GLASILO DELAVCEV ŠTEVILKA 2 ZDRAVSTVENEGA CENTRA DR. JOŽETA POTRČA JUNIJ 1989 ORMOŽ — PTUJ LETO Vlil. Konferenca sindikata ZC Ormož—Ptuj je 30. 5. 1989 sklicala problemsko konferenco o finančnih težavah ptujskega zdravstva. Povabili smo vodstvo Zdravstvenega centra, Občinsko zdravstveno skupnost Ptuj in Ormož ter občinski Izvršni svet iz Ptuja. Večina vabljenih se je konference udeležila in v njej tudi aktivno sodelovala. Konferenca sindikata je v uvodu predstavila zahteve, ki jih delavci naslavljajo najprej na vodstvo ZC, nato na OZS Ptuj in končno na Izvršni svet Skupščine občine Ptuj. Zahteve niso bile predstavljene prvič, pa kljub temu nanje nismo dobili zadovoljivih odgovorov. Zahteve smo formulirali nekako tako: 1. da zdravstvenim delavcem zagotovijo vsaj takšne osebne dohodke, kot jih predpisuje sindikalna lista; 2. da nam zagotovijo sredstva za nujne materialne stroške v zdravstvenih delovnih organizacijah; 3. da se nam obračunava amortizacija, ki zagotavlja normalno vzdrževanje in obnavljanje opreme in prostorov; 4. da imamo tudi mi, delavci v zdravstvu, pravico do zakonsko določenih skladov; 5. da ponovno razmislimo in dorečemo participacijo, ki ne spada v zdravstvene ordinacije. Seveda pa bodo zahteve uresničljive šele, ko se bo sanirala izguba v ZC, za katero nismo mi prav nič krivi, pa tudi odpraviti je sami ne moremo. V razpravi so skoraj vsi sodelujoči naše zahteve podprli, vendar pa nam niso mogli dati zagotovila, da bodo tudi izpolnjene. Ker je situacija podobna tudi drugod po Sloveniji, je republiški Odbor sindikata delavcev v zdravstvu začel razmišljati o stavki vseh zdravstvenih delavcev v Sloveniji. Mi v konferenci mislimo, da bi se družbeno-politična skupnost morala zavedati resnosti situacije in probleme razrešiti, preden bi prišlo do večjega nezadovoljstva med zdravstvenimi delavci. Franc Cizerl, dr. stom. Foto: A. Voda UMUMW 5 PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA ZARADI UPOKOJITVE Prenehanje delovnega razmerja delavcev po zakonu je bilo do sprejetja sprememb in dopolnitev Zakona o združenem delu v pristojnosti republiške zakonodaje urejeno tako, da delavcu preneha delovno razmerje, ko izpolni pogoje za polno osebno pokojnino (35 let — ženska in 40 let pokojninske dobe — moški), z možnostjo izjemnega podaljšanja delovnega razmerja, če se na objavljena prosta dela in naloge ni prijavil delavec, ki izpolnjuje pogoje. V spremembah Zakona o združenem delu, ki naj bi začele veljati z 2. 7. 1989, pa je določeno obvezno prenehanje delovnega razmerja delavcev, ko izpolnijo 35 oz. 40 let zavarovalne dobe ali 65 oz. 60 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe. Istočasno pa je tudi določeno, da bodo vse podrobnosti v zvezi s tem določene v zeznem zakonu, ki bi naj bil sprejet do 2. 7. 1989, do takrat pa velja dosedanja republiška zakonodaja. Sedaj je rok za sprejem zveznega zakona o delovnih razmerjih potekel, zakon pa še ni sprejet, dosedanja veljavna republiška zakonodaja pa naj bi nehala veljati. In kako naprej?! Stališče pristojnih republiških organov je, da se tudi po 2. 7. 1989 uporabljajo do sedaj veljavna določila republiške zakonodaje v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja zaradi upokojitve. N G KAJ ZDAJ? Uskladitev naših samoupravnih splošnih aktov s spremembami in dopolnitvami Zakona o združenem delu bi v Zdravstvenem centru morali opraviti do 2. 7. 1989. V strokovnih službah smo že pripravili delovno gradivo, ki pa vsebuje le formalne spremembe zakona. Dogovorjeno pa je bilo, da se istočasno pripravijo tudi vsebinske spremembe. Posebna delovna skupina je pripravila strokovne podlage za izdelavo elaborata o novi samoupravni organiziranosti Zdravstvenega centra, o kateri bi naj razpravljali posamezni organi. Na podlagi ugotovitev iz razprave bi naj ustrezno pripravili tudi vsebinske spremembe samoupravnih splošnih aktov. Razprave ni bilo! Po mojem mnenju še zlasti ne zato, ker delavci Zdravstvenega centra ali ne vemo, kakšna samoupravna organiziranost bi bila najustreznejša, tako za izvajalce kot uporabnike in ne bi bila v nasprotju z republiškimi zakonodajami, ali pa se ta trenutek še nočemo dovolj glasno in odločno opredeliti. Zdravstvo je kot dejavnost posebnega družbenega pomena pravno v dokaj neurejenem položaju. Sprejeti ustavni amandmaji k ustavi SFRJ sicer še vedno določajo pravico in dolžnost organiziranja SIS za zdravstvo, ne določajo pa pristojnosti SIS pri odločanju o vrsti in obsegu pravic ter ne razmejujejo pristojnosti med družbenopolitičnimi skupnostmi in SIS. Osnutek amandmajev k slovenski ustavi le povzema določila zveznih amandmajev. Menim, da bi bilo v novi republiški ustavi nujno razrešiti vprašanje pristojnosti, z zakoni pa naj bi se natančno uredile pravice celotnega socialnega zavarovanja, kot je to urejeno v večini evropskih držav. Upajmo, da bodo sprejete ustavne in zakonske rešitve pomagale tudi k lažji odločitvi v Zdravstvenem centru, tako glede obsega opravljanja dejavnosti kot samoupravne organiziranosti. NG POGOVARJAJMO SE 0 ZDRAVJU Takšen je bil naslov letošnjega kviza znanja iz zdravstvene in zobozdravstvene vzgoje ter prosvete. Tekmovali so dijaki srednjega usmerjenega izobraževanja. Skupine so bile sestavljene po usmeritvah. Največ znanja je pokazala Srednja kmetijska šola in si priborila prvo mesto. Predmet zdravstvena vzgoja smo razdelili na devet tem, katere smo predavali delavci iz Zdravstvenega centra. Iz predavane snovi so učenci pisali šolske naloge. Tako so si pridobili šolsko oceno iz tega predmeta. Boljši in hrabrejši učenci so se odločili, da se izkažejo v znanju iz zdravstva — oz. kako ostati zdrav, na kvizu 7. 4. 1989. Scenarij, kako bo potekalo tekmovanje, so pripravili dijaki iz tretjega letnika družboslovne usmeritve. Prav tako sta bila voditelja kviza dijaka Jure in Alenka. Vlogo sta opravila skoraj profesionalno. Strokovno vodstvo kviza je vodila tričlanska žirija, in sicer sta bila 2 člana iz ZC, tretji je bil profesor iz SŠC. Ekipe so bile nagrajene. Nagrade so prispevale ptujske delovne organizacije in Občinska zdravstvena skupnost Ptuj. Kviz je bil zahteven. Strogo in natančno ocenjevanje odgovorov je prispevalo k še bolj napetemu vzdušju v dvorani. Navijači so vzpodbujali svoje predstavnike. Med poslušalci so bili tudi zdravstveni delavci iz našega ZC in iz drugih zdravstvenih domov Slovenije. Takšen način učenja zdravstvene vzgoje in sodelovanje zdravstvenih delavcev s Srednješolskim centrom ni običaj v nobenem drugem kraju Slovenije. Gostje iz drugih ZC so dali visoke ocene za znanje učencev ter za organizacijo prireditve, posebej pa za način izvajanja zdravstvene preventive in vzgoje. Jožica Reberc, dr. stom. spec. ZASEDAL JE NOVOIZVOLJENI DELAVSKI SVET ZDRAVSTVENEGA CENTRA V četrtek, 6. aprila 1989, se je sestal novoizvoljeni delavski svet Zdravstvenega centra dr. Jožeta Potrča Ormož— Ptuj na svoji (konstitutivni) seji. Po ugotovitvi sklepčnosti in sprejetju predlaganega dnevnega reda je volilna komisija delavskemu svetu predstavila poročilo o izvedbi volitev v delavski svet ZC, v odbor samoupravne delavske kontrole ZC in v skupno disciplinsko komisijo ZC. Volitve so bile dne 23. 3. 1989 v vseh TOZD in DSSS. Po ugotovitvi, da so bile volitve v vseh TOZD in DSSS izvedene zakonito in v skladu s samoupravnimi splošnimi akti ZC, je delavski svet sprejel poročilo volilne komisije in po razglasitvi rezultatov volitev verificiral mandat novoizvoljenih delegatov za dobo naslednjih dveh let. Tako sestavljajo novoizvoljeni delavski svet delegati: — iz TOZD OZV Ptuj: Irena Filipič, dr. Tatjana Kolar, dr. Miroslav Luci; —- iz TOZD ZD Ormož: Nikolija Ripak, Dragoljub Zagoričnik; — iz TOZD Zobozdravstva Ptuj: Anton Korpar, dr. Cvetka Potočnik; — iz TOZD Splošne bolnišnice Ptuj: dr. Zvonimir Bos-nar, Elica Brlek, Ljubo Brodnjak, Dragica Polanec, dr. Jožica Vrečko; — iz TOZD Psihiatrije Ormož: Eva Vrečko Kaučič, dr. Tugomira Mudnič Praničevič; — iz DSSS: Cvetka Merc, Silvo Perko. Odbor samoupravne delavske kontrole ZC pa sestavljajo: Vida Gajzer, Greta Ivanuša, dr. Marina Kancler, Anica Kozoderc, Ružiča Novak in Anka Tašner. Skupno disciplinsko komisijo ZC sestavljajo novoizvoljeni člani: Verena Berlič, dr. Svetlana Klinkon, Katica Sivi-loti, Vida Zadravec, Brigita Cigula, Marta Premužič, Štefka Kaisersberger, Vera Mrdžen, Štefka Rudolf, mag. Bojan Šinko, Dragica Zafošnik, Dragica Viher. Po verifikaciji mandata novoizvoljenih delegatov je delavski svet izvolil predsednika in namestnika predsednika delavskega sveta. Izvolitev je bila opravljena na podlagi predloga izvršnega odbora konference sindikata ZC. Tako je bila soglasno izvoljena za predsednico delavskega sveta dr. Jožica Vrečko, delegatka iz TOZD Splošne bolnišnice Ptuj, in za namestnika predsednice delavskega sveta dr. Miroslav Luci, delegat iz TOZD OZV Ptuj. Ob točki dnevnega reda — izvolitev organov delavskega sveta —• je delavski svet na predlog konference sindikata ZC izvolil stalne organe delavskega sveta: a) poslovni odbor, ki ga sestavljajo: Silva čerček, Mira Frangež, Majda Keček, Anton Korpar, Silvo Perko in dr. Jože Udovič. Za predsednika poslovnega odbora je bil izvoljen Anton Korpar in za namestnika predsednika Silva čerček. b) odbor za normativno dejavnost, ki ga sestavljajo: Amalija Černezel, Cvetka Merc, Vera Mrdžen, Jože Nemec, Milena Pregl in dr. Jožica Reberc. Za predsednico odbora za normativno dejavnost je bila izvoljena Cvetka Merc in za namestnico predsednice Milena Pregl. c) odbor za informacije, ki ga sestavljajo: Elica Brlek, Melita Filipaja, Darinka Knez, Jelka Ljubeč, Nikolija Ripak in Slavica Štebih. Za predsednico odbora za informiranje je bila izvoljena Darinka Knez in za namestnico predsednice Melita Filipaja. Poleg »volilnih opravil« je delavski svet na prvi seji že tudi opravnaval nekaj delovnih točk iz svojega programa dela. Podrobnosti o tem so bile objavljene v informativnem biltenu. NS Foto: A. Voda 6. JUGOSLOVANSKO-AVSTRIJSKI SIMPOZIJ O BOLEZNI JETER V GRAZU V ČASU OD 20—23. 4. 1989 Od samega začetka tega pomembnega strokovnega srečanja biokemikov in kliničnih zdravnikov pred 15-imi leti je aktivna udeležba strokovnjakov našega Zdravstvenega centra že tradicionalna. Na simpoziju v G razu smo sodelovali z referatom Problematika odredivanja mokračne kiseline kod dializnih pacienata dr. sei. Ivan Malešič, spec. med. biokem., Janez Mršek, dr. med. spec. int., Sveto Kasum, dipl. ing. med. biokem. spec. Predavanje je bilo dobro sprejeto, kot običajno pa je bil aktiven v diskusijah po referatih dr. sei. Malešič, ki je tudi najbolj aktiven znanstveni delavec v naši delovni organizaciji. Ko sem ga prosil za kratko notico v našem glasilu o sodelovanju v Gradzu, se mi je opravičil zaradi sodelovanja na nekem drugem strokovnem srečanju, ponovno kot aktivni udeleženec. Prav tako je aktivna udeležba na mednarodnem strokovnem srečanju lep dosežek za tako majhen center, kot je naš. JM MARJAN ŠTOLFA dobitnik zlatega znaka Zveze sindikatov Slovenije 1989 Tudi letos je Zveza sindikatov Slovenije najzaslužnejšim posameznikom podelila za večletno napredno in uspešno družbeno-politično delo, za pomemben prispevek k uresničevanju interesov članstva, k uveljavljanju in razvoju sindikata zlati znak Zveze sindikatov Slovenije. Med njimi je bil tudi naš sodelavec Marjan Štolfa iz ptujske bolnišnice. Marjan je že dolgoletni sindikalni delavec in ga v delovni organizaciji vsi poznamo kot »aktivnega« sindikalista. V svoji dolgoletni sindikalni karieri je bil že nekajkrat predsednik sindikata ptujske bolnišnice in celo predsednik konference sindikata Zdravstvenega centra. O sindikatu in njegovi prenovi meni, da je današnji sindikat zbirokratiziran od vrha navzdol. Prenova je nujna v tem smislu, da bodo člani sindikata prepričani, da je to njihova politična organizacija in ne organizacija koga drugega. Razprave o prenovi kažejo na »ihtavost, kot mnoge dosedanje razprave, zato obstaja bojazen, da bodo člani sindikata od te prenove imeli zelo malo. Po njegovem mnenju bomo lahko govorili o prenovi sindikata takrat, ko bodo delavci v težavah in bo sindikat z njimi in ne z vodilno in vodstveno strukturo ter političnimi delavci. Sindikat mora biti delavčev, ne pa podaljšana roka vodstvene in vodilne strukture. Sindikat mora biti samostojna politična oragnizacija, na katero ne bo nihče vplival in se bo izključno borila za delavčev boljši jutri. Marjanu za prejeti zlati znak iskrene čestitke ! NS Strokovni sestanek nefrološke sekcije na Ptuju — delovno praznovanje 10-letnice oddelka za hemodializo 15. 2. 1989 je bil na Ptuju redni sestanek Sekcije za nefrologijo, dializo in transplatacijo, ki je bil istočasno delovno obeležje 10-letnega dela oddelka za hemodializo na Ptuju in prvi sestanek te sekcije v ptujski bolnišnici. Strokovni del je vodil predsednik sekcije prof. dr. Jože Drinovec. Prim. dr. Jože Neudauer je imel strokovni prispevek o 10-letnem delu naše hemodialize. Sedanji vodja oddelka ptujske he-modialize dr. Danica Blanuša je predstavila zanimiv primer bolnice, ki smo jo zdravili na naši hemodializi. Dr. Miha Benedik je predstavil metodo biopsije kosti, pomembne za reševanje komplikacij dializnih bolnikov. Dogovorili smo se še o nekaterih drugih pomembnih stvareh, specifičnih za nefrološko in dializno dejavnost. Udeležba na sestanku je bila največja v zadnjih 10-ih letih. Goste sta pozdravila vodja TOZD Splošne bolnišnice Ptuj dr. Lojze Arko in v imenu Zdravstvenega centra Ormož—Ptuj dr. Janez Mršek. Po končanem strokovnem delu so si nefrologi iz Slovenije z zanimanjem ogledali interni oddelek in še posebej prostore hemodialize. Izmenjali smo si nekatere izkušnje in nasvete za nadaljnje delo. Gostom smo pokazali ptujske vinske kleti, kjer so nam prijazni kletarji iz »Slovenskih goric« pripravili tudi poskušajo ptujskih vin. S kolegi nefrologi smo se videli še večkrat. Po njihovem iskrenem zagotovilu jim je obisk v Ptuju ostal v nepozabnem spominu, Nam, ki smo sodelovali pri organiziranju, ostaja zadovoljstvo, da se je tudi v naših delovnih prostorih odvijalo strokovno srečanje na slovenskem nivoju. JM Foto: A. Voda NAŠI JUBILANTI V počastitev praznovanja obletnice ustanovitve osvobodilne fronte Slovenije in 1. maja — praznika dela — je bila 26. aprila 1989 v naši delovni organizaciji proslava. Po »tradiciji« so bile tudi letos na proslavi podeljene številnim delavcem jubilejne nagrade. Tako smo imeli 60 jubilantov z deset, 31 z dvajset in 19 s tridesetletno delovno dobo. Prav tako so bile podeljene tudi nagrade in priznanja delavcem za večkratno darovanje krvi, med njimi Milanu Slavincu za 42-kratno darovanje. Delavcem je spregovoril direktor Zdravstvenega centra Milan Jager, kulturni program pa sta popestrila moški pevski zbor iz IGA Kidričevo pod vodstvom profesorja Pulka in delavka bolnišnice Renata Krivec z recitalom. NS Usoda dolžnosti in pravic delavcev v gospodarski in sindikalni prenovi Sindikat je že nekaj mesecev v prenovi in prav je tako, kajti v prenovi je tudi gospodarski sistem in v tesni povezavi z njim tudi pravice delavcev ! Zakonodaja že omogoča vodilnim strukturam nekatera pomembna pooblastila, ki za člane sindikata pomenijo omejevanje pravic! Tega se moramo čimprej zavesti, se organizirati, zbrati voljo, pogum in predvsem energijo za »maraton« po trnovi stezi do novo preoblikovanega sindikata ! Če tega ne bomo čimprej storili, bomo sami sebi odžagali vejo, čeprav ni bujno zelena. V vsaki delovni sredini moramo takoj spregovoriti o »prenovljenem« sindikatu — samostojnem in prostovoljnem, ki mora biti EDINO PO MERI DELAVCA !!! Člani sindikata ne smemo dopustiti manipuliranja s sindikatom, s sindikalnimi voditelji, s sindikalno listo, s pravico do stavke ... Še posebej bo potrebno izpostaviti odgovornejše informiranje s strani vodstva. Zdi se, da včasih »jug piha iz nasprotne smeri«. Sicer pa, kako naj sindikat pride do »ta pravih« informacij, ki jih ima na razpolago le poslovodstvo, ki ob prenovljeni vlogi sindikata nad dajanjem točnih informacij pravočasno prav gotovo ni navdušeno ! V čigavih rokah bodo škarje in platno tudi v bodoče, je odvisno od delavcev — članov sindikata ! Želimo in hočemo vsaj eno od tega? V. T. v spomin Dr. Josipu Obadiču Na službeni poti me je doletela žalostna vest, da je v prometni nesreči, na poti v službo, preminil dr. Obadič. V prvem trenutku se človek niti ne zave, resničnosti informacije, toda odločitev je bila lahka; takoj nazaj med svoj kolektiv, ki se je že zavil v črnino in žalost. Dr. Obadič je bil tako priljubljena osebnost v naši bolnišnici, da skoraj ni bilo zaposlenega, ki bi se mu ne orosilo oko z mislijo: »ZAKAJ?« Tako razmišljam tudi jaz na poti proti domu. »ZAKAJ?« Ali morda zaradi tehnične napake, človeškega faktorja ali usode? Vse bolj mi misli bežijo k usodi in ko se spomnim razlage besede usoda iz slovenskega pravopisa, se mi v glavi prepletajo besede — človeška, kruta, moč usode — le nikakor pa se ne morem »sprijazniti« z usodo. Na žalost se moramo, dr. Josipa Obadiča ni več med nami. Ko še razmišljam o usodi, pridem do glagola usoditi in izpeljanke »usojeno mu je bilo«. Toda zakaj prav njemu, izvrstnemu zdravniku, dobremu prijatelju in vzornemu družinskemu očetu? Dr. Josip Obadič se je rodil 2. februarja 1942 v Mali Subotici pri Čakovcu. Po burni in razgibani mladosti se je odločil za študij medicine. Po končani fakulteti sta s soprogo dr. Stanko neprekinjeno povezana s ptujskim zdravstvom, saj kljub zaposlitvi v Varaždinu ostajata za krajane Zavrča in bližnje okolice njihova zdravnika, pripravljena vsak čas in vsakomur pomagati — svetovati. V mesecu avgustu 1987 pa se je dr. Josip Obadič ponovno vrnil na Ptuj, toda tokrat kot zdravnik specialist rentgenolog. Z njim smo v ptujski bolnišnici dobili dobrega strokovnjaka s postdiplomskim študijem iz ultrazvoka in načrti za nadaljnje strokovno izpopolnjevanje. Vključeval se je v raziskovalno delo in pripravljal magisterij, toda smrt mu je prekrižala mnoge načrte. Dragi Josip, naj mi bo dovoljeno, da se ti na koncu zahvalim tudi kot prijatelj prijatelju, saj ne bom nikoli pozabil tvoje odkritosrčnosti, poštenosti in občutka, da ti je bilo v življenju vodilo: »Če ne moreš človeku pomagati, mu tudi škodovati ne smeš!« Z veseljem smo prihajali na tvoje koncerte, ko si nas navduševal s svojim izvajanjem na »bajsu«, toda ta je sedaj onemel, ostal nam bo le spomin na lepo glasbeno doživetje. (Izvleček iz poslovilnega govora, dr. Lojze ARKO) ZAHVALA Z veliko bolečino, ki nas je prizadela s prerano in tragično smrtjo dr. Josipa Obadiča spec. rentgenologa se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem ZC Ormož-Ptuj, posebno pa še delavcem RTG oddelka bolnišnice Ptuj in vodji TOZD dr. Arku, ki so nam v teh najtežjih trenutkih stali ob strani in izrazili sožalje ob njegovem zadnjem slovesu. Žalujoči: žena Stanka, otroci: Dinko, Mirjana in Ivan MOJE DELO V PREMIČNI ZOBNI AMBULANTI Karies je pri šolski mladini zelo razširjena in napredujoča bolezen. Izvajanje preventivnega in kurativnega dela je sicer dalo določene rezultate, a je prirastek še vedno previsok. Dispanzerski način dela karies in njegove posledice močno zmanjša, pomembno pa je, da je terapevt v čim tesnejšem stiku s potencialnim pacientom, da je njegov vzgojitelj. Na ta način preprečimo težje oblike bolezni in tudi zdravljenje je krajše in učinkovitejše. »Boljši zdravnik pomaga, preden se bolezen razbohoti,« je dejal kitajski cesar Huang Tl (2500 let pred našim štetjem), kar je verjetno prvi zapis o preprečevanju — misel, ki je ponovno oživela. že vrsto let deluje v ptujskem šolskem zobozdravstvu premična zobna ambulanta. Moj namen je kratek prikaz dela in tudi primerjave z delom šolske ambulante, ki ni v sami šoli ali njeni neposredni bližini. To ni podkrepljeno z nobenimi statističnimi podatki, temveč je le razmišljanje ob nekajmesečnem delu v premični ambulanti. Neposredno spremljanje različnih dejavnikov na šoli, ki pogojujejo razvoj bolezni, nam omogoča ustreznejše načrtovanje preventive. Zaradi stalnega stika z učenci in prosvetnimi delavci je organizacija vzgojnih oblik preventive lažja. Predavanja s prikazom diapozitivov, demonstracija čiščenja, tekmovanje v čistosti zob so lahko izvedljive ob vsakem času. Tudi sanacija kariesa (žal s selektivnim pristopom) poteka nemoteno in pomeni preprečevanje obolenj pulpe. Dežurni učenci kličejo učence od pouka, zato odpadejo vsi neredni obiski, kajti otroke imamo pod nadzorstvom. Minimalna je tudi odsotnost učenca pri pouku. Prejšnje delo za eno ptujskih šol mi je namreč pokazalo, da nisem mogel nadzorovati radnega obiskovanja, kljub sodelovanju s šolo. Zlasti pa so bili problemi z učenci — vozači. Mnogo manjša pa je sedaj tudi prisotnost strahu pri otrocih. Vse to nam kaže, da so organizacijske možnosti za pravočasno kurativno in preventivno delo mnogo boljše, če zobna ambulanta deluje na šoli. Pogoji za delo v premični zobni ambulanti pa so žal precej drugačni kot v ostalih ordinacijah. Zato bo v bodoče treba razmišljati o možnostih ureditve zobnih ordinacij na šolah. Zlatko Sok, dr. stom. SREČANJE RENTGENOLOGOV SLOVENIJE V PTUJU Dne 17. 5. 1989 je SZD, sekcija za rentgenologijo, organizirala svoj strokovni sestanek z naslednjim dnevnim redom: 1. Ciljana biopsija tumorja dojke — pomembnost kvalitete folij, filmov in aparature; — dopolnitev mamografske preiskave z UZ ter njegove možnosti oziroma meje 2. Biopsija tumorjev jeter, vodena z UZ 3. Patologija vratu in zgornjega toraxa pri otrocih s konvencionalno rtg diagnostiko. Sestanek je bil v sejni sobi ptujske Perutnine, kjer so idealni tehnični pogoji za izvedbo takega sestanka. Z določitvijo kraja sestanka nas je doletela čast in priznanje za naše dosedanje delo, z ozirom na dejstvo, da je takšen sestanek organiziran v Ptuju prvič. Sestanka so se udeležili vsi najpomembnejši strokovnjaki s področja rentgenologije in UZ diagnostike Slovenije. Kljub temu, da je bil sestanek odprtega tipa in da so bila vabila pravočasno poslana, se sestanka ni udeležil nihče od kolegov iz naše bolnišnice. Menim, da je to škoda, ker bi njihova prisotnost in diskusija dala še kvalitetnejšo dimenzijo srečanju, še zlasti, ker so bile teme zelo aktualne. Seznanitev z doktrino v diagnostiki določene patologije bi prav gotovo prispevala h kvalitetnejšemu delu in boljšemu razumevanju problemov pri izvajanju določenih diagnostičnih postopkov v naši hiši. Sestanek je še enkrat potrdil stališče in dejstvo, da določeni posegi (bioptične funkcije, vodene z UZ-jem) niso več ekskluzivnost klinik, temveč nuja vseh, ki se s tem ukvarjajo. Obenem pa je sestanek potrdil pravilno usmeritev našega oddelka, ko smo pričeli s tovrstnimi posegi. Srečanje rentgenologov je bilo v žalostni atmosferi ob dejstvu, da smo malo pred tem izgubili dr. Obadiča, ki je za ptujsko rentgenologijo in UZ diagnostiko predstavljal neprecenljivo pridobitev. Predstojnik RTG oddelka dr. Nikša Mudnič PRISPEVALI SO ZA RAZVOJ PTUJSKO-ORMOŠKEGA ZDRAVSTVA a) za izgradnjo bolnišnice: 1. delavci kuhinje TOZD Bolnica Ptuj — namesto novoletnega praznovanja 100.000 din 2. Feguš Rado, Na Tratah 25, Ptuj — namesto cvetja na grob Alfreda Merca 40.000 din 3. Feguš Rado, Na Tratah 25, Ptuj — namesto cvetja na grob Roze Horvat 30.000 din 4. Družina Ačimovič, Žgečeva 8, Ptuj — namesto cvetja na grob Antona Vaupotiča 50.000 din 5. RKS Občinska organizacija RK, Ptuj — namesto cvetja na grob Stanka Narata 100.000 din 6. VVO Miran Sagadin, Ptuj — namesto cvetja na grob Ferdinanda Matveza 50.000 din (Nadaljevanje na 8. strani) Priprave na strokovno izpopolnjevanje operacijskih medicinskih sester Sekcija operacijskih medicinskih sester Slovenije prireja vsako leto strokovno izpopolnjevanje operacijskih medicinskih sester. Vsako leto omenjeno izpopolnjevanje organizira ena izmed zdravstvenih delovnih organizacij. Tako je v letošnjem letu vrsta na ptujskih operacijskih sestrah, da pripravimo seminar. Seminar bomo organizirali v mesecu oktobru. Ker pa naša sekcija nima na razpolago finančnih sredstev, smo bile prisiljene za pomoč prositi organizacije združenega dela. Nekatere so se že odzvale na našo prošnjo in nam finančno priskočile na pomoč, da bi lahko izvedle strokovni seminar. Vsem delovnim organizacijam, ki so razumele našo finančno stisko in željo po strokovni organizaciji seminarja kot obliki strokovnega izpopolnjevanja se iskreno zahvaljujemo ! M. G. gßg^ßcmmm TOVARNA SLADKORJA ORMOŽ KI Mercator-lzbira Panonija, Ptuj SOZD MERCATOR-KIT, n. sub. o. trgovina na debelo in drobno, Ptuj, n. sub. o. kmetijski kombinat ptuj V /n. sol. o. delovna skupnost skupnih služb KADROVSKE SPREMEMBE OD 1.2.1989 DO 31.5.1989 TOZD SPLOŠNA BOLNIŠNICA PTUJ Prihodi: Bernarda Lipovac, medicinska sestra Tatjana Golob, administratorka Rukmane Brojaj, čistilka Zinka Zorko, čistilka Melita Mesarič, čistilka Štefanija Kureš, čistilka Mitja Letonja, dr. med., — pripravnik Mihaela Irgolič, medicinska sestra — prapravnica Irena Kostanjevec, čistilka Sonja Brenčič, višja medicinska sestra — pripravnica Zinka Dornik, sezonska delavka Ana Hvalec, sezonska delavka Marija Horvat, sezonska delavka Marija Cafuta, sezonska delavka Ida Braček, medicinska sestra — pripravnica Cvetka Lavrič, rtg tehnica — pripravnica Silva Žnidarič, višja labor. tehnica Odhodi: Anica Kramberger, medicinska sestra Marjeta Šoštarič, medicinska sestra — pripravnica Janez Horvat, hišnik Irena Svenšek, medicinska sestra Emilija Junger, čistilka Mežka Farič, čistilka + Josip Obadič, dr. med. specialist rentgenolog TOZD PSIHIATRIJA ORMOŽ Štefanija Petrovič, čistilka-hišnica + Ida Milošič, medicinska sestra + Stanko Lah, voznik reševalnega vozila Nevenka Ma.jar, medicinska sestra Ivanka Janžekovič, višja medicinska sestra Gusti Šijanec, kurjač TOZD ZDRAVSTVENI DOM ORMOŽ Odhodi: Ljudmila Bombek, medicinska sestra Anka Tašner, višja medicinska sestra DSSS Prihodi: Žalika Čuš, vnašalec podatkov v računalnik Mojca Zore, vnašalec podatkov v računalnik Odhodi: Francka Šegula, vnašalec podatkov v računalnik Teja Herega, statistik OSTALE KADROVSKE SPREMEMBE: Sonja Lisul, dr. med., je dne 14. 3. 1989 opravila specialistični izpit iz splošne medicine. Marta Simonič, dr. med., je dne 12. 5. 1989 opravila specialistični izpit iz interne medicine. Kadrovska služba Prihodi: Martina Pevec, sezonska delavka Duška Pintarič, čistilka Vesna Juršič, višja medic, sestra -— pripravnica Romana škrjanec, višja medic, sestra — pripravnica TOZD ZOBOZDRAVSTVO PTUJ Prihodi: Minka Kajzer, medicinska sestra stomatološke smeri Odhodi: Marija Korenjak, medicinska sestra stomatološke smeri TOZD OSNOVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO PTUJ Prihodi: Robert Martinič, medicinski tehnik — prapravnik Lidija Letonja, dr. med. — prapravnica Darinka Hasi, čistilka Odhodi: Stanko Tominc, dr. med. Mojca Zore, čistilka Milena Novak, medic, sestra — prapravnica Olga Majcenovič, čistilka Justina Vujnovič, višja medicinska sestra (Nadaljevanje s 7. strani) 7. Konf. sind. Perutnine Ptuj, — namesto cvetja za mamo dr. Feticha 150.000 din 8. Perutnina Ptuj, Laboratorij — namesto cvetja za mamo dr. Feticha 120.000 din 9. Zgodvinski arhiv Ptuj 600.000 din 10. OOZS VVO Ptuj Miran Sagadin, Ptuj 259.500 din 11. Pokrajinski muzej Celje — namesto cvetja na grob Štefke Cobelj 700.000 din b) za izgradnjo ginekološkega-porodnega oddelka 1. Novak Rudi, Keleminova 3, Ptuj — namesto cvetja za »dan žena« 50.000 din 2. Golob Franc 50.000 din 3. MA Moškanjci 500.000 din 4. LB KBM PE Ptuj — OOZS — namesto obdaritve žena ob »dnevu žena« 1.500.000 din 5. Femec Jožefa, Na Tratah 4, Ptuj 500.000 din c) nakazilo za inkubator 1. OOZS DSSS E-KK Ptuj 1.000.000 din NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA ZRCALO, glasilo delavcev Zdravstvenega centra dr. Jožeta Potrča Ormož—Ptuj, izdaja delovna organizacija. Glavni ur f^Q Jožica Reberc, člani uredništva: Verica Turk, dr. Božidar Radoš, Nikolija Ripak, dr. Ida Galun, Magda Brenčič, Anicž tiskarna Ptuj, v nakladi 550 izvodov. Po mnenju Republiškega komiteja za informiranje SR Slovenije je glasilo oproščf - - »»a proizvodov. Sedež uredništva: Zdravstveni center dr. Jožeta Potrča Ptuj-Ormož, DSSS, 62250 Ptuj, Potrčeva 21 a, telefi TT /fil/l ----------------------------------------------------------------------------------------------------II 000 /u4l989 920093738,2 COBISS S