. da so smučarji pridobili mnogo na kondiciji in na tehnik . Za aipnke smučarje ne smemo trdit', da se je tečaj srečno končal, saj si je 6-ieAni Pertot Marko, ki odlično ob:ta, o.i nerodnem padcu zlom 1 noAo. Zaradi tega se ni odvijalo programirano tekmovanje, k; kor tudi je idr dlc u-deležba pri tekmovanju v Cerkn.ci.
Presenečenje so pripravili tekači, ki so prvič sistematično tren rali na snegu. Po predhodnem tekmovanju je ŠK Devin poslal na tekmovanje tri svoje člane, ki ga je organizirala Notranjska liga v Logatcu. Notranjska liga je nastala na pobudo smučarskega tekalnega kluba Logatec z namenom, da poveča zanimanje med mladino za smučarske skoke
Smučarski klub Devin je prijavil v kategoriji čicibank malo Katjo Antonič, ki je z lahkoto zasedla prvo mesto. Šest c;cibanov je startelo na približno 500 metrov dolgi progi. Član ŠK Devin lori Elio je ustavil kronometer s časom 4,29 minut, kar mu je zadostovalo za prvo mesto. Največja udeležba in borbenost je vladala med pionirji. Proga je bila dolga 2 km in je potekala po ravnini. Prvo mesto je zasedel Jože Rupnik (Črni Vrh) s časom 6,17; odlično osmo mesto si je priboril Aleš Gruden . (ŠK Devin). s 63 sekundami zaostanka.
‘ Maj v deželi Sovjetov
II
m
I i
ONKRAJ KAVKAZA

Tako sem razmišljal nad njegovim grobom, kjer je stalo za večno zapisano, da je lija Grigorjevic zatisnil svoje trudne oči, ki so bile tolikanj videle, v Moskvi 1. septembra 1967. leta v sedeminsedemdesetem letu starosti, in hkrati sem obžaloval, da ni dočakal izida svojin portretov v knjižni izdaji v slovenščini, za katerega je vedel, saj sva izbor naredila skupaj in bi se ga gotovo razveselil, kot se je razveselil pred desetimi leti novic o prevodih njegovih del v slovenščino, ki sem mu jih takrat, na Ulici Gorkega, v njegovem stanovanju posredoval in si jih je tako vestno zapisal na čisto, novo stran svojega zvezka, v katerega je beležil natančno in zavzeto vse svoje prevode v tujini in njihovo odmevnost po svetu.
Potem smo prišli do groba Hruščova, državnega upokojenca. Zanimivo, za sovjetske razmere naravnost modernistično zasnovo nadgrobnika v obliki stebra ^ in bisto Hruščova je izdelal prav tisti kipar, ki ga je nekoč Hruščov ostro kritiziral. Spomenik je namreč izdelal kipar Neizve-stni na izrecno željo že upokojenega Hruščova, ki je morda v samoti svoje upokojene jeseni življenja spoznal, da je nekoč naredil krivico kiparju in umetniku in se hotel
Pred grobom Hruščova
morda tako nekako, vsaj po smrti odkupiti za svoj netoleranten odnos do moderne likovne umetnosti. In ko sem tako stal pred tem grobom, bolje pred resnično umetnino nekoč preganjanega kiparja Neizvestnega, sem se spomnil na vso tisto čudno hajko proti abstraktni umetnosti v začetku decembra 1962. leta, ko so v Moskvi, v centralni razstavni dvorani odprli umetniško razstavo, na kateri so prvič javno razstavljali skupaj s tako imenovanimi «socialističnimi realisti» tudi mladi sovjetski nadrealisti. Nedvomno je bil to takrat za Moskvo pomemben umetniški, hkrati pa tudi politični dogodek, saj je razstavo poleg številnih obiskovalcev obiskal tudi takratni sovjetski premier Hruščov.
Ko so ga po ogledu razstave vprašali, kaj misli o mederni slikarski in kiparski umetnosti, je z njemu značilno odrezavostjo in jedkostjo odvrnil, da bi takšne «zmazke na platnu lahko napravil tudi osel, če bi mu na rep privezali čopič in ga pomočili v barvo.»
Kljub vsemu temu pa omenjena izjava takratnega voditelja Sovjetske zveze vsekakor ni izzvenela kot dikektiva, marveč kvečjemu kot pobuda za široko razpravo, ki so jo takrat vodili med seboj tako sovjetski likovni umetniki kot tudi likovno občinstvo.
Preden bom zapisal nekaj besed o takratni novi generaciji sovjetskih likovnikov, je vsekakor potrebno nekaj povedati tudi o predzgodovini sovjetskih likovnih prizadevanj in dosežkov. Naravnost paradoksalno zveni, da so takoj po velikem Oktobru morda najradikalnejše umetnostne smeri nastale in se razvijale prav v Rusiji. Imena likovnih umetnikov kot Kandinskega, Chagalla, Maleviča, Larionova, Tatiina in drugih, ki so postala skupaj s kakim Picassom in Matissom in Marquetom že klasična imena sodobne evropske abstraktne umetnosti, so ruska imena in njihovi avtorji pravi Rusi, ki pa so se prav zaradi stalinističnega pritiska na umetnost umaknili na Zahod, kjer
so položili temelje tako imenovani sodobni likovni umetnosti. Abstraktno slikarstvo izvira v dobršni meri torej prav iz Rusije, konkretno iz njenega porevolucijskega obdobja, a je bilo po Stalinovem diktatu prepovedano in je potrebovalo skoraj polnih štirideset let, da se je lahko spet začelo uveljavljati v Sovjetski zvezi. In to v vrsto mladih, talentiranih umetnikov, ki so dosledno in bojevito prekinili . s stalinistično tradicijo lakiranih socialističnih podobic in razglednic kakega Gerasimova ali Serova. Torej, tako sem vsaj mislil takrat, se je tudi na likoimem področju začel podoben proces destalinizacije kot na književnem in seveda tudi na glasbenem področju.
Kdo so bili takrat ti mladi, ki so šele iskali, in to strastno, svoj resnični, pravi likovni izraz bodisi na’ platnu bodisi v kiparski umetnosti? To so popolnoma nova in do nedavnega čisto neznana imena: kipar Ernest Neizvestni slikarji Sokolov, Jankolovski, Bjelutin, Gribkov, šumilina’ Volkova, Varjubov, Preobraženski, Mirionov in lahko bi’ naštel še celo vrsto imen.
j— “	~ ——,	m /.uiuec ni pesimi
cen. Kajti sleherna njihova poteza s čopičem sleherna ; hova črta in sleherni košček njihovega platna je ena sa ostra polemika proti akademskemu, stalinističnemu d giranemu slikarstvu, ki je štirideset let tako mogočno in i sece kraljevalo v sovjetski likovni umetnosti, za katero upravičeno govorili, da stagnira in da iz časov kakega r ščanskega realizma kakega Rjepina (ki je zadnji vel ruski slikar, toda žal iz minulega stoletja) ni ta umetni storila niti koraka naprej. (Izjema je slikar Dejneka, se je kljub strogi, dirigirani uradni obliki skušal izraž; po svoje in v tem marsikdaj uspel). Takrat, deceirft 1962. pa je bilo drugače.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	2- januarja 1976
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana4
Gradišče 'I0/II nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno -
upravni 500, legalni .500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni uradnik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
Trsf
HUD UDAREC ZA AMERIŠKE MUL TIMCI6NALNE DRUŽBE
Venezuelska vlada podržavila vso petrolejsko industrijo
Proizvodnja nafte se je v Venezueli v zadnjem letu skrčila za 2G odstotkov
CARACAS, 1. — V Venezueli je noša je z vzhodnimi državami in na-danes stopil v veljavo zakon, s ka- vezala trdne stike z neuvrščenimi, terim so podržavili vse petrolejske kot tudj z državami «tretjega sveta», družbe, ki črpajo petrolej iz tisočev Predsednik republike je izrazil ob-
vrelcev v državi. Te družbe so doslej bile last predvsem ameriških multinacionalnih družb, ki so izkoriščale venezuelske surovine več kot šestdeset let.
Dogodek so v vsej državi proslavili z vrsto slovesnosti. V Cabima-su, petrolejskem področju v vzhodni Venezueli, je predsednik republike Carlos Perez razvil veliko venezuelsko zastavo nad starim črpalnim stolpom in tako simbolično prevzel oblast nad vsemi venezuelskimi petrolejskimi vrelci. Slovesnosti so se udeležili, poleg najvišjih predstavnikov vlade, tudi zastopniki držav članic OPEČ, predstavniki tujih petrolejskih družb in tajnika socialističnih strank Španije in Portugalske Raul Morodo in Mario Soares.
Položaj na energetskem področju se ne bo s podržavi jen jem petrolejskih družb bistveno spremenil. Družbe bodo imele nova imena, ohranile pa bodo dosedanje strukture, njihovo dejavnost pa bo usklajevala državna družba Petroven. Vlada bo morala izplačati milijardo dolarjev odškodnine dosedanjim lastnikom.
V zadnjem času se je proizvodnja petroleja v Venezueli skrčila za približno 20 odst. Venezuelska vlada je mnenja, da se bo proizvodnja stabilizirala pri 2 milijonih sodov dnevno. Predstavniki oblasti pa so bolj zaskrbljeni spričo sedanjega trenda, ki nakazuje znižanje cene petroleja. V vseh državah proizvajalkah se «črno zlato» baje kopiči v hranilnikih, ker zanj ne najdejo kupcev. Znižanje cene pa bi bilo za Venezuelo, kot tudi za druge proizvajalke petroleja, tako rekoč pogubno. O tem položaju naj bi pričala tudi nesoglasja, ki so jih v zadnjem času zabeležili v okviru OPEČ in ki naj bi napovedovala krizo na tem področju.
Zaradi tega so v Venezueli v zadnjem času v teku hude polemike med vlado in opozicijo, ki je bila v glavnem proti podržavljanju petrolejske industrije. Najvidnejši glasnik te opozicije je tajnik socialno-krščanske stranke, bivši predsednik republike Caldera, ki se v znamenje protesta ni udeležil današnjih slovesnosti.
Vlada se dobro zaveda tega polemičnega vzdušja in odgovornosti, ki jo je prevzela s podržavljanjem. Zaradi tega je tudi pozvala vse državljane naj sodelujejo z njo pri utrditvi venezuelskega gospodarstva ter
Singapurska vlada je priredila domačim avtomobilistom zelo prijetno novoletno presenečenje s tem, da je za 75 odst. zvišala že tako visok davek na avtomobile. Namen zadnjega u-krepa naj bi bil sprostiti promet v urah, ko je ta najbolj gost ter omogočiti hitrejše kroženje javnih prometnih sredstev.
Po zadnjih podražitvah bo moral lastnik srednjerazredne-ga avtomobila (1600 kubikov) odslej odriniti letno kar 640 singapurskih dolarjev davka, kar znaša približno 195.000 lir, medtem ko bodo lastniki vozil s kubaturo, ki presega 3.500 kubikov, morali plačati 2.800 dolarjev, približno 840 tisoč lir.
To pa še nikakor ni vse, ker so oblasti sklenile tudi postopno odpraviti starejše modele avtov s cest zaradi česar so uvedli posebno dodatno 30 odst. obdavčitev avtov, ki imajo več kot 7 let in 50-odstotno za tiste, ki presegajo deset let. Ne vemo sicer, koliko stane bencin v Sin-gapuru, lahko pa sklepamo, da so bili tamkajšnji avtomobilisti še kar kislo razpoloženi za novo leto. Srečno!
proti manevrom multinacionalnih družb, ki bodo skušale na vsak način spraviti venezuelsko gospodarstvo v težavo.
TREBA BO ZATEGNITI PAS
Novoletna poslanica Coste Gomesa portugalskemu ljudstvu
LIZBONA,- 1. — Predsednik portugalske republike Costa Gomes je naslovil na ljudstvo prek televizijskih ekranov novoletno poslanico, ki jo preveva zmeren optimizem. Pot, ki vodi k miru, svobodi in neodvisnosti, pravi predsednik, je še vedno posejana z zaprekami, vendar je treba zreti v prihodnost z upanjem. Glede gospodarskega položaja navaja Costa Gomes, da so sedanje težave negativen rezultat preteklega upravljanja gospodarskega aparata, z druge strani pa jim botrujejo tudi neupravičene oziroma pretirane sindikalne zahteve, padec proizvodnosti, nezakonita zasedba obratov ter obstrukcionizem podjetništva in veleposestnikov. Treba bo čimprej vzpostaviti pravilno gospodarsko - finančno ravnovesje, kajti le tako bo mogoče ustvariti trdno osnovo za izgradnjo demokratične družbe na poti v socializem. Na področju zunanje pohtike bo Portugalci« p« zatrdilu Gomesa okrepila od-
žalovanje zaradi bratomorne vojn. v Angoli in pripomnil nazadnje, da je Portugalska v 1. 1975 dala tvoren prispevek k izgradnji miru s tem, da je omogočila ustvaritev štirih novih držav.
Medtem je portugalski ministrski svet napovedal vrsto podražitev, in sicer javnoprevoznih tarif (za 30 do 50 odstotkov), televizijskih naročnin (za 33 do 50 odstotkov), poštnih tarif ih taksametrskih uslug. V dobro obveščenih krogih pa vedo povedati, da se bodo v kratkem dvignile še cene nekaterih dobrin široke porabe, kakor mesa, rib, o-Ija, mleka in mlečnih izdelkov. Te podražitve naj bi se torej pridružile tistim, do katerih je prišlo pred ne davnim in ki zadevajo krompir, polenovke, sladkor, cigarete, bencm (za 40 odst.) in butan. V bodoče bo tudi še strogo omejena poraba razsvetljave in goriv za ogrevanje.
Zvedelo se je nazadnje, da bo Portugalska v 1. 1976 občutno skrčila izdatke za oboroževanje. Vojaški stroški naj bi letos dosegli le 2 milijardi eskudov (nekaj nad 55 milijard lir) proti 9 milijardam iz 1. 1975. Z druge strani, bo vlada na-
menila 22 milijard eskudov raznim javnim naložbam.
Dunajski teroristi prispeli v Tripolis
ALŽIR. 1. — Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da je šesterica teroristov, ki so 21. decembra lani ugrabili na Dunaju deset ministrov in kakih štirideset visokih funkcionarjev držav OPEČ prispela včeraj v Tripolis v Libiji. Ne ve se še, če bodo osvobojeni teroristi ostali v Libiji.
Alžirska vlada medtem odločno odgovarja na napade zahodnega tiska zaradi osvoboditve teroristov. Med drugim trdi, da je bil sklep pravilen, ker se je le po tej poti lahko rešilo življenje ljudi, ki so izredno nomembni za gospodarstvo v državah OPEČ.
STOCKHOLM, 1. ----Neznanci so
ukradli v švedski državni umetnostni galeriji Tiepolovo sliko «obglavljenje Janeza Krstnika». Slika je bila prej last švedske kraljevske družine ter je na švedskem že od 1. 1776.
Občinski svet v Orgosolu /a pomilostitev bivšega borca
ORGOSOLO (Nuoro), 1. — Občinski svet v Orgosolu jc sprejel o-dlok - peticijo v katerem zahteva o-svoboditev 51-letnega pastirja Lu; gija Podde, ki je bil pred več kot 25 leti obsojen na dosmrtno ječo, ker je baje sodeloval pri napadu na uslužbence ustanove «Erlaas» blizu vasi Sa Ferula, ki so prevažah plače za uslužbence podjetja. Pri napadu so bili ubiti trije karabi njerji.
Luigi Podda je bil borec v «Tr-, žaški brigadi» (Brigata Garibald' d’assalto Trieste) ter se je boril po : Krasu, Vipavski dolini, Trnovskem ; gozdu in še dlje na severni Primor-1 ski. Že na procesu 1. 1950 je vztraj- ] no trdil, da ni imel opravka z na padom v Sa Feruli in da je nedolžen Zanj se je pozneje zavzelo Vsedr žavno združenje partizanov Italije ANPI ter številne osebnosti
PO 34 DNEH OSVOBOJENA TAŠČA AGNELLIJEVE HČERKE
Ugrabitelji osvobodili Carlo Ovazza Družina izplačala 650 milijonov lir
Z bliskovito akcijo policija aretirala 12 oseb, ki so baje vpletene v njeno ugrabitev - Carla Ovazza je preživela 34 dni v temi
PARIZ, 1. — Francija je odložila tretjo jedrsko podzemsko eksplozijo, ki bi jo morali opraviti konec februarja na atolu Muruoa v Tihem oceanu. Poskus so morali odložiti j zaradi nekega tehničnega incidenta pri polaganju cevi v rovu. Zadnji jedrski poskus so Francozi opravili v novembru lani kakih 40 km od Mururoe.
Iz Pahute Mese (Nevada) pa sporočajo, da so ameriške oblasti odložile jedrski poskus zaradi močnega vetra na tistem področju. Tudi v tem primeru gre za podzemsko eksplozijo, in sicer v globini 1500 m.
Carla Ovazza po osvoboditvi med m ožem in sinom Giorgiom.
OBČUTEN ODRAZ GOSPODARSKE KRIZE NA LETOŠNJE SILVESTROVANJE
Po Italiji letos manj umetnih ognjev in streljanja toda žrtve niso manjkale: 223 ranjenih in eden mrtev
ir severni in
Nujveč ranjenih v Neaplju: HO ■ Silvestrovanje v številnih zasedenih tovarnah južni Italiji ob solidarnosti meščanov • Popolna zasedba turističnih in letoviščarskih središč
RIM, 1. — Za letošnje silvestrovanje in praznovanje novega leta v Italiji je na splošno značilno, da je bilo manj hrupa, manj prometa, manj nakupov in tudi manj mrtvih in ranjenih. Zelo pomembno je tudi dejstvo, da Italijani, posebno na Jugu, začenjajo opuščati staro in nekulturno navado metanja starih obrabljenih predmetov na ulice.
Kljub temu pa je bilo posebno nz. Jugu še vedno precej streljanja z raznim strelnim orožjem (revolverji, lovskimi puškami itd.), in seveda tudi metanja petard, raket itd. Na srečo so ljudje uporabljali v manjši meri prepovedane umetne ognje, za kar se je treba zahvaliti v precejšnji meri policijskim oblastem, ki so v zadnjih dneh zaplenile večje količine umetnih ognjev, raket in podobno. Deloma pa je treba pripisati te spremembe pri novoletnih navadah tudi gospodarski krizi, ki je zajela vso državo od severa do juga.
Kljub temu pa so zabeležili eno smrtno žrtev ter vsaj 223 ranjenih.
Življenje je izgubil 24-letni Antonio Morinese iz Sante Marie Capuavete-re pri Caserti. Po nesreči ga je ubil njegov brat s pištolo. Največ ranjenih, in sicer 110, so zabeležili v Neaplju. Med ranjenci so štiri o-sebe, ki se bodo morale zdraviti več kot 40 dni.
Od letošnjih težjih ranjencev naj omenimo primer 23-letnega Vincenza Pillonetta iz nekega kraja pri Trevisu. Mladeniča je ranil s strelom iz pištole neki njegov prijatelj. Ne ve se še, zakaj je 21-letni Pierangelo Zannoni streljal. Omembe vreden je tudi primer 9-letnega Antonia Mussucce iz Melfija pri Potenzi. Deček je bil na balkonu domačega stanovanja, kjer ga je zadela krogla, ki jo je izstrelil iz pištole neki sosed. Dečkovo življenje je v nevarnosti zaradi resne rane na sen-su. V istem kraju pa je strel iz pištole ranil neko deklico.
Takih primerov je še in še. številnejši pa so tisti, ki zadevajo mladeniče, katerim so petarde eksplodirale v rokah, jih hudo ožgale ter
NOVO LETO V JUGOSLAVIJI
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 1. --------- Prebivalci
Jugoslavije so se zadovoljni z doseženimi rezultati in uspehi poslovili od leta 1975 in po vsej državi veselo pričakali novo leto. Razsvetljena okna v mnogih mestih in vaseh so pričala o lepem silvestrskem razpoloženju v jugoslovanskim domovih, mnogi pa so novo leto pričakali v javnih gostinskih objektih v svojem kraju ali drugod po državi, pa tudi v tujini, kamor so se nekateri napotili n asilvestrovanje.
Predsednik Tito je silvestroval v Zagrebu. Okrog devetih zvečer se je pripeljal skupaj z ženo Jovanko in sodelavci v novi veliki hotel «Za-greb-Intercontinental», kjer so mu predstavniki Zagreba zaželeli dobrodošlico. V lepi kristalni dvorani tega uglednega zagrebškega hotela so predsednika Tita znova navdušeno pozdravili. Silvestrski večer je minil v nastopu zagrebških umetnikov, nekaj pred polnočjo pa se je z novoletno poslanico predstavil Štef iz Klanjca, ki ga je upobodil zagrebški igralec Ivo Serdar. Spregovoril je v kajkavskem narečju, ki ga govorijo tudi v tistem delu hrvatskega Zagorja, kjer se je rodil predsednik Tito.
Skupaj s presednikom Jugoslavije in njegovo ženo so silvestrovali tudi gostitelja, predsednik predsedstva Hrvatske Jakov Blaževič in predsednica centralnega komiteja Zveze komunistov Hrvatske Milka Planinc, podpredsednik predsedstva SFRJ dr. Vladimir Bakarič. tajnik partijskega izvršnega komiteja Stane Dolanc, predsednik jugoslovanske skupščine Kiro Gligorov, Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič, zvezna tajnika za zunanje zadeve in za ljudsko obrambo Miloš Minič in Nikola Ljubičič in mnogi drugi funkcionarji federacije. Zadnje minute leta 1975 so po-
sije, ki so skupaj z njim pričakali novo leto.
Po polnoči se je jugoslovanski predsednik z ženo in sodelavci napotil v Hrvatsko ljudsko gledališče, kjer je bil novoletni ples. Dobro razpoložen si je Tito ogledal program, v katerem so izvedli finale iz Gotovčeve opere «Ero z onega sveta». Okrog treh zjutraj pa je Tito obiskal še dom Jugoslovanske ljudske armade v Zagrebu, kjer so tudi tokrat priredili tradicionalni novoletni program. V veselem razpoloženju je Tito ostal v domu JLA vse do pol petih zjutraj. Pred odhodom so mu navdušeni obiskovalci zaplesali «kozaračko kolo». Tito se je nato za krajši čas ustavil še v hotelu «Zagreb-Intercontinental». ob zori pa se je vrnil v rezidenco, v vilo «Zagorje».
Iz vse države poročajo o veselem razpoloženju, ki je vladalo ob prelomu starega in novega leta. Ljudje so bih razumljivo lahko veseli, saj je Jugoslavija v lanskem letu — kot je naglasil Tito v svoji novoletni poslanici---- dosegla pomembne
uspehe v svojem družbenem in gospodarskem napredku.
V. B.
Močna potresa v Grčiji in Turčiji
ATENE, 1. — Včeraj so v poznih dopoldanskih urah zabeležili precej močan potres (skoraj šeste stopnje po Richterjevi lestvici), ki je prizadel tri vasi s 4000 prebivalci, kakih 160 km severozahodno od glavnega mesta. Potres je popolnoma porušil 50 hiš ter hudo poškodoval še drugih 400. Neka štiriletna deklica je bila ob življenje.
Predvčerajšnjim pa je neki drugi potres prizadel nekatere kraje v
tekale ob zvokih živahne slovenske j južni Turčiji v okolici mest Hazro polke, v novo leto pa so zadoneli j in Hani.^ Tri osebe so izgubile živ-zvoki stare zagorske pesmi «Kolkor ! Ijenje, štirinajst pa je bilo ranje-kaplic tolko let». Titu je ob novem nih. V septembru predlani je poletu najprej čestitala žena Jovanka,, tres na tem področju zahteval živ-nato pa so mu voščili številni go-1 Ijenje 2350 ljudi.
večkrat tudi precej poškodovale. i re poskrbeli za popravo ene sekun-Kot smo že omenili, pa se bliža de časa zaradi razlike, ki je nastali koncu tudi nekulturna navada me- la med astronomskih časom ter a-
tanja rabljenih predmetov. V severni Italiji tega pojava skoraj niso več zabeležili. Bolj trmasto se drži ljudi na Jugu, toda tudi tam so delavci javne čistoče našli mestne ulice precej bolj snažne, kot v prejšnjih letih.
Poglavje zase je bilo letošnje silvestrovanje v zasedenih tovarnah in podjetjih. Najznačilnejše proslave te vrste so bile v milanski pokrajini, kjer so delavci pričakali novo leto v tovarnah. Ta je eden najbolj občutljivih znakov hude gospodarske krize, ki je zaorala globoko brazdo v gospodarsko življenje lombardij-skega glavnega mesta. Predlanskim je na tem področju izgubilo delo več kot 25 tisoč ljudi. Približno 4 tisoč manjših podjetij pa se je moralo zateči k dopolnilni blagajni. V tovarni «Leyland Innocenti», ki so jo zasedli, da bi preprečili odpustitev z dela 1700 delavcev, je več kot sto delavcev silvestrovalo v menzi skupaj s svojimi družinami. Svojo solidarnost so delavcem izrazile skupine občanov in tudi posebna delegacija milanskih mestnih redarjev. Popoldne pa jim je ansambel «Folk Internazionale» posredoval glasbeno prireditev.
Na isti način so silvestrovali tudi delavci v raznih drugih milanskih podjetjih, kot na primer v tovarni Ceruti v Bollata in v podjetju Sol-frene pri Bucinascu. Sledijo potem še tovarne IGAV pri Abbiategrassu, kjer je v nevarnosti delo za 770 delavcev. V tovarni so silvestrovali tudi delavci kovinarskega podjetja Ploda-ri iz Magente. Delavci podjetja Fae-ma, kjer obstaja tudi nevarnost hude brezposelnosti, pa so zapustili podjetje, ker so se obvezali, da bodo začasno še nadaljevali delo.
Podobno je stanje tudi v nekaterih tovarnah na Jugu. To velja posebno za podjetje «Harry's moda», kjer grozi brezposelnost več kot 1.000 delavkam. Podoben je tudi primer v tovarni Elle Gi v Bologni, ki so jo delavci zasedli že pred pol letom. Sem spada tudi tovarna Ducati, številni meščani so obiskali delavce v tovarnah.
Silvestrovanje je bilo zelo živo v vseh turističnih središčih, ki so bila zasedena do zadnjega kotička. To velja posebno za Dolomite ter še posebej na Gortino d’Ampezzo. Letos niso izostali tudi primeri pogumnih kopalcev, ki so skakali v hladne, če ne celo ledene vode. To se je zgodilo pri Genovi, Rimu in Neaplju. V tem zadnjem mestu je kopalec skušal prepričati meščane, da se morejo zavzemati za čisto morje, ker je prav to eno od najpomembnejših bogastev mesta.
Vreme je bilo na splošno precej ugodno, le megla je hudo prizadela Benetke ter še nekatere druge kraje v Padski nižini.
tomsko lestvico. Ta razlika je nastala v treh letih. Znanstveniki so poudarili, da je naša zemlja «slaba» ura.
Novo leto so seveda pozdravili z običajnih hrupom v Braziliji ter še posebno v Rio de Janeiru. Silvestrovanje je bilo zelo veselo tudi na Dunaju. V Libanonu so sicer tudi preteklo noč streljali, toda le v znak pozdrava nastopajočemu letu. Kaj bo jutri, se seveda še ne ve.
Požar v plesni dvorani: 15 mrtvih
BRUSELJ, 1. — Davi okoli 4. ure je v nekem javnem lokalu v Luo-vieru pri rudarskem mestu Charle-roi izbruhnil požar, ki je zahteval 15 človeških žrtev in več ranjenih. Vsi mrtvi in ranjeni so skoraj brez
izjeme mladeniči in mladenke stari od 16 do 24 let.
Zakaj je požar izbruhnil, se še ne ve. Nekatere priče trdijo, da je nenadoma nastal kratek stik v električni napeljavi, nakar je prišlo do eksplozije mešanice plina in zraka. Policijski organi niso dali predhodnega dovoljenja, da bi se bar uporabljal kot plesna dvorana. V lokalu je bilo v trenutku nesreče kakih 50 mladeničev, ki so se zbrali na silvestrovanje. Tragedija je bila še hujša, ker je imel lokal samo ena izhodna vrata. Prav pri teh so našli največ pohojenih in zoglenelih trupel.
Med žrtvami je pet Italijanov, ki so vsi živeli v Belgiji. Tudi med ranjenimi je več Italijanov. Na območju Charleroia živi veliko število izseljencev iz Afrike in južne Evrope.
TEHERAN, 1. — Vojaško sodišče je obsodilo na smrt 10 Irancev, ki so bili obtoženi sabotaže ter umora treh ameriških častnikov. Obsojenci bodo lahko vložili priziv.
(Telefoto ANSA)
TURIN, 1. — Danes ponoči so neznani ugrabitelji osvobodili Carlo Ovazzo, taščo hčerke predsednika Confindustrie in Fiata Giovan-nija Agnellija. Vest so ugrabitelji sporočili svojcem ugrabljenke približno ob polnoči ter jih obvestili, da je Carla Ovazza nekje pri tu-rinskem konjskem dirkališču, približno 15 kilometrov od središča mesta. Družina je nemudoma obvestila karabinjerje in policijo, ki so se takoj odpravili na kraj, kjer so domnevali, da jo bodo našli. Ob tisti uri je bila v Turinu izredno gosta megla, ki je karabinjerjem in policiji povzročila mnogo preglavic. Končno pa so zagledali Ovazzovo pred glavnim vhodom v hipodrom. Ugrabitelji so ji dali krznen plašč in primerno obleko za dokaj mrzlo novoletno vreme.
Odpeljali so jo v karabinjersko vojašnico v Moncalieri, kjer se je Carla Ovazza sesia z možem. Nato jo je pregledal njen družinski zdravnik, ki je ugotovil, da je ugrabljenka v zadovoljivem zdravstvenem stanju, čeprav nekoliko ošibela zaradi več kot enomesečnega ujetništva. Zato so sklenili, da jo bodo preiskovalci zaslišali ob drugi priliki, ko si bo nekoliko opomogla. Ob štirih zjutraj je končno prispela domov, kjer so jo čakali sinova Giorgio in Alain ter snaha Margherita, Agnellijeva hčer. časnikarjem, ki so jo čakali pred njenim stanovanjem sta odvetnika Chiusano in Ottolenghi, ki sta vodila pogajanja z ugrabitelji, deja’a, da bo na njihova vprašanja odgovorila pozneje.
Kot kaže so svojci za njeno osvoboditev plačali približno 650 milijonov lir odkupnine, ki so jo baje izročili nekje južno od Turina po
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA MEJI MED KUVAJTOM IN SAUDSKO ARABIJO
82 mrtvih pri strmoglavljenju libanonskegn letala «boeing720»
Vzroki za zdaj še niso znani, izključujejo pa sabotažo Gre za tretjo nesrečo v zgodovini libanonskega letalstva
Silvestrovanje po svetu
NEW YORK, 1. - Okoli 35 tisoč ljudi se je zbralo včeraj zvečer na trgu Times Square, kjer so v hudem dežju in tudi mrazu pričakali1 škatle», ki zaznamuje sleherno na-nastop novega leta. Malo pred polno- pako pri vodenju letala oziroma čjo se je začela spuščati po drogu okvaro in je praktično neuničljiva, velika krogla, na kateri se je toč- Med ponesrečenci, katerih seznam no ob polnoči 'zasvetila številka 1976. | je objavila družba MEA, je 14 Ev-
BEJRUT, 1. — V prvih urah novega leta je na .neobljudeno obmejno področje med Kuvajtom in Saudsko Arabijo strmoglavilo . letalo «boeing 720» “ libanonske dlružbe «Middle East Airlines» (MELA), pri čemer je izgubilo življenje 82 oseb. Gre za 67i potnikov in 15 članov posadke. Letalo se je zrušilo ob 2.45 po srednjeevropskem času poldrugo uro po odletu-z bejrutskega letališča in je vzdrževalo redno progo Dubai-Muscat.
Vzroki nesreče še niso znani. Glasnik letalske družbe MEA je povedal, da je «boeing 720» pred strmoglavljenjem letel 9.000 m visoko. Prvotno se je razširila domneva, da je med letenjem trčil v nadzvočno letalo saudskoarabske družbe, vendar je MEA vest demantirala. Zatrdila je tudi, da je tehnični pregled letala na bejrutskem letališču dal negativne rezultate, kar pomeni, da vzroka nesreče ne gre iskati morda v površnosti tehničnega osebja, niti ne v morebitnih tehničnih pomanjkljivostih samega letala.
Libanonske oblasti prav tako izključujejo možnost sabotaže, kar utemeljujejo z okolnostjo, da je «boeing 720» odletel iz Bejruta kar z 9-urno zamudo, na kar bi seveda morebitni saboterji ne mogli računati. Prave vzroke katastrofe bo pokazal šele pregled znane «črne
da
Iz Boulderja; (Colorado) sporočajo, ropejcev, in sicer dva Fpancoza, šest l so tehnild urada za uteži in'me- i Grkov, štirje Angleži, Ciprčan in Nor-
vežan, a vsi drugi naj bi bili državljani iz raznih arabskih držav. Vsi možje posadke so bili Libanonci. Med žrtvami je tudi bivši direktor bejrutskega hotela «Phoenicia» Robert Kulka z ženo; Kulka je v zadnjem času vodil znani pariški hotel in je, bil po vsej verjetnosti namenjen v Muscat, da bi si tam ogledal hotelsko zgradbo istega podjetja, kateremu pripada omenjeni francoski hotel. Pripomniti velja še, da je bilo na zrušenem letalu žal tudi 11 otrok.
Pri včerajšnji tragediji gre za tretjo letalsko nesrečo, ki je doletela
NAKLJUČJE
Sinoči je v središčni ulici v Pittsburghu, v ameriški zvezni državi Pennsylvanii, George Washington aretiral Richarda Nixona. Ne gre seveda za zgodovinski osebnosti, saj je Washington policijski agent, Richard Nixon pa 19-letni mladenič, ki so ga sumili posesti mamil. Pri aretaciji je bil odsoten Benjamin Franklin, ki je pona-vadi v policijski patrulji z Washingtonom, ker je bil bolan. «Zgodovinska» akcija je povzročila v Združenih državah dokajšnje zanimanje.
libanonsko družbo MEA v 30 letih njenega poslovanja. Prva in hkrati najhujša se je pripetila februarja 1963: tedaj je izgubilo življenje 91 potnikov ozirpma članov posadke letala' «Visconti», ki je nad Ankaro
trčilo v turško vojaško letalo «Dakota» ameriške. izdelave. Štirinajst mesecev pozneje pa je «Caravelle» družbe MEA strmoglavil v vode Perzijskega zaliva med peščeno nevihto; tedaj so našteli 49 smrtnih žrtev, kolikor je bilo pač na letalu oseb.
Po zadnjih vesteh so .prvi prišli na prizorišče včerajšnje nesreče reševalci iz Saudske Arabije. Iz razbitin letala so doslej potegnili 55 trupel.
Železniška nesreča na Irskem: 5 mrtvih
LONDON, 1. — Pet smrtnih žrtev in 50 ranjenih je rezultat neobičajne železniške nesreče, do katere je prišlo na Irskem, in sicer v bližini kraja Gorey (Wexford). Voznik težkega tovornjaka (dejansko kopalnega stroja) je iz neznanih vzrokov silovito trčil v viadukt, nad katerim je speljana železnica. Zaradi tega so se železniški tiri upognili oziroma dobesedno skočili iz ležajev, in to ravno v trenutku, ko je privozil potniški vlak s približno 200 potniki. Prvi trije vagoni z lokomotivo so kar zleteli s tračnic in zgrmeli na državno cesto, po kateri je pripeljalo nekoliko prej omenjeno vozilo. Pri tem je, kakor rečeno, izgubilo življenje pet oseb, a okoli 50 jih je bilo ranjenih, med temi nekatere tako hudo, da se sedaj borijo s smrtjo. Žrtev bi bilo lahko pravzaprav še več, ko ne bi bili prvi trije železniški vozovi prazni,
navodilih, ki so jih dobili od ugrabiteljev. Po njeni osvoboditvi so preiskavo pospešili, čeprav jih nikoli niso opustili. Preiskovalci so baje na dobri sledi in pričakujejo, da bodo že v prihodnjih urah aretirali ali vsaj priprli nekatere osebe.
Za ugrabitev Carle Ovazze se j« zvedelo v četrtek, 27. novembra, približno 12 ur po dogodku. Vest se je zelo hitro razširila ne samo v Turinu in v Piemontu, temveč po vsej Italiji, v glavnem zato. ker je šlo za članico družine turinskih finančnih mogotcev Agnellijevih. Sin Carle Ovazze Alain Elkann je namreč pred časom poročil hčer Gio-vannija Agnellija Margherite.
. Po prvih, trenutkih presenečenja, ko so mislili, da je šlo za podvig tako imenovanih rdečih brigad, so se preiskovalci prepričali, da gre za navadno ugrabitev, katere namen je samo priti do čedne vsote denarja. Ugrabitelji so sicer vedeli, da od njenega drugega moža ing. Guida Barba Navarettija ne bodo dobili nič, saj je bil mož pred časom v ospredju večjega škandala, zaradi katerega je moral opustiti svojo dejavnost gradbenega podjetnika. Zato so se ugrabitelji obrnili na njenega sina Alaina Elkanna, preko katerega so menili, da bodo lahko prišli do denarnice Giovan-nija Agnellija, ki pa je večkrat izjavil, da se ga vsa zadeva ne tiče. Najprej so namreč govorili o odkupnini 10 milijard lir, potem o petih milijardah v briljantih, ki naj bi jih položili v neko švicarsko banko, končno pa so se menda domenili za skromno, seveda za Agnellija, vsoto 650 milijonov lir.
Poleg tega so imeli preiskovalci dokajšnje preglavice, da so sploh ugotovili, kakšna je bila dinamika ugrabitve. Posamezne faze ugrabitve so, kot kaže, potekale tako: Ovazzo so ugrabili med 19.30 in 20. uro v neposredni bližini njenega stanovanja v središču Turina. Dva zlikovca sta jo prisilila, da je stopila v BMW, kjer je bil še tretji pajdaš. Po treh ali štirih kilometrih, v predmestju Turina, se je avto pokvaril tako da so ugrabitelji prisilili mimovozečega Francesca Gio-vannettija, da jim je odstopil svoj avto fiat 124 sport, pri čemer je bil Giovannetti tudi lažje ranjen. Nato so za ugrabitelji zgubili sleherno sled, družina pa je po nekaj dneh zahtevala od tiska, naj o ugrabitvi ne poroča več. da bi olajšali pogajanja z ugrabitelji. Ta molk so prekinili samo 19. decembra, ko so neznanci telefonirali na turinski dnevnik «Gazzetta del popolo» in obvestili, da so pustili v nabiralniku za smeti v Korzu Matteotti v Turinu dve sporočili in štiri slike Carle Ovazze, da bi prepričali družino, da je ugrabljenka še živa.
Pozno popoldne je Carla Ovazza sprejela časnikarje, katerim je dala vrsto podrobnosti o svoji ugrabitvi. Povedala je, da so jo s silo stlačili v avto, ki pa se je po nekaj minutah pokvaril, zaradi česar so jo premestili v drugo vozilo, s katerim se je peljala več ur. Po njenem mnenju so bile poleg nje v avtu še tri osebe, saj sta dve sedeli z njo na zadnjem sedežu, tretji pajdaš pa je vozil. Cesta, po kateri so jo peljali v svoje skrivališče, je bila polna ovinkov. Zlikovci so ji nataknili na glavo kapuco, zaradi katere je slabo dihala. Ko je skušala priti do sape, so jo prvič pretepli. «Preživela sem 34 dolgih dni in prav toliko noči v majhni sobi, v kateri je bila samo postelja in stranišče. Zamašili so mi ušesa, po vsej verjetnosti, da ne bi slišala, kaj se dogaja zunaj. Ne morete si predstavljati, kaj pomeni preživeti 34 dni v temi. Poleg tega je bila sobica zelo hladna, kljub električni peči, in vlažna. 34 dni se nisem mogla sleči. Sicer pa z menoj niso slabo ravnali, čeprav so mi občasno grozili, da me bodo ubili, če ne bodo moji plačali odkupnine. Končno, na dan ko so mc osvobodili, so mi sporočili, da so se pogajanja zaključila in da me bodo še istega dne osvobodili.»
Carla Ovazza je bila videti dokaj utrujena in seveda srečna, da je lahko ponovno v družinskem krogu.
Medtem je policija z bliskovito akcijo aretirala že dvanajst oseb, ki jih obtožujejo, da so imele prste vmes pri ugrabitvi. Obtožbe so najrazličnejše od sodelovanja pri u-grabitvi, do nakupovanja ukradenega blaga. Med aretiranci so nekateri star’ znanci sodnih dvoran. Iščejo še vedno tri osebe, za katere domnevajo, da so bili materialni u-grabitelji Ovazzove.
Po mnenju preiskovalcev so ugrabitelji prav trije mladeniči, ki jih iščejo. Ugrabitev pa naj bi organiziral Valerio Genesio, ki je že znan policiji, ker je pred časom skušal organizirati ugrabitev Agnellijevega nečaka Giovannija Nasija. Policija ga je takrat aretirala skupaj z nekaterimi njegovimi pajdaši, medtem pa so ga že spustili na svobodo, kar naj bi Genesio izkoristil in organiziral ugrabitev Carle Ovazze.
BAGDAD, 1. — Portugalski zunanji minister Melo Antunes je zapustil Irak po petdnevnem obisku. Portugalski državnik se je pogova-kot je naglasil predstavnik irske že- i rjal z iraškimi voditelji o dvostran-lezniške uprave,	I skih odnosih med obema državama.