1108- V Gorici, v torek dne 24. septembra iS&^f hMl* . trikrat na teden, in sicer v torei^Cetrtek j.j0 0b 4. ari popoldne ter stane po poŠt' m aii v Gorici na dom pcSiljuna: . ** vso leto........ 15 K -jiiifne številko stanejo 10 vin; *' JOČA" ima naslednje izfadne^pViloge: 6("ri6-f' a „Kaiipot pc Goriškem in GradiSčanskem" in Lpot pa Ijubljani in kranjskih mestih", dalje dva r.,- i,-.u „Voznt red železnic, parnikov in poitnik ';'Kr ir.osečno prilogo ^Slovenski Tehnik". .;itL,t!jir.o sprejema npravniStvo v Gosposki ulici '; 1. na-Jstr. v ' »Goriški Tiskarni« ,A. Gabri&L. ,irožila bret doposlane naroin^e se ne oziramo glasi in p03ianice se računijo po Petit-vrstah če „ i-krat 16 v, 2-krat 14 v, 8-krat 12 v vsaka , Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — .Uiu;:»: in spisi v uredniškem delu 80 v vrsta. Za w in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XXXVII. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dn /C Lavni. Uredništvo so nahaja v Gospoafd ulioi St. 7 v Gorici v I. nadsti Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne far od % do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJ p r a v n i S t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na lovov tiskaroi. Naročnino in oglase Je plaCati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo. Naročnina, reklamacije in druge reči, katore ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnlStvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soča« vsa petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-CO. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarzv Šolsk ul., Jeltersitz v NunsU ul., Ter. Lebau na tekališču Joss Verdi, Peter Krcbelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussj v ulici Formica, I. Hovafisk. v Korenski ulici št. 33; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caaerma. Odg rovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. - Tslofon it. 33. — »Gor. Tiskarna« A. Gabržček (odgov. J. Fabdid) tiska in zal. pd deželnozborskimi volitvami Piše -- n - Bližajo se deželnozborske volitve. Lreba je torej, da izpregovorimo od-;$ygrčno besedo. Ako bi bila zmagala pred šestimi igprt volitvah v deželni zbor napredna Kuka, bi imeli dandanašnji čisto drug tložaj v deželi. Deželni glavar bi bil naletel na b boj od slovenske napredne strani, bi bil ali izginil aH pa se udai tako, bi uživali Slovenci v deželnem zboru deželnem odboru vse drugačno vejo, kakor jo uživamo sedaj. AUo bi bilo izvoljenih v deželni ¦:r takrat le nekaj klerikalcev, bi ; morali ti ali iti z napredno večino pa igrati žalostno vlogo osamljeni ali zveze z Lahi proti napred-:; poslancem. Toda tudi v takem .'aju bi bilo na razpolago toliko na-tidmli poslancev, da bi m pod spret-2 vodstvom lahko uspešno borili roti zvozi slovenskih klerikalcev z Lahi. Tako osamljenost ali tako zvezo p bi uidi ljudstvo obsojalo, ker vsak ¦«u;«liiik v ljudstvu je tega mnenja, ii ::aj v Gorici v deželnem zboru de-.,'*;* naši poslanci skupno, ako hočemo *> kedaj doseči to, da se otreseino laš-m kopita, ki nas tlači k tlom. Tako pa se je zgodilo za goriške ;vence usodepolno dejstvo, da so :sgali v večini klerikalci, ki so se po :;etu vodji združili z Lahi ter izolirali apredne poslance. Ti so imeli težko N&iSee, ali vstrajali so na njem, in pto jo odmevalo iz naše deželne zbor- p ostrih besed na naslov deželnega livarja, ki je imel posebno piko na pprtilne poslance, na naslov laških l&ar.oev in tudi na naslov slovenskih Pokalnih poslancev, ki so hodili v lici čudna pota druženja z dežel- fs glavarjem, ki se piše comendatore Pajer, in laškimi njegovimi pripadniki. Laški politiki so se ob takih prilikah muzali neskončnega veselja, da Slovenci ubijajo najboljše slovenske poslance. Težki časi so prišli nad goriške Slovence. Naša veljava je padala in padala ter padla z novim volilnim redom pod nič. Kriva je tega zveza klerikalcev s slovenske strani z Lahi. Pajerju je bilo lahko ostati pri tem, da je vedno glasoval v zbornici kakor drugi poslanci ter jo tako preobrnil razmerje 10 proti 10, kakoršno je bilo pod ranjkim grofom Ooroninijem. Ker so bili slovenski klerikalci vedno jednakih misli z Lahi, se je vrtelo »delo« v zbornici navadno hitro, kakor dobro namazano kolo. Citali so, sedali in vstajali, kakor je velel Pajor, le trije slovenski poslanci so varovali pravo stališče goriških Slovencev ter prostih rok, oziraje se nn koristi goriških Slovencev, uravnavali svoje glasovanje in se oglašali k besedi. »Soča« je naznanila ob početku šestletne dobe, ki skoro zatone, Šest suhih let. Teh šest suhih let je res prišlo z vso svojo grozo. Začela so s pogodbo katoliškega duhovnika-voditelja z laškim liberalcem ter skončujejo z nečuvenim ponižanjem slovenskega naroda: z novim volilnim redom. Veljava Slovencev je padla, narasle pa so deželne potrebščine in ž njimi novi davki, katere plačujemo v prid Lahom; zajemajo tudi tisti, ki se smatrajo za poklicane voditelje goriških Slovencev, ki so pa v resnici le parasili, katere treba odstraniti čim prej tim bolje. DOPISI. Iz bouškega okraja. lL Bovca. (Med pometanjem.) — Romarji so se vračali iz Sv. Višanj, aH morda kake druge božje poti. Da bi jih ne nadlego- val s prahom, jih spravil v nevoljo in tako pripomogel pokvariti njih težko pridobljene 0'Jprtstfe, sklenil sem ostaviti svoj obrt za toliko Časa, da odidejo. Vzravnam se po koncu, naslonim metlo na desno stegno ter sežem po pipco v žep, da ne bi mimo gredoči ugovarjali, da pasem radovednost. Stal sem ravno pod lipo na trgu. Ko sem tako puhal pometeue in skrbno spravljene ostanke prej dišečih smodk, spomnil som se na vrlo živahno debato, ki se je vršila predpreteklo nedeljo pod to lipo. Bilo je več oseb iz domaČih in sosednih krogov. Govorilo se je o sodnijskom poslopju. Nekateri so zatrjevali, da je bila zgradba novega poslopja razpisana na kant ali dražbo, drugi so pa zopet zanikali to ter pritrjevali, da si justični erar nabavi Jonkov hotel za soduijo. Le~ta hiša z napisom »Hotel Jonko" stoji na trgu. Pa komaj ko pogledate malce, zapazili boste, da ni prav obrnjena. Turške mošejo so vse obrnjene proti Meki, Ta tempelj pa nekako proti Utoni. Ali so ga pa nalašč pustili od drugih hiS malo in zlasti sprednji spodaj? vogel ven štuliti, da se kaže, kakor kaka „Čeeaw, kadar ima novo krilo. Na spodnjo stran je ozka ulica in s streh te hiše in sosednjega poslopja odvali se toliko snega, da se komaj skozi' okno vidi beli dan. To bi bilo pač dobro za davkoplačevalce in uradnike, če ne bi mogli v urad, a za nas delavce pa gotov zaslužek! Na goreujo stran so pa stene globoko v zemlji. Vsak otrok se lahko vzpne na okno. Tudi voda pritiska ob deževnem vremenu kar navpič zelo na zunanje glavne stene. Brez-dvojbno je iu bo vlažno. In v teh vlažnih prostorih naj bi stanoval davčni sluga V Celi dan dihati in vživati tobačni dim, duh pečatnega voska, prah od starih spisov iu na mnogo drugih načinov okuženi zrak in zvečer ter noč prebiti v vlažni sobi, povzročilo bi to mnogih bolezni in celo prezgodnji grob. Vplivalo bi slabo na vso družino. Kako bi se sodnija nastanila v prvem nadstropju, tega ne vem. Se bojo vsi greli pri eni peči v velikem salonu pp zimi, ali bi pregradili in napravili več posameznih prostorov, se bi pač pozneje lahko pisalo. Ko bi , jaz imel pri tem kako besedo, bi jim sveto- | val, naj delajo na to, da jim ne bo treba po j zimi veliko letati po zmrzlih hodnikih, ker tam se človek najhitreje prehladi in zboli. To jim pa lahko že danes rečem, če pojdejo v tisto hišo, bojo imeli ali temo aH pa se bo bliščalo od stene sosedove hiše. Obojno je neprijetno in celo škodljivo za oči, Pa še nekaj bom opomnil. Gospod inženir je sicer po obstoječih predpisih računil navpik, vodoravno in potem še na vse štiri vetrove, nazadnje napravil na sredi piko ter iz celega napravil cenilno mnenje in sposobnost. Nekaj mu je pa uSlo in bi tudi meni, če me ne bi naključek pripeljal do prepričanja. zapazil sem namreč, da strešni stol ni vezan kakor drugi, ker bil je les prekratek ter so ga samo položili na zid, ne da bi navpične hlode zvezali. Če pride več snega in se ta ustavi na strehi, bo peza razširila in pritisnila v strop celo streho. Vlažnost, nevarnost za življenje ob snežnih dnevih, temo ali blišč solučnih žarkov bojo skrb in nadlega istih, ki pridejo stanovat v omenjeno h« to. Kaj bo pa z zapori?! Kako sploh mislijo tiste zgraditi, nimam nobenega gradiva. V ledenico ali stalo nas menda ne bojo zapirali. Včasih sicer ne bi škodovalo, da si kak vročeglavec pohladi prevročo kri aH jezična in prepirna soseda najde malce hladila. To pa se ne more šteti v občno potrebo, ker naš kazenski zakon in kazensko pravni red imata namen zgrešencu odpreti oči, da se je zagrešil zoper red v državi ali proti človeški družbi, ne pa kaznovati ga in vreči za pokoro v ledenico. Po mojem mnenju bi morali biti zapori tako zgrajeni, da kaznjenec lahko prebije, to je brez škode na zdravju, mu odvzeto prostost, ob enem pa, da so dovolj varni, da zločinci ne morejo pobegniti. Oboje se pa iz stale aii ledenice ne bo dalo napraviti. Naj-brže utegne se stvar spremeniti tako, da so dosedaj zločinci uhajali čez, pozneje pa bojo lahko skozi zid. Erar pa ima vendar dva lepa prostora, enega, kjer je sedaj uradno poslopje, drugega pa pred sedanjimi zapori; čemu se bavi z nakupom neprimernega poslopja? [Dvajset let pozneje. Nadaljevanje »Treh mušketirjev". = Francoski spisal: =¦¦= ALBXANDRE DUMAS. = (Dalje.) šeuderv, M4nage in gospica Paulet so pomiio-P^e skomiznili z rameni. - Čakajte! čakajte, pravi Aramis, so tri kitice. O, recite rajši trije kupleti, odvrne gospica ;<^ry> to je k večjemu popevka. Je pensais que ce pauvre Amour, Qui toujours vous preta ses armes, Est banni loin de votre cour, Sans ses traits, son are et ses charines; Et de iiuoi puis-jc proftter, En pensant pres de vous, Marie, Si vous pouvez si maltraiter telil, Ceux qui vous ont si bicn servie? sem, da ste zapodili reveža Amorja, ki je imel r^o pripravljeno svoje orožje za vas, daleč proč P SVoiega dvora, toda brez pušic, loka in njegovih "rov; in kaj mi pomaga, da premišljujem tu poleg ¦ *9' Marija, če tako mučite ljudi, ki so vam tako r^ siužiu?) .. — O, kar se tiče zadnjih besedi, pravi gospa ¦Jj?Vreuse, ne vem, Če se ujemajo s pesniškimi pra-L ' Joda jaz bi prosila, naj se jim prizanese, ker so W Vn Sospa Hautefort in gospa Sennecv se mi L a Pridružili, če bo treba, da ne imenujem gospoda — Bežite, bežite, odvrne Scarron, to me nič več ne briga: od današnjega jutra nisem več njen bolnik. — In zadnji kuplet? vpraša gospica Scuderv; dajte, povejte nam še zadnjega. — Poslušajte torej, odvrne Aramis; ta gre še dalje in imenuje imena, tako da se ni možno varati. Je pcnsais, — nous aulres poetes, Nous pensons extravagamment, — Ce quy, dana Phumeur oii vous etes, Vous feriez si dans ce moment Vous avisiez en cette plače Venir le duc de Buckingham, Et lequel serait en disgrace Du duc ou du pure Vincent.*) (Mislil sem — mi pesniki mislimo pač nenavadno —• kaj bi storili vi pri tej volji, kakršne ste sedaj, ko bi v tem trenutku zagledali tu vojvodo Buckhinghama, in kateri bi bil potem v nemilosti, vojvoda ali pater Vincent.*) Na to zadnjo kitico je odgovoril soglasen krik nezadovoljnosti zaradi Voiturore nesramnosti. — Toda jaz imam to smolo, pravi pritajeno ona deklica z žametnimi očmi, da se mi zde ti verzi krasni. j Tega mnenja je bil tudi Raoul, ki se je približal Scarronu, ter mu dejal, zardevši: I — Gospod Scarron, prosim vas, storite mi to 'uslugo in povejte mi, kdo je ta mlada dama, ki je 1 jedina nasprotnega mnenja nego vsa ta slavna družba. I — A, a, moj mladi vikomt, pravi Scarron, zdi se ! mi, da ji hočete predlagati zvezo ? Raoul znova zardi. *) Pater Vincent je bil kraljičin spovednik; op. pis. Priznavam, odvrne nato, da se mi zde ti verzi zelo lepi. — Saj tudi so, odvrne Scarron; toda pst! med pesniki se ne govori takih stvari. — Toda jaz nisem pesnik, pravi Raoul, in prosil sem vas... — Da, res: prosili ste me, naj vam povem, kdo je ta mlada dama, kaj ne? »Lepa Indijka« je. — Oprostite, gospod, odvrno Raoul ter zardi, sedaj ne vem nič več nego prej; prihajam, žal, iz province. — To se pravi, da ne razumete dosti o teh bombastičnih izrazih, ki jih čujete tu. Tem bolje, mladi gospod, tem bolje l Ne trudite se, da bi razumeli, s tem bi samo izgubili svoj čas; in ko boste razumeli, upam, da se to ne bo več govorilo. — Toda, gosp i '»prostih, pravi Raoul, blagovolite mi povedati, j.lv je ta oseba, ki jo imenujete lepo Indijko? — Res, jedna izmed sajljubkejših žensk na svetu: gospica Frančiška d' Aubigae. — Iz rodu slavnega Ag\.«f^ prijatelja kralja Henrika IV.? — Njegova vnukinja, da. Prihaja z Martinique, isato jo imenujem lepo Indijko. Raoul je široko odprl oči; in njegove oči so se srečale z očmi mlade dame, ki se je nasmehnila. Govorilo se je ga vedno o Voituru. (Dalje pride.) Naši delavci se hudomušno smejijo, zlasti zidarji, če se govori o nakupu te hiše za sodnijo, češ, nove hlače se lahko nosi, stare je pa treba vedno popravljati. Tako bo z Jonkovo hišo, pri tisti bo precej in potem vedno kaj zaslužka, če jo kupi erar. Morda kdo reče, da kaj me to briga, ali jaz imam pri tem svoj interes. Ker imam nalogo ali prav rečeno, prevzel sem nalogo, čistiti in snažiti trg, mi je na tem ležeče, da so tudi lepe in Čedne hiše, kakor bi bilo novo sodnijsko poslopje. Brezdvojbno bi pa bilo tudi pred novo sodnijo nekaj prostora kot javna aH privatna last, ki bi ga moral pometati, tako bi lahko zahteval zboljšanje moje borne plače. Več ko je hiš in prostorov, več je sicer dela, pu je tudi bolj masten zaslužek. Kaj ne? Pometač bovškega trga. Iz cerkljanskega okraja. Il OllleŽl. — Znani dopisnik v „Primor-skem listu" napada naše društvo z „rudeče napredno bralno društvo". Videl je samo dve točki veselice, potem pa se zadira v vrle Cerkljane, ki so prišli na našo veselico. Mi bi radi vedeli, zakaj ima on nas imenovati rdeče napredno društvo. Mi nismo še nikoli imeli rdečih zastav. Jezen je samo radi tega, ker je mislil, da društvo popolnoma zatre, sedaj pa tako lepo vspeva. Upirali se bomo vsem njegovim napadom, zmerjanju in mu povemo v obraz, da ako si podvije vrat in ž njim ves generalni štab, ter še tako kriči, kako malo nas je, smo mu vendar kos, kjer hoče. Ko je prišel k nam, je rekel, da ni prišel delat nemir, ampak mir; sedaj pa seje samo zdražbe in prepir med ljudstvom. Koliko kietvine je že bilo radi njega. Mi smo molčali, pa ne bomo več. Če ne bo miru. spravimo marsikaj v javnost. Klin s klinom! — Tudi ne trpimo, da bi se ljudi imelo za norca, kakor pri zadnjih državnozborskih volitvah, da če nisi volil Gregorčiča, ne boš zveličan, če si ga pa volil, potem si prost časne in večne kazni. Samo da je kdo klerikalec, pa sme delati drugače kar hoče. Pride še. Iz tolminskega okraja. 12 Tolmina. — L Izkaz okrajnemu glavarstvu v Tolminu za pogorelce na Ponikvah došlih milodarov. Ime darovalcev: gg. mon-sjgnor Kragelj 50 K; okr. glavar Prinzig50 K; nadzornik Lasič 20 K: Ludovik Cazafura 20 K; odvetnik dr. Gruntar 20 K; okr. komisar Treo 20 K; Jožko Premerstein 10 K; fin. tajnik Perpar 10 K; lekarnik Kastner 10 K; baron Winkler 10 K; svetnik Primožič 10 K; notar p!. Fabris 10 K; sodni pristav Dietz 10 K; gozdni kom. Kallaus 10 K; Andrej Vrtovec 10 K; okr. zdravnik dr. Maier 10 K; živ. zdravnik Martelanc 5 K; Eajmnnd Presl 5 K: Terezina Gabrijelčič 5 K; dr. Vodopivec 5 K; R. Fasan 5 K; kaplan Tomšič 5 K; Marija Sedlar 5 K; France Presl 4 K; France Pavliček 3 K; tajnik Kavs 3 K; Jožefa Štrukelj 2 K; Peli 2 K; Gabrščik 2 K; poštar Lah 1 K, vsi iz Tolmina. Županstvo Grahovo 200 K; županstvo Bovec 65 K; županstvo Sedlo 26*34 K; županstvo Kred 44*36 K; župništvo Idrija 24 K ; župništvo Podbrdo 4440 K • župništvo Podmelec 30 K; župništvo Nem. Rut 5 K; župništvo dol. Tribuša 17 K; župništvo Divača potom okr. glav. Sežana 4*77 K; žup- Bakreni rudnik pri Cerknem. Piše V. Bojic. (Dalje.) Ker je od tega Časa preteklo dobrih 35 let, so radi tega z malimi izjemami pozabili naši domačini, da se tudi v našem podnožju nahajajo ravno taki in bogati zakladi, kakor jih ima Amerika, in ker se kot deček še spominjam onega blagostanja, katero je bilo v Cerknem med tem časom, ko je rudnik deloval, začel sem kot priprost kmetic, kateri tudi občutim težo sedajnega časa, s svojimi skromnimi rudarskimi pojmi na to misliti, ali bi se ne dalo tudi sedaj obnoviti opustošenega rudnika, s katerim bi se v Cerkno povrnilo prejšnje blagostanje, naši izseljenci pa bi našli lahko doma svoj zaslužek. V ta namen sem se trudil in pošiljal naše bakrene vzorce na vse različne tvrdke, katere se z rudarstvom pečajo. Na razne kraje sem pošiljal naše bakrene vzorce v kemično preakuševališče, pa povsod je bila analiza ništvo Sv. Kancijan potom okr. glav. Sežana 3'82 K; župništvo Sv. Lucija 15 K; vik. urad Grahovo 15 K ; vik. urad Stržišče 15 K; vik. urad Obtoke 8 K ; vik. urad Logje 10 K; vik. urad Pečine 2? 11 K; kurac.urad Otalež 20 K. - Skupaj 90080 K. C. kr. okrajno glavarstvo v Tolminu, dne 17. septembra 1907. Orultio zi varstfo zanemarjenih otrok zt sodil Okraj Tolmin posluje v Tolminu od 2. maja t. 1. Z ozirom na zgolj humanitarne namene društva poživljajo se človekoljubi, posebno iz tolminskega okraja, da gmotno in moralno podpirajo to prepotrebno društvo. Društvo se je ustanovilo v namen, da podpira in izpopolnjuje delovanje sodišča kot nadvarstvene oblasti. Sodišče pri vsej najboljši volji vsega ne zmore, ker niti nima prilike priti v dotiko z vsakim slučajem revščine in zanemarjenosti naše mladine, niti sredstva, da bi pomagalo. Pomagati si moramo sami, sami moramo skrbeti za svojo mladino, ker s tem skrbimo tudi za-se, za bodočnost svojega naroda. Na polju, kjer deluje društvo, ne more biti nobenega razdvoja, tu smo vsi edini, ki nam egoizem še ni zamoril vsakega človeko-in rodoljubnega sočutja. Za to, rodoljubi, pristopajte v obilnem številu društvu. Članarina znaša le 1 krono na leto, ustanovnina pa enkrat za vselej 25 kron. V Tolminu, dne 22. sept. 1907. Dr. Jos. Ferfolja, Primožič, tč. tajnik. tč. predsednik. Mala Lizika prosi mama: Kupite mi vendar tudi Fay-ove So-denske mineralne pastile! Vsi otroci v šoli ližejo med potjo in v šoli med odmorom te pastile in so vsi zdravi in ne kašljajo; jaz pa vedno kašljam, in včeraj mi je g. učitelj rekel, naj vendar vživam kako zdravilo proti kašlju. — Prosim, prosim mamica — — kupi mi vendar Fay-ove pristne Sodenske mineralne pastile! Fay-ove pristne Sodenske mineralne pastile se dobi po vseh lekarnah, mirodil-nicah in v trgovinah z mineralnimi vodami. Škatljica stane samo K 1*25.. Glavno zastopstvo za Avstru-Ogrsko: W. Th. Guiitzeri. Dunaj XII, Belghoferstr. 8. Domače in razne nouice. Glasbena šola »Pevskega in glasbenega draživa" v Borici. - Šolsko leto 1907./08. se prične v društveni glasbeni šoli v pondeljek 30. septembra t. 1. Vpisovanje v šolo se vrši do istega dne vsak dan izjeiuši nedelje in praznike v društvenih prostorih v Trgovskem domu (vhod od strani ljudskega vrta) od 11-12VS predpoldan in od 3-5 popoldan. V soboto 28. septembra ob 3. uri popoldan se z bero vsi vpisani gojenci v pevski dvorani, da se jim naznani razdelitev ur. Posebej se vabi gojence in gojenke srednjih šol t. j. c. kr. gimnazije, realke in učiteljišča za vpisovanje v dijaški zbor, ki se bode vršilo kakor gori napovedano. Razdelitev ur se določi 28. septembra. V interesu gojencev je, da se z vpisovanjem ne odlaša, ker si mora le naših uzorcev jako ugodna, kajti uradno potrjene analize, se namreč glase, da ima naša bakrena ruda celo do 70% bakra ter zraven Že drugih mešanic, koje so tudi velike važnosti. — Zato opozarjam znane poročevalce, da kadar spet kaj poročajo o naši bakreni rudi, da'se bolje informirajo, kajti podcenjevanje ni na mestu. Ker se bakrene tvorbe na Cerkljanskem več kilometrov na dolgo in široko raztezajo, se mi je videl v tem neprecenljiv kredit, kateri bi podprl skoro celo Slovenijo, ne samo naš okraj, zato sem prigovarjal našim Cerkljanskim imovitejšim možem, kateri imajo go tovo toliko materijalnib sredstev, da ta kredit lahko obude. Pa čujte, za odgovor sem dobil zaničljiv posmeh l Ker sem pa take naravi, da se ne vpog-nem vsaki kritiki in niti največjemu zasmehovanju, sem razširjal svojo reklamo brez ozira nadalje, ter s tem nepričakovano naletel na vzornega in podjetniško nadarjenega gospoda Alojzija Sušnika, trgovca iz Ljubljane. On je sedaj lastnik obširnega terena bogatih oni izbrati ugodne ure, ki se je pravočasno vpisal. Po 28. septembru se vpisujejo gojenci le izjemoma ter se bodo morali zadovoljiti z onimi urami, ki ostanejo še na razpolago. Učni predmeti glasbene šole so: violina, glasovir in petje (zborovo in šolo). Cilj šole je podajanje glasbeno izobrazbe v navedenih inštrumentih v zborovem in solo-petju. Zavod stoji pod artističnim vodstvom gosp. Josipa Michla, izprašanega na praškem konservatoriju, ki ob enem poučuje violino in petje. Glasovir poučuje pri izpraševalni komisiji za srednje šole na Dunaju izprašani g. Emil Komel. Pogoji sprejema: 1. stariši ali odgovorni zastopniki gojencev pristopijo kot člani društva in plačujejo na mesec od 1. okt. 1907. pa do 1. okt. 1908. po 1 K; 2. učnina za vsakega učenca znaša 3 K na mesec, ki se plačuje skupaj z društvenino od meseca do meseca za naprej. Gojenci iz ene družine plačajo učnine 5 K, z društvenino starišev vred po 6 K na mesec. Pevsko in glasbeno društvo je doseglo za svoje zavode podporo mini-sterstva za bogočastje in uk in je s tem pridobilo priznavanje kot javen zavod, prvi in edini na Goriškem. Dosedanji uspehi šole in društva jamčijo starišem tudi za nadaljnje uspehe. Dijaški zbor nastopi že tekom leta 1907.-1908. s samostojnim koncertom, da se tako da priliko občinstvu, spoznati delovanje in uspehe društva pri šoli. Društvo je urejeno strogo po načelih »Glasbene Matice« v Ljubljani in je z isto v redni dotiki, kakor je po drugi strani izključena vsaka tendenca izven strogo izobraževalne in umetniške. V Gorici, 19. sept. 1907. Odbor peu. in glasb, drušlua. Za Gregorčičev spomenik nabrala 10 K go-spica Natalija Krebelj na počitnicah v Staremtrgu pri Rakeku na Notranjskem. Zdravnik dr. E. Dereanl je odpotoval do 13. oktobra na kliniko v Gradec in Monakovo, kjer se udeleži zdravniških kurzov. Osebna lett. — G. Josip Tušu lin, pis. oficijact pri okr. sodniji v Kobaridu, je napravil dne 20. t. m. prvi pisarniški izpit z dobrim uspehom. Okr. glavarstvu v Gorici je dodeljen v službovanje namestništveni koncipist E. Zupančič. DljIŠka kuhinja. — Po dvakrat fia dan je prav živahno v teh prostorih. Doslej je vpisanih že 34 dijakov. Marsikdo med njimi bi moral ostati dom?, ako bi ne bilo te nove naprave. — Brez hrupa, brez velikih priprav se je kar otvorila dijaška kuhinja v prostorih, ki so jako lepi in pripravni. — Vse čisto, svetlo, veselo je v teh prostorih. Mize, z belim linolejem prevlečene, dajejo sliko najstrožje snažnosti. — V kuhinji nadzoruje jedna gospa že med pripravo in potem ob razdeljevanju, v obednici pa je vedno navzoč jeden nadzornik. — Rodoljubi, spominjajte se potrebne mladeži! Nadzorstvo dijaško kuhinje je sestavljeno tako-le: predsednik c. kr. dežel. sod. svetnik bakrenih zakladov na Cerkljanskem. On se je tega podjetja z največjo eneržijo poprijel, ter že dalje časa to mučno in drago delo vztrajno in redno nadaljuje. Ker je on rodoljub in pristni naš rojak, se že po tem razume, da ni bogsivedi kakšen bogataš aH celo milijonar. Vsekakor bode treba merodajnim krogom skrbeti, da se to nadebudno podjetje vsestransko podpira, da ne omaga pri svojih velikih in občekoristnih načrtih. Skrbeti se mora, da se odpravijo vsi vzroki, da ta velevažna akcija ne pride nam sovražnim tujcem v roke, ter da se to podjetje v naših slovenskih rokah razširi in obdrži. — Ker se je tudi v Cerkno priklatila znana kužna in neozdravljiva bolezen, namreč da vse hoče in sili v Ameriko, med tem še celo večji in manjši posestniki, se vsled tega dogajajo mučni in pretresljivi prizori, radi katerih so že danes s solzami namočena naša Cerkljanska tla. Tužni glasovi se čnjejo, kadar nastopi usodepolni trenotek, da se naši izseljenci lo- ' Je vršili v p. Kovač, podpredsednik c. kr * svetnik Plohi, tajniknadučitelj Vp. str blagajnik c. kr. prof. Zupančič; fau**' v nadzorstvu gg. prof. K o š ni k, prof. ^ a " n a k, prof. V a z z a z, zastopnik T. o. z, on * Gabrščkova, Kopačeva in i^J^ čeva. 'j To nadzorstvo si je nadalo plemeniti nalogo, da po očetovski skrbi za potreb] mladino na naših srednjih šolah. Rodoljubi podpirajte nadzorstvo v takem delovanju! 1 Sankcioniranje novega deželnega volilnega J bo uradno razglašeno v najkrajšem času. j Veselica »Slov. mladina" v gorici i v nedeljo popoldne v splošno občinstva. Krasen Katarini) ev vrt je bil Taki okusno prirejen in tudi občinstva se je nabrali mnogo, da položi svoj obolus za »Dijaškokul hinjo" in „ Gregorčičev spomenik". j Okoli 4. ure se je začel proizvajati prj gram. Tamburaši iz Podgore so želi obilo pol hvale za izborno tamburanje. Tamburali j Vrtojbe so tudi častno rešili svojo ulmd Pevski zbor iz Št. Andreža le zapel Komeloij skladbo „Naša zvezda" in Žel pohvalo. Pevski zhor „Čitalnice" iz Solkaua je pel naravnost izbirno. Pri tej priliki moramo pohvalno omej niti Solkance, ki so v impozantnem SteviiJ bili zastopani pri veselici. Pevski zbor sSlol venskega bralnega in podpornega društva jj Gorice" je zapel z znano dovršenostjo Zajce?] skladbo „Ustaj rode" in zaslužil obilno pJ hvale. Vsi pevski zbori skupaj pa so iznen&j dili občinstvo s točko izven programa: „SloJ venac i Hrvat". j Med programon in pozneje je živahno delovala pošta in srečolov. Da ni motilo slav-nosti neugodno vreme, bi se bila razvila brezi dvoma živahna prosta zabava ali dež jo marsikoga oplašil, da je šel domov. Kljub temu p J je bil ples jako animiran in vspeh veselic?! obeta biti povoljen. j Narodni .Sklad, — Odbor je ime! včeraj sejo, v kateri je razdelil ves denar, ki je bi! j na razpolago za tekoče leto. Dobili so pod-! pore in kostna posojila visokošolci in iiuteij jiščniki, „Dijaška kuhinja" pa podporo iuu i; j V oktobru dobe podpiratelji zopet poro j čilo o dosedanjem delovanju s proSnjo, da I zopet spomnijo tega dobrodelnega društva, i Slovensko gledališče. — Na odru v jr-j govskem Domu" smo videli zopet ljubljauskel igralce. V soboto 30 igrali znano Schillerjero I žaloigro „Kovarstvo in ljubezen", vj nedeljo fin». francosko burko »Njegova bil sina". Obt igri sta, v celoti vzeto, vspelij dobro. Ali tiste polne hvale, katero je dalo j naše občinstvo nastopu spomladi, ne more to j pot dati v taki meri. Pri igri v soboto jej imela šepetalka preveč posla, kar je slaboj vplivalo ys razne prizore, katere bi bila dru-j gače D a n i 1 o in N u č i č boljše igrala. Ksi /.ah pa sta oba tuintam vse svoje igralske j vrline, istotako Dragutinovie. Igralke! Danilova, Kreisova in druge so ug»-| jale, kakor tudi igralci Povhe, Imkšeij M o 1 e k. D a n i 1 o v a je znana dobra igraika, 1 Kreisova jako simpatična prikazen, Ml ume uživeti se v svoje vloge ter jih dota»l prednašati. Navzočega je bilo pri predse«« zlasti mnogo dijaštva. — V nedeljo so igt*I burko „N j e g o v a h i š i n a". Francoske tort* I so take, da morajo biti uloge v spretnih rt-1 kah in vse mora iti gladko, kakor namazan«.! če se hoče doseči pravi vspeh. Igra se j*| vršila sicer lepo, brez posebno občutnih vsta*-j Čijo iz ljubljenega doma. Ta ločitev se največkrat dogaja po noči, kakor da bi boteS; naši Amerikanci nočno temo uporabiti v tal namen, da si lažje zamore svoje naravno sočutje do svojih dragih, katerim nočna tema; zagrne njih ljubeče in obupne poglede. Te svoje drage prepuste doma, up1*": žene v njih žalostno vsodo in skaterimi seTJ tem vsodepolnem trenotku v največjih s1 J čajih na večno razidejo. V tem obupnem položaju se ločijo f roke podajajo, oče sinu, sin očetu, brat sest«! najbritkejše pa je, ko mlad posestnik zapuS^ svojo ljubljeno ženo in nedorastle ter nepi** skrbljene otroke, kateri bi ravno sedaj pot*' bovali najbolj očotove pomoči in njegovega P««' uka. Ker pa trda borba za obstanek to «*• hteva, premagajo se vse te težave, in b*J črez veliko lužo za svojo izgubljeno sreto, katero je pri nas v sedanjih časih, fco ra2' pleta klerikalizem svoje mreže nad ljudstvom, težko nazaj dobiti. (Konec prih.) liaoji ali tako prav' Pfav §ladko na nekaterih mestih ni bilo. Vzbujala pa je igra mnogo smeha? mnogo zabave V ospredju so stali nftnilova, Kreisova in Danilo. Danilova je igrala svojo nelahko dolgo vlogo ve]]y Kozier) lepo, temperamentno, istotako L bila Kreisova popolna Clemence. D a-cilo (Lebrunois)je igral sicer dobro, živahno, $ na mestih je Kil pravVnftistf, Mje'vvlf&v-»r| jjal kolo, da ni teklo tako hitro, kakor to zahteva res dobra igra. N u č i č je bil imeniten Francois. Igral je dovršeno. D r a g u t i-n0vifi (Legris) je b?l dober, Povhe (Lavi-retta) ni ugajal;-Brgantova, Puhekova-ifr-drugU i0 izvršili svoje vloge primerno. Oba večera je .bilo zadosti občinstva v gledališču, ki je z živim zanimanjem sledilo igrama ter je tudi hvaležno ljubljanskim igralcem za prireditvi, Želimo, da se odločijo, da i,; prihajali k nam v s a k o leto večkrat. Učiteljsko društvo za sežanski šol. skraj vabi k rednemu zborovanju, ki bo v Štanjelu dne 3. oktobra t. 1, ob lOVi predp. Dnevni red: 1. Predsednikov nagovor in overovljenje zapisan. 2. Referat: Tehnika, čita A. Mervič. 3. Eventualni predlogi. Družba si, Cirila In Metoda v Ljubljani. - v zadnji odborovi seji družbe sv. Cirila in Metoda so 8e izvršila sledeča imenovanja: za Trst g. Ciril Petrove izprašan učit. kandidat ia gdč. Rozalka Goli izprašana učit. kandida-tinja: — za vrtec v Hrastniku gdč. Alojzija Ant. Kuster vrtnarica; za drugi vrtec, ki se ustanavlja, pa gdč. Marija Poglajenoya .vrtnarica; za vrtec na Jesenicah vrtnarica gdč. Angela Rekarjeva. Za prot8sor]t fizike In matematike na tukajšnjem gimnaziju je prišel na me«to g. svetnika Šantla, ki je šel v pokoj, neki Ho-italka, Nemec nekje s severa. Imenovan sicer še ni za to mesto, ali miuisterstvo hoče naj-trže zopet poriniti v stran dobre domače kom-petente ter imenovati Hostalko nekoliko kasneje. Protestujemo. Pobujšeianje mladine. — »Gorica" se je povzdignila do varuhinje nedolžne mladine, ktaknita je v izložbi y »Trgovskem Domu" nespodobne in pohujšljive podobe in kipe, in v fckrajni ogorčenosti poživlja c. kr. okrajno ilavnrstvo, naj zaukaže, da se kipi odstranijo. ,tioricaa ima pač čudne pojme o pohujšlji-tosti! Kaj pa poreče »Gorica" k angeljčkom, u letajo nagi po podobah v cerkvah, ne samo v Vitim, ampak tudi v naših krajih? In ako twi telo pohujšanje, zakaj se ne odpravi ta-iih podob in kipov iz tako svetega kraja ka-ior je cerkev. Spominjamo se, kako gonjo je pričel ljubljanski škof proti muzi na Prešer-aovem spomeniku. Takrat se je v naših listih dovolj in temeljito označilo kipe in podobe po cerkvah Ali se je upal tačas kdo tajiti eksistenco teh kipov po rimskih cerkvah? sCisteinu je vse Čisto" pravi stari grški pregovor. Kdo je čist, vidi v človeškem truplu le božjo podobo, kdor je nečist, vidi vse * l^epKa žct)ska zdrauniško priporočena išče službe. llaslou se Izve u tobakarni 1?. Kreblja, Kapucinska ul. 1. Žene! Ako trpite na strjenju krvi in na po-dobrin uoleznih, tedaj pišite na P. Ziervas-a, Kalk 214 pri Kolina on Beni. Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem: »Gospa B. iz W. piSe: Lepa hvala! Va8« sredstvo je učinkovalo Že 5. dan". Gospa L. v M. pi§e: „Priporo8ala bom vsakomur VaSe izvrstno sredstvo ter ne bom sama nikoli brez njega«. Arhitekt S. v M. piSe: »Za izborno postreZbo se sahvaljnjem. Pri moji ženi je Vaše sredstvo 2e po 3-dnevni rabi brez bole5in učinkovalo". . Proti pošiljatvi 1 marke nemSke veljave (tud| v znamkah) pošljem knjigo: „Motenje perjode" spisal dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno. Za odgovor naj se priloži znamko. ne smatrate -li edilno mast kokosovih orehov) • s" mast nt le naj-' jia, ampak tudi atneflSa mast. kar — IIUCJ3U ••• »i^|v.»»»g»w| najcenejša in najizdata Peter Cotič čevljarski mojster Gorica, Raštelj št. 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev vseh vrst za otroke in odrasle. NaročiHt in poprave iz mesta aH dežele izvršuje v najkrajšem času po ¦¦-zmernih—cenah.. Steckenpferd- liljino mlečnato milo Bergmanna & Romp. o Draždanah in u lišni ob babi je in ostane — glasom vsak dan novodošlih priznanj — najboljše medi-cinalno milo proti pegam; ono ohrani kožo nežno, mehko in rožnato. Na prodaj po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah. — Cena 80 vin. za komad. „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hifil, Gosposka ulic« at. 7, I. itadstr.) — Telefon it. 78. HaCun poštne hranilnice Štev. 837.315. Valeči sklepa skupne seje načelstva" in nadzorstva z dne 12. marca 1907. se: Hranilno vloge obrestujejo po 41/, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila daj9jo zadružnikom na vknjižbe po 5%%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 5%%. Stanje 31. dec.1906.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 104.790 kron. — Hranilne vloge: 1,675.188*82. — Posojila: 1,617.190.37. — Reservni zaklad: 82.382-63. — Vrednost hiš: 112.328-— Pfafiovi šivalni stroji so res najboljši za rodbinsko rabo, kakor 'na pr. za šivanje, krpanje in umetno vezenje. — Neprenosljivi za obrtne namene, Šivajo naprej in obratno, tiho in mirno brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let. Glavna zaloga in zastopstvo SAUNIG & DEKLEVA V GORICI Magistratna ulica štev. L Imava v zalogi tudi šivalne stroje raznih drugih vrst In tovaren. = Cene zmerne, pogoji ugodni. ==: Slavno občinstvo je naprošeno, da pred nabavo šivalnega stroja zahteva cenik, kateri se pošlje zastonj in franka Odlikovana pekarija in tladCICarna Karol Draščik v Gorici na Koran v (lattni hiii) zvršuje naroČila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo fiaF- po Jako zmernih cenah. "^"J Havre-New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz in Havre v Ameriki Veljavne vozne listke In brezplačna pojasnila daje samo Cd. Šmarda, oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta IS, v novi hiši nKmetske posojilnice", nasproti znane gostilne pri BHgovcuB. Ivan Kravos . priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici l *** trg KoriBs*] št. 11. ^^ HRISTOFLE IsuBbM srni« h mfy rak vrst Mbmm teto poaraktsg«, j KoaipfebM ksfsto mamta ! »H* orodja, powdja ia »Maka, taro, *aj, na. [amissi iHMbUvki, metnj Mdkt j JiiiM ladomesfilo pmaga srebra. FornM tokfti m bol**, rartamdjt in temu, Inftar M pogone, gospo. — «nj*v* ML —«=» a kr. drond ¦»lotnikl Cbristsfis I C." - Dunaj L Otmifiag S (Hetarichshof). — IlMlraT«s mkOc »• lahteranje. ~ V vofh int xattop«oo po prekiipdh. v vm* mmm w*t©p«ao po prekupdh. 1MJmm*ni evfit toffraoft! im»Jo atii i»de!k; Denar prihrani, kdor kupi izgolovEjeno pohištvo pri AntBrešcak-u v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov za vsak stan, priprostega in naj- finejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. Cene brez konkurence. ¦oijivjd ui muz I 'B|Bpa|0o 'oipjtf ui adis 6U aqopod i 'gzapz zj OAfSjijod ou?!|zey je najboljše m naj čistilo za čeulje. Dobiua se pousod. J SVETOVNO ZNANI FERNET-BRANCA BRATOV BRANCAV MILANU ledini lastniki načina za izdelovanje, i je najbolj učinkujoča želodčna grenčica svoja! Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljgi delikatesni trgovini in v vsaki kavarni 8e dobiva v vseh lekarnah. Nsijboljše zdravilo proti 8e dobiva v vseh lekarnah. — REVMATIZMU « PROTINU - 16 iker Godina ^d®lan y Ttato ? -Maniali Brnimo finalna, lekarna „Alla * -tena dslla Salute" pri Sv. Jakobu; Josip Ctodlna, 1 WW 9Umn* lakama „sll< laea", vi« rfei Faraeto 4- " ' ' "*¦¦ il>Ui»l»» * M*. 1» tlite it at rniainii mhI »tCo i iMUmIm are« aavittl« •!! ¦•*••! poiltalsi mikom E f- oroito poitalit. ___......------ssSgg