TRST, torek 25. decembra 1956 Leto XII. - Št. 293 13531) PRIMORSKI DMEYNIK Cena 30 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94=638, 93 808. 37-338 štR37^38S-^ Podruj’ GORICA-0 ni ®p n' “f'.,- ll'LL^ON S3-,M 1N 94'63* ~ Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — višine v širini 1 stolpca- t-zovski alf' ii'™ ~ OGLASI: 0(1 8.-12.30 in od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak ram • .g vski 80. finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Tel. mm MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 • izdaia Založništvo tržaškega tiska U. ZOZ-Trst Po dokončnem odhodu napadalcev iz Egipta! čaka 0ZH nova težavna in zapletena naloga Navdušen sprejem egiptovskega kontingenta v Port Saidu - Nehru v Londonu na razgovoru z Edenom-Krišna Menon bo ponovno odšel v Kairo na razgovor z Naserjem PORT SAID, 24. — Prvi simbolični kontingent egiptovskih oboroženih sil je včeraj prispel v Port Said. Sprejela ga je ogromna množica ljudi, ki ga je navdušeno spremljala po ulicah. Manifestacije so se ponekod spremenile v demonstracije proti napadalcem. Demonstranti so zažgali nekaj britanskih in francoskih zastav. Oddelki varnostnih sil so se umaknili v vojašnice in prepustili skrb za varnost egiptovski policiji. Kakor že javljeno, je z zadnjimi angleškipii četami, ki so zapustile Port Said, odšlo tu- VESEIE BOŽIČNE PRAZNIKE vošči vsem svojim sotrudnikom, naročnikom in čitateljem PRIMORSKI DNEVNIK di 450 angleških civilnih strokovnjakov. Ti so na podlagi pogodbe o umiku iz leta 1954 skrbeli za angleška vojaška o-porišča na področju Sueškega prekopa. Ko je prišlo do oboroženega napada na Egipt, je egiptovska vojska zaplenila velika angleška skladišča orožja in delavnice. S tem jp Egipt delno kril materialne zgube, ki so nastale z naglim umikom egiptovskih čet s Sinajskega polotoka. Angleški strokovnjaki so bili doslej v ujetništvu. Tako je Egipt po uspešnem odbijanju napada odstranil z dnevnega reda obveznosti pogodbe, sklenjene leta 1954, na podlagi katere je 80Q angleških strokovnjakov in več tisoč domačih delavcev skrbelo za ta vojaška oporišča, ki so jih Angleži še imeli na Sueškem prekopu. Se važnej- še pa je, da bo bržčas povsem razveljavljen tudi tisti del pogodbe, po katerem so imeli Angleži v primeru nevarnosti na Bližnjem vzhodu še pet let pravico, da se vrnejo na svoja nekdanja oporišča na področju Sueškega prekopa. Zdaj je Egipt bolj suveren, kakor je bil kdajkoli v svoji novejši zgodovini. Predsednik egiptovske republike Naser je prejel številne brzojavke, v katerih mu državniki različnih držav čestitajo ob odhodu angleško -francoskih čet iz Port Saida. Brzojavne čestitke so mu poslal: kralj Saudove Arabije, predsednik sirske vlade, pred. sednik jordanske vlade in predsednik sudanske vlade. Predsednik sudanske vlade poudarja v brzojavki, da pomenijo zadnji dogodki zmago za Egipt in da je ta zmaga tudi zmaga sudanskega ljudstva, ker pomeni poroštvo za neodvisnost Sudana. V Kairu so včeraj sporočili, da bo pretežni del varnostnih sil OZN v dveh dneh zapustil Port Said. Danes je v Kairo prispel poveljnik mednarodnih sil OZN general Burns in se razgovarjal s tamkajšnjimi voditelji o nadaljnjih ukrepih. Kot javljajo, bodo mednarodne sile iz Port Saida poslali na Sinajski pclotok, da okrepijo kontingente mednarodnih enot, ki so že na Sinaju. Prodiranje varnostnih sil Organizacije združenih narodov na Sinajskem polotoku bo v drugi fazi, ki se bo začela v najkrajšem roku, organizirano v štirih smereh. Jugoslovanski odred se bo ves koncentriral na severnem delu polotoka vzdolž poti El Kantara - El Ariš. Kolumbijski oddelek bo operiral na srednji poti čez polotok v smeri iz Ismailije proti Bir Rud Salamu, danski in norveški pa v smeri čez južni del polotoka od Sueza preko prelaza Mikle. Indijske čete, ki so se začele umikat5 izpred El Kantare, se bodo razvrstile vzhodno od Sueškega prekopa in zavzele ob njem vse glavne položaje. Razen anglo-francoskih se morajo tudi izraelske čete u-makniti za demarkacijsko črto iz 1. 1949. Doslej so to storile samo deloma, zato pričakujejo, da bodo Združeni narodi prihodnje dni storili nove korake, da se pospeši umik izraelskih čet. Izraelska vlada poskuša svoje zadržati v Gazi. Njena namera povzroča o-stro grajo skoraj vseh delegacij, zato je verjetno, da se bo tudi izraelska vlada uklonila sklepom skupščine OZN Po umiku vseh tujih če* bodo glavni napori svetovne organizacije usmerjeni v dve smeri: K očiščenju Sueškega prekopa, ki je zasut z okrog 50 potopljenimi ladjami, leže-čimi v prekopu ali v najbližjih dohodih k njemu. Mnogo težavnejša in zapletenejša naloga, ki čaka Združene narode je ureditev ostalih vpra-scnj, ki so nastala zaradi napada. Na prvem mestu je plačilo odškodnine Egiptu. E-giptovska delegacija je že napovedala, da bo v drugem delu zasedanja skupščine načela to vprašanje. Čeprav se je velikanska večina delegacij izjavila, da morajo stroSke nositi napadalci, vendar te stvari ne bo lahko in preprosto rešiti. Napad na Egipt je po sedanjih cenitvah stal Veliko poleg mednarodnega položaja Britanijo in Francijo okrog obravriavala predvsem vpraša-iri milijone dolarjev na dan. | nje Srednjega vzhoda in Sue- Bivši poveljnik angleško -francoskih čet v Port Saidu general Stockwell pa se je danes vrnil v London. Ob prihodu je izjavil, da je mnenja, da varnostne sile OZN v Egiptu na najboljši način izpolnjujejo težko nalogo, ki jim je bila poverjena. Medtem se je zvedelo, da bc Nehrujev svetovalec Krišna Menon, ki je prišel danes v London nekoliko pred Nehrujem, v kratkem odpotoval v Kairo, da se sestane z Prihodnja številka našega dnevnika izide v četrtek, 27. t. m. Naserjem, ki ga je povabil na razgovor. Tako zatrjujejo danes v londonskih dobro poučenih krogih, ki pa ne vedo še točno, kdaj bo Krišna Menon odšel v Kairo. Poudarja se, da bosta oba državnika škega prekopa. V istih krogih izjavljajo, da je Naser povabil Nehruja, naj ga obišče cb svojem povratku v Indijo, toda Nehru ni mogel vabila sprejeti, ker se mora zaradi prejšnjih obveznosti vrniti v Novi Delhi. Kakor rečeno, je Nehru danes prišel z Eisenhovverje-vim osebnim letalom v London. Časnikarjem, ki so ga spraševali, je izjavil, da ne misli dati nobene izjave. Na letališču so ga čakali v imenu britanske vlade minister za trgovino Thorneycroft, indijska komisarka v Londonu gospa Pandit, Nehrujev svetovalec Krišna Menon, ki je prišel nekoliko prej v London, burmanski in jugoslovanski poslanik v Londonu in pomočnik cejlonskega visokega komisarja v Londonu. Z letališča je Nehru odšel na Edenovo posest v Che-quersu, kjer ga je Eden sprejel na kosilu. OBISK DELEGACIJE ZKJ PRI KPI ZAKLJUČEN STAMBOLIČ IN L0NG0 0 NUJNOSTI širšega sodelovanja med ZKJ in KPI Predstavniki obeh partij so se sporazumeli o bodoči izmenjavi delegacij Kulturnih, gospodarskih in drugih organizacij BEOGRAD, 24. — Uradno; potrebi izmenjave mišljenj o poročilo o obisku delegacije J mednarodnih vprašanjih, o de-ZKJ pri KPI, ki je bilo nocoj lavskem gibanju, o raznih objavljeno v Beogradu, ugotavlja da je obisk jugoslovan- aspektih političnega delovanja. Sklenili so nadalje, da bo- ške delegacije in sestanki Cia- j do izmenjali informacijski ma-nov raznih organizacij in de- terial, obiske mest in tovarn lavcev omogočil Jugoslovan- j ter mladinskih in sindikalnih skim delegatom, da se sezna-1 organizacij, kulturnih delav-nijo z vprašanji Komunistične j cev itd. Obe partiji sta izme-partije Italije. Stiki so potrdi-1 njali mišljenja tudi o nekate-li, kako važno je za komuni- j rih vprašanjih gospodarskih stične partije spoznavanje in i in kulturnih odnosov med izmenjava raznih izkušenj, da! obema državama in o vpraša-bi njihova aktivnost postala | nju nacionalnih manjšin. De-čim bolj učinkovita v borbi za j legaciji sta ugotoviti potrebo, popuščanje napetosti v svetu, | da obe partiji po svoji moči za mir in za napredek socia- j prispevata k razvoju vedno lizma ne g-ede na različne po- j boljših odnosov med obema goje, v katerih one delujejo narodoma in državama. ter za razvoj in utrditev odnosov in sodelovanja v bratskem duhu tudi takrat, ko obstajajo razlike v ocenjevanju posameznih vprašanj. Poročilo dalje poudarja, da je s tem obiskom storjen korak naprej v razvoju odnosov med obema partijama. Med razgovori so proučili konkretne oblike medsebojnega sodelovanja in se sporazumeli o lilOI,fliini!l IZJAVA U MOREBITMEIlf SESTflMKP Z DULLESOM KITAJSKA NAKLONJENA 0 ODPOVEDj SIU Pobuda za sklicanje nove azifske konference? Poljska vlada povabila Čuenlaja v Varšavo KARAČI, 24. — Kitajski ministrski predsednik je danes odpotoval z letalom iz Karačija v Peshavvar, nato bo obiskal še Lahore in Dacco. Pred odhodom je na tiskovni konferenci med drugim izjavil, da njegovo napovedano potovanje v Moskvo ni v zvezi z njegovim sedanjim potovanjem, po azijskih državah. Dodal je, da se bo pred odhodom v SZ vrnil v Peking, 30. decembra pa bo ponovno odšel v Novi Delhi. V Moskvo bo prišel 7. januarja. V zvezi s 34 ameriškimi državljani, ki so zaprti na Kitajskem, je Cuenlaj izjavil, PONESREČENO LETALO Z 21 TOPU so našli včeraj ob pobočju gore Giner Zaradi izredno hudega mraza so morale reševalne skupine odložiti prenos trupel v dolino na danes OSSANA, 24. — Letalo na. zgodaj zjutraj bodo skupine progi Rim-Milan, toi se je po-1 ponovno odpotovale, da pre- nesrečilo v soboto zvečer ob , neeejo trupla v dolino, pobočju gore Giner, uta našli danes zjutraj ob 7.30 dve reševalni skupini kakih 500 metrov pod vrhom hriba v višini 2800 metrov. Letalo je deloma zapičeno v sneg, eno krilo je zapičeno v led in nekoliko oddaljeno so našli kr- milo. Področje, kjer so našli letalo, je osem ur hoda oddaljeno od Ossane. Vse reševalne ssupine so se naglo usmerile na kraj, kjer so našli razbitine. Vseh 17 potnikov in štirje člani posadke so pri nesreči izgubili življenje. Njih trupla so deloma našli v trupu letala, deloma pa raztresena okoli letala. Znaki požara so vidni vse okoli letala, kjer so človeški udje raztreseni daleč okoli. Iz Ostane je pozneje odšlo več skupin, da prenesejo v dolino trupla ponesrečencev-V Ossano so prišli tuc'i prvi sorodniki in prijatelji žrtev, ki vo včeraj ves dan čakali v Pinzolu vesti o letalu. Kraj, kjer so našli ostanke letala, potrjuje domnevo, da je letalo polagoma krenilo z normalne smeri, se polagoma spuščalo in na*o treščilo ob ] | pobočje gore, takoj zatem, ko 5Q SeStanelB Z8 I UTO je preletelo njen vrh, in se vnelo. Išibaši za povečanje trgovinskih izmenjav z LR Kitajsko TOKIO, 24. — Novi japonski ministrski predsednik Išibaši je na tiskovni konferenci izjavil, da bo delal na to, da se trgovinska izmenjava z LR Kitajsko poveča, vendar pa japonska vlada ne bo napravila nobene pobude glede Kakih drugih odnosov s pekinško vlado. Išibaši je dejal, da je stvar OZN, ki je obtožila pekinško vlado kot napadalca, da spremeni svoje stališče. Išibaši je zanikal «zmotni vtis«, da bi on bil antiame-ričan, ker se je večkrat sprl z ameriškimi okupacijskimi oblastmi. Dejal je, da je le vztrajno diskutiral, ker je mnenja, da si je treba odkrito drug drugemu povečati, kar je treba povedati in dis- oditi v LR Kitajsko kljub prepovedi ameriškega državnega tajništva in se tamkaj zadržati mesec dni. Worthy ima ameriški potni list ter vizum za vstop na Kitajskd in je dejal, da je pripravljen biti poskusni kunec za eventualne ukrepe državnega tajništva; ti ukrepi sicer ne bi bili upravičeni, je dostavil. Rekel je tudi, da ima pismeno zagotovilo ameriške zveze civilnih svoboščin, da mu bo nudila vso svojo pomoč, če bi državno tajništvo hotelo izvajati nad njim kake posebne ukrepe. Po obisku Kitajske bo pred povratkom v ZDA obiskal še Moskvo. Nato se je z vlakom odpeljal proti meji ozemlja Hongkonga. Nixon spet doma WASHINGTON, 24. — Podpredsednik ZDA Nixon se je danes vrnil v Washington s svojega potovanja v Avstrijo. Ob povratku je med drugim izrazil prepričanje, ča mora Amerika narediti kaj več v korist madžarskih beguncev, kutirati. To je v korist obe- ! zaradi katerih je pravzaprav ma državama in končno pri- 1 šel na Dunaj, poročilo za Ei-speva tudi k svetovnemu mi- ' senhovverja pa bo napravil ru, je dejal Išibaši. j pred 1. januarjem. da bodo lahko izpuščeni, še I Cuenlaj prišel na vabilo polj-preden bodo odsedeli 'kazen, ske vlade, «da se okrepijo Zaradi izrednega mraza, ki je pritisnil zvečer, eo morale reševalne skupine opustiti program, da bi še danes odnesle trupla v dolino. Tempe-. ratura je naglo padla ira o-koli 20 stopinj pod ničlo. Vsi člani skupin ro odpotovali v dolino, svojo opremo pa so pustili v neki koči, čve uri hoda od kra.ia nesreče. Samo nekateri člani skupine bodo ostali ponoči v koči. Jutri Nehru in Adenauer j §0$t mfivij) pri izdelovanju petard BONN, 24. — V četrtek ob 12,30 se bosta sestala Nehru in Adenauer na letališču v Duesseldorfu, kjer se bo indijski ministrski predsednik ustavil za eno uro na povratku iz ZDA in Anglije. Kljub prepovedi državnega tajništva... HONGKONG, 24. - Anu riški novinar WtUiam Worth; je danes prispel v Hongkong kjer je izjavil, da namerava NEAPELJ, 24. — V Pozzuo-liju je na nepojasnjen način nastala eksplozija v hiši kjer so izdelovali petarde za praznike. V vrostoru, kjer je bilo deset oseb se je zrušil strop Pri tem so bile štiri osebe ubite, dve pa tako hudo ranjeni da sta krralu zatem umrli v bolnišnici. V nesreči je 25-letni Salvatore Orta, ki je sam dobil le močan šok, 'zgubil 23-letno zeno, 3-letno hčerko in 18-mesečnega sinka. «če se bodo obnašali dobro Omenil je nato, da je Kitajska že izpustila 34 Američanov, medtem ko so ZDA dovolile samo enemu Kitajcu, da se vrne v domovino. Na vprašanje, kaj misli o morebitnem sestanku z ameriškim državnim tajnikom Dullesom, je Cuenlaj odgovoril, da je že pred poldrugim letom na bandunški konferenci predlagal tak sestanek, da pa so ZDA «ostale gluhe« na ta večkrat ponovljeni predlog. S tem v zvezi je izjavil tudi, da morebitni sestanek z Dullesom ne bi smel biti podrejen kakim pogojem. Pripomnil je, da bi bila kitajska vlada naklonjena skupni izjavi, s katero bi Kitajska in ZDA sporočile, da se odpovedujeta sili v svojih odnosih. «Toda, je dodal Cuenlaj, ZDA so praktično onemogočile tako izjavo, ker zahtevajo, naj bi Kitajska uradno priznala ameriško zasedbo Formoze in naj bi dopustila vmešavanje ZDA v rešitev vprašanja kitajskih obalnih otokov, kar je nemogoče.« Na vprašanje, ali se je z azijskimi voditelji med svojim; sedanjimi obiski razgovarjal o položaju na Madžarskem, in na kakšno reakcijo je naletel, je Cuenlaj izjavil, da je ta reakcija ((različnega značaja«, ter je pripomnil: »Vendar pa sem ugotovil, da mnogi azijski voditelji priznavajo dejstvo, da so zahodne države vodile na Madžarskem prevratno delovanje, da bi zrušile socialistično vlado.« V Karačiju so danes objavili skupno izjavo o Cuenla-jevih razgovorih s pakistanskimi voditelji. Izjava pravi med drugim: ((Svetovni položaj terja stalno budnost in konstruktivno akcijo vseh miroljubnih narodov. Pakistan in Kitajska se bosta na vse načine trudili, za zmanjšanje mednarodne napetosti in za okrepitev razumevanja med narodi ter svetovnega miru. Različnost političnega sistema Pakistana in Kitajske in njih različni pogledi o številnih vprašanjih ne smejo preprečiti okrepitve prijateljstva med obema državama.« Kakor piše londonski «Sun-dav Times«, skuša Kitajska baje doseči za april prihodnjega leta sklicanje nove azijske konference, kakršna je bila v Bandungu. Ba.ie je Cuenlaj na svojem potovanju po azijskih državah že govoril o tej mbžnosti. Indonezija je baje že naklonjena taki konferenci, glede katere se zatrjuje, da Nehru ni prav navdušen. Zato mislijo predlagati, naj bi konferenca bila v Novem Delhiju. Vendar pa se proučuje tudi možnost, da bi konferenca bila v Pekingu. Colombu ali pa v jHelbournu. Poljska agencija PAP pa je javila, da bo Cuenlaj prišel na Poljsko na uraden obisk sredi januarja po obisku v Moskvi. Agencija pravi, da bo prijateljski in : 'atski odnosi, ki vežejo p o ljLy.ii in kitajsko ljudstvo«. Agencija MTI javlja, da je madžarska vlada prosila Sovjetsko zvezo za prihodnje leto za nove količine premoga. Na njeno prošnjo bo Sovjetska zveza v prvem četrtletju prihodnjega leta dobavila Madžarski 600.000 ton premoga. Indijski veleposlanik v Moskvi K- P. S- Menon je danes BUDIMPEŠTA, 24. — Da- °dpc>toval z letalom v Bu- našnja številka glasila ma- i dimpesto, kjer bo ostal nekaj džarske delavske stranke j . L ^a na kraju prouči polo- ((Neprzabarsag« piše, da bo I za3‘ Kakor je znano, je Me- pribodnje leto na Madžarskem i n.on’ Je akreditiran kot po-od sto do dve sto tisoč brez-!s,.an V? pr^ ™adžarskii vla. Gospodarske težave Kadarjeve vlade di, prvikrat odšel v Budimpešto 30. novembra. Domneva se, da bo indijski diplomat, enako kakor prvikrat, poelal Nehruju posebno poročilo. poselnih. «Deže*la, piše list. je utrpela v zadnjih mesecih hudo škodo. Proizvodnja je padla skoraj na ničlo in njena vrednoti se je znižala za dve milijardi forintov, kar odgovarja približno trem mesecem mezd.» List, navaja nato sledeče podatke: 3000 stanovanj je bilo ‘uničenih, 17.000 pa poškodovanih. Proizvodnja premoga v letu 1957 bo za 2 milijona ton manjša od proizvodnje v letu 1956. Za zaposlitev v rudnikih potrebujejo 3000 delavcev. Verjetno bodo morala nekatera podjetja ustaviti delo. Število brezposelnih bo naraslo na 100 do 200 ti- farskih dogodkih. Enako se pon. da se naje e delo za vse.) ladjama Angleški pristaniSCniki ne nakladajn za SZ LONDON, 24. — Sovjetska trgovinska ladja ((Stanislavski« je morala odpotovati iz Liverpoola, ne da bi mogla naložiti surovi kavčuk in drugo blago, ki bi ga morala odpeljati v Leningrad, ker delavci niso hoteli delati iz protesta zaradi vloge SZ pri ma- LJUBLJANA, 24. — Delegacija ZKJ je danes prispela iz Trsta v domovino. Na obmejnem bloku Fernetiči je delegacijo sprejel in pozdravil član centralnega komiteja ZK Slovenije Franc Kimovec. Delegacija je nato z avtomobili nadaljevala pot v Ljubljano, kamor je prispela zgodaj popoldne. Zvečer je delegacija odpotovala z vlakom v Beograd. Sodelavcu koprskega radia je vodja delegacije Retar Stambolič dal v Sežani naslednjo izjavo: «Zelo smo zadovoljni z uspehom obiska naše delegacije pri Komunistični partiji Italije. V mestih, ki smo jih obiskali, so nas toplo sprejeli. Razgovarjali smo se z vodilnimi ljudmi posameznih pokrajin. Spoznali smo tako organizacijo italijanske Partije kot njihovo delo na raznih sektorjih. V Milanu smo se posebno seznanili z delom sindikata. Srečen sem, da se lahko po radiu Koper še en-I krat zahvalim vsem vodilnim tovarišem KPI, ravno tako pa tudi vsem tisvim, s katerimi smo se srečali, ker so nam omogočili, da Se spoznamo z njihovo borbo, ki jo vodijo, in z njihovim delom.« BENETKE, 24. — Delegacija Zveze komunistov Jugoslavije je včeraj zaključila svoj obisk pri KPI. Na sestanku, ki ga je delegacija ZKJ imela s predstavniki KPI v Benetkah, so sodelovali vsi člani delegacije pod vodstvom Petra Stamboliča. KPI so zastopali predstavniki vodstva n centralnega komiteja. Od italijanskih predstavnikov so bili navzoči Luigi Longo, G Pajetta, Velio Spano in Pel-lcgrini, dalje člani vodstva in še šest članov centralnega komiteja. Na sestanku so proučili konkretne oblike nadaljnjega sodelovanja med obema partijama. Po končanem sestanku so predstavniki ZKJ in KPI ime-i li skupno tiskovno konferenco. Vodja jugoslovanske delegacije Petar Stambolič je v odgovorih na vprašanja novinarjev izjavil, da so po njegovi oceni uspehi tega obiska pomembni in da bodo nedvomno še poglobili pozitivne odnose med obema partijama. MIM1STBI SO ODPOTOVALI NA POCITMlCK SEGNI JE DAL VLADI SAMO TRI PROSTE DNI Ali obstaja kak CJroiieliijev načrt za zedinjenje Nemčije? - Nezadovoljstvo železničarjev (Od rasega dopisnika) RIM. 24. — Ministri niso nič kaj zadovoljim, ko imajo za praznike samo tri proste dni. Segni jih je namreč lepo prosil — vendar na način, da ni bilo ugovora — naj bodo 28. t. m. gotovo v Rimu, ker bo tedaj že dopoldne vladna seja. Stari De Caro, ki ga porivajo napiej, kadar se je treba kaj zmeniti s Segnijem, če gre za kake «osebne» koristi, je sicer nekaj poskusal, toda Segni se ni dal. Sam bo preživel božč v Sassariju. kot skoraj vsako nedeljo. Kakor on, se bosta morala poslužiti letala, če hočeta biti nekaj več časa doma, tudi Martino, da pride čo svoje Messine, in če tem bolj Matterelia, ki mora v Palermo. Daleč na jug bosta odpotovala tudi Cassiani in Colombo, prvi v Cosenzo in drugi v Potenzo Romita pojde v Mongreno v Piemontu kjer si bo netil og-omno peč s kladami, ki jih je poleti šam nacepil. Vigorelli se pa ne počuti zdravstveno najbolje 'n bo najb.ž v nekem hotelu na ligurskem obrežju ostal kaj več časa. Gonella in Taviani ostaneta v Rimu, medtem ko odpotuje Cortese v Neapelj, Zoli pa v Florenco. Težko je reči, koliko je resnice o nekem posebnem Gron cijevem načrtu za zedinjenje Nemčije. Vsekakor pa zadnja številka hamburškega tednika «Der Spiegel« piše sledeče: «Kancler Adenauer je dejal zaupnim osebam, da ga je presenetilo, ko je predsednik Gronchi med svojim uradnim obiskom v Bonnu predlagal načrt za zedinjenje Nemčije ki ni mr < go v skladu s poslednjimi italijanskimi napori za reaktiv zacijo NATO. Gronchi je v Bonnu izjavil, da bi bil najboljši izhod iz zapletenega vprašanja zedinjenja desetletna nevtralizacija Nemčije pod jamstvom OZN.« V letošrjem letu je imela poslanska zbornica 148 sej komisije pa celo 503. V tem času je bilo ■pretresenih in odobrenih 308 zakonskih načrtov, in sicer 84 v zbornici in 214 v komisijah. Predsednik poslanske zbor nice Leone je izjavil, da je zadovoljen z oprav’jenim de- lom. Dejal je tudi, da ima namen pred'ožiti vrs*o predlogov, po katerih bi se delo parlamenta pospešilo. Nacionalno tajništvo sindikata železničarjev, včlanjenega v CGIL. je poslalo ministru za promet, ter generalnemu ravnatelju državnih železnic pismo v katerem izraza nezadovoljstvo železničarjev zaradi ravnanja vlade v zvezi z zahtevami kategorije, ki so bile navedene v pismu, ki je bilo poslano zadevnim ministrom. In medtem, ko so bile dosedanje sindikalne akcije le omejene tako časovno kot krajevno, pravi nadalje pismo, da bi niti prebivalstvo niti državno gospodarstvo ne trpelo skede, bo pa sedaj organizacija prisiljena poseči po težjih sindikalnih akcijah, da zaščiti koristi kategorije. Tajništvo je sklenilo sklicati za 7. januar izvršni odbor, da pretrese poiožaj. Vodstvo Neodvisne socialistične zveze se bo sestalo 29. januarja. Dnevni red zasedanja/ je: 1. sklicanje kongresa, 2 politično poročilo, 3. programske teze. «Ta obisk, je dejal Stambolič, je omogočil predstavnikom ZKJ, da natančneje spoznajo okoliščine, v katerih ae-luje KPI, kakor tudi njeno aktivnost«. Med razgovori so izmenjali misli in izkušnje o različnih vidikih partijske dejavnosti boja za socializem, r. mednarodnih vprašanjih, zlasti tistih, ki so povezana z delavskim gibanjem. Stambolič je povedal, da so se sporazumeli o tem, da bodo konkretizirali nekatere oblike medsebojnega sodelovanja in začeli s širšo izmenjavo tako publikacij kakor tudi delega-cii različnih kulturnih, gospodarskih in drugih organizacij. Nadalje je Stambolič izrazil mnenje, da bo razvoj sodelovanja med KPI in ZKJ prispeval k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in razumevanju med narodi obeh dežel kakor tudi k nadaljnjemu razvoju odnosov med obema državama, ki so se že sedaj ugodno '■azvijali. Namestnik glavnega tajnika KPI Luigi Longo pa je izja- za deželo Furlanija-Julijska krajina. Lizzero in Battello sta govorila o prednostih, ki bi jih imela razširitev proste cone, medtem ko ^ta Rava-gnan in Barbon omenila vprašanja ribolova v vzhodnem Jadranu. Jugoslovanski delegati so obljubili, da bodo poročali o tem odgovornim jugoslovanskim oblastem. Razgovor je trajal v soboto od 9. do 12. ure in navzoči so bili: Pellegrini od vodstva KPI, sekretar federacije za Benečijo Vianello, sekretar deželnega odbora KPI za Furlanijo in Julijsko krajino Lizzero, tajniki federacij iz Vidma, Gorice, Pordenona in Tre-visa, senator Ravagnan in tajnik italijanskega sindikata za ribolov Barbon Kot poroča dopisnik Tanjuga je bila jugoslovanska delegacija povsod zelo prisrčno sprejeta. Razgovori in diskusije okrog najaktualnejših vprašanj so bile zelo živahne in intenzivne. Z obeh strani se smatra, da so ti razgovori in stiki zelo koristni ter da Longo pozdravlja-vodjo jugoslovanske delegacije ZKJ Stamboliča po tiskovni konferenci, ki sta jo obe delegaciji priredili v nedeljo v Benetkah v i, da je v odnosu med KPI in ZKJ prišlo do razcepa zaradi napačnega stališča do Jugoslavije. «Ta doba je mimo, je nadaljeval Longo, in sedaj smo obnovili medsebojno zaupanje. Med obiskom v Jugoslaviji smo lahko ugotovili, da v tej državi gradijo novo družbo na socialističnih temeljih. Jugoslavija koraka po svoji specifični poti v gospodarskem in političnem smislu in ugotovili smo. je poudaril Luigi Longo. da'napreduje v socialistični smeri. Zate se zanimamo za izkušnje Jugoslavije, zanimajo pa nas tudi izkušnje vseh drugih socialističnih držav«. Longo je izrazil željo, da bi se odnosi na temelju enakopravnosti in iskrene izmenjave izkušenj, kakršno ima Komunistična partija Italije z Zvezo komunistov Jugoslavije, razvijali tudi z drugimi komunističnimi partijami To bo omogočilo italijanskim komunistom, da se bolje seznanijo z izkušnjami socialiit-č-rega gibanja, ne da bi jih posnemali, temveč da b! na podlagi njih napravili pitreb-ne sklepe. «Med Italijansko komunistično partijo in Zvezo komunistov Jugoslavije, je poudaril Longo, je mogoče razviti še širše sodelovanje, ki bo razvilo odnose med obema državama in zbližalo narode obeh dežel«. Q'd koncu je Longo dejal, da bodo italijanski komunisti tudi v prihodnje podobno kot so do sedaj pripisovali velik pomen temu sodelovanju in ga razvijali z izmenjavo ter obiski na različnih področjih. To sodelovanje bo prispevalo tudi k boljšemu razumevanju med vsemi partijskimi jn delavskim; gibanji. Po tiskovni konferenci v Benetkah so člani vodstva KPI priredili slovesno kosilo z« delegacijo ZKJ. Kot poroča včerajšnja «Uni-ta» je bil pri razgovorih v Benetkah navzoč tudi tajnik goriške federacije KPI Polet-to, ki je omenil goriške Slovence, pri čemer je poudaril, da je bil slovenski kandidat Černe izvoljen z glasovi levice v goriški pokrajinski svet, govoril je o zavzemanju komunističnih parlamentarcev za iuridično priznanje slovenskih šol ter za posebni statut se pričakuje, da se bo sodelovanje še bolj razširilo z izmenjavo novih delegacij. Dopisnikom ((Borbe« in «U-nita« je dal Stambolič naslednjo izjavo: «Po teh razgovorih in na podlagi izkustev, ki smo jih spoznali, smatramo, da so v politiki KPI najboij pomembni napori za izdelavo in uresničenje italijanske poti v socializem. Koncepcija italijanske poti v socializem je v bistvu marksistično pristopanje h konkretnemu položaju neke dežele. Gre za očitne spremembe, ki jih je prinesel sodobni razvoj in za marksistično analizo konkretne stvarnosti in možnosti, ki jo ta stva-nost nudi. .Da bi bila ta koncepcija učinkovita, mora izključiti sleherni shema-tizem ter izvajati načela marksizma v niihovi živi in bistveni vrednosti ne pa v njihovih gotovih formulah. Za nadaljnjo borbo Kp Italije je pomembni — kar je 8. kongres izrecno in jasno poudaril — da italijanska pot v socializem ni taktika, temveč u-stvarjanje programske in ideološke . orientacije politike KP Italije.« Potem ko je omenil nekatere specifičnosti dela KP Italije na tej poti, je Stambolič poudaril, da se noče s tem spuščati v razpravljanje o posameznih vprašanjih politike Kp Italije, temvep le podčrtati različnost gledanja in specifičnost oblik, v katerih se bni v Italiji javljajo na raznih sektorjih. Končno je Stambolič dejal: «Mislim, da smo glede naših medsebojnih odnosov lahko zadovoljni z do sedaj doseženimi rezultati. Koristnosti teh rezultatov ne zmanjšuje obstoj razlik v postavkah in presojanju faznih vprašanj. Odkrito in iskreno iznašanje stališč v okviru takšnih dvostranskih odnosov, pomaga enim in drugim, da realneje in popolneje uvidijo vse aspekte problema, ki danes zanimajo delavsko gibanje in ki prihajajo na dan v vedno bolj različnih in bogatih oblikah, Na ta način se uresničuje iskrena in vsebinska solidarnost raznih partij v delavskem gibanju, Zaradi tega bomo še nadalje razvijali takšne oblike sodelovanja.* VREME VČERAJ Na.rviS.ia temperatura 4,8. najnižja 2,5; zračni tlak 1012 raste, veter 27 km s sunki do 45 km, vlaga 49 odst., nebo 5 destin po-oblačeno, morie razgibano, temperatura moria 9,8. mP/ ■ vJ V-;\ g Danes, TOREK, 25. decembra Božič. roj. Gosp., Zitigoj Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.25. Dolžina dneva 8.40. Luna vzide ob 0.56 in zatone ob 12.04. Jutri, SREDA, 26. decembra Nemezij, muč., Uglješa_______________ PO SKLEPU SKUPŠČINE USLUŽBENCEV PODJETJA ACECAT VČERAJ OD 16. DO 24. URE STAVKA VSEGA OSEBJA RAZEN USLUŽBENCEV VODOVODA Zaradi stavke niso vozili tramvaji in filobusi ■ Za redno dobavo plina pa so skrbeli sami funkcionarji podjetja Uslužbenci Acegata so v nedeljo na skupščini v kinodvorani »Massimo« soglasno sklenili, da bodo v ponedeljek 24. t. m. ob 16. do 24. ure stavkali, ker se upravna komisija prav nič ne zmeni za njihove zahteve. Stavko so proglasili za uslužbence vseh oddelkov Acegata rajten vodovoda. Skupščine se je udeležilo zelo veliko število uslužbencev, saj je bila dvorana natrpana. Prvi je spregovoril sindikalist Bortolotti, ki je poudaril terno sodelovanje med sindikatoma in uslužbenci ter dejal, da sta vodstvi sindikatov vedno in pred vsem upoštevali želje uslužbencev. Nato je počal obširno poročilo sindikalist Giuricin. ki je najprej orisal vsebino razgovora med predstavniki sindikatov in županom Bartoli-jem ter podžupanom Dulci-jem, ki sta sprejela sindika-litte v soboto- Predvsem so sindikalni predstavniki dejali županu, da bi bil že skrajni čas. da se preneha hujskanje javnega mnenja proti u-službencem Acegata po določenem tisku. Kar se primanjkljaja tiče, so mu dejali, ca ni pasiven samo Ace-gat, marveč da so v podobnem položaju pomorske družbe, podjetja IRI, železnice itd., to je vsa javnokoristma podjetja. Nato so podrobno proučili zahteve uslužbencev. 2upan in prof. Dulci sta priznala, da so njihove zahteve upravičene ter da se zahtevi po izplačilu odpravnin in podaljšanju dopustov lahko i-mata pravzaprav za rešeni, saj sta sindikata ugotovila, da ve s ponudbami upravne komisije Acegata lahko krijejo izdatki za sprejetje teh dveh zahtev. Glede mezdne izravnave je župan dejal, da je prepričan, da se bo moralo rešiti tudi to vprašanje ter da bi bilo pametno, da se u-stanovi posebna komisija, ki naj to vprašanje ponovno prouči, pri čemer bi morali u-poštevati kvalifikacije uslužbencev in njihova leta službe. Nato je Giuricin dejal, da so uslužbenci Acegata prekinili stavko, da omogočijo u-pravni komisiji sklicanje pogajanj. Toča upravna komisija sploh ni dala glasu od tebe. Stavko so prekinili tudi sporazumno z nekaterimi občinskimi svetovalci, ki so obljubili, da bodo v občinskem svetu nastopili v prid uslužbencev Acegata, kar te je tudi zgodilo v pete* na pretekli seji občinskega sveta. Todk do sedaj gre samo za besede in priznanja tistih, od katerih je pravzaprav od-viten obstoj upravne komisije. Potem je Giuricin orisal mezčni sporazum iz leta 1953, po katerem so prejemki u-službencev Acegata navezani na pogodbo, ki določa prejemke za električne uslužbence občinskih podjetij po vsej državi. Sedaj bi morali to pogodbo obnoviti, toda upravna komisija Acegata jo je odpovedala. Glede tedanjega spora se morajo uslužbenci zavedati, da njegova rešitev ne bo posebno lahka. Zupan je sicer na sobotnem sestanku dejal, da bo skušal pridobiti urad za delo za posredovanje, toda dotlej ni o tem nic znanega. Vsekakor bo občinski oi so dejali, da je treba borbo še bolj zaostriti. Zaključke dlfkusije je povzel sindikalist Bologna, ki je predvsem poudaril, da prekinitev stavke ni pomenila odpoved borbi, da pa je treba to borbo voditi razsodno in tudi e-lastično, tako da ostanejo delavske vrste vedno krepke. Nihče pa naj iz te taktike ne izvaja, da to sindikati šibki. Zato so tudi iz trte izvite vse trditve, da gre v tej borbi predvsem za ugled sindikalnih voditeljev. Končno je sindikalist Giu-rioin dejal, da boe o uslužbenci Acegata prihranili prebivalstvu nevšečnotti, ki bi nastale, če bi napovedali stav. ko ravno za božič. Zato so sklenili, da bodo stavkali dan prej, kar smo zgoraj že zapisali. Vfekakor naj se javnost zaveda, da je za vse zle posledice stavke kriva upravna komisija Acegata ter da so uslužbenci le prisiljeni braniti svoje pravice. Uslužbenci so sprejeli z burnim ploskanjem zlasti njegove bete-de, s katerimi je napovedal stavko, za katero so se nato izrekli stoodstotno. Na podlagi sklepov nedeljske sindikalne skupščine se je sinoči pričela stavka vseh oddelkov razen vodovoda. Zato niso včeraj od 16. ure dalje vozili niti tramvaji niti filobusi, katere so nadomestili z avtobusi zasebnih podjetij. Volitve predstavnikov v upravni odbor železnic Te dni so bile na področju tržaške direkcije državnih železnic volitve predstavnikov železničarjev v upravni svet železnic. Volilo je 4369 železničarjev, veljavnih glasov je bilo 4.121. Sindikat italijanskih železničarjev (SFI-CGIL) je dobil 2.455 glasov, to je 59 odst., SAUFI (CISL) 989 glasov ,USFI 22o glasov, SIUF 397 glasov, neodvisni 73 glasov. Vsekakor so te volitve pokazale moč organizacije CGIL med železničarji. Delegacija ZKJ včeraj v Trstu V nedeljo ob 19.30 je prispela iz Benetk v Trst delegacija Zveze komunistov Jugoslavije s P. Stamboličem na čelu, katero sta spremljala člana CK KPI Mario Lizzero ir Ravagnan. Na tržaškem kolodvoru sta delegacijo sprejela generalni konzul FLRJ v Trstu Mitja Vošnjak in konzul Ljubo Ljubič, ki sta se z gosti odpeljala k Sv. Ivanu, kjer je bila v restavraciji Suban prirejena večerja. Jugoslovanska delegacija se je zadržala v Trstu do včeraj c.poldne, ko je v spremstvu gen. konzula Vošnjaka odpotovala Na tržaškem kolodvoru niso jugoslovanski delegati dali nobene izjave. Prisotna sta bila dopisnika «Unita» in «De_ la». medtem ko ni bilo nobenega predstavnika KP TO. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA ZA RIŽ, UKRADEN PRED 11 LETI obsojen na 15 mesecev in pomiloščen Zaradi pomanjkanja dokazov pa je sodišče oprostilo obrekovalca O Generalna direkcija državnih železnic sporoča državnim upokojencem, da lahko dobijo potrdila za 24 voženj Delavci ladjedelnice „8. Giuslo prelell 8.000 lir proizvodne nagrade Ravnateljstvo ladjedelnice «S. Giusto« je izplačalo vsem delavcem 8000 lir proizvodne nagrače, in sicer na enotno zahtevo obeh struj v notranji komisiji. To je pač najboljši dokaz, da se lahko dosežejo uspehi le z enotnostjo vseh delavcev. Podjetje je tudi znatno prispevalo za obdaritev otrok delavcev. Na ta način bo lahko notranja komisija obdarovala tudi otroke delavcev zunanjih podjetij, ki so zaposleni v ladjedelnici. V ta naimen po pripravili 60 božičnih zavojev. PRED RAZPRAVO 0 PRORAČUNU OBČINSKEGA PODJETJA ACEGAT ZAKAJ PREDVIDEVA PODJETJE ACEGAT NAD 1 MILIJARDO LIR PRIMANJKLJAJA Dosedanja uprava je bila v rokah predstavnikov štirih vladnih strank, ki so podjetje upravljali le z državnimi podporami Prihodnji četrtek se bo začela na seji tržaškega občinskega sveta razprava o letošnjem proračunu občinskega podjetja Acegat. Pričakujejo, da bo to največja bitka med opozicijo in občinskim odborom v letošnjem poslovnem letu. Podjetje Acegat je dejansko največje javno podjetje v našem mestu, ki zanima vse prebivalstvo. To podjetje dobavlja občanom voco, električni tok in gorilni plin, vzdržuje vse mestne prometni zveze in upravlja vse vodovode področja, od katerih so odvisne tudi ostale podeželske občine. In prav zato so občani neposredno zainteresirani, kdo to podjetje u-pravlja in kako ga upravlja. Letni proračun pa predstav- Dr. Teodor Stegu pe h nosem desetletni k Letos, na dan božiča, praznuje svojo 85-letnico znani slovenski tržaški pravniki dr. Teodor Stegu. Po kratkem službovanju v Pulju, pri pravosodnem ministrstvu na Dunaju in kot sodnik v Gorici, je bil leta 1905 dodeljen deželnemu sodišču v Trstu, kjer je ostal vse do leta 192/. Tega leta je bil zaradi svoje trdne slovenske zavednosti kazensko premeščen v Milan, od tam pa že prihodnje leto kot svetnik k apelacijskemu sodišču v Benetke, kjer je bil svet obravnaval celotno vpra-.ieta 1955 upokojen, sanje Acegata več dni zapo- Qd teda] „ Trstu redoma po bož.ču. Končno je Giuricin poudaril, da ni niti potreben referendum glede nadaljnje akcije, kajti uslužbenci so že na prvem referendumu pooblastili oba sindikata, da se odločita za najbolj primerne akcije in rezultati tega referenduma še vedno veljajo. Vendarle nta sindikata, zvesta demokratičnim metodam, še enkrat sklicala uslužbence, da se ponovno seznanita z njihovim razpoloženjem. Sledila je zelo živahna diskusija, v kateri je spregovorilo mnogo delavcev in uslužbencev. Mnogi izmed njih to zlasti ostro kritizirali del tiska in tudi radio, češ da hujskata javno mnenje proti u-službencem. Drugi uslužben- svojo soprogo gospo Milko iz znane družine pokojnega Jožeta Pertota, nekdanjega svetovalca v tržaškem občinskim svetu in staroste Sokola v Rojanu. Dokler so mu moči dopuščale, je pridno sodeloval s svojo strokovno pomočjo v vrstah tržaških slovenskih pravnikov. Bil je tudi urednik uPravnega vestnika» in je prevedel v slovenščino i-talijanski kazenski zakonik in pravdni postopnik. Slavljenec uživa kot pravnik in zaveden Slovenec vsesplošno spoštovanje. Slavljencu iskreno čestitamo! 1 ja sliko celotnega delovanja teče voda v grlo, so doseda- podjetja in njegovih upraviteljev, ki imajo veliko odgovornost pred vsem prebivalstvom za njegovo redno delovanje. Na žalost pa je bilo prav to podjetje do sedaj monopol nekaterih ljudi, ki so ga spravili v obupen finančni položaj. Za letos predvidevajo nad eno milijardo lir primanjkljaja. Poleg tega pa so do skrajnosti zaostrili odnose z uslužbenci, ki upravičeno zahtevajo ureditev delovne pogodbe in izboljšanje nekaterih prejemkov, ki jih dobijo uslužbenci enakih podjetij v ostalih italijanskih mestih. Zaradi tega spora so uslužbenci prav v teh dneh stopili v stavkovno gibanje in proglašajo od časa do časa večurne stavke mestnega prometa, kar hudo prizadeva celotno prebivalstvo. Zakaj in kako, da je to podjetje zabredlo v tako hud finančni položaj, ca ne more niti zagotoviti svojim uslužbencem izvajanja vsedržavne delovne pogodbe, smo že mnogokrat v preteklih letih napisali. Kot smo že omenili, je A-cegat postal monopol tako i-menovanih štirih vladnih strank. Te stranke so imenovale upravni svet, ki je bil vedno pod njihovim neposrednim političnim nadzorstvom. To je povzročilo, da se ni podjetje v vseh preteklih povojnih letih upravljalo z gospodarskimi, ampak s političnimi kriteriji. Pri zaposlitvi novih uslužbencev so prišla v poštev priporočila štirih strank, komunistov in Slovencev niso sprejemali v službo, nekatera službena mesta so bila prenatrpana, druga pa, bolj potrebna, pomanjkljiva. Tako so tramvajsko, trolej-busno in avtobusno službo natrpali z raznimi nadzorniki, nadzorniki nadzornikov in nadzorniki nadzornikov nadzornikov itd. plače in število vodilnega osebja so ogromni. To so že neštetokrat ugotovili opozicijski svetovalci. Toda r.ič ni pomagalo. Dokler je bivša ZVU dajala denar «a fondo perduto«, je bilo vse v redu in ni bilo primanjkljajev, Ko pa so se tudi An-gloamerikanci naveličali tega položaja, se je začela žalostna igra: primanjkljaj je naraščal iz leta v leto, dokler ni dosegel letos nac’ 1 milijardo lir. Sedaj pa, k6 jim nji upravitelji pripravljeni sprejeti v upravni svet tudi predstavnike opozicije. Rkra-ti pa pripravljajo povišanje cen vsem uslugam in dobavam. Kot vidimo torej, po do sedaj demokristjani in njihovi zavezniki zanemarjali vprašanje samostojnega kritja izdatkov in so se vsako leto zatekali h kritju primanjkljaja z državnimi podporami. Sedaj pa bi hoteli zvrniti odgovornost za povišanje cen električnemu toku, vodi, taksam na števce in mestnim prevozom tudi na opozicijske stranke, da bi krili primanjkljaj, k.i ni nastal samo v letošnjem letu, ampak je plod njihovega negospodarskega upravljanja podjetja. % V nedeljo dopoldne so predstavniki lokalnih oblasti razdeljevali v okoliških občinah botične pakete predsednika republike, ki so namenjeni revnim otrokom v starosti od 6 do 13 let. Tako so na vsem področju razdelili 800 paketov, in sicer 422 v Trstu, 108 v Miljah, 90 v Nabrežini ter po 60 v Dolini, Zgoniku in na Repentabru. Na sliki vidimo predsednika pokrajine prof. Gregorettija v spremstvu župana tov. Dušana Furlana med obdarovanjem v Nabrežini Včeraj zjutraj pri Sesljanu Vrgel se je pod vlak in bil je na mestu mrtev Včeraj okoli 9. ure zjutraj so nekateri opazili na železniškem tiru nedaleč od progovne čuvajnice št. 126 blizu Sesljar.a razmesarjeno truplo mladeniča, katerega naj bi po prvih znakih sodeč povozil vlak št. 610, ki je privozil po progi okoli 8.10. Na mesto so takoj prišli policijski organi z nabrežmskim zdravnikom dr. Posarellijem, ki je ugotovil, da je bil mladenič na mestu mrtev. Pokojnika so policijski organi identificirali za 22-letnega peka Alberta Antoniča iz Cerovelj št. 26 in so ga kasneje po ureditvi zagonskih predpisov ter z dovoljenjem tržiškega pre-torja prenesli v nabrežinsko mrtvašnico, kjer bo truplo o-stalo na razpolago sodnim tn policijskim organom. Že v začetku preiskave je bilo jasno, da gre za samomor. Nedaleč od mesta, kjer so našli truplo nesrečnega mladeniča, katerega je vlak zavlekel precej naprej, so našli usnjen suknjič in volnen pulover, kar pomeni, da se je Antonič slekel, položil gornja oblačila poieg tira in nato skočil pod kolesa drvečega vlaka, ki je prihajal iz Benetk. Za sedaj še ni bilo mogoče ugotoviti vzrokov, ki so mladeniča prisilili v prerani grob. Gotovo je, da ni bil ne bolan ne nesrečno zaljubljen, medtem ko se ne more govoriti niti o ekonomskih težavah. Doma vsi delajo in tudi on je bil zaposlen kot pek, pri čemer je zaslužil približno 11.000 lir tedensko. O svojem namenu ni Antonič nobenemu ničesar rekel. Včeraj zjutraj ga je brat zbudil okoli 5.30 in nato sta skupno odšla na delo. Toda na poti se je poslovil in hotel nadaljevati pot sam. Tedaj je mladenič verjetno že imel v glavi pripravljen načrt o samomoru. ki ga je nato hladnokrvno izvršil. Policija se vedno vodi preiskavo. Prometna nezgoda Ko je 43-letni Dario Fontana iz Ul. Cologna hotel včeraj zgočaj zjutraj prehiteti Fiat 600, s katerim je 38-let-ni Paolo Simoni iz Sah Tre-novia vozil po Miramarskem drevoredu, je s svojo «Belve-dere» trčil v tramvaj proge št. 8- Zaradi hudega trčenja je «Belvedere» odletela nazaj in ritensko trčila v Fiat 600, ki ga je Fontana komaj prehitel. Pri tem sta se Fontana in 35-letni Livio Gioigini iz Ulice delTEremo. ki je bil v Fiatu 600, ranila, zaradi česar eo ju morali odpeljati v bolniš-nioo. Tu pa so jima zdravniki samo izprali manjše rane in praske ter ju nato odslovili s prognozo okrevanja v nekaj dneh. Oba Fiata sta u-trpela precejšnjo šzodo. Septembra 1945. leta je tedaj 16-letna Marija Buzan, doma iz Istre, prišla v Trst in si nakupila med drugim blagom tudi vrečo s 30 kg riža. Ker pa do odhoča vlaka, ki bi jo odpeljal proti domu, dekle ni imelo kam iti, je odšlo na postajo, kjer je zaspalo poleg nakupov. Vreča pa je verjetno zelo ugajala 56-letnemu Giuseppu Zarliju, ki je nekaj časa opazoval in jo nato neslišno odnesel spečemu dekletu. Hotel je biti previden in te je premaknil le za nekaj korakov ter se nato usedel na vrečo in jo skušal pokriti s svojim plaščem. To moževo vedenje se je zdelo nekemu ameriškemu vojaku precej sumljivo, zaradi česar to moža aretirali in ga odpeljali. Ko se je čekle prebudilo, je s presenečenjem in z žalostjo ugotovilo, da ji je izginilo, kar ji je bilo najbolj pri srcu. Toda prisotni so jo takoj potolažili, ko to ji sporočili, da so tatu aretirali. O zadevi pa vse do sedaj ni bilo ne govora ne nobenega procesa. Pred kratkim pa je mož dobil poziv na sodišče in ko je prišel, je spoznal, da se bo moral zagovarjati zaradi dejanja, ki ga je izvršil pred 11 leti. Sicer zanj ena obsodba več ali manj ni bilo nič hučega. taj je bil vajen zapora. Vrhu tega je bil brez Skrbi, saj je vedel, da bo kazen zaradi pomilostitve gotovo odpadla. In res. Sodniki so ga sicer spoznali za krivega in ga obsodili na 1 leto in 3 metece zapora ter na 15.000 lir globe, vendar so mu vse pomilostili. Preds. Fabrio, tož- Scarpa, zap. Rachelli, obramba odv. G. Wondrich. ■H * # Pred drugim odsekom so-čišča pa se je moral zagovarjati 37-letni Guido Rado-ni, ki je bil obtožen klevetanja tvojega svaka Josipa Mi-čiča in njegove zaročenke. I-mel pa je srečo, kajti' sodišče ga je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Radoni je verjetno precej sovražil svaka, zaradi česar je 7. marca- lani poslal letečemu oddelku anonimno pismo, podpirano «Pluto», v katerem je obtoževal Mičiča, da se ukvarja skupno z zaročenko s tihotapstvom ameriških cigaret, katere skriva v majhni luknjii sredi spalnice, in tudi da jih prevaža v Gorico o svojim TopoMnom. Seveč a so agenti takoj u-vedli preiskavo, med katero pa so ugotovili, da obtožba n' resnična. Radoni pa ni miroval. Nekaj dni kasneje je poslal drugo pismo z enakim podpisom ter tokrat obtoževal nekega Alda Komela soudeležbe pri tatvini pisarniškega materiala iz skladišča v Ul. Giulia. Po njegovem je Komel sodeloval z nekim Antonom Pizzekom, ki pa je bil zaradi omenjene tatvine že obsojen in je kazen presedel v Koroneu. Tudi v tem primeru se je pismo izkazalo kot lažnivo, kajti Pizzek je začevo zanikal, sklicujoč se, da je tatvino sam izvršil, zaradi česar je bilo jasno, da je bil Komel po nedolžnem obtožen. 16. marca pa se je Radoni osebno predstavil policijskim organom kot «pluto». Tedaj je moral priznati, da je prvo pismo, to je proti svaku, napisal iz sovraštva do njega, medtem ko je o Komelovi soudeležbi slišal v zaporu, kjer je nekaj časa sedel. Seveda je moral posledice teh izmišljenih vesti tam nositi, venčar mu je bila sreča še' precej mila. Preds. Gnezda, tož- Pascoli, zap. Urbani, obramba odv. Stradella, P-P. Poilucci. O Poštno ravnateljstvo v Trstu opozarja, da so že nekaj časa v prodaji tako imenovane razglednice «Fotoscope», ki so precej večje od normalnih razglednic. Zaradi tega je za take razglednice potrebna znamka kot za pisma, tudi ča gre samo za pozdrave. Poskusa samomora Včeraj malo pred 6. uro zjutraj so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 40-let-nega natakarja Renza Botto iz Santa Maria Rezzonico (Como), katerega so morali zaradi ran na zapestjih in u-darcev na glavi sprejeti s prognozo okrevanja v 5 ali 9 dneh na opazovalnem oddelku. Osebje Rdečega križa, ki je moža pripeljalo v bolnišnico, je izjavilo, da so prišli po Botto na obmejni blok pri Fernetičih- kjer so ga malo prej jugoslovanski obmejni organi izročili italijanskim organom. Agenti, ki so ga spremili do meje, so izjavili, da je hotel Botta na sežanski železniški postaji izvršiti samomor s tem, da se je porezal z nožem po zapestjih in tolkel z glavo po tleh. * * Zaradi resnega stanja so včeraj popoldne pridržali na II. zdravniškem oddelku 45-letno nemško državljanko Her-to Koerter, ki je zadnje dni stanovala v «Hotel de la Vil-le». Zdravniki so si pridržali prognozo. Kakor so izjavili bolničarji Rdečega križa, ki so žensko pripeljali v bolnišnico, je Nemka hotela v hotelu izvršiti samomor ter je zaradi tega za-vžila kakih 30 tablet «Lumi-nala». Vladimir Štolfa Te dni je umrl, zadet od srčne kapi, star komaj 52 let. Hodil se je v Divači, gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, pomorsko akademijo pa v Koto ru. Leta 1932 je postal kapitan dolge plovbe, leta 1939 pa je bil prvi častnik na čezmorski ladji «Carica Mili-ca», ki so jo Nemci torpedirali na Atlantiku. Med vojno se je pridružil narodnoosvobodil. riemu gibanju v Ljubljani. Po osvoboditvi je prišel v Piran, kjer je bil luški kapitan, nato pa v Pulj, od koder ga je istrski okrožni ljudski odbor povabil za profesorja navtičnih predmetov na prvi slovenski pomorski trgovski akademiji v Semedeli pri Kopru. Z akademije je šel k podjetju sAgmarits v Piran za direktorja. Iz tega podjetja pa se je razvila Splošna plovba, pri kateri je bil navtični inšpektor in pozneje poveljnik na motorni ladji «Go-renjskan. Letošnjo jesen pa je prevzel posle luškega upravitelja v Piranu. Pokojni Štolfa je bil eden najstarejših slovenskih pomor, skih kapitanov in ima velike zasluge za ustanavljajoče se ladjevje ob slovenski obali. Bil je eden izmed redkih pomorskih strokovnjakov, zato pomeni njegova nenadna smrt. nenadomestljivo izgubo. Vsi njegovi tovariši in znanci ga bodo trajno pogrešali. NAROČNIKE in B PRIMORSKEGA DNEVNIKA vabimo, naj tudi letos poravnajo celoletno naročnino za leto 1957 v znesku 4900 lir vnaprej in to najkasneje do 10. 11. 1957. S tem si pridobijo pravico do udeležbe pri žrebanju BOGATIH NAGRAD ki bo v prostorih našega uredništva dne 23. febr. 1957. NAGRADE bomo objavili v novoletni Številki. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 23. in 24. decembra 1956 se ie v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 20 oseb. poroka pa je bila 1. UMRLI SO: 27-letni Giulio Gordini. 75-letna Orsola Trevi-san vd. Pikec, 74-letni Federico Sigon, 79-letnj Vittoirio Ziam. 73-letni Bartolomeo Divo. 64-letna Lucia Kalcich vd. Ponton. 49-letni Luigi Zanchetta. 62-letnl Calogero Raja. 67-letna Marija Cerkvenič por Marušič. 66-letna Maria Schaannun« por. Leinar-di, 34-letni Fioravanti Ruzzier, 32-lelra Raffaela Matiro por. Sabbaiucci. 58-letni Vittorio Le-sini, 70-le!ni Emilio Riva, 60-letna Virginia Sassi por. Cam-piani, 70-letna Trannuiila Castel-lant vd. Chersa. 81-letna Elisa-betta Fabris vd Blason. 52-let-na Amorina Frontoni por. Bdita. 80-letni Roberto Jereb. 55-letni Giuseppe Siard. LEKARNE, ODPRTE 25. DEC. INAM Al Cammello, Drev. XX. sept. 4; Crevato. Ul. Roma 15; Giusti. Greta, Str. del Friuli 7; Gmeiner, Ul. Giulia 14; Alta Maddalena, Istrska cesta 43; Prendini. Ul. T. Vecellio 24: Ser-ravallo. Ul. Cavana 1; Zanetti, Testa d’oro, Ul. Mazzini 43; Ha-rabaglia, Barkovtje; Nicoli v Skednju. SNG za Tržaško ozemlje DANES 25. t.m. ob 15. uri v KRIŽU . Valentin Katajev Kvadratura kroga Veseloigra v treh dejanjih V sredo 26. t. m. ob 16.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH Rade Pregare ŠAGRA Ljudska igra v domačem narečju Vsem dobrotnikom in prijateljem ter staršem gojencev voščita vesele praznike in srečno novo leto PODPORNO DRUŠTVO nDlJASKA MATICA» in UPRAVA SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA Prosvetno društvo «S. ŠKAMPERLE)) Sv. Ivan vabi člane in prijatelje na SILVESTROVANJE ki bo dne 31.12.1956 od 21. ure do 5. zjutraj v veliki dvorani na stadionu iiPrvi maj«, Vrdelska cesta 7. Rezerviranje miz: na sedežu društva: Vrdelska cesta 7 v četrtek, petek in soboto od 20. do 21. ure, v nedeljo od 10. do 12. dopoldne in v ponedeljek od 16. ure dalje. ‘ Razna obvestila SLIKE z miklavževanja, ki je bilo 5. t. m. v Ul. Monteccbi 6, so na ogled pri vratarju. « * • SLIKE z miklavževanja, ki je bilo 5. t. m. v dvorani na stadionu »Prvi maja, so na ogled v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. ( GLEDALIŠČA ) TEATRO NUOVO Danes 25. t. m. in jutri 26. t. m. ob 17. uri: C. Bertolazzi «Lulu». MKZEOtiii Excelsior. 13.30: »Vojna m mira, j A, Hepburn. H. Fonda. Fenice. 14.00: »Trapeza. G. Lollo- ' brigida. B Lancaster. Nazionale. 15.00: «Moby Dicka (Beli kiti. G. Pečk, R. Base- | hart. Filodrammatico. 14.30: «Zadnji lova. R. Ta.vlor. S. Granger. Supercinema. 14.00: «Dvorski noreča. D. Kave. Arcobaleno. 13.45: «Moby Dicka (Beli kit). G. Pečk, R. Base-ha-rt. Astra Rojan, 14.30: «Tetovi>rana vrtnicaa. B. Lancaster. A. Ma-gnani. Capitol. 14.30: «Avtobusno postajališče*, M. Monroe. D. Murray. Cristallo. 14.00: «Zadnja karava-naa, R. VVidmark. F. Farr. Grattacielo. 14.00: «Dvorski noreča. D. Kave. Alabarda. 14.00: «Labod». G. Kel-ly. L. Jourdan. Ariston. 15.00: »Egipčan Simuhea. E Purdom. Armonia. 14.00: »Tihotapstvo z Orienta)). G. Montgomerv. Aurora. 14.00: «Piknik». W. Hol-den. K. Novak. Garibaldi. 14.00: »Dvoboj na Mi-sisipijua. L. Barker. P. Medina. Ideale. 13.30: »Pustolovščine Da-vyja Crockettaa, F. Parker. B. Ebsen. Impero. 14.00: »Piknika. W. Hol-den. K. Novak. Italia. 14.30: «Kot prej, bolje kakor preja. R. Hudson. G. Sande rs. S. Marco. 16.00: «Velika karava- na». Kino ob morju. 15.00: »Bil sem vojaka. Moderno. 14.00: «Ljubi me ali pusti mea. D. Dav. Savona. 14.00: «Gusarji pa veliki rekia. Viale. 14.30: »Glas, ki ubijaa. L. Tajoli Vitt. Veneto. 14.00: »Avtobusno posta iališčea. M. Monroe. D. Murrav. Belvedere. 14.00: «Lady Godivaa. M. 0’Hara. Marconi. 13.30: »Mož z zlato ro-koa. F. Sinatra. K. Novak. Massimo. 14.00: «Čudovite zgodbe VValta Disnevaa Novo cine. 14.00- «Konec pusto-lovščin-ea, D. Kerr. V. Johnson. Odeon. 14.00: «Zenska z rekea. S. Loren. Radio. 14.30: «Neizprosnežia. C. Gable. J. Russell. Skedenj. 16.00: «Posledn.ii mosta. Vesel božič in srečno novo leto želi svojim cenj. gostom, prijateljem in znancem GOSTILNA GODNIČ Trst, Strada del Friuli 339 Telefon 28-833 TOREK, 25. decembra 1956 THST POSTAJA A 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Slovenski samospevi; 9.00 Glasba za godbo na pihala; 9.30 Operetne melodije; 11.00 Boccherini: Koncert za čelo in orkester; 11.21 Ritmične popevke: 11.45 Strauss: Till Euierispiegel: 12.00 Božična voščila učencev osnovnih šol; 13.30 Glasba po željah: 15.30 Mozart: Koncert za violino in orkester; 16.00 Rossini: »Pepelkaa, opera v dveh dejanjih: 17.30 Plesna glasba; 18.00 Melodije iz revij; 18.30 Chopin: Koncert za klavir in orkester: 19.00 Orkester Marek Weber; 19.15 Novela: 19.30 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.05 Lehar.ieve melodije: 20.30 Sattner: »JeHejeva prisegaa. kantata za solo. zbor in orkester; 20.50 Orgle Hammond; 21.00 Dickens: «Tri.ie božiči». igra v 7 slikah — igrajo člani Radijskega odra; 22.50 Južno-ameriške popevke. T H S T I. 11.00 Grieg: Koncert v a-molu op. 16 za klavir in orkester; 12.00 Glasbena lantazija; 13.20 Ciperna glasba; 15.00 Božič po svetu; 17.30 Operne melodije; 21.00 Henry Ghion: Siromak pod stopniščem. K O P E II 5.00-6.15 Spored iz Ljubliane; 6.15 Jucranja glasba: 7.UO-7.15 7.25 Deset minut ritma: 7.35 Tri juuranie popevke; 7.45 Koledar; 8.00-12.00 Spored lz Ljubljane; 13.45 Tisoč in en takt... pisan spored orkestralne jn solistične glasbe: 14.30 Zabavna glasba; 14.40 Ali poznate to jugoslovansko narodno glasbo? 15.00-17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke: 17.25 Operne arije; 17.45 Trubar in reformacija v Sloveniji; 18.00-19.30 Spored iz Ljubljane: 19.30 Klasiki jazza; 20.00-23.00 Spored iz Ljubljane. SLOVENIJA 327.1 m. 202,1 m, 212,4 m Poročila od 5.00. 6.00 7.00, 13.00. 1500 17.00 19.00 2200. 5.00 Pester glasbeni spored; 8.00 Koncertni valčki; 8.50 »Teden lahke glasbe 1956» (posnetki s festivala v Stuttgartu) . III. koncert; 10.30 Jezikovni pogovori (ponovitev); 10.45 Mali dopoldanski koncert: 11.15 Za dom in žene; 11.30 Skladbe za razne instrumente; 12.00 Slovenske narodne v raznih priredbah poje Slovenski oktet; 12.40 Jules Mar-senet: Pisane podobe; 13 15 Igrata Sid Hamilton in Bernard Dru-ken s svojimi ritmiki; 13.30 Arije iz oper «Faust». «Ottello». »Prijatelj Fritza, «Homeo in Julijan, «Glumači». «Cavalleria ru-sticanaa in »Salomaa; 14.35 Želeli ste — poslušajte!; 16.10 Popoldanski simfonični koncert; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku: 18.00 Športni tednik; 18.30 Iz solistične glasbe; 20.10 Poie ljubljanski komorni zbor; 20.30 Radijska igra . Ana-tole France: Crainciuebille: 21.17 Igrata velika zabavna orkestra Morton Gould in George Mela-ehrioo: 22.15 Iz slovenske komorne glasbe. TELEVIZIJA 17.30 Giancarlo Menotti: «A- mahl in nočni goetjea; 20.45 Vesti; 21.00 Prijatelj' živali: 21.30 Ob božičnem drevesu. LEKARNE, ODPRTE 26. DEC. INAM Al Cedro. Oberdanov trg 2; Cipolla, Ul. BelpogRio 4; De Colle, Ul, P. Revoltella 42: Depangher, Ul. S. Giusto 1: Man. zoni. Ul. Seltefontane 2: MarchM, Ul. Ginnastica 44; Rovls, Goldonijev trg 8: Harabaglia v Bar-kovljah in Nicoli v Skednju. Darovi fh prispevki Ob obletnici smrti Antona Malalana daruje družina Malalan I 1.000 lir za Dijaško Matico. I .■S*. Dne 23. t. m. je preminila Ana Kete roj. Daneu Družine KETE, DANEU, PERKO in ANTONAC se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Opčine, 25.XII.1956 RIBARNICA CHIATTI VITO PROSEK 1 želi cenj. odjemalcem vesel božic in srečno novo leto GOSTILNA KRIZ «NINI» želi vsem cenj. gostom vesel božič in srečno novo leto. GOSTILNA IVANA KRIŽMAN VD. ŠKABAR VELIKI REPEN 72 želi cenjenim gostom vesel božič in srečno novo leto. GOSTILNA IVAN ŠKABAR VELIKI REPEN 70 vošči vsem svojim gostom vesel božič in uspeha polno novo leto. BRIVEC FRANC LIPANJE BAZOVICA želj vsem klientom vesel božič in srečno novo leto. Tapetniška delavnica MARIO PAHOR Specializirana v opremljanju dnevnih sob in drugih prostorov TRST - Ul. Slataper 20 tel. 41-812 Filialka: Ul. S. Anasta-sio 12, tel. 61-218 Nikar si ne belite glave, kaj boste darovali 0 in vilice. Malo pred tatb je bila v rabi samo i Piljena skleda, prej pa ssena.» 'Ali je bilo tudi takrat 1 ta večer tako kot da-8?» je poizvedoval sta-iši vnuk, ki se je zelo dimal za starožitnosti in d prebiral zgodovino. 'Tako kot danes? Kaj še! ‘kratna polnočnica nam bila posebna skrivnost v lcojšnji noči. Za mojega sPodarjenja so vsi iz hi-odšli v cerkev, jaz — go-Qdar pa sem ostal doma. polnoči sem obhodil vse šne in gospodarske pro-tae, jih blagoslovil in od-bjal slabe duhove, zla-1 iz hleva. Pazil sem na žični čok, da je vedno !l» “Ali ni to dišalo po ča-vniji?» je povzel vnuk. 'Kakšni coprniji?® je za-taeno odvrnil nono. 'Kaj se vtikaš v te re-> se je vmešal oče, ki ni Pral dražiti očeta. nono je nadaljeval: f enem od dveh košev ‘d stebri zglavnika je bi-buča vina, da si z njim 'Stregel, če je kdo slučaj-1 ta večer stopil v hi-... Kaj je ta štedilnik ‘Sproti ognjišču? Ne vi-š zublja in ne čutiš du-‘ po brinju, kot smo ga ‘tilj v moji mladosti, zla-' na današnji večer, ko ?o z njim čistili zrak! ta ne d'ši po drvih. V no-: Zebe, pa če še tako ku- je kadilo kot v pe-sžarki...» je rekel it utegnil nadalje-• ga je oče preki-«Kaj dim in ožar-smo bili zdravi in nismo vedeli za s bolezni. Današnja je kot lepo, a zno-lo jabolko, ženske o glavobol, trganje m še kakšne bolez-je to takrat po-igenj in zrak sta njala skozi kamini o nismo bili izbirč-je današnji svet. o pridelali, to smo surovo ali kuhano. To je zdravo, verujte mi.» «Tudi jaz imam v spominu našo staro kuhinjo in večkrat jo v mislih primerjam s Kalčevo, ki je imela nizko ognjišče,® je rekel sin. «Je res. Kalčevi so bili najbolj ubogi v vasi; vendar je bil stari Kalc vedno dobre volje. In kakšen pevec! Vse pesmi je znal in pel v cerkvi. Brez njega ni bilo božičnice. Takrat so sv. trije kralji koledvali, otroci so namreč hodili od hiše do hiše in nosili srečo. Kalc jih je naučil pesmi, ki so se dolgo ohranile. Rekli so, da jih je sam zložil.® «In kakšne so bile?® se je oglasil mlajši vnuk. «Ne spominjam se jih. Samo ta mi je malo ostala v glavi; Mi koledvarji vaši hiši, vašim repom v prazni mau-hi srečo nosimo. Srečo izpolnite, mauho napolnite/» Vsi so se smejali in mlajši vnuk je nato vprašal nonota: «Kako so mogli ljudje bivati v takih hišah?® «Kako pa so nekdaj živeli v hišah brez kaminov? Saj živijo cigani pod milim nebom. A so vendar utrjeni. Tudi s Kalčevimi in drugimi takimi otroki je bilo tako. Vse jim je teknilo kot zajcu, ali brinjevkam: surovo zelje, štori, srabit-ka in brinjeve jagode. Rekli so, da so Kalčevi grizli krčevno. Pa so le postali korenjaki.® «Ne bi si želel njihovega korenjaštva,® je rekel Boris. «Tudi jaz ti ga ne želim. To vam povem samo zato, da boste vedeli, kako so živeli nekdaj. V vsem so bili skromni. Tudi v mestu ni bilo tako kot danes. Miklavž ni prinašal otrokom današnjih dobrot in Božič se je le malo razlikoval od drugih dni. A jaz bi vas rad vprašal: Kdo je zgradil naše domove, ogradil parcele, napravil njive in zboljšal pusto zemljo, ki nas danes živi? Samo pridne, skrbne in varčne roke, ki niso pogrešale tega in o-nega, kot pogrešate danes. Saj skoro ne boste več rabili svojih nog. čujem, da bi že radi zleteli na Luno. še njo bi radi pokvarili.® «Prav govorite, oče,® se je vrinil sin. «Raje bi si najprej pametno uredili življenje na tem planetu. Vi, otroci, še ne veste, kaj vse nam še manjka, ker ne poznate življenja.® Nonotu so te besede prijale. «Ne vedo ne, ker imajo vsega preveč. To ni dobro. čim več nekdo dobi, tem manj se bo za to trudil, in več bo zahteval. Uči otroke na delo in skromnost, šele tako bodo pravilno spoznali življenje in znali ceniti dobrote. Razvada pa je poguba. Tako vam povem.® Videlo se je, da je to že dolgo ležalo nonotu na srcu. Sin se je nestalno premaknil na stolu in se popraskal po glavi: «Saj to vidim. Pomoliš mu prst, pa si želi roko. Kaj vse jim bo manjkalo, ko bodo večji in tudi kasneje. Drugod to vidijo in se tega navzame-jo. Vsi zgrešimo. Jaz se u-piram, a mati preveč popušča. Povsod je tako. človek nima radi tega miru.® «Saj vidiš, kako se z njima borim,® je odvrnila žena. «Eh!» ie šepnil mož in zamahnil z roko. Iz nastale tišine se je razbralo, da se vsi ukvarjajo z eno in isto mislijo. Sinova sta se le spogledovala. Spet se je oglasil nono: «Ne morem razumeti, kako to, da se je svet tako obrnil. Vse je postavljeno nekam na glavo. Ne rečem, da ni danes življenje boljše od nekdanjega. To je dobro. A zakaj so stare navade in običaji prešli? Ali je to dobro? Nekoč je bilo v hišah več miru, več dobre volje in družinski člani in vaščani so se bolj razumeli in bili med sabo povezani. Danes ni nikjer miru in dobra volja je zapustila tudi tiste, ki nam jo oznanjajo. Neka skrb vas stalno preganja in vam odnaša nočni pokoj ... Kaj je to tisti moderni svet, ki ga toliko hvalite? Ali je to napredek? Jaz tega ne razumem in ne bom nikoli razumel. Pravim, da je bil več vreden nekdnnii pokoj v domači preproščini kot vsa današnja prisiljena gospoščina. Dobro poznam to blagostanje v razvalinah in vidim pretrgane vezi... Ko me ne bo, se boste prepričali, da sem imel prav ® Po kratkem molku je še dodal: «A svet se bo popravil.® Tedaj je bilo polnoč. LENCKIN ' ■ --. ...... ■ ■m*?*- NEKAJ VZROKOV ZA KRIZO ITALIJANSKE FILMSKE INDUSTRIJE ŠTEVILO OBČINSTVA NARAŠČA PRODUKCIJA IN KAKOVOST PADATA Pred nekaj meseci smo na tem mestu spregovorili o krizi, ki jo preživlja italijanska kinematografija. Na prvi pogled bi se gornja trditev zdela nekoliko pretirana, češ da je na programu vedno nekaj kolikor tciiko dobrih ali vsaj znosnih filmov in da je v delu vedno kak film.Toda tedaj smo s točnimi podatki prikazali, da ne gre le za krizo italijanskega filma z umetniške plati, ampak tudi s finančne plati. Kot dokaz za to smo navedli milijardne primanjkljaje posameznih filmskih podjetij in tudi dobeseden finančni zlom posameznih družb, Nekateri so iskali in še iščejo vzrok finančnemu delu krize v velikih nagradah, ki jih dobivajo nekatere filmske igralke, nagrad, ki gredo v visoke milijone za vsak film. S podobno zadevo se sicer otepajo tudi nemški filmski producenti, menda pa vendarle z nekoliko večjim uspehom. Po začetni poplavi ameriškega fi'ma po končani drugi svetovni vojni, se je za- Leo Vilhar razstavi ja v Obredel je Švico, največja mesta Severne Italije, Francijo, Maroko in Alžir, kjer ga je vichyjska vlada internirala - Dve leti po osvoboditvi se je vrnil v rodno Postojno, kjer je prevzel mesto ravnatelja mestnega muzeja Orientalska Vrata Male gledališke dvorane v Kopru, kjer smo že dolgo vajeni gledati periodične umetniške razstave, so se ponovno odprla v soboto dne 15. t. m. ob številni u-deležbi predstavnikov ljudske oblasti in koprske kulturne javnosti. Tokrat razstavlja v Kopru postojnski slikar Leo Vilhar. Ime tega našega slikarja nam ni neznano, čeprav se je Vilharjevo umetniško udejstvovanje, razen sodelovanja pri nekaj kolektivnih razstavah po vojni v domačem mestu, razvijalo predvsem v tujini. Leo Vilhar se je rodil v kmečki družini v Velikem Otoku pri Postojni. Ze kot otrok je pokazal nagnjenje do slikarstva in njegova največja želja je bila, da bi od- parkov ali v zatohlih prostorih javnih prenočevalnic za reveže ter mnogokrat pobiral po milanskih ulicah skorje kruha. Delavci, ki so preživljali z njim isto usodo, so ga mnogokrat rešili najhujšega. Zagrizena želja, da postane slikar, pa mu je vlivala moči. Ze leta 1927 je v Milanu priredil prvo samostojno razstavo in uspel. Odslej ga je pot vodila v Bologno, Florenco, Genovo in v severnoitalijanske alpske predele, kjer so ga srečevali pred slikarskim stojalom s čopičem in paleto v rokah. Narava je že tedaj povsem osvojila umetnika, na . platna je želel pričarati vse njene najintimnejše lepote. Iz Milana se je preselil v Turin, neprestano pa si je že- internirati v taborišče Me-cheria. Tudi v tej periodi ni povsem odložil čopiča, toliko bolj pa se je njegova u-stvarjalna sila razmahnila leta 1943, ko so ga morale francoske oblasti, kot Jugoslovana, izpustiti. Dasi daleč od velikega dogajanja v svoji domovini, je slikar poslej budno spremljal borbo svojih sodržavljanov za narodno osvoboditev. Kot predsednik Združenja Jugoslovanov v Alžiru in Vseslovanskega društva je razvijal poslej veliko politično dejavnost med svojimi rojaki m odpiral arabskemu svetu poglede za razumevanje veličine borbe za osvoboditev narodno in razredno zatiranega ljudstva. Ne le kot Jugoslovan, marveč tudi kot umetnik se je m lil ■ Leo Vilhar: Bon Saada (Kraj sreče — Alžir — 1945 šel v slikarsko šolo. Domače razmere pa, kjer bi moral po očetovi želji prevzeti gospodarstvo, mu niso dovoljevale, da bi se mu ta mladostna želja izpolnila. Po očetovi smrti je moral, kot 23-letni mladenič poln sanj in hrepenenja po. doživetjih, ostati na posestvu. Z nastopom fašizma se je Vilharjevo življenje v domačem kraju zelo poslabšalo, kajti fašisti ga zaradi njegove narodne zavesti niso puščali v miru. Leta 1924 se je pred preganjanjem umaknil v Jugoslavijo, kjer se je kot a-mater ukvarjal s slikanjem. Toda tudi v zatohlosti nekdanje Jugoslavije se Vilhar ni počutil dobro. Zelja po spoznanju, pa tudi mladostno nekoliko nepreračunljiva sla po avanturah, ga je kmalu pripeljala v Švico. Jz Švice, kjer ni mogel dobiti dovoljenja za stalno biuanje, je odšel v Milan, kjer se je leta 1925 vpisal na privatno slikarsko akademijo. Pod vodstvom prof. Rossija in drugih slikarjev-mojstrov si je mladi slikar pričel osvajati osnove slikarstva ter si v nekaj letih pridobil tehnično znanje. Življenje v tem mestu je bilo trdo. Tudi on je preživljal tradicionalno usodo mladega slovenskega umetnika, prenočeval je na trdili klopeh milanskih lel priti do središča evropske umetnosti — v Pariz, kamor se mu je- posrečilo priti šele leta 1932. Slikal je v Parizu, Marseillu, Nici in drugod ter pridno prirejal tudi svoje razstave. Iz Francije ga je pot vodila v Maroko. V Casablanci je slikal vrvež in pestrost arabskih ulic in vasic. Od tod se je preselil v francoski Alžir, kjer je izmenoma bival v Oranu in Alžiru. Mehko sredozemsko podnebje plodnega primorskega pasu, pestrost in barvitost pokrajine, ki jo objema visoka planota Atlasa in Sahara, je najugodneje delovala na slikarjevo ustvarjalnost. Vse bolj in bolj se je vraščal v tipiko severnoafriške pokrajine, kateri je v svojih številnih delih dodajal svoje lastno umetniško občutje. V mestih severne A-frike so si leto za letom sledile njegove samostojne razstave. V Oranu in Alžiru je postal poznan in priznan u-pietnik. Francoska kritika se ni obotavljala priznati njegovih kvalitet in je pravilno ocenjevala vrednost njegovega dela in njegov očiten u-metniški razvoj. Temni oblaki druge svetovne vojne so vrgli svojo senco tudi na Vilharja. Reakcionarna vi-chgjska vlada, ki je stalno spremljala njegovo početje v Alžiru, ga je dala leta 1942 oddolžil svojim bratom, ki so se daleč od njega, onstran Sredozemskega morja, tudi v gorah njegove rodne Slovenije borili proti fašističnim zatiralcem. Na svoji razstavi, ki jo je leta 1944 priredil v aGalerie Colin» v Oranu so, med drugimi njegovimi deli vzbudile največjo pozornost: portret maršala Tita, črnogorska partizanka, Slovenka v narodni noši ter številni slovenski in dalmatinski pejsaži. Po osvoboditvi je umetnika preganjala neutešena želja, da se vrne v svojo domovino, ki se mu je sedaj pokazala v svetlejši luči. Leta 1947 se je vrnil v Postojno, kjer je takoj prevzel mesto ravnatelja muzeja v Postojni. Njegova nemirna narava se je v novem okolju skoraj docela umirila, njegova neizčrpna življenjska sila pa se je vsa usmerila v muzeolo-ško delo. fzpod njegovih rok in iz njegovega truda je zra-ste! današnji bogati in okusno urejeni postojnski muzej, ki odgrinja domačinu in tujcu nepoznano, ali pozabljeno kulturno in politično preteklost kraja in širše okolice. Zaradi novih nalog in novih vsakdanjih problemov je moral za nekaj let opustiti intenzivnejše slikanje, ni pa povsem prenehal z njim, o čemer nam pričata dve razstavi, ki ju je priredit v Postojni. Leta 1947-48 je razstavljal svoje afriške motive, leta 1953 pa je le-tem dodal že tudi dela, ki so nastala po njegovem povratku v domovino. Pričujoča razstava, ki jo je priredil O-krajni svet Svobod in prosvetnih društev v Kopru, ki postaja že kar tradicionalni prireditelj raznih umetniških razstav, pomeni za slikarja Vilharja pravzaprav ponovni povratek k slikarstvu. Štirinajstim afriškim motivom se je na tej razstavi priključilo kar 46 olj, Hi poleg zaključene vrste tihožitij obravnavajo predvsem domačo pokrajino. Tako za afriške, kot za domače motive velja za slikarja geslo, ki se ga je držal veliki francoski mojster Millet: ((Glej naravo in narava naj bo tvoj mojster.)) Tega se Vilhar drži, in odveč bi bilo iskati v njegovih delih pripadnost nekemu določenemu stilu, neki strogo okuirjeni šoli. Njegova umetnost je predvsem resnična in neposredna. Resničnost v naravi sami je pravzaprav tista sila, ki giblje umetnikov čopič. Izbira motiva, kompozicije in kolorit — vse to je p naravi utemeljeno in zato tudi na njegovih platnih privlačno in lepo. Njegov bogati kolorit, ki skupaj s tehniko variira že v najstarei-ših delih, se v kasnejših delih, ki jih je napravil že v domovini, razlikuje samo toliko, kolikor se je spremenil tudi karakter pokrajine in okolja, ki ga slika. Vilhar je realist, vendar ne toliko dosleden, da bi se ustavil pri fotografskem kopiranju predmeta, ki ffa slika, tudi njegova fantazija ne prerašča realnih možnosti, marveč se namenoma ustavlja v dogledni razdalji pred naravnostjo. Vilhar je umetnik, ki zna z lahnim poudarkom v svojih kreacijah izvabiti naravi in slikanemu predmetu njegov mik, subtilnost, atmosfero. Občutje je tisto, kar predvsem zasleduje u-metnik v svojih slikah. To občutje razdaja v prijetni lahkoti. «Oranske strehe® (1936) je njegova najstarejša slika na tej razstavi, kjer preseneča intenzinna, mravljišču podobna razgibanost arabske ulice, vklenjena v trden arhitektonski sistem modernega dela mesta. Po občutju, barvitosti ter kompozicijski obdelavi motiva pomeni vrhunec njegovega alžirskega ustvarjanja slika «Bou Saada® (1945), ki se tudi po tehniki dosledno razlikuje od ostalih. Med skupino tihožitij prevladujeta sliki iiCvetje)) (1956) in ((Primul a» (1956). Med ostalimi slikami se posebno odlikujejo one, v katerih umetnik upodablja pod različnimi n-spekti jesensko razpoloženje v naravi, tako: ((Ljudski vrt v Celju® (1951). ((Hrasti» (1956), «Pot na Sovič», ((Oktober®, ((Jesenski dani), ((Zimski motiv«, ((Jutro ob Dravi» itd. Manj posrečen pa je v nekaterih slikah, kjer je romantična nota preveč priplavala do površja. Vilhar je s svojo razstavo dokazal, da je soliden umetnik, ki pa še ni povedal svoje zadnje besede. Se vedno išče, in to sam iskreno priznava. Mi pa upamo, da nam bo, sedaj ko se je povrnd k svojemu čopiču in paleti, povedal še mnogo. EMIL SMOLE Na pobudo organizacije UNESCO bo italijanski založnik Casini izdal enciklopedijo o kulturah orientalskih narodov. Izšla bo v štirih zvezkih, uredil pa jo bo italijanski orien'alist G. Tucci s sodelovanjem strokovnjakov iz vsega sveta. Te dni se je pojavil na knjižnem trgu prvi zvezek napovedane enciklopedije. V njem je obdelana zgodovina orientalskih narodov od Egipta do Japonske. Tekst ponazarjajo mnoge ilustracije. V prihodnjih mesecih in deloma v prihodnjih letih bodo izšli še trije zvezki, v katerih bodo znani znanstveniki obravnavali religije, filozofijo, znanost in književnost orientalskih narodov. Prikazali bodo tudi vpliv kulture starega Orienta na razvoj evropske kulture, vse od grške, rimske, srednjeveške krščanske in kulture naših dni. Orientalska enciklopedija bo po mnenju kritikov zrušila mnoge legende in prikazala teko imenovani ((eksotični Orient® v pravi luči. čela italijanska filmska indu-1 st lija in tudi umetnost postavljati krepko na noge. V nekaj letih je prišlo na do-l mača platna med številnimi povprečnimi in tudi podpovprečnimi filmi tudi nekaj zares dobrih filmov. Posamezne filme iz te dobe bi lahko všteli med velika dela, ki bodo dolgo ostala med vrhunci filmske umetnosti. Pred dobrimi tremi leti pa je postala italijanska filmska industrija po številu filmov, ki so bili izdelani tedaj, druga na svetu, ker je drugo mesto odnesla Indiji. Dočim je prvo mesto ostalo ZDA. In kako je mogoče, da moramo sedaj govoriti o krizi v italijanskem filmu, saj je bil preporod po vojni izredno dober, še več, nepričakovano dober in je kazal, da bc šla pot naprej? Da bo slika še popolnejša, bomo navedli še drugo protislovje, ki bi govorilo proti naši trditvi, ki ga pa navajamo nalašč zato, da še krepkeje poudarimo utemeljenost trditve, da je italijanska kinematografija v krizi. Številke so sicer nekoliko suhoparne, zato oa tembolj prepričljive. Leta 1946, torej tik po vojni, je bilo v Italiji 7000 javnih kinematografskih dvoran, danes pa jih je 9000. Leta 1946 so imele razne verske ustanove in župnije okoli 3000 dvoran, v katerih so predvajali filme, danes je teh dvoran 5000. To se pravi, da je občinstva več, ker bi sicer morali dvorane zapreti. Da temu ni tako, nam govore tudi sledeče številke: v poštev bomo vzeli statistične podatke, ki nam bodo pokazali, kolko potroši italijansko ljudstvo za kino. Leta 1946 so Italijani plačali za vstopnice 13 milijard 900 milijonov lir, leta 1953 94 milijard in pol, lani pa ze 116 milijard 700 milijonov lir. Vse kaze, torej, da bi morala filmska industrija napredovati, ie ne z umetniškega, pa vsaj s finančnega vidika. In vendar ni tako. Temu v dokaz bomo navedli prav tako nekaj podatkov: Leta 1946 so ZDA poslale v Italijo nič manj kot 600 svojih filmov ker se je italijanska filmska industrija tedaj komaj spravljala na noge; leta 1950 pa je italijanska filmska industrija napravila že 104 filme. S tem je italijanska filmska industrija začela izpodrivati a-meriške, ki je tega leta prodala v Italijo le 390 filmov. Leta 1954 pa je italijanska filmska industrija po količini dosegia že svoj višek, ko je izdeiala že nad 200 filmov. Dosledno s tem, pa je šel uvoz ameriških filmov navzdol. Toda s tem letom se je to tudi končalo. Od tega leta dalje se je začela opažati v Italiji kriza, ki so jo v prvem letu nekoliko prikrivali, ki pa je pozneje bruhnila na dan in je ni nihče več prikrival, ampak so začeli za- njo iskati sredstva, da bi }o rešili, ali vsaj ublažili. Prvo sredstvo proti temu je temeljito na že prej omenjenem izgovoru, ki pa ni bil samo izgovor, da dobivajo namreč filmske igralke po vzoru na ameriške «zvezde» prevelike plače, prevelike nagrade, ki gredo pogosto tudi nad 50 milijonov za posamezen film. V zvezi s tem je med producenti tudi več sporazumov, ki se jih pa niso noteli držati, ker so računali, da jim «zvezdn:'štvo» vendarle jamči dobiček vsaj pri nekaterih filmih. To sredstvo je torej odpovedalo in posamezne družbe so kljub finančnim težkočam iskale pot iz zagate v izdelovanju vsebinsko in umetniško slabih filmov, ki pa so bili za blagajno pozitivni. Toda tudi to ni uspelo. Zakaj pa to ni uspelo, ni lahko odgovoriti, ker je momentov več. Predvsem se v ta namen navaja velika konkurenca ameriškega filma, ki ponovno izpodriva italijanski film na domačih platnih. K temu nekateri prištevajo tudi to, da se je Amerika v zadnjih letih lotila tudi izdelovanja dobrih filmov, ki * imajo odprta vrata povsod in jim je zato laže izpodrivati podpovrečne domače filme, ki so bili napravljeni izključno za biagajno. Drugi verjetno ' ažnejši činitelj pri tem pa se pripisuje zgrešeni italijanski politiki na tem področju, pri čemer se ne kritizira le zgrešena vloga nekaterih državnih ali pol-državnih filmskih podjftij, ampak celo sama distribucijska poliMka, ki jo vodiio tako zasebna, kot tudi državna podjetja. Ostali bomo pri slednjem. Italija “ma celo vrsto distribucijskih podjetij, ki se v svojem delu omejujejo le na razmeroma majhna področja, ali na omejeno količino produkcije. Ameriška distribucijska služba Da je močno koncentrirana in si zato privošči nekak monopol, s pomočjo katerega tudi v Italiji lahko konkurira vsem domačim podjetjem. Zaradi tega so posamezne italijanske filmske družbe, ki se ukvarjajo i s produkcijo filmov z njihovo distribucijo, zašle v krizo. Nekatera teh podjetij so celo propadla, kot na primer v zadnjih časih tudi družba ((Diana Cinematografica® in družba «ICS». Če pa je italijanska filmska industrija v finančnih težkočah ali kot se upravičeno zatrjuje celo v hudi finančni krizi, moramo isto reči tudi za njeno umetniško plat, ki ni nič kaj boljša. Po nekaj letih izredno lepo obetajočega napredka smo tako zašli v zagato ali bolje slepo ulico, kajti brez dobrih filmov si ne moremo zamisliti niti dobrih financ, brez denarja, pa si je zares težko zamisliti film, pa naj bo dober ali siab. KULTURNI UTRINKI UBALD VRABEC, ugledni tržaški slovenski skladatelj, dirigent in glasbeni pedagog, je 17. t. m. dirigiral v Ljubljani koncert mešanega in moškega zbora Slovenske filharmonije. Na sporedu so bila dela samo primorskih skladateljev: Sre- botnjaka, Simonitija, Ukmarja, Mirka, Švare in Vrabca. ki se je ljubljanski koncertni javnosti predstavil s 6 mešanimi in 1 moškim zborom. Ljubljanska glasbe-i na kritika je ugotovila, da Vrabec svoje skladbe v skladu z njihovim kompozicijskim (bolj polifonskim) slogom posreduje dokaj ((stvarno®. da jim daje hrbtenico čvrsto potekajočega ritma in takšno dinamiko, da jih osvetljuje bolj v velikih, gladkih ploskvah: ljubi preproste učinke z zvočnim stopnjevanjem, kakršno se v zboru vedno dobro poda, zna pa biti tudi rahločuten, intimen. Pri drugih avtorjih je pokazal drugačen izvajalski koncept, pri čemer je na splosno pokazal celo vec neposredne izraznosti kot pri lastnih skladbah. Ljubljanska glasbena publika je nastop ‘našega tržaškega umetnika toplo sprejela. šanje slovenskih izseljencev prvega, drugega in tretjega rodu v Ameriki. Prav posebno je avtorjevo zanimanje osredotočeno na to kako se držijo naši izseljenci v tuji sredini v katero so prišli, kako je z govorico njihovih otrok in vnukov in kako je z njihovim razmerjem do starega sveta. Nato opozarja, da je celotno slovensko izseljeništvo na pragu velike — usodne krize te0 daje v tem smislu dokaj _ živih pobud, ker bi bilo čez nekaj let prorda marsikaj že prepozno. DR. ANTON MELIK, u-gledni slovenski znanstvenik, je nnpisal knjigo o Ameriki in ameriških Slovencih. Knjiga obsega 319 strani, je bogato cpremljeina s fotografijami in predstavlja pomemben dokument stanja v katerem se je znašlo vpra- V ITALIJI imajo od 1. januarja do 10. decembra letos v delu 124 filmov italijanske produkcije ali pa v koprodukciji. Od teh jih je 46 barvnih. V januarju so začeli snemati 9 filmov (2 v barvah), v februarju 6 (4 v barvah), v marcu 14 (7 v barvah), v aprilu 8 (4 v barvah), v maju 10 (5 v barvah), v juniju 5, v juiiju 16 (8 v barvah), v avgustu 12 (7 v barvah), v septembru 19 (4 v barvah), v oktobru 15 (1 v barvah), v novembru 8 (3 v barvah) in v prvih desetih dneh decembra 2 (1 v barvah). FILMA ((VOJNA IN MIR® IN «CESTA» je organ ameriških filmskih kritikov u-vrstil na drugo oziroma četrto mesto med najboljšimi tujimi filmi, ki so jih predvajali v ZDA v letošnjem letu. Na prvem mestu je italo-francoski film «Sv'et tišine®, na tretjem mestu pa angleški film Laurenca Oli-vferja «Ršhard III®. Za najboljši ameriški film v letu 1956 je bil proglašen film kV 80 dneh okrog sveta® katerega je režiral Mihael Todd po romanu Julesa Verna. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE IZ TRSTA je 18. t. m. gostovalo v koprskem mestnem gledališču z Roberta Andersona psihološko igro «čaj in simpatija®. Koprsko gledališče ' je bilo dvakrat popolnoma polno in publika je tržaške umetnike za njihovo res odlično igro nagradila s ploskanjem. INGRID BERGMAN žanje izreden uspeh v pariškem gledališču «Theatre de Pariš® z Anderso.novo igro «Ca j m simpatija® v kateri nastopa v vlogi Laure Rey-nolds (Štefka Drolčeva v izvedbi SNG) njen soigralec pa je znani francoski gledališki in filmski igralec Yves Vincent. RAZSTAVE V TRSTU: V umetniški galeriji «Lon-za« je odprta vsedržavna razstava pri kateri sodelujejo lokalni in drugi umetniki. Gre za prvi — božični del razstave, ki se bo nadaljevala po 1. januarjem z drugim — novoletnim delom. Od tržaških slikarjev razstavljajo: Baroni, Butti- ro, Calali, Cimadori, Erco-lessi, Goebel, Silvester Godina, Klodič, Luisella Piero-bon. Toppi, Vossini, Carte-ny in Stracca. V občinski umetnostni galeriji je odprta ((božična razstava®, ki obsega 60 slik in kipov. Odprta bo do 7. januarja. LASU RA81.:* TrtuA * r * *r ——-*+*r ****** acmw mu pi.?EN» zot/tst pjtr. fSMAtUJA R£ievAu«A uom »CAsrar VLAČILEC ^ FREGATA MAJHNA LAOiA V t SPAHI M IZIDOR PREDAN Usodni intermezzo Ljubezenska zgodba iz življenja beneških Slovencev l. Irena Potokarjeva In Ciril Hulminu iz Laznice sta si bila že od otroških let dobra prijatelja. Ko so se otroci i-grali in lovili po bližnjih travnikih, sta bila vedno- skupaj. Kako sta bila srečna in vesela, ko sta na travniku pod klancem trgala marjetice in druge cvetlice! Vse jagode, ki jih je kdaj koli nabral Ciril, jih je prinesel Ireni. Bila sta pridna in ubogljiva, sreča in veselje svojih starsev. Ce je stepla učiteljica v soli enega izmed njiju, je bil drugi bolj užaljen 1.o*, tisti, ki je bil tepen. Otroci so včasih potegnili Ireno za kite, da bi užalili in razdražili Cirila. Tisti pa. ki se je drznil storiti nekaj takega, je bil vsakikrat tepen od njega. Zmerjali so ju, da sta ljubček in ljubica, a za to se nista sramovala, kakor bi se bili, morda, drugi otroci. Končala sta osnovne šole in začela delati, kot drugi, na gruntu. Pridno sta pomagala svojim pri vsakodanjem delu. Ko so kmetje iz vasi potrebovali mladince, da bi jim nosili gnoj po njivah, sta bila gotovo med njimi tudi Irena in Ciril. Skupaj sta hodila, skupaj počivala, ko jima je bilo težko, se moško pogovarjala in se nedolžno smejala. Ciril ji je vsakikrat pomagal naložiti z vilami gnoj v koš. Bila mu je hvaležna Rada g« je imela. Leta so minevala. Tudi Ciril in Irena sta pustila otroška leta za seboj in slepila v dorastlost. A skozi in skozi ju je vezalo nekaj čudnega, nevidnega. Nista še znala odkriti drug drugemu svojih čustev, a njune oči so se ze prav dobro razumele. Puščica ljubezni je bila že oba zadela. Njemu je bilo osemnajst let, nji pa sestnajst. • • • Zgodilo se je maja meseca. V tem času imajo pridni kmetje glavna poljske dela ze za seboj. Okopali s‘o krompir, okopali c krog trt in opleli žito. Ostalo jim več ko mesec dni časa, da bi prpravili drva za poletje. Mladina je v velikih gručah hodila pod hrib Sv. Martina, nosila ter z vlakami(l) vozila drva v vas. Tisti, ki niso imeli posekanih drv, so pa nabirah dračje. Med te sta spadala tudi Ciril in Irena. Ko se jih je več zbralo na počivališču na Laz-nah, so zapeli lepe naše pes-»mi, da je odmevalo v zadenj-sko in rečansk-o dolino. To je trajalo ves maj vsak dan. Nekega popoldneva je tudi Ciril nesel s seboj vlaKo. Težko jo je nesti v hrib, a potem gre laže navzdol, kakor če bi moral nesti drva na hrbtu. Mislil je tudi, da bo pripeljal Irenino breme vsaj do Kresa, ki je blizu vasi. Sel je zdoma takoj po kosilu. Za vasjo, pri debeli hruški Pokal-ci, kakor sta bila dogovorjena, ga je čakala Irena. «Ali me že dolgo čakaš?« jo je prijazno nagovoril. «Ne, ravnokar sem prišla,« mu je odgovorila z vabljim nasmeškom na ustnicah. Molče sta šla dalje. Srce je močno utripalo i njemu i njej, kot da bi bila čutila, da se ima ta dan zgoditi med njima to, kar se še ni bilo zgodilo. Prišla sta do počivališča na Laznah. Nobenega ni bilo še tu. Ciril je pristavil vlako k grmu in se oddahnil. Potem je razgrnil staro jopo pod senco debele košate bukve. Nato je sedel. Pred njim je stala Irena. Se nikoli ni bila tako lepa in očarljiva. Vanj so se uprle njene modre oči. Bile so kakor jasno nebo. Z rokavom si je obrisala pot s čela. Lica s>o se ji rdečila kot zrelo jabolko. O-krog lepo oblikovanih ustnic se je poigraval nedolžen nasmeh. Ko se je smejala, je bila še lepša. Cez bujne prsi sta ji ležali kiti vransko čr- nih las. V pasu je bila tenka. Noge je imela tako lepe, kot Novi časi - novi ‘‘ ’’ cPreprosto življenje se tišči preteklosti moderno se je o-otresa in drvi naproti znanim in neznanim novotams. Dosti modre resnice je v teh besedah našega kraškega očanca. Iz preprostega življenja se starine umikajo zelo počasi, in enako počusi se prelivale na njihovo mesto novote. Zob časa ne grize starih usedlin, večkrat celo prastarih, ki segajo v tista stoletja, ko je človek iskal naklonjenost mnogih božanskih bitij — v poganstvo. Tukaj je iskati izvod ljudskih navad in običajev, ki so v krajih, od. maknjenih od neugnanega toka nestrpne civilizacije, še živi, čeprav v okrnjeni obliki, a so pri nas že zabrisani. V nobenem letnem času ne oživijo ti običaji v toliki me-rt kot v zimi — o božičuo-novoletnih praznikih. Naj se izražajo tukaj v tej, tam v oni obliki, vedno vsebujejo že prastari namen: odvrniti zlo in nevarnosti za naslednje leto, zavarovati si srečo in zvedeti prihodnost. Torej čarodej-ni namen z nespremenljivo vsebino,- zdravje v družini in sreča v hlevu in na polju, ali v tem, s čimer so se izključno bavili predniki in se še bavijo njih potomci. Zato je razumljivo da pridejo v teh ljudskih običajih v poštev predmeti kot proizvodi narave in njegovega (kmetovega) dela. Prastar in vsesplošen je bil fibičaj zažiganja drevesnega panja-čoka. Ta ni na božični večer manjkal na kraškem ognjišču. A ognjišča ni več. Po starem so verjeli, da ima čok veliko čarodejno moč in to v tri smeri; varuje hišo pred slabimi duhovi, prinaša zdravje in rodovitnost zemlje. Okrog njega je posedala družina, se ob njem grela, trla orehe in lešnike, prepevala in ponujala božiču vino iz majolike, češ da je to živo bitje. Na Dolenj-skem denejo v peč (ognjišča ne poznajo) pan j (kos debla), ki ga zato pripravijo že ko pripravljajo drva za zimo. Na Kozjaku (Štajersko) pa hodijo ta večer v drvarnico na klado poslušat kaj bo prineslo novo leto. Ako m več pri nas božič, nega čoka, pa je božično drevo. V Sloveniji je bil ta običaj pred okrog sto leti (pri nas pa pred okrog 30) še tuj. Pač pa so takrat okraševali hiše z zelenjem. Na Dolenjskem (Bela krajina) še k/rasi-jo strop s pisanim papirjem, pozlačenimi orehi in jabolki. Božičnih jedi mora biti, ozi. roma je moralo biti v izobilju; to je bilo jamstvo, da bo vse leto pri hiši vsega dovolj. Večerja je postna in preprosta: kuhano sadje, krompir v oblicah s soljo, juha iz različnega zelenja, a tudi gibanica in krapi. Božični kruh — poprtnjak ali poprtnik) se nač. ne šele na sv. Tri Kralje. Ponekod na Goriškem ga še sedaj poznajo pod imenom podprtnik. V Sloveniji spečejo tri vrste božičnega kruha: pšeničnega, rženega in ajdovega, in ga okrasijo s testenimi nadevki različnih oblik. Na božično mizo ali tudi pod njo denejo več vrst žitnega semena, kakšen drug poljski ali vrtni pridelek, razno poljsko orodje in druge predmete, s katerimi si nameravajo pričarati čimveč blagoslova za na. slednje leto. Ponekod denejo pod bel prt na dva ali štiri vogle mize po hleb božičnega kruha, pod prt pa nekaj zrn pšenice, koruze, prosa in fižola. Ta semena imajo potem zdravilno moč. Pod prt stavijo tudi denar, da bi med letom nikoli ne zmanjkal. Na Koroškem odganjajo, recimo raje: so odganjali slabe duhove s pinjo, ki so jo postavili nekam v kot pod mizo. Od nekdanjih tukajšnjih božičnih običajev se je pri nas še do nedavnega — v posameznih primerih celo do danes -— ohranil običaj kropljenja hišnih prostorov, hleva in drugih gospodarskih pritiklin z blagoslovljeno vodo, z nekaterimi kadili (brinje in nekatera zelišča) pa so se o-prostili zlih duhov. In koledniki — po kraško tudi koledvarji? Gruča otrok hodi od hiše do hiše, vošči jim srečo za božič in novo leto, in prosi darove. Njihove pesmi — kolednice zbiramo kot dragoceno narodno bla-go. Tudi o tepeškarjih bi radi kaj vedeli — o tistih otrocih, ki so na praznik nedolžnih otrok z zeleno vejo »i-bali stare in mlade, da so jih pomladili in jim dali življenjsko moč. Ponekod na Krasu so dečki na Silvestrovo nosili so-vrstnicnm lepo, s trakovi o-kn šeno zelnato glavo in vo-šč li hiši novo leto. Tudi ti «kolednikit> so dobili darila v različnem sadju, kar pa je no takratnih pojmih pomenilo dovolj bogato obdaritev. In danes? Novi časi — novi ljudje. Ali pa: novi ljudje — noui časi. Praktičen klobuk Neka francoska trgovina z ženskimi klobuki prodaja klobuke iz gobaste gume. Ko reklamira ta svoj «izum», poudarja tvrdka, da je moč klobuk, ko pride iz mode, uporabljati kot gobo za — pranje kuhinjske posode! Nič «Kaj pa kar naprej iščeš?« vpraša žena nezaupljivo. «Nič,» odgovori mož. Zena prikima; #To najdeš v steklenici, v kateri sem imela v žganju namočene češnje«. Ples proti zlim duhovom. Na otoku Bali se spuščajo vojščaki v tak divji ples, vihteč v roki ostro dolgo bodalo, ki ga v poslednji fazi plesa obrnejo proti sebi, da bi izgnali iz sebe hudobca. ELEKTRIČNA JEGULJA POSLEDICA A NG L O-1 RA NCOS K E GA NAPADA NA EGIPT Na dnu Sueškega prekopa 28 potopljenih Ladij da bi jih bil naredil sam Michelangelo. Ponudil ji je desnico in jo pritegnil k sebi. Sedla je k njemu. Držal ji je roko in ji gledal v oči. Tresel se je po vsem telesu. Bil je preveč plašen in boječ. Manjkalo mu je poguma. Pustil je njeno roko in se sramežljivo obrnil v stran. Hladen vetrič je zapihal od Sv. Martina, dvignil in zvijal Cirilove kodraste lase. O-ba sta molčala. Irena je zamišljeno gledala, kako se vetrič poigrava z njegovimi lasmi. Vedela je za Cirilovo misel in željo. Ne, tudi če bi jo bil objel in poljubil, bi se mu ne bila branila. Preveč ga je imela rada. Sedaj je premišljevala, kako bi ga rešila iz zadrege. Hotela je spregovoriti, toda beseda ji ni šla iz grla. Stisnila je pesti in pigledala proti Matajurju. «Matajur ima klobuk, dež bo,» je rekla polglasno. (Nadaljevanje sledi) Mna „En Ossaro" TRST — UL. CARDUCCl ST. 41 (NASPROTI POKRITEGA TRGA) VAM POSTRE2E Z NAJBOLJŠIM DOMAČIM IN ISTRSKIM VINOM IN DO- ........ .M.'1 = MACIM PRŠUTOM. ............ MAGAZZINI DEL CORSO vam nudijo: DEŽNE PLAŠČE POVRŠNIKE, SUKNJE, originalne LODEN, MONTGOMERY za dame, gospode in otroke Popolno jamstvo za vsak nakup po NEPRENOSLJIVIH CENAH! Obiščite nam in me prepričajte* MAGAZZINI del CORSO siasi SPREJEMAJO SE BONI ZA ODPLAČILA NA OBROKE Sodobna znanost zatrjuje, da ima vsak živi organizem v sebi določeno količino električne energije. Jasno, da gre tu le za neznatne količine, ki se dajo meriti le s skrajno občutljivimi napravami, vendar pa poznamo tudi živa bitja, ki imajo v sebi nekoliko večjo dozo električne e-nergije. Največ takih pojavov srečamo med ribami, najbolj zanimiv primer pa je električna jegulja, ki živi v sladkih vodah Južne Amerike. Smatra se, da ima ta vrsta jegulje najmočnejši prirodni izvor e-iektrične energije. Štiri petine površine njenih bokov zavzemajo električne celice, nad polovico njene teže pripada njenim električnim organom. Ta velikanska električna masa sestoji iz okoli 70 »stebrišč električnih plošč«, od katerih vsaka vsebuje nič manj kot 6.000 električnih celic, vsaka celica pa ima 0,1 volta električne nape'tosti. Vse te celice pa so med seboj povezane. Ko je v ustreznem trenutku električni tok »odprt«, ali, z drugimi besedami, ko je jegulja v zraku lahko proizvede elekrični impulz, ki traja tisoči del sekunde in znaša tudi 600 voltov. V vodi pa jeguija lahko pri napetosti nad 20 voltov odda električni tok polovice ampera, kar'pomeni, da njena e-lektrična sila prekorači sto vatov. Ta jegulja živi v močvirnih vodah, kjer ni večjih tokov. Po navadi nepremično leži v plitvinah ob obalah. V nasprotju z ostalimi električnimi ribami, ki oddajajo električne udarce edino zato, da bi se ubranile pred sovražnikom, električna jegulja upo-' rablja svoj tok i za obrambo, kakor tudi zato, da si lovi plen, odnosno hrano. Z električnim sunkom omoti plen in ga nato požre. Električna jegulja nima zob, zato je prisiljena/ da žre le manjše ribe in druge živali, ki jih lahko požira, ne da bi jih grizla oziroma trgala. Pri najmanjšem tresljaju v vodi, pri najmanjšem premiku v njeni okolici se električna jegulja električno iz-prazne. Ce se na primer nahaja v kraju, kamor se hodijo napajat živali je možno, da s svojim električnim sunkom ubije celo vola ali konja- Južnoameriški kavboji smatrajo to zanimivo jeguljo za svojega velikega sovražnika in se proti njej bore z dolgimi noži, ki so nasajeni na izoliranih ročajih. Odrasla električna jegulja je dolga tudi do 80 cm in električna napetost med njeno glavo in repom more, kot smo že rekli, znašati tudi nad 600 voltov Ko pa je jegulja še mala, komaj 10 dq 15 cm dolga, njena električna napetost še vedno znaša do 300 voltov. Z njeno rastjo narašča tudi število električnih celic in s tem tudi napetost Mlada jegulja ima oči in po- temtakem tudi vidi. Toda kmalu se njene oči prevlečejo z mreno in jegulja postane slepa. Računajo, da jegulja oslepi zaradi pogostih električnih sunkov, ki so lahko njenega izvora ali pa prihajajo od rjenih sovrstnih — drugih električnih jegulj. Zato pa se ie priroda takoj potrudila, da že slepi jegulji zamenja oči z električno napravo, ki deluje po istem načelu kpt radar. Poleg že omenjenega električnega izvora, ki električni jegulji služi kot obramb, n > in napadalno sredstvo, ima električna jegulja še drugi električni vir, iz katerega ona, v času ko miruje, pušča 20 do 30 sunkov v sekundi, v času pa ,ko je vznemirjena, odpošilja tudi do 50 sunkov. S pomočjo teh sunkov se jegulja orientira: določa smer, kjer je določena ovira ali plen. To se pravi, da ji ta naprava služi kot vidni čut. Toda kljub podrobnim raziskovanjem doslej v njenem telesu niso odkrili organov, s katerimi ona sprejema oddane električne impulze, pa čeprav je samo ob sebi razumljivo, da ta organ nekje mora obstajati, ker bi bil sicer odveč organ, ki impulze oddaja. Električne jegulje znanstveniki doslej še niso dovolj proučili. Z njo se je ukvarjal že sam Darvin, ki je skušal pojasniti evolucijo njenih električnih organov. Mnogo govoric kroži na račun Sofie Loren in francoskega režiserja Negulesca; a kljub temu, da on sam izjavlja »Je suis fou d’elle» (Zaljubljen sem vanjo do ušes), pa gre baje le za izraze njegovega navdušenja nad osebnostjo te igralke. Alije moč napovedati zemeljske Čeprav je znanost dosegla do danes fantastično stopnjo razvoja, obstajajo še vedno negotovosti na nekaterih področjih. Hidrometeorološke postaje nam danes lahko več ali manj točno predvidevajo stanje vremena, prav • tako so danes možne napovedi o morebitnem trčenju vsemirskih planetov, a je zato nemogoče spoznati, kaj vse se lahko zgodi v notranjosti Zemlje. Od časa do časa se pojavljajo v časopisih članki, ki obravnavajo možnost točne prognoze zemeljskih potresov. Ti članki temeljijo na nekih pojavih na luni, na položajih raznih planetov ali na velikosti sončnih peg. Brez dvoma so to samo šarlatanske trditve, ki jih seizmologija, kakor tudi tehnično visoko razvite vede ne morejo priznavati. Pravilno, znanstveno predvidevanje potresov mora biti specifično, kar pomeni, da mora tožno odgovoriti na sledeča vprašanja; kdaj se bo potres začel, kakšna bo njegova intenzivnost in na katera področja se bo omejil. Ra-zer tega mora biti napoved takšna, da se lahko nanjo stoodstotno zanesemo, da bi bil- možni takojšnji ukrepi s strani javnosti (evakuacija prebivalcev in prekinitev e-lektričnega toka ter vodovoda). Ali je M današnjem stanju znanosti in tehnike mogoče napovedati bližnje potrese v takšnem pozitivnem in specifičnem smislu? Odgovor je negativen. Vsi svetovno znani seizmologi se strinjajo z dejstvom, da dants znanost še ne razpolaga s sredstvi, s pomočjo katerih bi lahko točno napovedali čas bližnjih potresov. Japonci, katerih dežela je najbolj izpostavljena tem strahovitim naravnim katastrofam, trdijo, da se zemlja pred potresi komaj zaznavno Za dobro voljo NASVET MLADEMU KNJIŽEVNIKU Neki nadobudni književnik je nedavno poslal znanemu angleškemu pisatelju Somerse-tu Maughamu rokopis svojega prvega romana in ga prosil, naj ga prebere in mu odgovori na vprašanje, ali je kot mlad književnik imel prav, da je položil v svoje delo toliko ognja. Maugham je odgovoril; »Storiti bi bili morali nasprotno, fant. Namesto da ste položili ogenj v svoje delo, bi bili morali položiti svoje delo v ogenj«. SKROMNOST , Nekdo je naprosil velikega ameriškega književnika Willia-ma Faulknerja, naj našteje 10 knjig, ki so bile tisto leto po njegovem mnenju najboljše. «Na to vprašanje pa ne bi znal odgovoriti«, je reke' Faulkner. »Se nikoli se mi namreč ni posrečilo, da bi v dvanajstih mesecih objavil deset knjig«. SKOTSKA Dva Škota sta se pred leti v kopališču prerekala, kateri izmed njiju vzdrži dalj časa pod vodo. Vsak je dal kopališčarju stotak, češ naj dobi oba stotaka tisti, ki bo zadnji priplaval na površje In kopališčar ima še zdaj oba stotaka. ZANESLJIVA POT Ondan je v Linzu neki policaj pozno zvečer našel na cesti dekletce, ki ni znalo domov, prav tako pa ni vedelo povedati, kako ji je ime in kako se piše. policaj je dekletce odpeljal na policijo. Tam jo je policijski komisar dolgo izpraševal brez uspeha naposled pa mu je šinila v glavo rešilna misel. Dekletce je vprašal, kam hodi po vino za očeta. Dekletce je povedlo policaja v bližnjo krčmo in tam so po. vedali ime in naslov njenih staršev. NEPRIJETNO «To, kar pišejo zadnje čase o posledicah pijančevanja, je res strašno. Ne bo drugače, *o bom zdaj opustil.« »Pijančevanje?« «Ne, branje« DANTE O LJUBEZNI Ko se je Dante mudil na dvoru vladarja Verone Signo-ra della Scala, ga le nekega dne knez vprašal; Kako to. da tako učenega moža, kakor ste vi, vsi moji dvorjani sovražijo, norec pa je pri vseh priljubljen?# Dante je odgovoril; »Vaša visokost mora pomisliti, da ljubimo najbolj tiste, s katerimi nas veže največje sorodstvo«. stresa. Da bi Američani ugotovili točnost japonskih trditev, so postavili v Kaliforniji, ki je najprikladnejša za seizmološka raziskovanja, posebne instrumente, in resnično; ti minimalni tresljaji so bili zapaženi, a bližnja korelacija med njimi ter potresom se ni odkrila. Seizmologi so na vsak način hoteli odkriti, če se vršijo potresi v enakomernih presledkih. Prav tako so raziskovali morebitno zvezo med potresi in kakšnim vremenskim pojavom, toda na vsa ta vprašanja še niso našli odgovora. Toda seizipološke napovedi v širšem smislu niso nemogoče; Iz zgodovine pa tudi ’z seizmoloških statistik nam je znano, da so določeni deli sveta katastrofalno podvrženi potresom. V tem pogledu so nam znana predvsem področja ob Tihem oceanu, razni kraji Atlantskega področja, pa tudi Anatolsko gorovje v Turčiji, kjer imajo znanstveniki vse pogoje za specialno raziskovanje na polju seizmologije. Neodvisno od teh znanstvenih metod raziskovanja potresov, so se ljudje še pred sto leti naslanjali na zanimiv pojav pri domačih živalih, ki so kazale pred potresi vidne znake vznemirjenosti. V zvezi s tem je zanimiv dogodek pred znanim potresom 16. aprila 1906 v San Franciscu Okrog 4. ure zjutraj je pes volčjak nekega trgovca postal vznemirjen. Neprenehoma je presunljivo tulil ter se vzpenjal po vratih. Trgovec, ki zaradi nemira, ki ga je delal njegov pes, ni mogel spati, se je odločil, da se * njim sprehodi po ulicah. Cez kakšni dve uri se je zemlja strahovito stresla, potres je zadivljal z vso silo. Do tal je porušil ogromno hiš, med njimi tudi trgovčevo. Vsi, ki so bili v njej so izgubili življenje. KOST Angleška in francoska vlada sta 29. oktobra sklenili napasti Egipt pod pretvezo, da je njuna dolžnost zagotoviti svetu in predvsem Evropi svobodno plovbo po prekopu, ki da jo nevarnost oboroženega spora med Egiptom in Izraelom ograža. Izraelske čete so dejansko 29. oktobra začele prodirati na egiptovsko ozemlje in proti prekopu. Temu nenapovedanemu vojaškemu napadu pa je sledil an-glofrancoski ultimat Egiptu in 31. oktobra ponoči tudi napad. Francozi in Angleži so nato zasedli Port Said in Port Fuad in skušali prodreti proti Izmailiji. Vsa svetovna javnost pa se je postavila ob stran Egipta proti napadalcem. Posledica tega je bila, da se je napad prenehal, Sueški prekop pa je postal neuporaben zaradi potopitve številnih plovnih cbjektov. In tako je neuporaben že skoraj dva meseca in bo neuporaben verjetno =e tri mesece, ali po mnenju nekaterih pesimistov celo pol leta- V prekopu, ki je dolg 161 kilometrov, leži danes 28 potopljenih in razbitih ladij, ob samem vhodu v prekop, v Port Saidu, pa zapira pot 21 podobnih objektov. Poleg tega pa sta zrušena tudi dva mostova, ki sta vodila preko prekopa. Iz tega sledi, da delo pri očiščevanju prekopa ne bo lahko. Združeni narodi, ki .so prevzeli nalogo čiščenja prekopa v sodelovanju z e-gipčanskimi oblastmi, so to nalogo poverili ameriškemu tehničnemu svetniku mednarodne banke generalu Ray-mondu Wheelerju, ki je že nekaj časa v Kairu in ki skupno z 19 tehniki iz raznih nevtralnih dežel in Združenih narodov pripravlja načrt za očiščenje prekopa. Ta skupina tehnikov bo pri čiščenju prekopa sodelovala sporazumno s šefom egiptovske uprave prekopa Mehmu-dom Junesom. Tajništvo Združenih narodov pa je dobilo od generalne skupščine ZN nakazilo 10 milijonov dolarjev, ki naj bi jih porabili za čiščenje prekopa. Pri čiščenju prekopa pa bodo poleg omenjenih strokovnjakov sodelovala tudi ameriška, danska, holandska in druga specializirana podjetja. V Egiptu je že več ekip, ki so pripeljale s seboj tudi potrebne naprave in se bodo lotile del že te dni, ko bo slednji okupacijski vojak odpotoval. Ker pa je prekop sorazmerno ozek, bo delo izredno naporno, ker ne bodo mogle vpluti v prekom posebne ladje z dvigali ki so pripravne za taka dela le na odprtem morju. V zadnjih dneh pa je bilo sklenjeno, da bodo pri očiščenju prekopa sodelovali tudi sami napadalci in sicer dve angleški ladji, ki pa bosta smeli tukaj ostati le v primeru, če njuni posadki zamenjata svojo u-niformo s civilnimi oblekami in če se podredijo vodstvu ameriškega generala Wheeler-ja, ki dela kot poverjenik Združenih narodov. Da nam bo jasno, kako naporno bo to delo, bomo skušali na kratko prikazati vse ovire v prekopu, ki leže vse od pristanišča v Port Saidu na severu, do Rdečega morja oziroma Sueza na jugu. Ze prej smo rekli, da je v samem pristanišču Port Saidu potopljenih 21 ladij različnega tipa. V prekopu pa leži ie nekaj južno od Port Saida potopljena 33 metrov dolga ladja. Nadalje proti jugu naletimo na novo oviro, na manjši bager, ki je nekoč služil za čiščenje prekopa, ki pa danes leži na dnu prekopa poln razstreliva. V smeri proti Rdečemu morju naletimo nato na ostanke 150 m dolge trgovske ladje ter kma- lu nato šc na ostanke 30-me-trske ladje, ki leži ob za-padni obali prekopa. Poleg nje le nekaj kilometrov niže zasledimo ponovno ostanke približno enake ladje, ter nato v desnem rokavu prekopa kar dva potopljena bagerja. V' razdalji nekaj kilometrov severno od jezera Timsah imamo pa kar kopico ovir. Najprej imamo porušen most pri El Firdanu, nato potopljen vlačilec «Edgar Bonnet«, dalje tri trgovske ladje v glavnem prekopu, štiri potopljene pon-tene ob zapadni obali prekopa, ter še ruševine provizoričnega mostu tik ob jezeru Timsah. Od jezera Timsah c-ziroma od Izmailije proti jugu naletimo na prvo oviro, ki jo predstavlja potopljena terpedovka «Akka». V ustju piekopa v Veliko Grenko jezero pa naletimo na tri potopljene vojne ladje. Na večje ovire naletimo ponovno proti južnemu koncu piekopa. Sredi med Velikim Grenkim jezerom in Rdečim morjem naletimo na dva potopljena plovna žerjava, v samem izlivu prekopa-v Rdeče morje, v Suezu, pa naletimo na reševalno ladjo «Ka-stor«, na vlačilec in na rečno vojno ladjo ter še na neko majhno ladjo, ki leže na dnu samega ustja prekopa. Tu smo na kratko navedli najprej anglofrancoski napad na Egipt in njegove posledice, Tajništvo Združenih na-rodov je določilo 10 -milijonov dc-iarjev za stroške, ki jih bo to veliko delo terjalo. Ze danes pa se govori, da ta vsota ne bo zadostovala. Z druge strani pa se postavlja vprašanje, kdo bo te stroške plačal. Zelo se u-veljavlja mnenje, da bi te stroške morala plačati napadalca, to se pravi Anglija 1" Francija in seveda delno tudi Izrael. Kraljica in dvorni norec Pace, dvorni norec kraljice Elizabete, je bil tako strupen v svojih dovtipih in norčavostih, da ga je kraljica naposled izgnala z dvora. Ko P* se je njena jeza čez nekaj časa polegla, so nekateri norčevi prijatelji jamčili kraljici, da bo mož v prihodnje bolj pazil, kaj govori. In kraljica ga je spet sprejela v službo. Toda že ob prvi Prl" ležnosti je bil enako strupen kakor prej. «Torej, Puce,« je rekla kraljica, ki -e bila slučajno dobre volje. «zdaj bi pa rada slišala nekaj o svojih napakah« «Ne, madame,« je odgovori Pace, «jaz nikoli ne govorim o stvareh, o katerih govori ves svet.« % Vesele božične praznike voščijo «LA VINICOLA TRIESTINAb ALBERTA URBIČA TRST, Ul. Cec. Rittmeyer 20 — Tel. 35-380 Ima bogato zalogo vina Verona, furlanska, istrska in vipavska vina ter kraški teran. Zeli vesele božične praznike. KAVAKNA-TOBAKAJtNA TERČON Nabrežina 143 jeti vsem svojim cenjenim klientom vesal božič in srečno novo leto. Vesel božič in srečno novo leto želita EMIL IN MARIJA LUKSA KOVAČNICA IN BAR PROSEK 184 Vesele božične praznike in uspeha polno novo leto želi JOSIP ANTONČIČ MIRODILNICA PROSEK 140 Vesele božične praznike in srečno novo leto 1957 želi cenjenim odjemalcem MILAN ČUK MANUFAKTURNA TRGOVINA PROSEK 62 DIPLOMIRANA KROJACNICA VLADIMIR GORUP PROSEK 153 želi vsem svojim klientom vesel božič in srečno novo leto. TRGOVINA Z ELEKTRIČNIMI POTREBŠČINAMI ERNEST MALALAN OPČINE, Narodna ul. 128 — Tel. 21-189 želi vsem odjemalcem vesel božič im srečno novo leto. GOSTILNA FABČIČ OPČINE Narodna ul. 156 želi vsem svojim gostom vesel božič in srečno novo leto. HOTEL «KRAS» REPENTABOR želi svojim cenjenim gostom vesel božič in srečno novo leto. TRGOVINA Z JESTVINAMI KARLO GUŠTIN REPENTABOR želi vsem svojim cenjenim odjemalcem vesel božič ta srečno novo leto. GOSTILNA FURLAN REPENTABOR želi svojim cenjenim gostom in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto. GOSTILNA KRIŽMAN VELIKI REPEN 76 vošči cenjenim gostom, znancem ta prijateljem vesel božič ta uspeha polno leto 1957. Vsem svojim cenjenim odjemalcem želi vesele in prijetne božične praznike ta srečno novo leto TRGOVINA Z JESTVINAMI GUŠTIN KRIŽMAN VELIKI REPEN 85 Vesel božič in mnogo uspeha v novem letu želi TRGOVINA Z JESTVINAMI KRIŽMANČIČ gropada Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem klientom, prijateljem ta znancem TRGOVINA Z JESTVINAMI IN TOBAK ARNA GRUDEN DEVIN PEKARNA IN BAR «EDEN» LEGIŠA KiROJAONIOA BAUČER-BOGATEC TRST, Ul. XX. sept. 22 — Tel. 96-796 želi cenjeni kllentell vesel božič in srečno novo leto. TRST GOSTILNA OSTROUŠKA Ulica S. Nicolč 3 želi vsem cenjenim gostom vesele božične praznike. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem klientom GOSTILNA zALLA GROTTA» GOSTILNA IN TRGOVINA JESTVIN KRIZ PEKARNA RUDOLF MARC BAZOVICA 55 vošči cenjenim odjemalcem vesel božič ta srečno novo leto. KROJACNICA VIKTOR PETELIN želi vsem svojim-cenj. klientom vesel božič in uspeha polno novo leto. NABREŽINA 145 MESNICA KRIZ 144 IVAN DE LORENZI želi vesele božične praznike ta srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem. TVRDKA MELILLO TRST - Caccia 3 - Tel. 96032 Moto Par HI a . Moto.Bi -NSU - in velika izbira nadomestnih delov. Kolesa za otroke, šport, dirke in prevoz želi vesel božič Vsem svojim cenjenim gostom želi vesel božič ta srečno novo leto GOSTILNA MILKOVIČ GROPADA TVRDKA KNEZ WALTER NABREŽINA Tel. 22-523 želi vsem svojim cenj. klientom, znancem in prijateljem vesel božič in srečno novo leto. Vesele božične praznike ta uspeha polno novo leto 1957 želi ZDRAVKO KANTE TRGOVINA JESTVIN PROSEK 152 Vesele božične praznike ta srečno novo leto želi cenjenim odjemalcem TRGOVINA Z JESTVINAMI EDI KALC PADRICE Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem ANTON ŠTOKA Prodaja krme in zaloga piva Prode-Devinščina 2 KROJAŠKI SALON JOSIP BOŠTJANČIČ (Bostiachi) želi cenjenim klientom vesel božič in prečno novo leto TRST Ul. Piccardi 36 TRGOVINA Z JESTVINAMI KAREL PAHOR TREBČE 111 vošči svojim cenjenim odjemalcem vesel božič ta uspeha polno novo leto. TRGOVINA Z JESTVINAMI JOSIP ŠKABAR OPČINE, Narodna ul. 42 — Tel. 21-02« želi vsem svojim klientom tn- in onkraj meje vesele božične praznike. BELTRAM UVOZ IZVOZ TRST Ul. Valdirlvo 3 - Tel. 36-991 želi vesele božične praznike. Opremlja hitro po najnižjih cenah darilne pakete v Jugoslavijo ta druge države. GOSTILNA AVGUST MOŽINA TREBČE 10 vošči cenjenim gostom vesel božič in srečno novo leto. SLOVENSKI TRGOVINI FRANC UDOVIČ TRST, Ul. Mazzini 46 in na Trgu Ponterosso 5 voščita vsem cenjenim odjemalcem tu- in onkraj meje vesele božične praznike. Nudita vsakovrstno modno blago po najnižji ceni. Trbovina jestvin POLO JAZ MORETTI TRST Corso Garibaldi 4 želi vesele božične praznike in srečno novo leto. GOSTILNA KRALJ «PRI M1ČETU* IN TOBAKARNA (Javni telefon) TREBČE 17 želi vsem svojim cenjenim gostom in prijateljem vesele božične praznike ta srečno novo leto. GOSTILNA ANTON ŽERJAL ZABREZEC 19 želi cenjenim gostom vesel božič in srečno novo leto. PAPIRNICA IN TISKARNA U. BERNARDI TRST, Ul. Mazzini 44 — Tei. 93-667 vošči vesel božič in srečno novo leto. GOSTILNA GUŠTIN ZGONIK Tel. 21-202 ki vam postreže s pristnimi domačimi vini, pršutom in s toplimi jedili, želi vesele božične praznike ta srečno novo leto vsem svojim klientom ter se priporoča. TRANSADRIA d. d. IMPORT-EXPORT vseh vrsi lesa TRST - Sedeži lil. Cteerone R, II trdih goriv Scalo Legnemi in strojev Telefon: Dl. Cicerone 30214 za Želi vesel božič lesno industrijo Vesel božič ta srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem DRAGO ŽERJAL TRGOVINA Z JESTVINAMI BOLJ UNEC TRGOVINA Z JESTVINAMI OSKAR MILIČ SLIVNO želi vsem cenjenim klientom in prijateljem vesel božič ta srečno novo leto. KINO PROSEK-KONTOVEL vošči vsem svojim obiskovalcem vesel božič in srečno novo leto. RESTAVRACIJA DANEU OPČINE Narodna ul. 194 TeT. 21-241 želi cenjenim gostom vesel božič ta srečno novo leto. Mehanična delavnica in črpalka bencina AGIP Simič Morij OPČINE ■ Narodna ulica 48 PREDSTAVNIŠTVO motociklov „CimaHi“ in S temi motocikli se lahko vozi brez patenta in evidenčne tablice Dobite tudi nadomestne dele Želi vesel božič lii/aflRRtti* TRGOVINA MANUFAKTURNEGA BLAGA PETER PAVEL ČEPAR TRST, Ul. Udine 36 — Tel. 28-296 vošči vesele božične praznike in uspeha polno novo leto. KAVARNA «CENTRAL BAR» OPČINE, Narodna ul. 48 — Tel. 21-067 želi svojim gostom vesel božič in srečno novo leto. Vsem cenjenim klientom, znancem In prijateljem želi vesel božič ta srečno novo leto SESLJAN UmUA ZLATAMA RUDENkarel TRST - UL. C UJTISTI 15 TtL. 96306 Bogota 'zbira ur najboljših znamk Zajamiena popravila - Cone zmerne Želi veael božič TRGOVINA Z JESTVINAMI BIDOVEC TRST, Ul. Genova 13 — Tel. 37-700 želi vesele božične praznike In uspeha polno novo leto. FRATELLI NASCIMBEN IMPGRT EXPGRT TRST, Ul. Coroneo 39 — Tel. 24-955 vošči vesele božične praznike. ALOJZ DANIELI-DANEU zaloga gradbenega materiala, trgovina z železnino, kuhinjskimi predmeti in igračami OPČINE, Proseška ul. 13 — Tel. 21-044 vošči vesel božič in srečno novo leto. ČEVLJE, Jesenske in zimske dobite za velike in male v trgovini JOSIP TRE VIS ANI TRST, Ul. G. Vassari 10 — Tel. 69-661 Zeli vesel božič ta srečno novo leto. TRGOVINA S ČEVLJI «FIORENTINA» Soc. a r. 1. TRST Ul. Tarabochia 2 želi svojim klientom vesel božič in srečno novo leto. Trgovina železnine in gradbenega materiala NABREŽINA 124 JOSIP TRČON želi cenj. odjemalcem, znancem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto, Vesel božič ta srečno novo leto želi svojim cenjenim klientom TRGOVINA Z JESTVINAMI HERMAN KRIŽMAN BAZOVICA BAR «BAZOVICA» želi svojim cenjenim gostom vesel božič in srečno novo leto. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi svojim klientom AVGUST ŠČUKA trgovina jestvin TRST, Ul. Commerciale Tel. 35-030 94 Vese! božič in srečno novo leto želi VIKTOR METELKO Krojačnica Prosek 194 Vsem svojim cenj. klientom žel; vesel božič in srečno novo leto AVGUŠTIN GREGORIČ trgovina jestvin TRST, Ul. Commerciale 25 Tel. 29-658 Vesel božič in srečno novo leto želi svojim cenjenim gostom RIHARD MAJAVSKY BAR «RIKO» - Kontovel 186 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi svojim klientom OLGA GULIČ OPČINE NA BRDINI Vesel božič in srečno novo leto želi PERENTINO Čevljarna Prosek 212 KROJAONICA BERNARD JAZBEC NABREŽINA želi svojim klientom vesel božič in srečno novo leto. Vesele božične praznike ta srečno novo leto želi RUDI PUNTAR MESNICA KONTOVEL 179 Vesel božič ta 6rečno novo leto želi RAFAEL ŠTOKA MANUFAKTURNA TRGOVINA PROSEK 1 MLEKARNA IN FRIZERSKI SALON ŠTOKA PROSEK 1 želi vesel božič ta srečno novo leto. Vsem svojim klientom želi vesele božične praznike in srečno novo leto GOSPODARSKO DRUŠTVO PROSEK 380 TRGOVINA ELEKTRIČNIH POTREBŠČIN IN ŠTEDILNIKOV VSEH VRST BOGOMIL KRALJ PROSEK 212 želi svojim cenjenim odjemalcem vesel božič ta srečno novo leto. OLGA KOS MANUFAKTURNA TRGOVINA DOLINA želi vsem cenjenim odjemalcem vesel božič in srečno novo leto. cca i S.I.b.i. via Giacinti 32 — '1RST Tel. 23-989 , 28-789 B. in nov.vo. TVRDKA KERZE VAM IZ SVOJE BOGATE ZALOGE NUDI VSE GOSPODINJSKE PREKORISTNE PREDMETE. Vsem svojim cenjenim klientom želi vesel božič in srečno novo leto i TRST Piazien N. tJievanni I, l el. 3501« i mm URAD IN LESNO SKLADIŠČE TRST — Lesno pristanišče Telet 44-552 Izven urnika Telet. 92-982 SKLAD1SCE VEZANIH PLOSC, FURNIRJEV IN MIZARSKEGA KLEJA THST — Ul. Coiogna št. 13 Tei. 41-643 GHAUBFNIIN MIZARSKI LES Zeli vesel božič GOSTILNA ŠVARA - najemnik KOMAR RICMANJE 111 vošči vsem svojim cenjenim gostom vesel božič in srečno novo leto. Vesel božič In srečno novo leto želi vsem odjemalcem FELIKS KOŠUTA Trgovina jestvin Križ Vesel božič ta srečno novo leto želi svojim gostom, znancem in prijateljem GOSTILNA «PRI LOJZETU* NA FERNETIČIH GOSTILNA JOŽEF KRIŽMANČIČ BAZOVICA 113 želi cenjenim gostom vesel božič in srečno novo leto. Vesele božične praznike ta srečno novo leto želi svojim gostom FRANC KRIŽMANČIČ gostilničar v Bazovici GOSTILNA IN TOVARNA SODAVICE ANDREJ GRGIČ BAZOVICA 97 želi cenjenim odjemalcem in gostom vesel božič tn srečno novo leto. Prav prijetne božične praznike ta srečno novo leto želi cenjenim gostom GOSTILNA «PRI POŠTI* (PRESL) BAZOVICA GOSTILNA IN TRGOVINA Z JESTVINAMI IVAN MAHNIČ BAZOVICA želi cenjenim gostom in odjemalcem vesel božič ta srečno novo leto. GOSTILNA KOCMAN STIVAN želi vsem svojim oenjenitr klientom vesel božič in srečno novo leto. TRGOVINA Z JESTVINAM IN TRAFIKA DANICA KOCMAN STIVAI želi vsem cenjenim klienton vesel božič ta srečno nov leto. GOSTILNA JOSIP MOŽINA TREBČE 46 želi svojim gostom vesel bo. Žič in srečno novo leto. Urarna zlatarna ANTON MALALAN OPČINE Alpinska ul. 83-1, tel. 21-465 želi svojim cenjenim klientom vesel božič in srečno novo loto. TRGOVINA S ČEVLJI MARCEL MALALAN OPČINE Alpinska ul. 85 Tel. 21-465 želi cenj. odjemalcem vesele božične praznike in uspeha polno novo leto. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi svojim odjemalcem MARIJA DANEU Trgovina jestvin - Prosek 124 Vesele božične pi srečno novo leto ž odjemalcet EMIL MILIC Mesnica f Vesel božič in si leto žel VLADI I Gostilna 23. decembra 1956 Jtfne na Ončtnah GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK POSLANEC KD BARESI PREDLOŽIL ZAKONSKI OSNUTEK Podaljšanje zakona o prosti coni z osnutkom predvideno do 1.1966 Zakaj se ne izpopolni upravni odbor proste coDe v skladu s predlogom poslancev KP1? Iz Rima se je izvedelo, da svetovalcev KPI umesten ter je demokristjanski poslanec za Goriško dr. Baresi predložil parlamentu zakonski osnutek, ki predvideva podaljšanje veljavnosti zakona št. 1434 od 1. decembra 1948 do leta 1966. Kakor se govori, bo za-kor v marsičem spremenjen, tako da bo prilagojen posebnim prilikam, ki so nastale v našem mestu. Do sedaj niso uradni krogi hoteli nič povedati o podrobnostih zakonskega osnutka, k; ga je poleg poslanca Baresija predložil tudi demokristjanski senator Rizzati. Predvsem pa niso hoteli nič povedati, kako si zamišljajo sestavo upravnega odbora proste cone, zaradi katerega je bilo največ pritpžb, * Poslanci Komunistične partije Italije so predložili zakonski osnutek, v katerem so zahtevali, naj se dosedanji u-pravni odbor proste cone, ki je bil praktično odbor trgovinske zbornice, razširi z novimi predstavniki gospodarskega življenja, predstavniki sindikalnih organizacij in predstavnika občin Gorice in Sovodenj ter pokrajinske u-prave itd., Ijar bi predstavljalo zadostno jamstvo, da ti ta organ deloval v korist skupnosti. Zanimivo je, da detnokrist-ianski voditelji o tem predlogu najraje molčijo, ker jim ni pogodu, da bi se spremenilo vodstvo te ustanove, ki v preveliki meri ščiti interese privilegiranega razreda ter veliko premalo interese delovnih ljudi. Menimo, da je s stališča objektivne presoje predlog bi ga morali upoštevat Praznično razpoloženje v mestu Gneča po trgovinah in na trgu — Večina nestalnih prebivalcev Gorice odpotovala na svoje domove ze v nedeljo in včeraj V teh zadnjih dneh pred prazniki niso bile trgovine nikoli tako polne, kakor včeraj, sicer pa so bile v Gorici odprte tudi v nedeljo popoldne in to je trgovce precej razbremenilo. Na goriškem zelenjadnem trgu je bilo včeraj dopoldne izredno živahno, gospodinje so se dopoldne poleg nakupovanja zelenjave in sadja predvsem zanimale za rože in zelenje ki je v cvetličarnah izredno drago. Treba je omeniti, da je za majhno vejico zelenja, malo posrebreno ali pozlačeno potrebno najmanj 300 lir, da ne govorimo o drevescih, ki jih je bilo včeraj še vedno zelo dosti na prodaj, pa jim cene niso prav nič zmanjšali, lahko dodamo, da so bile višje kot ostale dni. Ce bo tudi danes in jutri trajalo lepo vreme, bo prav gotovo mnogo ljudi odšlo na obiske k sorodnikom in prijateljem, predvsem v Jugoslavijo. Začasni prebivalci Goric*t vojaki, nekateri uradniki in drugi so odšli na svoje domove ze v soboto, nedeljo in včeraj, vse te dni je bila goriška postaja zelo živahna, pred okenci so bile dolge vrste ljudi, ki so čakali na vozne listke. 12, KOLO ITALIJANSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA GNEČA NA VRHU LESTVICE po porazu Milana in Fiorentine Triestina izgubila proti Laziu z 2:0 kljub dobri igri v polju - Cazzamga zastreijal 11-metrovko - 6 moštev na predzadnjem mestu Vprašanje, ki smo ga postavili po '1. kolu italijanskega nogoipetnega prvenstva: «Ali pomeni poraz Sampdorie njen dokončen izpad iz družbe pretendentov za prvo mesto«, se lahko po 12. kolu glaši nekoliko drugače in sicer: »Pomeni zmaga Sampdor;e na vodečim Milanom njeno ponovno kandidatiyc na prvo mesto?«. Vsak odgovor bi bil seveda drzen. a. dejstvo ostane, da sta med Sampdorio in vodečima Interjem in Milanom zopet samo dve točki razlike. Žrtev Sampdoriinega vstajenja je bil tokrat Milan, ki je moral zaradi poraza odstopiti prvo mesto Interju, kateri je na svojem terenu odpravil Fiorentino z minimalnim rezultatom 2:1. Zaradi njegove zmage, kakor tudi zaradi nepričakovane in baje tudi nezaslužene zmage Juventusa nad Napolijem ter še bolj presenetljive zmage Padove sredi Torina nad istoimenskim dosegli nov svetovni rekord v številu podrtih kegljev. SMUČANJE je razmeioma tudi zelo majhna. Vendar pa je zelo verjetno, da se bo od te sestorice odtrgala Atalanta, katere srečanje z Udinese je moral sodnik prekiniti pri stanju 3:1 za Atalanto, zaradi megle. Triestina je — kot je bilo pričakovati — doživela v Rimu pASSO rolLE, 24. — V poraz zaradi katerega je na ^ ^ lestvici z r ni a za mcs ° j daljevalo smučarsko tekmova-ze. Vendar ko poročajo r , ^ ^ vsedržavno kvalifikaci. nisti, Triestina n.kakor m y ^ na ^ km je zma_ igrala podrejene vloge Na-I a] Compagnoni pred Fattori-sprotnb, na po ju je ime a ce o jem za j desetjnk sekunde. Compagnoni prvi v teku na 15 km 12. KOLO REZULTATI •Atalanta-Udinese — prekinjena zaradi megle •Bologna-Genoa 3:t •Inter-Fiorentina 2:1 •Lanerossi-Roma 1:0 ♦Lazio-Triestina 2:0 Juventus-*Napoli 2:1 •Palermo-Spai 0:0 •Sampdoria-Milan 3:2 Padova-*Torino 2:0 DELO GRADBENE KOMISIJE Podjetje «Vlak» bo zgradilo veliko industrijsko podjetje na Tržaški cesti Podjetje »Sabotin« bo gradilo več stanovanjskih zgradb v Gorici, v novih zgradbah bosta največ po dve stanovanji Inter Milan Fiorentina Juventus Sampdoria Padova Roma Napoli Triestina Udinese Lazio Atalanta Bologna Tortno Palermo Lanerossi Spal Genoa LESTVICA 12 5 6 1 16 10 16 12 7 2 3 22 17 16 12 6 3 3 20 14 15 12 3 6 2 17 11 14 12 5 4 3 25 21 14 12 3 7 2 15 16 13 12 4 4 4 23 17 12 12 3 6 3 14 13 12 12 4 4 4 10 11 12 11 4 3 4 17 19 11 12 4 3 5 12 16 11 11 2 6 3 10 13 10 12 3 4 5 17 16 10 12 3 4 5 12 14 10 12 3 4 5 10 13 10 12 3 4 5 13 17 10 12 4 2 6 9 19 10 12 1 6 5 10 15 8 Na zadnji seji gradbene komisije, kateri je predsedoval dr. Bernardis so odoorili posameznim občanom in podjetjem sledeče predložene gradbene načrte: Alderico Zanni: gradnja stanovanjske stavbe v Ul. Trie-sle. Giuliano Pečar; postavitev neonske table na stavbi na Travniku št. 22. PRIHODNJO NEDELJO Fiorentina-Triestina, Milan-Genoa, Psdova-Lazio. Palermo-I Juventus, Roma-Napoli, Samp-najbrž stal ob strani demo-1 dciria-Bologna, Spal-Lanerossi, kristjanom. I Torino-Atalanta, Udinese-Inter Vprašanje izvolitve župana I STAVNI STOLPEC še bolj pa sestava ožjega ob-| l l, 1 1 2. X 1 2, 2 1 1 2, X činskega odbora dela demo-1 Zmagovalci s 13 točkami pre-kristjanom že sedaj velike I jemajo okrog 49.882,000 lir, preglavice. Sami ne bodo na I zmagovalci z 12 točkami pa noben način uspeli postaviti | okrog 3.440,000 lir. V Trstu je ožjega odbora, pomoč liberal- sarno en srečni dobitnik z 12 ca bo nezadostna, torej se bo- • točkami do na vsak način morali o- brniti k socialdemokratom-1 moštvom, je postala gneča v terensko premoč, katere pa ni znala realizirati, čeprav je i-mela najmanj trikrat skoraj 100-odstotno priložnost. Prvo je zapravil Petris v samem začetku, ko je sam pred vratarjem slieljal istemu naravnost v roke, zadnjo pa Cazza-niga, ki je zastreijal nic manj kot 11-metrovko. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje predvsem zaradi debuta brazilijanskega igralca italijanskega porekla ToZzija pri Laziu in zaradi nastopa Bandinija in Olivierija, ki sta bila še do lani člana rimske enajstorice. Tozzi je pokazal kvalitete odličnega igralca. Odličen je bil kot graditelj, manj sreče pa je imel kot strelec. Lazio je v celoti predvedel hitro in koristno igro, čeprav je nastopil brez treh svojih standardnih igralcev Mucci-rellija, Pinardija in Fuina. Dobra je bila predvsem obramba, medtem ko je v napadu še enkrat popolnoma zatajil Selmosson. V zadnjem trenutku je vodstvo vključilo v moštvo Lucentinija, ki je do ian; igral pri Triestini in naključje je hotelo, da je ravno on dosegel prvi gol proti svojim bivšim kolegom. V o-stalem pa ni igral tako dobro, da bi moralo biti Triestini posebno žal za njegov crihod iz Trsta. Tudi pri Triestini je bil boljši del moštva v obrambi, slabši pa v napadu, kjer sta nepričakovano odpovedala Mazzero in Szoke. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah; Lazio: Lovati; Molino, Eufe-mi; Carradori, Sentimenti V., Moltrasio; Lucentini, Tozzi, Selmosson, Burini, Chiricallo. Triestina: Bandini; Bellom, Claut; Petagna, Ferrario, Tu-lissi; Szoke, Mazzero, Cazzani-ga, Petris, Olivieri. Gole sta dosegla: v 33’ prvega polčasa Lucentini, v 29’ drugega polčasa Selmosson. Koti 6:4 za Lazio. BOKS Jutri v Milanu Loi-Hernandez MILAN, 24. — Danes so prispeli v Milan inozemski boksarji, ki se bodo v sredo pomerili z italijanskimi v Milanu. Prva sta prispela Hamia in Ferrer, proti večeru pa tudi Hernandez, ki bo Loijev nasprotnik v borbi za evropsko prvenstvo lahke kategorije. * * * LONDON, 2a. — Britanski prvak srednjelahke kategorije Peter Waterman je bil izbran za izzivalca evropskega prvaka Italijana Marconija. Tajnik britanske boksarske zveze je dejal, da mora biti pogodba za to srečanje podpisana do 19. marca, dvoboj pa bo pred 30. aprilom. GELSENKRICHEN, 24. — Eden izmed vodilnih nemških klubov «Schalke 04» je premagal prasko UDO z. 1:0. MEDNARODNI NOGOMET Z NEMČIJA - BELGIJA 4:1 Zmage Partizana nad Borussio, BSK nad Karlsruhe in Radničkega nad Ferencsvarosem KINO SKEDENJ predvaja danes 25. t. m. ob 16. uri barvni film: «Ncustrašen mož» Igra Kirk Douglas V sredo 26. t.m. ob 16. uri barvni film: «Rdeče in črno» Pojejo slavni italijanski pevci Vsem svojim obiskovalcem želi vesel božič KINO PROSEK-KONTOVIL predvaja danes 25. t. m. ob 16. uri barvni film: «Rojena za ljubezen« Igrajo: Ester Williams in Van Jonson V sredo 26. t.m. ob 16. uri Columbia film: «Desperandoes» Igrajo: Randolph Scott in Glenn Ford Kino v Križu predvaja danes 25. t. m. ob 17.30 P. Christian, P. Haymond predvaja danes 25. t. m. ob 16. uri barvni film: CinemaScoPČS) te Vsem svojim obiskovalcem želi vesel božič "VlCTOR iourjansky ( Lmariamne kocu V sredo 26. t. m. ob 15. uri predvaja barvni filmi «Deportiranci iz Botany Igrajo: ALAN LADD, JAMES MASON in PATRICIA MEDINA Ul Ulit rv ■ lliv/av ' J - t------ •=» Zveza alpincev; razširitev i Vprašanje se postavlja sedaj, I zgornjem delu lestvice se več-poslopja v Ul. Morelli 24. I kakšni so ti socialdemokrati, I ja. Med prvim in devetoplasi- ki naj bi prišli v ožji odbori I rano Triestino so komaj 4 toč-Alt so to ljudje, na katere I ke razlike, prav toliko razli-,e delovni ljudje Tržiča lahko j ke pa je tudi med Triestino zanesejo, ali bodo vztrajno I in zadnjo Genoo, ki je morala podpirali upravičene zahteve I tokrat pustiti ves izkupiček nijvečjega dela prebivalstva, j boljši Bologni. Za spodnji del ali pa bodo vodili politiko Sa-1 lestvice pa je najbolj zanimi-ragata in podpore demokristr I vo, da je kar šest moštev na janov. O tem bodo vsekakor I predzadnjem mestu z 10 toč-odločali svetovalci KPI in PSI.Ikami. vrstni red med njimi Irma in Albina Principe nadzidava zgradbe v Ul. Bellini 7. Giacomo Leopolo: gradnja industrijskega skladišča v Ul ■ Brigata Pavia 46. Luigi Laurenti: gradnja stanovanjske stavbe v Ul. Carso. Amalia Trevisan: gradnja grobnice na goriškem pokopališču. Gradbena zadruga »Sabotin«: gradnja dveh stanovanjskih stavb z dvema stanovanjema ni eno stanovanjsko stavbo v Ul. Ristori, gradnja dveh stanovanjskih stavb z dvema stanovanjema v Ul. Ve-nezia, gradnja stanovanjske stavbe z dvema stanovanjema v še nedoločenem kraju, gradnja stanovanjske stavbe z dvema stanovanjema v Ul. Or-zoni, vogal Ul. Scodnik. Milovan Brešan; gradnja skladišča v Ul. M. D’Azeglio št. 9. Luigisa Resina in Mario Ma-niacco: gradnja stanovanjske zgradbe v Ul. Licinio. Marcello Lovisutti: gradnja stanovanjske stavbe v Ločni-ku. Nerea De Fornasari in l’alo Feresin: gradnja stanovanjsse stavbe v Mochetti. Predilnica v Podgori; razširitev ene izmed dvoran oddelka za rajon v Podgori. Tullio Devetag: gradnja stanovanjske stavbe pri Šaliti Mcnte verde. Komisija je izrekla neke pomisleke za druge predložene načrte, med katerimi je tudi gradbeni načrt podjetja Vlak za gradnjo stanovanjske stavbe in industrijskega poslopja na Tržaški cesti. KEGLANJE Dva svetovna rekorda juqos